Ljubisav Markovič fNadal]evan]e| a) Pr*? dejstvo. Socialistlčna tovarr.a sloni na družbenih srcdstvih za proizvcdnjo. Vs3 množica strojev in naprav, Btavb, surovio, rudna boga«tva, zemlja itd. so diuibena iait. Ves mehamzem družbene f>ro-izvodnje temelji na tem. To-vaina.je it tehnično-ekonomski delec te enotne proizvodnje. b) Drugo dejstvo. Sami zdru-žen-, proizvajalci upravljajo vsa svoje družbeno živijenje, zlast: na področju . gospodarstva. 3o ' ami noslci proizvodnega pro-cesa. Regulirajo njegov potek In splošno delitev dela in sred-stev v družb:. Toda to so na padlag1. kooperacije, združen' kot združenje svobodn-ta >n enakopravnih proizvajalocv. Elconomsko življenje . take družbe z vlsoko razvitirni pr.>-izvajalnnni silami un z zavčstno znanstveno uredUvijo je neo-g bnio ze^o kompHcirano V ni&m je tovarna samo majhea deiček. sarao element proiz-vodnje, in sicer euostranske proizvodnje tega ali drugega ertiikla. Zato nam tovarna saima p.o sebi še ne nudi popolne sl'.-kc o položaju, t. j. o ekonorn-ekem življenju svobodnih Ijudi 17. tega izhaja splošen skleo. Kapitalistična tovarna i>o-oseblja celotno bistvo kapita-- 3ist!čnih družbenah odnosov. Soci.aliotična tovarna poosebija samo delec bistva socialističnih riružbenih odnosov. Kapitali-Btiena tovarna je g!ede na »i-nose, ki viadajo v njej, zado^t-na kot baza kapHaUz.ma. Soc-.a-listična tovarna v tem pogledu n: zadostna kot podlaga socU-lizma. Ta splošna razlika izvira iz 6amega naiina proizvodnje. V kapitalistitni tovarni se proizva-ja privatno bogastvo; v njej so odnosi ta&šni, da se to bogast-,vo avtomatT"čn8 ločuje od pro-izvajalca, t.j. odhaja na stran kapttalista kot njegova last. V socialistični tovarni se ne proiz-vaja pirivatno, tcmveč dmžbeno bogastvo. To bogastvo ne od-haja na stran nedelavcev, saj tega rar.reda ni več. Ostane na strant proizvajalcev — toda ne kot .izljučna last tiste ozke kooperacije ljudi, ki ga nepo-sredno proizvajajo; to bogastvo ostane na strani proizvajalcev kot bogastvo vse družbe združe-nih praivaialcev, s katero je or-gansko povezana vsa ožja ko-operacija. Zato lahko razumemo družbene odnose sociaUzjna sama, če opazujemo celoto nje-gove ekonomske organizacije. Ti ekonomski odnosl nudijo 5cle fcot celota — od tovarne do vrha ndjširše družbene skup-nosti, do nekakšnega »paila-menta« proizvajalcev — pravo sliko družbeno-ekiinomskega po-ložaja prc-zvajalcev. Sele v sTclopu te celote iahko vidimo, kakp>- Tovarna v socializmu fevajajo samo po en tedelek, po eno uporabno vrednost — kveč- jemu nekoHko. Tovarna je pre- več enostransko polje protzvod- nje. Njeui izdelki so kakor kap- Ija v miorju najrazl'»čnejših pro- Izvodov vse družbene proizvod- nje. Zato upravljanje proizvod- cje v tovarni ne sme biti izoh- rano od upravljanja vse druž- bene proizvodnje. Narobe! Ooe nvorata bit' orgaaska povezam. Isti praizvajalec — ali bolje: ista družba proizvajalcev — upravlja tako v okviru tovarna kakor tudi v najširšem družbe- netn okviru. To mora izraziti or- ganizacijski mehan-zem uprav- Ljanja družbene proizvodnje. Ta organska zveza posameznega in abčedružbenega »združenega pro'zvazjalca« vliva scoialistti- no vsebino v upravljanje vse^a ekonomskcga življenja družbs Drugo dejstvo se tiče akumu- laeije. Tudi tu opažamo ozkost