GLASILO JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA ODBORA
Stcv.13
Dachau, dne 15.maja 1945
Z V A
PREGLED SAVSZUICIT STAMPE PO PITANJU TRSTA
ONO G L E D I Š T E ENG LESKE
SJEDI NJENIH KRITIKA LONDONSKE KAMPANJE
DRŽAVA
LCKDC8U5.ni3.ja - Maršal Tite jo bil po diplomatski poti obvr^ Tccn o uradnem naziranju Anglijo In Združenih držav gledo na končno rešitev tržaškega vprašanja na mirovni konfcrcnci. j - BE0GRAD.15.naja - Posctpck angleških novinarjev v poroca= nju o tr?a&en vprašanju naleta na vedno strožjo kritiko os» taloga evropskega časopisja. V splošnem prevladuje mišljenje,
je i rokih drugih momenata koji su se mera JI uzetl u ob = zir.Za potrebe saveznicT<ih armada u Austriji,neophodno je bilo raspolaganje trscanskcm lukom.U tome smislu,general Aleksander razgovarao je sa Titom,pokazuju£i mnego prija = teljstva.Kad jo Tito u toku tih razgovora izjavio da je Jugoslavija oabiljno rečena da okupira Trst i jedan deo južne Avstrije,general Alexander poslao je šefa svog glav*
da tvorijo Slov. Prtmorje,Istra in Trst samo sestaven del slo
venskega zaledja in^se samo z njim norazdru^ljivo spojoni.Tega nog stana u Beograd,da razgovara o tom pitanju sa jufjoslo=
no more preprečiti so tako močrio povdarjanje italijanstva Tr = venskem vladom.Posto cvi razgovori nisu doveli do zazelje=
sta,<5 katerem se tudi točno ve, kako je v zadnjem "cotrtstoIet= nog rezu-ltata,gen-A loxarder porucio je ju^.os lovenskom mar=
ju nastalo: s poitalijancevanjem tržaških Slovencev i^ prise = šalu, da je ceo slučaj predan iz njegove nadleznosti u nad=
Ijmnjem Italijanov Iz Italije pod krinko raznih služb, zlas= težnost vlada Sedinjcnih država i Velike 8ritanije.
' JUGOS L0VEM1 SU ZAUZELI U' TRSTU OD LUK N STAV
LONDON,15tmaja - U jedrom izvesitaju iz Beca,dopisnik Tirno»
sa piše pored ostalog:"U Jrstu se obe strane drze korektno,
a u lijnim odnosima srdacnost nije potpuno otsutna,Gdekod se makne čovek, u toj jadranskoj luci nailazi na čudne pri=
zore.Na dugom mostu iznedju Trsta i Trzica,na kraju mosta, blizfrmora stoji efigleska straVa.Prema Tr^iAi-jugosloven =
ti državnih.
FRANCOSK
I POUK ITALIJANOM
v v
PARIZ.I^.malaJhikaisni tisk živahno spremlja razpravljanje
Trstu,Listi očitajo Italijanom, da so v preteklih 25 lotih na
debelo poltalijancevali tržaško prebivalstvo in celo	nrtvih na
V V
pokopališčih niso pustili na miru in jim spreminjali	priimke. ....._ ....____.. ______ ____ . _ _
Ofievnikincitirajo vrsto takih dejanj in naglasajo.da	je sedarja ska. 0n'^su /ivi	simbol dana&jeg stanja.Svaki cd njih du=
va strazu,dok se glavna odluka donosi negde daleko,"na vi»**
sem stepenu".Cok trupe maršala Tita,odiiifrcog vojnickog dr=
Yanja profazo Trstom i oko I inom, jedna grupa britanskih mor=
nara radi na obali na opravci nekih luckih uredjaj?.,to po=
kazujn da.se i pod ovako Izvanrednim uslovima može raditl
sporazumno i pri jate I jski.U ost?, lom,britanski vojni krugovi
prihsatili su glediste da istocno cd Soče rc sme biti mcsa=
nja u jugos levenske pos love.To nece biti slučaj ni zapadno ... ±. l. . . .v . . l ...r.. V.X.
politika Italijanov samo nadaljevanje Iv'usolinijevega imperla = I i zrna.
