D rug i dan sreč an ja smo se odpelja li na ek sk u rz ijo ob 1 ilrnentu navzgor vse do za jezitven ih je z e r in v išinskih živ ino rejsk ih naselij S auris v K arn iji. Splošen obo jestransk i v tis je bil, da je srečan je lepo uspelo in povsem doseglo svoj nam en. N adpoprečen poudarek je doživelo tudi v videm skem in tržaškem (ita lijanskem in slovenskem ) dnevnem tisku, p resen etljiv o m anj pa v lju b ljan sk em . Z delovnim i stik i pa smo p rav zap rav šele začeli in z n jim i n ada lju jem o . Ze konec m a ja je ob iskala SR Sovenijo študen tska ek sk u r­ z ija v idem skih študentov pod vodstvom prof. V a l u s s i j a , n a program u je tudi ek sk u rz ija naših študentov v Ju lijsko B enečijo -F urlan ijo , nas ledn je delovno srečan je pa bo le ta 1972 v SR S loveniji, to k ra t v e rje tn o v obm ejnih p rede lih Pom urja. Ob koncu gre našim videm skim prija teljem z županom prof. Cadettoin in prof. V alussijem n a čelu' naša zahvala za vso organizacijsko skrb in p r i­ srčno gosto ljub je , k i so nam ju izkazali, ne sme p a osta ti neom enjeno, da je lev ji delež p ri posredovan ju stikov in prem ostitv i jez ikovn ih težav o p ra ­ vil prof. tržašk e un iverze ozirom a n je n e videm ske fak u lte te dr. G o jm ir B u d a l s pom očjo svoje soproge prof. K senije L e v a k . Svetozar Ilešič Tri posvetovanja o urejanju regionalnih problemov podonavsko-alpskega- jadranskega prostora na osnovi meddržavnega sodelovanja G ospodarski razvoj sili d ržave podonavsko-a lpskega-jad ranskega prosto ­ ra h koo rd in iranem u p la n ira n ju razvo ja cen tra ln ih k ra je v in in fra s tru k tu re te r k u re ja n ju problem ov v arstv a narave. O d 7. do 8. sep tem bra 1970 je o rgan iz ira la slovenska zadruga »Naš K ras; v V elikem R epnu p ri T rstu štud ijsko srečan je , n a ka te rem so obravnavali r e g i o n a l n e p r o b l e m e K r a s a u rban isti, a rh itek ti, etnografi, zgo­ dov inarji, geografi, bo tan ik i te r stro k o v n jak i za zaščito k u ltu rn ih in p ri- rodnih spom enikov iz L ju b ljan e in T rsta. V ena js tih re fera tih in d iskusijah , k je r so sodelovali p ripadn ik i slovenske m an jšine iz I ta lije in po litik i sloven­ ske in ita lijan sk e narodnosti iz Ju lijsk e K ra jine , so b ili nakazan i problem i zaščite p rirodn ih , k u ltu rn ih in etn ičnih značilnosti K rasa. C elo tna k ra šk a k u ltu rn a p o k ra jin a je ogrožena zarad i nenačrtnega ob likovan ja rek reac ijsk ih zon in s tanovan jsk ih n ase lij p reb iva lstva iz T rsta , zarad i š ir je n ja in d u s tr ij­ sk ih obratov in h itre g a p re h a ja n ja k m e tijsk e zem lje v roke nekm ečkega p reb iva lstva . O d 10. do 12. feb ru a r ja 1971 je o rgan iz ira la »Evropska hiša« v Celovcu m ednarodno štud ijsko konferenco o r e g i o n a 1 n i p o l i t i k i p r e k m e j e (Grenzilber schreitende Regionalpolitik), k i se je je udeležilo 45 udeležencev — politologov, geografov, reg ionaln ih p lan erjev , u rban istov in sociologov te r p redstavn ikov u p rav n ih in po litičnih ustanov iz A vstrije , D anske, Belgije, F ran c ije , ZR N em čije, I ta lije in Jugoslavije . P rvega dne so na posvetovan ju poročali o regionalni politiki v A vstriji in n a av s trijsk em Koroškem , te r o reg ionalnopolitičn ih v id ik ih dela Kom i­ s ije evropske gospodarske skupnosti (EGS). D rugega dne so b ili n a p rogram u re fe ra ti o izkušn jah u sk la je v an ja re ­ gionalnega razv o ja v obm ejn ih reg ijah m ed P osarjem in ZR N em čijo Loreno v F ra n c iji in L uksem burgu , m ed obm očji m estnih reg ij A achna v ZR N em ­ čiji, M aastrich ta n a Nizozem skem in L iega v B elgiji te r v okv iru tako- zvane obm ejne reg ije »Basiliensis«, ki jo se stav lja jo deli Švice, ZR N em čije in F ran cije . Z adnjega dne so b ile v treh re fe ra tih osvetljene izkušn je p ri u sk la je ­ v an ju reg ionalne po litike p re k m eje v p rostoru »Alpe-Adria« s stališča Ju ­ lijsk e K ra jine , a v s trijsk e K oroške in SR S lovenije. R efe ra ti d rugega in tre t je g a dne so pokazali, da je p ri p reb iva lstvu v obm ejnih reg ijah sicer mnogo dobre vo lje za m eddržavno rešev an je sk u p ­ nih reg ionaln ih problem ov. Skupno rešev an