LETO IV. glas Nntranjsk-E Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica JANUAR 1965 ŠTEVILKA 1 Vlil. kongres Zveze komunistov Jugoslavije V NEDELJO, 13. DECEMBRA , JE KONČAL Z DELOM OSMI KONGRES ZKJ, KI JE TRAJAL ŠEST DNI V PRISOTNOSTI 1,302 DELEGATA, ČLANOV CK IN CENTRALNE REVIZIJSKE KOMISIJE ZKJ TER PREDSTAVNIKOV 29 KOMUNISTIČNIH PARTU IN DRUGIH NAPREDNIH GIBANJ V SVETU. je končaj svoje uspešno delo Za generalnega sekretarja je bil ponovno izvoljen tovariš Tito. Za sekretarja CK pa so bili izvoljeni Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič in Veljko Vlahovič. Predsednik kontrolne komisije je postal Grujo Novakovič, predsednik revizijske komisije pa Hija Tepovac. V zaključni besedi je tovariš Tito med ostalim ornem! naslednje: »•Dovolite mi, tovarišice in tovariši, da se v imenu vseh članov novega Centralnega komiteja zahvalim tovarišem, ki tokrat niso izvo¬ ljeni zato, ker je bilo potrebno, da se Centralni komite poveča in obnovi z več mlajšimi ljudmi: to so naši dolgoletni sodelavci. Skupaj z mnogimi izmed njih smo doživeli veliko tudi v obdobju ilegalnega dela, zlasti pa v veliki osvobodilni borbi. Prepričan sem, da bodo tudi v prihodnje skupaj z nami po svojih močeh in možnostih tako po¬ magali, da bomo izpolnili sklepe, sprejete na VIII. kongresu. Vsem Vam, ki niste bili izvoljeni, se zahvaljujem za dosedanje delo. Zahvaljujem se tudi vsem delegacijam komunističnih, socialistič¬ nih in drugih sil v svetu za njihovo udeležbo in sodelovanje na tem kongresu naše Zveze komunistov Jugoslavije. Rad bi izrazil prepri¬ čanje, da bo njihovo bivanje tu in njihova udeležba na tem kongresu v veliko korist za nadaljnje delo in sodelovanje med našimi parti¬ jami in gibanji. Želel bi, da to, kar so tovariši slišali na tem kon¬ gresu, omogoči nadaljnjo krepitev naših stikov. Nad dvesto delegatov je diskutiralo, bilo pa je tudi takih, ki se razprave niso udeležili, čeprav bi želeli; tako tudi želje in težnje tistih, ki niso mogli sodelovati v razpravi, bodo izpolnjene in morajo hiti izpolnjene. Preiti moramo od besed k dejanju. Prvo, kar moramo storiti in sicer mi zgoraj, je to, da se lotimo urejanja tistih perečih vprašanj, ki najbolj zanimajo našega delovnega človeka, kakor so izpolnje¬ vanje našega gospodarskega sistema in druge. Jasno je. da vseh pro¬ blemov, navedenih tu, ne bomo mogli naenkrat urediti. Za to ha potrebno krajše razdobje, toda takoj se bomo morali lotiti postop¬ nega urejanja teh problemov. Pozivam vse vas, vse naše ljudstvo, da nam pomagate, da bomo to dosegli.« Izredno zanimanje za delo in sklepe Vlil. kongresa ZKJ V vsej občini je vladalo med člani ZK in med delovnimi ljudmi veliko zanimanje za delo in sklepe VIH. kongresa zveze komunistov Jugoslavije. Klubi in drugi prostori, kjer so nameščeni televizijski sprejemniki, so bili v dneh, ko je zasedal VIII. kongres ZKJ, polni obiskovalcev. V tovarni Brest pa so spremljali kongres tudi preko razglasnih postaj. Na razglasnih deskah je bil nalepljen material o delu VIH. kongresa. Ko se je vrnil naš delegat na kongresu, Tone PIos iz Kovino¬ plastike, je bil v Cerknici zbor vseh komunistov. Po uvodnem govoru sekretarja občinskega komiteja ZKS Franca Levca, je