'.'ASHINGT0N.15.maia - Angleški zunanji minister Eden in pod =
predsednik angleške vlade major. Atlee sta Imela daljša posvetc=
vanja s pre ziden tom Trumanom o Avstraliji, Novi Zelandiji in
drugih britanskih kolonijah ter o Trstu,
v v	v/
TRST IN TRŽAŠKI FASISTI
j-BEOGRAO.15.maia - V razpravi o pripadnosti Trsta velja podcr= Soče,al i tu bi amerit&e I britanske "?ete uživale prednost u tati,kako soglasno presojajo stvar resnično demokratično mislc= sviianistvarima,koje su im potrebne.
č'i novinar j i.Tako trdi dopisnik «Timesa\daySo italijanska dc=	m | ¿GLEDA KAO DEO JUGOSLAVIJE
mokraci]a ne zaveda,kako globok je vpliv zaslega fašizma so vc=
dno na njo v vseh odtenkih imperija!isticnega naziranja.Zato si LONDON.15.mala, - Dopisnik Daily Heralda u svom izvcKtaju iz jo nakopal italijanski narod zopet nerazpolozer.je proti ssbi vTrsta,ka?e pored ostaleg: Trst izgleda kao deo Jugoslavije. Grčiji,Jugoslaviji,Albaniji In Jrugod na vzhodu Jadrana in Sre= Jugoslovenske zastavo i straže susrežete na So£i,15 km za = dozeftil ja.Laz'i ,ki se pojavljajo v angleškem tisku o Trstu,so v padno od Trsta. C rumom i zmed ju Trsta i Reko kretu se duge resnici pled tržaških fasistov.ki so se ustrašili kazni,ki pri= lono kamiona,punih jugoslovensklh vojnika.Britanski i ame = haja so.'Jaj z vso tež6 na njo, -	rickl vojnici gotevo se i no ■•rimfcuju.Petokrake jugosloven=
E X A f D E R	zvezc'e ^uvaiu sve javne zgrade.Jugosloveni su 2auzeli u
T I T 0 I AL a	Trstu veoma odlucan stav, p cm- od {ctvrtog maja,kad su raz =
. 15. ni a j a .» U svom jucerasnjom broju "Times" donosi uvod» bili jednu talijansku povorku na Piazza Onita. llanak u kedie porod ostalog kaze:" I u Londonu,i u Washing ============================-==============================
Uonu IzraVava so nada, -J a Že ovo pitanje rešiti sc bez vc'ceg SELITEV je za 2 -3 dri ustavljena, kerv * sukoba.Prema teme Izjavi amerlckog pomočnika ministra spoljnih se morajo v novem taborišču izvesti se razne t e h n i c* pos lova Grewa Trst treba da estano pod medjunarodnom kcr.trolom no oreureditvein popravila, sve do konferencije.Ovim sporom jc pokrenutc- pitanje mirnog dvo= v CITAF.UI naj nam. oproste, da sftrse nam v naglici stranog ili visestranog normalnog reTcnja teritorijalnih sporo= zmešale strani- druga je pravzaprav tretja in tretja je va.Pit.anjo Trsta ovde se ne prcteze.U ovom slucaju.medjutim.bi lo druga. - Uredništvo.
.Stranj.
• Dachau.iino i b-.-maj a 945
v
Včeraj popoldne je Iznenada prišla odredba,da so
y
vso narodnostne skupine razen Poljakov v največji naglici proselo Iz Dachau-a - kakor pravijo - v Schlclss-heim.Odredba' je vzbudila veliko vznemirjonje,ki pa so jo se do vccera poleglo.Davi so prve skupine začele zapuščati tabor išče.-
v v	v
Ne nehamo se živeti kot jetniki,samo tezo prekladamo z rame
na ramo,mnozica menjajoč ih se vtisov so usipa na nas,da skoraj klonemo pod bremenom.Odhajajo Iz tega mesta zločina in smrti,nekam drugam grorro,ne dvomimo^, da na svetlejsI,boljši kraj - toda, na tihem sfc bijeta v nas ^aiost in radost.Ni mm dano,da bi zo s srcem in pogledom objeli domovino,ni nam dane,da bi se ze stopinja dotakr.IIa zemlje,ki nas dolga leta žeja po nji,samo Iz "la-gerja" so solimo v "lagerr,samo iz karantene prehajamo v karan» teno.Nc nehamo so živeti kot jetniki,človek se ne sme se vzravnati v nas.