socialistične tovarne. Ozka je tako kot v-ir akumulacije kakir tudi kot področje za upravlja- nje akumulacija. Socialistična akumulac'ia n>ma samo dru- gačnega družbenega pomena, temveč ima (prav zato) tudi mnogio širšo vsebino od kapita- \isti6ne. Ne gr& samo za dogra- jevanje dane tovarne ali pa z'- danje nove. Njena ekonomska vs?bina je slcer še vedno raz- Siritev proizvodnje. Toda ta raz- širHev proizvodnje neprestano računa z razvijanjem pogojev za čedalje bogatejše življenje pro- izvajaicev. Mora bit: družbeno usmerjeno in reševati ga je trs- ba z znanostjo. Zapletena profz- vodna tehnika in kompliicira- nost ekonomakega življenja, po- treba po tehničnem izpopolnje- vanju, razvoj znanstvenih usta- nov, tehničnih servisov itd., razvijanje novih gospodarsk h panog, — vse to pravtako zahte- va družbeno urejanje akumula- cije 7 najširšem smislu. Obzor- je tovarne je za to pač neza- dostno. Zato ptetežnd del sred- stev za aikumulacijo ne more ostati »v tovarrvU. NeogibtLo i'b. je centralizirati na tsistih toč- kah, ki predstavljajo š'ršo orga- nizacijo proizvajalcev. »Zdru- ženi proizvajalec« torej ne mors biti spojen s funkcijo upravlja- nja akumulaoije na ravni to- varne. Z njo se spaja Uven to- varne, v argangki povezavi vseh »zdmženih proizvajalcev« v š'r- ših družbenih okv.irih. to je v povezavi v okv^ru vse družbene skupnosti. Socialistični proizva- jalec upravlja svojo akumulac'- jc — toda kot družbeno akumu- lacijo — v skladu s potrebami vse družbe. Tretje dejstvo zastran ozkostl tovaine še bolj poudarja tL-jto, kar amo dejali glede akumula-cije. Gre za to, da v tovarni vidiino samo eno stran člo^e-kovega ekpnomskega življenia. To je stran samega proizvaja-nja. Druga stran njegovega ž.v-ljenja, potrošnja, se v njej ne manifestira. Res je s'cer, da se zvrsti potrošnja za pro-zvodnjo in razdeljevanjem materialnegi proizvKKJa. Toda v socializmu mora dominirati v ekonomsikem življenju, ki se ji mora prilaga-jati od vsega zafetka. Tu je potrošnja smoter proizvodnje 'n razdeljevanja. To izvira iz same nar^ve tega načina praizvodnje, iz dejstva, da proizvodnja sliižl za teclalje širše tlovekove po-trebe kot posameznLka in za njegove družbene potrebe. Zato tovarna ne more bHl osnovna ekonom&ka ce>i,:ca so-cializma. Ne more tzraz.iti osnovne vsebine ekonomsk&ga življenja te družb« — dejstva, da proizvajallec upravlja piroiz-vodnjc in razdeljevanje in da prisvaja bogastvo, katerega ustvarja. To vsebino lahko k-razi in uresniči satno e>konomska organizacija družbe v širših okvirih. Lahko se uresaiči v raznih oblikah širšega »združe-nja praizvajalcev«, združenja, fci ne sloni na principu tovarne, temveč na tcrHorialno-ekonom. skem prineipu življenjsko pove- " zanosti proizvajatcev. Toda tudi soctalizera mora imeti svojo osnovno družbeno-ekonomsko celico — podobno položaju tovarne v kapitalizmoi. Mora imeti svojo ekonomsko celico, ki oživotvarja njegove osnovne lastnosti. Tovarna to ni. Potem bo ta celica samo ti-sta teritorialno-akoniornska or-ganizacija diružbe pvo:.zvaialcev, — ki je dovalj široka, da bi lehko premagala tUte omejeno-sti, ki nastajajo na ravni to-vame; — k.i je dovolj blizu proiz-vajalcev, da bu le-tj »združeni v njej lafako gospodarili na os-novah svoj^ega življenja tako kot