Tone Plos pri¬ povedoval pred polno dvorano o vtisih s kongresa in opozoril na bistvene kongresne sklepe in naloge, ki jih je postavil kongres pred člane ZK in vse delovne ljudi. Doslej so bile izvedene tudi vse letne konference osnovnih orga¬ nizacij ZKJ, na katerih so že prilagajali ugotovitve kongresa razme¬ ram v delovnih organizacijah, oziroma organizaciji ZK. Govorili so o nalogah, da odpravijo slabosti, ki še ovirajo naš hitrejši razvoj. D. M. Kaj se razpravlja na letnih konferencah SZDL KO SZDL — Ravnik: Člani želijo, da se v zimskem času organizirajo seminarji o spo¬ znavanju in ravnanju s kmetijskimi strojil, o uporabi umetnih gnojil. Smatrajo, da bodo itaki seminarji zelo dobro obiskani. V zimskih mesecih ni bila redno plužena pot od odcepa Hostnik — Ravnik in otroci niso 'imeli možnosti redno obiskovati šole, Želijo, da bi se ta stvar to zimo uredila. Člane je zanimalo, kdaj bodo pričeli poprav¬ ljati gozdne poti, ki so v zelo slabem stanju. V diskusiji so posvetili posebno pozornost temu, ker mladina iz tega kraja odhaja v industrijo, na kmetijah pa nima kdo delati, saj so v povprečju doma le starejši ljudje. Sprejeli so sklep, da se for¬ mira posebna komisija z nalogo, da zbira in formira potrebe, ki jih bo reševala krajevna skupnost v povezavi s krajevno skupnostjo Nova vas. Želja vseh je bila, da se krajevna skupnost osnuje tudi na Bloški planoti. KO SZDL — Cajnarje: Tudi v tej organizaciji je pomanjkanje mlade delovne sile, zato so bili člani mnenja, da bo treba nabaviti kmetijske stroje, ker bo le tako možno pravočasno opraviti vsa kmetijska dela. Organizirali so zbiralno akcijo s prostovoljnimi prispevki, da bi si kupili televizor. Akcija je slabo uspela, saj so zbrali le 24.500 din, kar pa jie še veliko premalo. Če bi pomagala podjetja, bi do izpolnitve svojih želja prišli hitreje. Tudi o problemih šolanja otrok so se pogo¬ vorili. Mnenja so, da bi šola v Cerknici lahko organizirala sestanke s starši v Cajnarjih, ker je sedaj pozimi težavno hoditi v Cerknico. Mnenja so 'bili, da bodo morali v bodoče Vložiti več truda v razvoj turizma, saj je njihov kraj primeren za to. (Nadaljevanje na 2. strani) a GLAS NOTRANJSKE Letna konferenca KO SZDL Rakek Pretekli mesec je bila na Rakeku redna letna konfe¬ renca krajevne organizacije SZDL. Prisotnih je bilo okoli 140 članov. Čeprav je bilo prisotnih manj kot 20 % vseh čla¬ nov, je ta konferenca predstavljala najbolj obiskan sestanek v tem letu. Po izvolitvi organov konferen¬ ce je tovariš predsednik prebral poročilo o. delu odbora in celotne organizacije v obdobju zadnjih dveh let. Iz poročila je bilo raz¬ vidno precejšnje prizadevanje odbora za reševanje nekaterih gospodarskih problemov in pro¬ blemov življenjskega standarda v naseljih, ki jih zajema KO SZDL. Poročilo in debata, ki je sle¬ dil, sta pokazali, da se odbor pre¬ malo zaveda vloge, ki jo naj ima na področju idejnopolitičnega izobraževanja delovnih ljudi. Opaziti je bilo, da je SZDL ven¬ dar najmasovnejša politična or¬ ganizacija ter tako pomemben ustvarjalec družbene zavesti ob¬ čanov. Jiaklen nat ta naai adtamik 11. decembra je bila seja vo¬ lilne komisije Občinskega odbora SZDL Cerknica. Na seji je bil sprejet