Odhajamo s tega kraja,ki so r,as bili nastIjc.prol ita kri In prestam trpljenje prikovali r.anj.Ni nam treba srca trgati od njega,ir. vendar nam jo pri duši težko kakor pri slehernem slovesu. Med redkimi srečnimi siro,ki jih jc bila pot zavedla mimo kre-matorija,strahotne katedrale tega peklenskega mesta,tr se smemo zdaj nestrpni pripravljati na povratek domov.Sleherna stopinja tu nam jc bila «uka,sleherna misel obupih,kako težko bile minuto samoto,ko so jo sredi vrvece množice,sredi ponižanj Ir žal ltev,ogl asa I spomin na dragega clovcka In dom,koliko skele-clh misli je zaman vrtalo poJnfokiml stropi zadušijivih pogradov na preob! judenlh' blokih,koliko vročih solza je kapaio r.a-
s/ •	v
zaj na Izmučeno srce,ki so bile na skrivaj sramežljivo prlvre-vale iz njega.Da,vse sc jc prebilo in preživelo,toda kje so besede,da bomo komu dopovedati gorje,ki uu je bilo priča to težko,neusmi I jono dahavske nofco,kjo jc uho,ki bi moglo dojeti našo jecljajočo pripoved
?- MTc
ne smete vzeti s seboj,pravi a-
^	#	♦	»v
meriska poveljstvo,ko zdaj odhajamo,razen kar jc izpričano vašega.- In vendar vsega,kar jc "sase^e moremo jemati s seboj,
vj	...
ne moremo naložiti na kamijor.Zdaj,ke odhajamo,nam jc pri srcu,da bi sedli na'cul o bedo,ki so nam je nabrala v teh letih,in se zjokali, brezumno j neutrs I j Ivo,kakor clavek "sad pogoriščem vsega,kar jc imrLZmcderi in izgubijorisac da bi sc skoraj.niti s silo ne dali pregnati od tod,Ne ver j skoraj hi vere v nas,da bi mogli začeti oc nova livl j~']t. Da,misli in kletve so,stopinje in s6Tzc,ir.orda no kaplje krvi,ki smo z njimi pojili ta aroklet! kraj. za t' "nan.
V	v	v
jc težko,ko odhajamo.Toda na"tisoce ir. tisneo j'h jc,.:i
so legli,da nikoli vec nc vstanejo,da,r.asIIno pobit!.ad
revščine onomogl i,pognoj ijo to'dahavsko zt ml jo, da "a njih
kosteh zrasejo barake ir ceste,da se nj;h ptpoi raztresa
po nasadih plantazev adal i so Kraj nas od ziire in gladu,
od krogel' ir, injekcij,od zapuščene st i in nas i I štev, toda
desotorostofv se niso razrede i II, Zmi ram rovi so poMli
vrzel i,zrnirem r;.bT so odh"j'ili ■■■• s-rt.Dvakrat smo njiho-
v	v
vi - mrtvi nas hočejo m mi rocemo od ajir.iVrtvi nas ne
daje; Iz rok,kupi mrtvih izpred krčflctor i j a, v?;: '-:n i) vozovi mrtvih hodijo z rami,steklene oci,rozecl se z:'y.a,skeleti, ki se blosto Izpod'tanko koze, ras opomin ja::o,naj si
V
jih vtisnemo v sremin.- Me vcmo,kjo so nase zc-ne,pravijo, ni jih bilo,da bi ftam s cel otrio --mrtni znoj,nas! otroci jočejo daleč" od tod - samo vi sto, -; nas vidite.ne smete nas pczabiti.Pojditc in povejte vsemu svetu,kaj so nam stori 11.Ah,pravljo,tudi vam gorje: poravnati morate, kar sc ne da vec poravnati,- Mrtvi nas hočejo in mi ncce-tr.o od njih.In kamorkoli pojdemojlh v dušah ponese«) s seboj,In kjerkoli so ustavi,:o,bede biva!: z nnmt.Krcma-torij na obzcrju,temr,osivi dim Izrad masivnega,oglatega kamina v smrekovem gaju - povsod ga bore videli skozi okno svojega srca.In kdor bo hotel pozabiti,ga bodo »rtv' v težkih roccfc prihaja;! budit iz sna.	v
Odhajamo.Naprav} I; bomo korak bi izje domov! ril, i! Uc
belemu mostu svobcde.Vracamo se,da 'zpe lnIiro,kar nam ]c v
naročeno.