proizvajaici, kakor tudi kot potrošniki. Ta ekor.omska cclica je tisto, kar v nsših pogojih nastaja tot korauaa. Iz tega seveda ne smemo skle-pati, da so odnosi, ki se lattko razvijajo na ravni tovarne, brez: pom&na Za družbeno-eko-norn^ke odn^ose. Narobe. Dej-stva., o katerih smo razprav Ijali,, samo pričajo: — da ti odnosi s staJišča vse-bine socializma ntso popolnj in — da imajo sociaHstično vse-bin-o šele kot elomenbi, ki so organsko povezani z višjimi oblik.iTni družbene orgamizacije, z.lasti »komunett. Zelo važni Pa so tisti odnosi, k.i se na ravn/i tovarne razvijajo v prehodnem obdobju Iz loapi-talirma v komuniz^m. Prevrat v načmu piy>izvodnje mora pri-četi s spreminjanjera odnosov v sami tovarai. Ker tovarna oživotvarja bistvo kapitalizma, je pač neogibno. da se kapitali-zem naijprej in najradikalneje Ivkvidira prav tu. Kot izhodiščnd temelj za spremembo bistva uredilve in za izgrajevanj« raz-nih oblik »Zdiruženja svobodnih enakiopravni-h proizvajalMV« se mffra najprej spremenit; bi*tvo tovarne. V tem snaislu j« odlo-čilno za vso revolucijo, da to-varne postanejo tak proizvodnj orgaaiizein, v katerem &o: — sredstva wi proravodnjo družbena; — v katerem noposredni pro-izvajalci sara- npravljajo pro-izvodnj« v skladu z družbeno postavljcninti normami. Sele takrat, ko uremiti te pridobit- ve, se revolucija laihko nada-Ijuje v izgirajev-anju — v skJa-du z razvojem proizvajaJnih sil — svotj« ppave dru.žben^o-eko-nomske celice — »k«roune«. Oglejmo si sedaj nekalere po-sebnosti delovnega pr>ocesa v socialiiat.i zapuičajo proizvodnjo teir imajo takšno obllko, da .pred-staviljajo izdelke za široko potro-š-n.i'O. Po drugi strani pa riiairaSča d«l oelotn« mase živega dela, kii sega na številne točke dolgega poteka skupne proizvodnje- Za-radi strojine proizvodiaje se te— žlšče živega dela prenaSa v ti-ste sfere, v kaferih proizvajajo stroje, naprave i^n surovine. Se-daj upošfrevajmo samo pno:izvoela za iedelavo stroja ne pofcrije — ali celo več — pri-hranka živega dela z uporabo stroja v proizvodnj.i? ALi veza-nost dela, — ki je gotovo večja v ppodzvodnjii strojev kot v pro-izvodtvji orodja, — ne odpravlja osvaboditve dela v tiistem pro— cesu, v kateregia ?lo namesto OTOdj.a vpeljati stroj? Ce anaJiaa pokaže, da sLa »ve-zamo delo« na eai in »osvobo-jetiio delo« na drugi stra.ni enaks kolt6Lai, uporaba stroja pa^ ni povečala delovne prajzvodmositi. Tako s stališča družbene ebo-nomije. Od takega stroja druž-ba nima noben« koristi, ne gile-de na to, da je s stališča ti-stega ozkega podiročja, — kjer upoiriabljajio ta abroj in kjeir en delavec ppoizvaja toliko, koli-kor jiih je ,prej proizvajalo 100 z orodj^m, —: delovna proizvod-nost v«iCja. (Nadaljevanje). OrednlStvo Vd glavna aprava »NaSe ricupnostt« (t »rbohrvaSilol »NaSe talednlce«) Beograd. Defanska 35/IV. telefon 20-118. — Glavnt ln odgovorni nrednifc tjnbtsav Markovi«. — OredntSki odbor lo doplsnlStvo t» Slovenljo, LJubljana. Ul. Toneta Tomšiča 9/II., telefon 21-605. — Uprava »NaSe skupnostl« za Slovenijo, K4ut>Uana. DL TooeU TomšiCa 5/11, teleton 21-832, poštnt predal 29. teko«t rafun pri Komunalnl bankl t LJubljanl 60-KB-5-Z-367, * posebno oznako »za JJaSo skupnosf«. — TUIta Casoplsno-taloinlSko podjetje »Slovenskl poročevaiec«. — Za Usk odgovoren Franc Plevei