program dela, ki obsega predvsem nasled¬ nje naloge, ki jih bo treba izvršiti do 30. marca prihodnjega leta. — Takoj je treba pričeti z evi¬ dentiranjem, predvsem v tistih volilnih enotah, kjer bodo dose¬ danji odborniki zamenjani. — Krajevne organizacije SZDL naj na svojih letnih konferencah obravnavajo pomen volitev in iz¬ vedejo evidenco predlogov za no¬ ve kandidate. — Občinski sindikalni svet ima nalogo sklicati posvetovanje pred¬ stavnikov podružnic in jim po¬ dati navodila o načinu eviden¬ tiranja v delovnih organizacijah. — Po posameznih krajih se bo¬ do v okviru organizacije SZDL sklicale delovne tribune, na ka¬ terih se bo obravnaval družbeni plan za leto 1965 in podobno. Na seji so se že pogovorili o tem, kakšen naj bo bodoči od¬ bornik. Občanom je treba na¬ tančno obrazložiti kriterije, ki odločajo pri izbiri kandidatov. Bodoči odbornik bi moral imeti predvsem naslednje kvalitete: družbeno-politačno aktivnost, pri¬ dobljeni družbeni ugled, poziti¬ ven vpliv do družbenih dogajanj itd. Na občnih zborih in konferen¬ cah je treba o vsem tem razprav¬ ljati in občane temeljito sezna¬ njati o vseh važnejših dogodkih, da bodo laže odločali o vpraša¬ njih njihovega kraja. Kaj se razpravlja na letnih konferencah SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) KO SZDL — Cerknica: Na konferenci je bila zelo široka diskusija, v kateri so člani ni¬ zali vprašanja, ki so najbolj aktualna. Po mnenju posameznih članic bi bilo potrebno organizirati seminar, na katerem bi se gospodinje seznanile, kako se ravna s sodobnimi gospodinjskimii aparati. Tudi o slabih cestah je bilo veliko rečeno, ker so v zelo slabem stanju dn ovirajo redni promet. Vsekakor bo treba temu posvetiti več skrbi, saj je v poletnih čašah pri nas čedalje več turistov. Veliko govora je bilo tudi o kadrovski politiki, o kateri je potrebno voditi nenehno skrb. Za primerjavo smo na kratko opisali le tri organizacije SZDL, našteto je zelo malo problemov, s katerimi se člani srečujejo na te¬ renu vsak dan. Vsi čutijo potrebo, da je nujno kulturno življenje poživeti in pritegniti mladino, da bo bolj vneto sodelovala pri reše¬ vanju vsakdanjih težav. Vsakdanja skrb vseh so slabe ceste, posebno sedaj v deževnih dneh. Morda bi se dalo s prostovoljnimi akcijami stvar urediti pod geslom »več rok, več zmore«. Izvleček iz predloga odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Cerknica Odborniki so na zadnji seji ob¬ činske skupščine razpravljali o predlogu odloka o novi davčni politiki. PRISPEVEK IZ DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, kateri je dohodek proračuna občine, se odmerja: a) od kmetijskega zemljišča po katastrskem dohodku; b) od gozdnih površin od koli¬ čine posekanega lesa. Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se plaču¬ je po proporcionalnih stopnjah. (Nad. na 3. str.) Delovni predsednik je prisotne opozoril, naj obravnavajo gospo¬ darske probleme in probleme živ¬ ljenjskega standarda, katere re¬ šujejo zbori krajevne skupnosti. Tako so ljudje postavljali različ¬ na vprašanja, ki zadevajo skup¬ no življenje vaščanov, odgovorni družbeni delavci pa so jim od¬ govarjali. Tak način vodenja se¬ stanka se je pokazal kot zelo uspešen, saj