L.
ZARADI SELITVE SMO ZAČASNO SKRČILI OBSEG LISTA NA
Mi jo Stftnojlovtc:
SVABA POSTAJE ZITELJ SEOSKE OPSTINE ( nastavak )
v	V
Pranja Sulc ko da jc citao misli gramzljivog Vojis!ava,pa jc 1nstlktlvn& osečao da ga postopeno osvaja.Naravno kmet Vojl-slav mu jo ustupio stajacu sobu svu zastretu cilimtma,u kojej jo dvaput-tri u godini spavao §r ski načelnik,policiski pisar i! I kum kad mu jc krseavao urice.
Kmot Vojislav je na sva usta bvalio svoga švabu,kako je dobar majstor.Nek i su vrteli glavom,jer su sami gledali svojim očima kake su drugi radi II oko masine a on jc pijuckao'sljivovicu i "nadziravap", i «pijač ustima kc neka belosvetska. Vec jc mnšina bl!a gotova I Isprotana.Radila jo ko sat.Tad kmet Vojislav pozva Franju da «odiie pa r*u penizcnlm glasom pwuca:"Vresio jo da svrslmo račun.Koliko treba da ti platlm z?, rad oko masine? 1 pooe od nekog unutrasnjep straha ervcnltl i znojit! S8,grickajucl aveje duge brkovejbese ga Ofcuzco neki s:c d !?	'
v	^ v . ^
-	Gazda Vojn,to nista tebi ne naplatlm.Tl ces m*n! uclnltl da rndlm u vaša š-olo I da zlvin kao poštena ccvefc.
j	v	I
-	I ja tobl kazem: p-\-Icu tc-,u opstinu,u moju kucu,kao sina,
-	iesl II cuo?
-	Fala t¡,ja znala sto t! dobar covck,A u sebi je dtdcc. samo ml to treba.
Na prvoj odborskoj sednici kmet jo'predloži o da sc Franja primi u zitoljstvo njegove opsÜnevSví su se odbornici pogledal i,a BošKo Pavlovic i Pavle Stanoj!ov!t ü jedan glas
^	v	^
pevikase:" No mo2c,nc mozo,- ne prima se tnj predlog,
v v	v
-	Kako nc moze,rece kmet Vejisl?v,vaijda j znam sta ra-
t	V
dim,zakleo sam se da cu raditi za dobro opstine,a ,narod mi jc dao povererjo,a predsednik ovlasccnjo.
-	Treba da pitamo popa i učitelja,sta oni na tc mislo,.po-vikase neki iz odbora.Kmet je unr.pred znao da pop i učitelj neco bit! za njegov predlog.- Pa zar ¿bóg ovc sitni-ce,braco,da pitamo ceo svet? Govor i o je k.ao+,Ja so ovdo pitam I vI.Pop nek ido u crkvu a učitelj u škafu: kako m! rrsirro taka i nek bude.A ja vc-l š-n da se p r i ra i ->v-j costiti majstor.U sednici nas t a kcmoŠanjcijik nje ^svajao njegov predlog,^!i ko da se zamer; .pa se cuo j )s »oc! zagor-Tad delovodja naglo ust-.ie i t!him g lasóte reée.' 3raco,ja sam zato da so ovo usvoji, pa da prod j ceo na dr-ou tačb dr. ovitega reda,a vi kako hocete-.,'
-	Da sc primi,povika vecina.1 rako svaba postada z'te!j kmetove opstinc.Po svrsemt sačnicl ('ocia cap Stacejio l
V	J v v	'V
učitelj :van i odaah Im saopsi" .:- da je svaoa prhtlie«.