je pa zav ira p rev e lik a c e n tra li­ z iranost držav in p rem a jh n a po litična avtonom nost obm ejn ih p o k ra jin . Zna­ čilno je tudi to, da ni več jega n ap re d k a p r i u sk la je v an ju rešev an ja regional- nopolitičnih problem ov v obm ejn ih reg ijah m ed ZR N em čijo, Belgijo, N izo­ zemsko, L uksem burgom in F rancijo , ki p rip ad a jo istem u evropskem u gospo­ darskem u zd ružen ju (EGS). P ri obravnavi regionalnopolitičnih problem ov v p rosto ru »Alpe-Adria« se je izkazalo, da je do določene m ere uspelo u sk la je v an je p ri u sm e rjan ju raz­ vo ja tu rizm a in p ri zaščiti narave, čeprav p rip ad a jo posam ezna pod ročja te reg ije d ržavam z različnim družbenim sistem om in so tud i v različni od­ visnosti od evropsk ih gospodarskih zd ružen j. Zelo jasno je bilo povedano, da je pravočasno rešev an je m a n jšin jsk ih problem ov p rav v tem p rosto ru b istvena ov ira p ri rešev an ju še štev iln ih nerešen ih in skupn ih regionalnih problem ov (onesnaženje voda, zraka, n eu sk la jen o st p ri iz g rad n ji cest itd.). V zak ljučn ih d iskusijah je posebej stopilo v o sp red je rešev an je nerešen ih nacionaln ih problem ov slovenske m an jšine n a avs trijskem Koroškem . Sedm ega m a ja 1971 je b ilo o rgan iz irano v okv iru g raškega velese jm a » G r a š k o s r e č a n j e 1 9 7 1 « , n a ka te rem je b ila obravnavana socialna, gospodarska in po litična p rob lem atika podonavsko-a lpskega-jad ranskega p ro ­ stora. P rogram se je odv ija l v okviru treh problem sko zaokroženih skupin refera tov , k i so jih p rip ra v ili publicisti, s trokovni in znanstveni delavci u n i­ verz in in štitu tov iz G radca. D unaja , Padove, Rima, L ju b ljan e in Zagreba. N a srečan ju je bilo p riso tn ih okrog 200 udeležencev. P re d av a n ja in d isku ­ sije so p rev a ja li sim ultano v nem ščino, slovenščino, ita lijan šč ino in m adžar­ ščino. V skupin i refera tov so b ili ob ravnavan i p rob lem i z naslovom »P erspek ti­ ve razvo ja družben ih in gospodarskih struk tu r« , v d rug i »Problem i p rosto ra in p la n ira n je prom eta«, v tr e t j i p a »Koeksistenca in varnost v podonavsko- jad ran sk em prostoru«. Vsa tr i posvetovanja, v Velikem Repnu, Celovcu in v G radcu, so osvet­ lila v rsto sodobnih reg ionaln ih problem ov, k i se odp ira jo ob stopnjevanem gospodarskem razvoju in v okviru novih političnih razm er države z odprtim i m ejam i. T erito ria lno š ir je n je u rban izac ije , s topn jevan je blagovnega in osebnega prom eta te r raz raščan je in fra s tru k tu rn ih ob jek tov m ed državnim i ozem lji, k i že ogrožajo človekovo okolje, te r ja isk an je novih in učinkov ite jših oblik u sk la je v an ja reg ionalne po litike m ed državam i. Slovenija ponovno posta ja v podonavsko-alpskem -jadranskein prostoru prom etno geografsko križišče. Kot tip ična obm ejna rep u b lik a Jugoslav ije p o sred u je prom etne zveze med H rvatsko in drugim i jugoslovanskim i rep u b li­ kam i z A vstrijo in I ta lijo te r m ed Ita lijo in socialističnim i državam i Vzhodne Evrope. P o sta ja pom em bno tran z itn o ozem lje evropsk ih tu rističn ih *oVov med Severno, Zahodno in Jugozahodno Evropo ter za vse in tenz ivnejš i b la ­ govni p rom et m ed gospodarsko visoko razv itim in d u strijsk im obm očjem S everne I ta lije in državam i Vzhodne Evrope. V re fe ra tih je b ila S lovenija p red s ta v lje n a ko t dežela z in tenzivnim i gospodarskim i, političnim i in ku ltu rimi zvezam i s sosednjim i obm ejnim i p o k ra jin am i p rek n jen ih odprtih m eja. To je povezano s težn jam i Slovencev po ob likovanju enotnega k u ltu rn e g a p ro sto ra na celotnem s Slovenci p o se lje ­ nem ozem lju SR Slovenije, Ju lijsk e K ra jine , a v s trijsk e K oroške in P o rab ja . V ladim ir K lem enčič Še nekaj podatkov o mednarodni dejavnosti slovenskih geografov Razen ak tivne udeležbe slovenskih geografov na zborovan jih in simpo- z ijah v L eningradu , F ra n k fu rtu . E rlangenu , B udim pešti, B ratislav i, V erbanii, V idmu, Celovcu in G radcu, ki je razv idna iz posebnih poročil o teh zboro­ v an jih v ru b rik a h »Razgledi« in »Kronika« tega »G eografskega vestnika«, n a j zabeležim o še te le podatke.