so bila s tem ustvar¬ jena raizlična pozitivna stališča in predlogi. Na koncu so izvolili nov odbor KO in sprejeli okvirni program dela, ki ga bodo še dopolnjevali. Iz njegove vsebine je videti, da si bo novi odbor moral prizade¬ vati za učinkovitejše uresničeva¬ nje svoje osnovne naloge, gradi¬ telja družbene zavesti. Pregled najvažnejših točk in njihovega programa: a) Pogostejše organiziranje zbo¬ rov volivcev. Ugotavljanje pri¬ sotnosti na zborih in sklepov. b) Pomagati raznim družbenim organizacijam pri njihovem delu in spremljanje njihovega dela. c) Dajanje predlogov svetu kra¬ jevne skupnosti za reševanje kra¬ jevnih vprašanj, ki so v njeni pristojnosti, ter ji pomogata pri uresničevanju -teh nalog. d) Pridobivanje novih članov in njihovo vzgajanje v smislu zavestnih družbenih delavcev. Vse te in druge naloge postav¬ ljajo pred novi odbor nove za¬ hteve. Postavljeni vsebini dela bo treba najti potrebne oblike dela. Tudi od teh je precej odvi¬ sen končni uspeh dela novega od¬ bora. Drago Korošec Izobraževanje članov organov upravljanja Pred kratkim so v podjetju Kovinoplastika Lož zaključili se¬ minar za člane organov upravljanja in organizacijo podjetja. Seminar se je pričel 7. decembra in je trajal ves teden do 12. decembra po 4 — 5 ur dnevno v popoldanskem času, obiskovalo pa ga je povprečno 36 članov delavskih svetov, upravnega odbora, odbora sindikata in mladine. Na seminarju so člani poslušali skupno 12 tem, ki so bile več ali manj prilagojene podjetju: — samoupravljanje v delovnih organizacijah; — zasedanje delavskega sveta; — organizacija podjetja; — formiranje in delitev celotnega dohodka; — delitev osebnih dohodkov po delu; — povečanje produktivnosti dela; — delovno razmerje; — odnos podjetje — komuna; — vsebina in metode dela družbeno-političnih organizacij; — kadrovska služba v delovni organizaciji; — medsebojni odnosi in vplivna produktivnost dela. Vsako temo je predaval drug predavatelj, v glavnem diplomirani pravniki in ekonomisti iz Delavske univerze »Boris Kidrič-« iz Ljub¬ ljane. Vse teme so člani organov upravljanja z zanimanjem poslu¬ šali in tudi živahno postavljali vprašanja predavateljem. Marsikatere stvari bodo članom organov upravljanja sedaj mnogo bolj razumljive in jih bodo laže obravnavali na svojih zasedanjih in jih tudi laže posredovali ostalim članom kolektiva v podjetju. Mnogo pa bodo koristile članom tudi skripta, ki so jih prejeli na seminarju. Ob za¬ četku -in zaključku seminarja je bila med slušatelji seminarja izve¬ dena tudi anketa. Vsi prisotni so bili s seminarjem zelo zadovoljni in izrazili so željo, da naj take in podobne seminarje še organizirajo. S. B. 4 / Upravna stavba s stanovanji GG Postojna v Starem trgu je v glavnem dograjena. Urediti je potrebno še kanalizacijo, okolico in nekaj manjših komunalnih ureditev. Vselili se bodo v začetku 1965. leta. Na sliki: Upravna stavba GG Postojna v Starem trgu, ki jo je »Gradišče-« naredilo v pičlih osmih mesecih. S. B. GLAS NOTRANJSKE 3 Izvleček iz predloga odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Cerknica (Nad. z 2. str.) a) v II. proizvodnem okolišu 12 ali .%; b) v III. proizvodnem okolišu 7 ali .