Stran 2
Dachau, dne 15.maja 1945 KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE
Z NASE DOMOVINE 30 NAPRAVIL
Msljska vojašnica v Mariboru - masovni tfiRDC<M5.rcaja - Po zasedbi mesta so s! poročevalci tiska ogledali prostulo Meljskc vojašnico, ki je služila Gestapu In oddelkom SS kot koncentracijsko taborišče od leta 1941. dalje. Ugotovilo se je, da je tudi tukaj vse polno sledov o mučenju In pobivanju naših ljudi. Leta 1941. je bil v Meljski vojašnici usmrcen aktivist Nabor, eden prednih delavcev Osvobodilne fronte; tudi nad 3oo spodnjestajerskih duhovnikov'je našlo tamkaj smrt. ]jr<RIB0Rl15.iraja - Ugotovljeno je, da so ijarnd po zasedbi iiaribotf.: zaplenili "za okrepitev namštva na Štajerskem" vsa slovenska posestva in premoženja. Toda oddelki S$ In Gostapa so vse dragocenosti kar sami odnesli s soboj. fJURSKA SOBOTA, 15. raj a - Na smrt na vosa I i h sta bila obsojena Ludvik Krčmar In Oskar Frank, ker sta kot madžarska vohuna in agenta-provekaterja spravila z ovadbami mnogo zavednih Prekmurcev v taborišča In pred madžarske krvnike, kjer sc bili ustreljeni.
j-ZAGREB,15.rraja - Tukajšni listi prinašajo v zadnjih dneh poučne članke o i,Tedj imurju, ki je moralo od lota 1941 do zopotne osvoboditbe ponovno trpeti pod šovinističnim madžarskim režircom. ¡,'odjtmurska cježelica, ki šteje okoli 120.000 prebivalcev In 87C km , je takorekoc najcistoj si del Hrvatske, ker Ima nad 97,75% Hrvatov In Slovencev.' od madžarsko zasedbo so medjimurski rodoljubi pretrpeli jako mnogo In proti njim sta se vršila dva vololzdajniska procesa, eden v [,'urski Soboti, drugi v Pecuhu. Obsojenih je bilo takrat nad 80 rodoljubov na smrt.
DERZAVIN 0 ZNANSTVEAEi.; DELU V S0VJ.ZVEZI j-BE0GRAD,15.rr,aja - Uan sovjetsko akademije znanosti, DcrŽavin, jo imel včeraj ivecer Izredni zanimivo In vsestransko informativno predavanje o stanju znanstvenega dela v Rusiji s pesebnin ozirom na obrambo državo. Pri ton jo ugotovil, da je ruski znanstveni svet zvesto stal na strani vlade in z novimi iznajdbami mnogo pripomogel k tako velikim'zmagam sovjetskih vojsk nad Nemci. j-BE0GRA0,15.raja - Za poslanika demokratske federalne Jugoslavijo v Albaniji je bil imenovan Velja Stoj I c' j-BEOGRAD,15. maj a - Dovoljena bo v kratkem svobodna prodaja živil. Ob enem se je načelo tudi vprašanje, da bi osebo, ki re delajo," ne prejemalo hrane. 3 -BEOGRAD, 15. ir-a j a - Ministrstvo za poljedelstvo je izdalo sporazumno z ostalimi prizadetimi ministrstvi odlok, k! predvideva načrtno razdoljevanje dospodarskih dobrin, pred vsem potresnega blaga na podlagi podatkov, ki jih jo'v tem pogledu sestavilo ministrstvo trgovine in industrije.
CD RENA DO BERLINA ■
"----a-1--------—
+BERLlN,15.maja - Življenje v zasedenem Berlinu se jo pri-iejo polagoma vračati v normalni tok. Delovni odrodi so počistili vse ulico in pričenja sedaj zopet uli eni-promet. Tudi cestna zcloznica bo kmalu imela 12 glavnih prog v o-bratovanju ir, pripravlja se vzpostavitev prometa r<a treh glavnih progah podzemeljsko zeloznice. Zaenkrat dnevniki
W	\f
se ne izhajajo, pac pa so je zopet oglasila radijska postaja, seve pod rasi;: kontrolo. |z Rusije je pričela prihajati tudi hrana in se po sovjetskih vojaških oblasteh razdeljuje javnim kuhinjam, kjer prejema prebivalstvo hrano,
\t "J	V
+LO'rON,15.maja - Na levem bregu Rena lezece nemške pokra-
grob spodnjestajerskih duhovnikov
.	v	V
jir.e se polagoma vračajo k normalnemu življenju. Izhaja sedaj troje dnevnikov In sicer:"Aachener Nachrichten"/K6lnischer Kurier" in "Hesslsche Post*, ki služijo istočasno tudi koi Informacijski uradni listi zasedbenih oblasti. Iz njih se dobava, da je sedaj glavna naloga nemškega prebivalstva, da obdela vsak kotiček zemlje, vsak vrt, da bo krita potreba živil v prihodnjem letu, ko ne bo od nikoder Nemčija prejemala hrane. Vsa posestva bivših prvakov stranke in SS se zaplenijo In raz-dele na majhne njivice, ki jih morajo Župani razdeliti med one, ki nimajo zemljišča za obdelanje. Vodstvo vseh poljskih del je poverjeno občinam, "Hessische post" naglasa, da jo usoda nemškega naroda v veliki meri odvisna od pridnosti pri obdelovanju lastno zemlje.