% Prispevek iz osebnega dohodka od gozdnih površin se odmerja od količine posekanega lesa od bruto mase po vrednostnih raz¬ redih v višini: Vrednostni razred 1 m 3 din I. 2.000 II. 1.800 Ul. 1.600 IV. 1.400 V. 1.200 VI. 1.000 VII. 800 VHI. 600 Od drv vseh vrst po 100 din od 1 m 3 . Zla količino posekanega lesa se smatra bruto odmerjena masa, ki služi za odmero prispevka za ob¬ novo gozdov. Da bi se politika obdavčevanja na območju občine Cerknica vo¬ dila v interesu pospeševanja kme¬ tijstva, se za območje občine do¬ ločijo trije proizvodni okoliši. V posamezni proizvodni okoliš se uvrščajo naslednje katastrske ob¬ čine: I. proizvodni okoliš: k. o. Cerknica, Dane, razen za¬ selka Skrilje, ki spada v III. in Klance v IV. proizvodni okoliš, Dolenja vas, Grahovo, Iga vas, Lož, razen vasi. Podlož, ki spada v III. proizvodni okoliš, PudOb, Podcerkev, Rakek, razen vasi Iva¬ nje selo, ki spada v III. proizvod¬ ni okoliš, Stari trg, Unec, Vrhni¬ ka, Višervek in Žerovmica. II. proizvodni okoliš: k. o. Begunje, Bezuljak, Gore¬ nje Jezero, Lipsenj, razen zasel¬ ka Fodšteberk, ki spada v IV. proizvodni okoliš, Kozarišče, Ve¬ like Bloke, Nova vas, XV. proizvodni okoliš: Babna polica, Bločice, Benete, Babno polje, Cajnarje, Gradiško, Hiteno, Hudi vrh, Jeršiče, Kož- Ijek, Kranjče, Knežja njiva, ra¬ zen vasi Markovec, ki spada v II. proizvodni okoliš, Sv, Duh, Kremenca, Metulje, Otok I. in Otok II., Osredek, Otave, Polja¬ ne, Ravne pri Topolu, Radlek, Ravne pri Sv. Vidu, Runarsko, Ravnik, Studenec, Strmec, Sel- šček, Studeno, Štrukljeva vas, Topol, Ulaka, Vrh, Veliki vrh, Volčje, Zales in Sv. Vid. Ce ima davčni zavezanec več katastrskega dohodka izven stal¬ nega prebivališča, plačuje prispe¬ vek po merilih tistega proizvod¬ nega okoliša-, kjer ima največ -ka¬ tastrskega do-hodka. 'Zavezancem prispejvka v III. proizvodnem okolišu se prizna davčna olajšava v primerih, -ka¬ dar kmetijski proizvajalec odredi tele ženskega spola do brejosti, v višini 20—25 % od odmerjenega davka, na -podlagi izjave pristoj¬ nega organa. Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki od zem¬ ljišč: l. ki so bila za -kmetijstvo ne¬ uporabna, pa so z investicijami prispevnega zavezanca postala uporabna — za 10 let; 2. zemljišča, na katerih se za¬ sadijo novi sadovnjaki — za 10 let; 3. zemljišča, ki se -pogozdijo po navodilu in pod nadzorstvom pri¬ stojnih strokovnih organov — za 20 let. Oprostitve se priznajo na pod¬ lagi izjave pristojnega organa za kmetijstvo in gozdarstvo, pod ka¬ terega nadzorstvom in navodilom so bile izvršene spremembe zem¬ ljišč. Oprostitev teče od 1. januarja -prihodnjega -leta po izpolnitvi po¬ gojev za oprostitev. V primerih elementarnih ne¬ zgod, rastlinskih bolezni in škod¬ ljivcev, ali zaradi drugih izred¬ nih dogodkov, ki jlih prispevni zavezanec ni mogel preprečiti, se -prizna davčna olajšava za vsako parcelo, na kateri je bil donos ka¬ tastrskega dohodka zmanjšan preko 25 %. V navedenih primerih se od¬ piše odpadajoči prispevek soraz¬ merno z zmanjšanjem katastrske¬ ga dohodka. Pri odmeri prispevka od kme¬ tijstva se priznajo naslednje olaj¬ šave v obliki znižanja- odmerje¬ nega prispevka: 1. Zavezancem, katerih doho¬ dek ne presega 80.000 letno na družinskega člana in ki preživ¬ ljajo poleg delazmožnih članov še več -kot 2 mladoletna otroka ali odrasle za d-elo nezmožne člar ne, po 10 % za- vsakega, tretjega in nadaljnjega takega mladolet¬ nega otroka in za vsakega od- Zvezmi in republiški predstav¬ niški organi so prejšnji mesec in¬ tenzivno razpravljali o novih načelih davčne politike. Rezultat razprave je v -tem, da zvezni in republiški zakon prepušča večjo samostojnost občinam, zlasti gle¬ de določanja stopenj. Organi, teh bodo razpravljali in odločali o davčni politiki na območju naše občine, bodo morali imeti pred sebojt načelo, da mora biti sistem prispevamja postavljen na osno¬ vo vzpodbujanja občanov k večji produktivnosti dela. V tem sestavku bomo skušali na kratko seznani-ti občane o davčni -politiki na področju kme¬ tijstva in obrti. Kot v prejšnjih zakonih je tudi sedaj obdržano načelo, da zavezanci plačujejo prispevek od katastrskega do¬ hodka. To načelo je namreč v -ko¬ rist 'kmetijskih proizvajalcev sa¬ mih, ker j'ih stimulira k višji proizvodnji, saj prepušča dohod¬ ke, dosežene iznad -povprečja, za¬ vezancem. Tudi -v naši občini je sedaj uvedena diferencirana ob¬ davčitev v -posameznih proizvod¬ nih okoliših, katere namen je, čim izraziteje uveljaviti načelo, da je -treba družbene dajatve za¬ sebnih kmetovalcev vse bolj pri¬ lagoditi njihovi ekonomski zmog¬ ljivosti. Pred vsemi družbenimi organi in zlasti pred občinsko skupščino stoji zahtevna naloga, kako- konkretno določiti davčno politiko za celotno območje naše občine. Po eni strani vidimo, da je območje naše občine tako, da so pogoji kmetijskih proizvajal¬ cev zelo različni. Poglejmo samo nekatere. Možnost intenzivne ob¬ delave zemljišč s sodobnimi agro- raslega- za delo nezmožnega čla¬ na, z omejitvijo, da celotno zni¬ žanje ne more presegati 60 % od¬ merjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tis-te mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek. 2. Zavezanci prispevka, ki ni¬ majo za delo zmožnih članov, se prizna davčna olajšava po 20 % za vsakega dela nezmožnega čla¬ na z omejitvijo, da celotno zni¬ žanje ne more presegati 80 % od¬ merjenega prispevka. 3. Zavezancem, ki so imeli več¬ je izdatke zaradi zdravljenja obo¬ lelih članov in neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih članov, do zneska prispevkov, ki bi se sorazmerno plačali od iz¬ datkov take vrste. Za večje izdatke se smatrajo stroški nad 10.000 din. Ce je v družini več zavezancev prispevka, s pravico do olajšave po 1. in 2. odsta-vku tega člena, presoja po seštevkih osnov, zne¬ sek olajšave pa po seštevku pri¬ spevkov vseh zavezancev v dru¬ žini. Za navedene otroke se štejejo šoloobvezni otroci, z njimi pa se izenačujejo dijaki in študentje na rednem šolanju. Za odrasle dela- nezmožne člane pa se štejejo ose¬ be, ki jim je to svojstvo prizna¬ no z odločbo ali zdravniškim spričevalom javne zdravstvene ustanove, slepi, moški nad 60 let tehničnimi ukrepi so namreč po¬ stavili ravninske kmete v mno¬ go ugodnejši položaj od kmetov v višinskih in odročnih krajih, ki so zaradi slabih proizvodnih in ekonomskih pogojev v veliki meri pričeli opuščati svojo zem¬ ljo. Tudi možnosti proizvodnega sodelovanja zasebnih kmetoval¬ cev z družbenim