' POPEK,;t£Z I VLAD I & OALASKINOS L0N00N,15.raja - "Caily Herald" objavljujo danas izvestaj u kome uglavnom veli: Grcki.episkop Damaskincs otplovio jo danas Iz Pireja na krstarici Ahoron da na Dodokanezu i stakne gr^ku zastavu, Podvlaci so da su savezniki odobrili ovu posotu u znak priznanja junackog Grckoj za njeni stradanja i uspehe u ratu i da ova poseta anticipira povlacenjo granica ra mirovnoj konferenci] i. Namesnik Damask i nos nosi sa soborn dvanaest zastava. One cp biti istaknute na dvanaest dodekaneskih estrva. Povodom ovog izvostaja, pri mečuje rodakcija u svom komentaru, na danasnjoj konferenci]i stampo u Foreign Offlce-u, pretstav« nik rvog našeg ministerstva imao je da odgovara na ovakva I slicr.a pitanja: "Ne odstupa li mozda drz^nje savoznika u ovom lučaju cd americkcg stava u pitanju Trsta 7" ¿B G0RHJEI,: TOKU L R A V E
]'-BF.0GRAD,15..maja - Kacelnistvo gen. stftfcr«. jugoslovanske vojske javlja, da se zasledovanje proti zapaJu umikajočih se'tem-cev nadaljuje ob gornjem toku Drave in je bilo včeraj, 14cmaja zajetih nadaljnlh 19.000 ujetnikov, mod njimi ves Štab neke nemške divizijo s poveljnikom genc Fischerjem na colu. j-8ECGRAC;15'.maja - Znane ve i i ko zelezarne in toplico v Zenici v Bosni šo spet pričele z obratovanjem, NEff Y0RX,15.raja - Napačna je trditev, da je tudi Nemčiji namenjena pomoč Iz Amerike. Uradno se ugotavlja, da bc v Nemčijo prihajala hrana iz Amerike sjjmojp ameri^o vojske Ir, politično deportirar.ee, dokler bode se ostal p'"'v taboriščih.
P B
OD SOVJETSKEGA G E N E R A L.A
SACHAU , 15.maja - V taborišče jo prispel neki sovjetski general, predstavnik sovjetskega poslaništva v Parizu, Takoj po prihodu je sprejel generala 'Thajlova, predsednika Sovjetskega odbora ir, "odrarodnega kemiteta, da se porazgovor! z njim o povratku tovarišev Rusgv v domovino.