sekto-rjem so v nižinskih predelih ugodnejše kot v hribovitih. Tudi dejstvo, da na višinskih -kmetijah ostajajo v pretežni meri le starejši, seveda za delo manj sposobni ljudje, bo¬ do morali družbeni organi upo¬ števati. Ko -bo v odloku, -ki ga bo spre¬ jela skupščina, območje občine razdeljeno na štiri proizvodne okoliše, bo lahko vsak občan ve¬ del, kako velika je davčna osno¬ va njegovega premoženja in ka¬ ko visok je njegov družbeni pri¬ spevek. Skupščina bo morala pri razde¬ ljevanju območja objektivno oce¬ njevati -kriterije, tako da bo de¬ jansko po načelu pravičnosti pri¬ šla vsaka katastrska občina v ti¬ sti proizvodni okoliš, ki je najbolj realen. Prvi proizvodni okoliš naj bi zajemal predvsem ravninske pre¬ dele, kjer lahko kmetovalci zem¬ ljo strojno obdelujejo, pa tudi prometne zveze in tržni pogoji so ugodnejši. Drugi proizvodni okoliš naj bd zajemal območja, ki so nekoliko valovita, kjer pa so tudi slab¬ še prometne zveze kot v prvem okolišu in tudi tržni pogoji niso enakovredni- proizvajalcem v prvem proizvodnem okolišu. in ženske nad 55 let starosti ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. Zavezancem prispevka, ki jim je glavni poklic kmetijska dejav¬ nost in ki so aktivno sodelovali v NOV ali so bili zaradi aktivne¬ ga sodelovanja preseljeni, odnos¬ no da so aktivno pomagali in so¬ delovali v NOV na kakršen koli način in imajo zato priznano dva¬ kratno delovno dobo, se obraču¬ nani prispevek zmanjša: a) tistim, ki jim je sodelova¬ nje priznano pred 9. 9. 1943, 8 %; b) tistim, -ki jim je sodelovanje priznano po 9. 9. 1943 do 31. 12. 1943 — 60%; c) tistim, ki jim je sodelovanje priznano od 1. 1. 1944 do 31. 12. 1944 — 40 %. Za zmanjšanje obračunanega prispevka je potrebno, da zaveza¬ nec predloži potrdilo od pristoj¬ nega odbora ZB, iz katerega bo razvidno- čas sodelovanja v NOV in da je čas sodelovanja priznan kot dvakratna delovna doba. Ce ima 'kdo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganja opeke, a-pna in podcibno) višje dohodke od obi¬ čajnih, tako da ima tako delo značaj posebne in stalne prido¬ bitne dejavnosti, mora plačati prispevek od obrtne dejavnosti, kadar taki- dohodki presegajo 100.000 din letno. Tista zemljišča, 'kjer -proizva¬ jalci obdelujejo zemljo pretežno ročno ali z vprego in kjer so pre¬ bivalci oddaljeni od tržnih cen¬ trov in prometnih zvez, naj bi spadala v tretji proizvodni okoliš. Vsi višinski kraji oziroma ka¬ tastrske občine, ki so zelo od¬ maknjeni od prometnih zvez in potrošniških centrov, naj bi bili v četrtem -proizvodnem okolišu. V tem proizvodnem okolišu so proizvodni in drugi ekonomski pogoji najslabši. Že sam zvezni zakon med drugim tudi določa, da so vsi kmetijski proizvajalci opro¬ ščeni iz IV. proizvodnega okoli¬ ša plačevanja prispevkov od -ka¬ tastrskega dohodka kmetijstva. Ti proizvajalci plačajo le prispevek ob priliki pose-ka lesa. Zakonoda¬ jalec se je za ta ukrep odločil zato, ker je skušal tudi s pomoč¬ jo davčne politike prispevati k pospeševanju kmetijske proizvod¬ nje. Da bi bilo občanom jasneje, bo¬ mo skušali razjasniti nekaj kon¬ kretnih primerov: davčni zavezanec, mali kmet iz II. proizvodnega okoliša, območje vasi Cerknica, bo po predlogu