tfiUTHAUSEN JE UNIČIL NAD jZ -JLIJOMft LJUDI +L0NCCK,15.ir.aja - Oddelki 111.armade so osvobodili eno najhujših pripohniskih taborišč, i/authausen pri Lincu, zgrajeno v velikih granitnih kamnolomih dunajsko občine. Dopisniki poro-
^	v/	V
cajo o strahotnih načinih mučenja in ubijanja priporrikov: izgladovanju, zastrupitvi po plinih, zirrzronju, injekcijah s petrolejem oziroma bencinom in metanju sestradanim psom, V zadnjih dveh letih je tako umrlo 210.CCC priperniko, v vsej dobi pa nad pol milijona ljudi. Američani so našli v taborišču okoli 16.CGC pripornikov in okoli 15,000 trupel. Umrljivost jo zr.asala zadnji cas r,ad 300 dnevno. /
Stran 4
Dachau,dne 15.maja 1945
PARTIZAN U UNIFORMI
U E R
Č K 0 G
V O J N 1 K A
dfcdju mnogim vojnicima, koje svakodnevno susrefcerrfo Upoznati Svetozara I s njime duzo pričati je pravo zadovolj-nadje še pokadkad I p o ko j I na? zotaljak u uniformi americke 8tvo. SluŠajuci njegove doživljaje iz svih mogucih bojeva vojske. Rasni dinarski tip veoma cesto Iskoci od tipova dru- covek preživljava sve one us^eho i sva ona povlaconja km gih rasa ostalih americkih vojnika. y	koja jo nas zemljak prosao. Covek zaŽali sto sve to nijo 3a;r:
Jedan veoma interešantan takav nas zemljak jo nesum* proziveo, Ijivo fi Svetozar Uirkovic. Svetozar jo iz Bosne, iz sela Mal- Vredno je spomenuti da je Svctozar odmah po dolasku u •jeva, srez Kotor Varoš. Kao d$im razvijen, crr, opaljena I ica.Oachau. a cuvsi da je nas mucitelj b-ivsi Rapportfuhror-Bott-vidi se stari ratnik. Tok mu jo 18 god i na, a vec je u ratu ger zaposlSn tovarcnj«ipobljonih i pomrlih dachauvskih za-pune cetiri godine. Jos kao 14-godišnji dečko pridruži o se tvorenika otisao da mu kako oh kazo "udari par njih u rebra", partizgnima. Prolazivsi kroz bojeve i okrsaje, boreči se kao za sve ono sto jo nama ucinio.	I.Sedlaček
lav, nas Svetozar je stekao iskustvo neverovatnog borca I ra-	„,.	„
tnlka. IJjegova Frlc'anja puna su jeze, ali divljenja. Covek	GO^RSTVC SE FREUSilRJA K ,,1IRU
bi ga slusao i dan i no6, naročito Fak onaj, koji poznaje sve 9'1^,15. maj a - Pričele so zo vso priprave, da se prlla-gudure i klance, sve lume i potoke nase, l u ovom ratu toll- 9°dl an9|csl<a Proizvodnji zopet nlrovnh zahtevam. Za vojne
ko proslavljene Bosanske Krajino, U svakom okrsaju jo uzimao vidnog ucešca. Svugde, iako najroladji, sluzio je za primer mnogima, pa žak I mnogo star¡jim drugovima. Svetozar ne poznaje sta je to strah. Za njega, kao čoveka i sina Bosanske Krajine, kao da ni je nikad ni postojao. Njegova desetina ponosi la se njime. Isto tako I njegova porodica. Bistar po prirodl, kao sto je skoro svaki nas seljak, snafan, odvažan I odlucan Svetozar je poceo J da napreduje. Kada je pol itickl komosar njegovo jodinice pao, Svetozara jednoglasno Izablru za kurs za po I i t teko korr.esare. Komandir je za i protiv. Gubi jodnog odlicnog borca, ali t jedinlca dobija novog potitie* kog komesara, koj 1 potice Iz krugova prvoklasnih boraca. I njemu se tesko odi uči t!; namršttlo se njegovo mlado, ali u borbi preplanulo želo. Namrstilo se po prviput, mozdal "Idem", kaze Svetozar, "tako zoli komandir, tako zel! jedinlca.Kao nagradu za svoju hrabrost odobraje mu komandir, da se po završenem kursu, kako prelazi pored kuce, malo navra-ti kuci, da obidje oca I majku, ^a, ali to bese njegova nesreča. njega vrebaju Ipazo. CIm jo dosao kuci upadaju Nomci I Ustaso I hapse ga.
Sta je sve proziveo Svetozar od tog časa pa svo do radnog lagera u ftfurzburgu teško je opisati, ali mi, koji smo toliko proiiveli u koncontracIonom logoru, /noKcmo shvatitl. I tu Svetozar pokazujo da je stari borac prdtiv fa-
svrhe bo delal samo del industrijo, kolikor bo to potrebno za vojno na Daljnem Vzhodu in kolikor toga no bo zmogla industrija v Indiji, oziroma tamkajšna proizvodnja vobce. g-fCIMORKJS.maja - Gospodarski položaj v Evropi je zelo težak In predstavlja velikanski problem. Po uničenju skoraj vseh dobrin in sredstev za proizvodnjo Jn po znatnem peško-», /ovanju transportnih sredstev jo nujne potrebno, da so postavi evropska produkcija zopet na načelno osnovo: Evropa iwra sama sebe vzdrzevati, S toga stališča mora priti v razne evropske predele dovoljno število lokomotiv, zagonov, avtomobilov In kamijonov, gumo in drugih sirovln» - SIcer ne bo mogoče pravilno razvoziti premoga in drugih rudarskih proizvodov na potrosna oziroma industrijska področja. 9-L0ND0N,1Skmaja - Sfed Zavezniki je bil sklenjen sporazum za organizacijo transportnih sredstev v Evropi. S-LONOON,14».raia - Prehranjevalno stanje prebivalstva v Nizozemski je padlo v zadnjih mesecih nemško zasedbe takou-sodno, da je grozila sfcirt tisočem v Potterdamu In Haagu, U-gotovljeno je, da je vseboval dnevni obrok hrano le so sosti-no one množine, ki je potrebna za normalno prehranitev posameznika, Po prizadevanju zaveznikov in nizozemskega Rdečega kriza so jo položaj že toliko popravil, da prejema danes ze oseba približno 2/3 normalnega obroka.
• ZVEZA UED S IRONIJO IN KITAJSKO OBfflVLJENA
poslen u vojnickoj kuhinji.
št zrna. Kada su svobodi acko are i je amen ck i h drŽava nje- M^Mi" Čiščenje pokrajin ob roki Iravadi na~ govom logoru priblizile i oslobodilo ga, javlja se Svetozar dal^G in bo v kratke" ta ?redGi Birmanije popolnoma osvo-sa jos 25-3o naših Jugoslovona kao dobrovoljac u Vll.ameri- bo5en--S Padcen! Ra"9oona se jo odprla zopet zveza med Bir-cku armiju. U uniformi amoriSkog vojnika dolazi Svetozar wani3° Kitajsko, kar bo pripomoglo k okrepitvi kitajske osam dara po oslobodjenju lagera u Dachau; gde je danas za- Lfrontc- Z !z9ubv° Birmanije je za Japonce v zvezi tudi Izguba vseh tamkajsnih petrolejskih vrclcov in rudnikov kositra.
- Kitajske četo so pričele z napadi v pokrajini Hunan in doseglo nadaljne uspehe; japonski odbojni napadi so bili vsi onemogočen i. v	^
ŽRTVE AivERISKE ARL'ADE V EVRCtM ♦ NE'j' YORK, 13.maj an- Izgube ameriške ekspedicijsko armade v Evrop! znašajo glasom zadevnega poročila vojnega statističnega urada skupno 971.480 vojakov; mod njimi je smrt na bojnem polju doletela 216,109 vojakov in častnikov. Ostali so
V	V-
v nemško ujetništvo ¡n
Pop pob|ede,ucitelj se namrgodl.
-	Ni j a ga treba lo primati, rece pop,
-	Sto opet da ga ne primimo,odvratl kmet.
-	Dobro,dobro,- ne znate vi sta jc svaba,<jodade učitelj Ivan,
-	Ja,ja,no svidja ml se ova rabota,procedI kroz 2ubc pop Sta-nojlo.
Učitelj Ivan u znak odobravanja samo kllmnu glavem i odose.Kmet Vojislav dosavsUucI jos sa kapi je ^ovika:nFran- bm bodisi ranjcrii> bod{s; so pri's,j jo,Franjo,primijen sf.lepricao mu je da pop i učitelj nisu so zopet ^obodni, bili sag lasni.F ran j a jo sluVao Voj ¡slava ali jo sav drhtao od	KEi.-iSKE PODMORNICE SE MORAJO PREDAT I
bosa sto su protiv njega bili pop i ucitelj.Bese se sav zajapu- +K0imJ,1 V.maja - Kakor so doznava,'so nemsk rio u licu ko curan,pun jeda,ko da jo u sebi progovorio-.Ne znaju oni ko sam ja.Osveiicu se ja njima i to grdno osvetiti.
■»■KCCANJ.IV.maja - Kakor so do znava, topili na zapadni slezviski obali 3 rušile in nekaj drugih manjših edinic nemške nornarlce.
mornarji po»
6 podmornic
Izdaja Jugoslovanski narodni odbor - Urednik Ludvik Lir ze I