odloka dolžan prispevati 20—25 % manj družbenih obveznosti -kat leta 1964. Srednji kmet iz II. proizvod¬ nega okoliša bo po predlogu v letu 1965 približno 30 % manj obremenjen kot v letu 1964. Med¬ tem ko bo večji kmet iz istega proizvodnega okoliša v letu 1965 manj prispeval približno 35 %. Skoro enake olajšave bodo tu¬ di na območju III. proizvodnega (Nad. na 4. str.) Nov način obdavčevanja v kmetijstvu in obrti 4 GLAS NOTRANJSKE PRAZNOVANJE JUBILEJA KOVINOPLASTIKE lož Na predvečer praznika je Loš¬ ka dolina popolnoma spremeni¬ la svoje lice. Njene prirodne le¬ pote je še ozaljšala svečana de¬ koracija. V srcih in na obrazih domačinov je igralo prav poseb¬ no praznično razpoloženje, pa tu¬ di ponos jih je krasil. Kako da ne, saj jih je samo nekaj ur lo¬ čilo od rojstnega dne naše Re¬ publike in njihovega podjetja »Kovinoplastike«. Pred desetimi leti je «iskra ideje o ustanovitvi podjetja pričela netiti med pre¬ bivalci Loške doline še večjo vo¬ ljo in željo po ustvarjanju. Iskra se je počasi večala v plamenček, ki kljub raznim nevihtam ni ugasnil. Nasprotno, zagorel je mečneje, ideje so se spreminjale v dejanja, hotenja in želje so se ob delu izpolnjevale. Izdelki iz prvega razvojnega obdobja KOVINOPLASTIKE Lož Nov način obdavčevanja v kmetijstvu in obrti (Nad. s 3. str.) okoliša (območje Nove vasi). Mali kmet na tem proizvodnem ob¬ močju bo tudi do 20 % manj 1 obre¬ menjen kot v preteklem letu, srednji do 30 % in veliki od 30 do 40 %. Vsekakor bo predlog skupščina osvojila, da se plačujejo družbe¬ ne obveznosti po proporcionalni lestvici, ta način je brez dvorna ugodnejši za kmetijskega proizva¬ jalca. Dosedanje lestvice so ibile progresivne, kar je nedvomno de¬ stimulativno vplivalo na kmetij¬ ske proizvajalce, še posebno na tiste, ki so imeli večji katastrski dohodek od kmetijskih površin, niso pa imeli dovolj delovne sile, da bi intenzivneje obdelovali svo¬ ja posestva. V predlogu je tudi določilo, da se kmetijskim proizvajalcem III. proizvodnega okoliša prizna po¬ sebna davčna olajšava v prime¬ ru pri vzreji živine. Ker ne bodo kmeti jski proizva¬ jalci po predlogu od gozda pla¬ čevali prispevka za. občinske po¬ trebe, se uvajajo prispevki ob priliki poseka lesa. Kriterij za plačevanje tega prispevka so vrednostni razredi, na podlagi katerih se sedaj odmerja gozdna taksa. Prav gotovo se bodo s tem predlogom strinjali tisti kmetij¬ ski proizvajalci, ki imajo večje površine gozdov, v katerih se za¬ radi nedoraščenega drevja eks¬ ploatacija ne vrši, pa so po do¬ sedanjih predpisih morali plače¬ vati davek na dohodnino, ne gle¬ de na količino posekane lesne mase. Tudi za obrtniško dejavnost se predvideva obdavčitev po ustvar¬ jenem dohodku v osemurnem de¬ lovnem času. Stopnja tega pri¬ spevka naj bi bila po predlogu enako visoka kot so visoki pri¬ spevki delavcev in uslužbencev v družbenem sektorju. Ponovno skušamo opozoriti jav¬ nost, da še ni dokončno določena vsa davčna politika na območju naše občine. O vseh določilih bo¬ do še razpravljali sveti in drugi družbeni organi. Dokončen sktep o odnosu občanov glede obvezno¬ sti do občine pa bo dala občin¬ ska skupščina. Z ozirom na to, da so obvezno¬ sti do družbe postavljene na ta¬ ko osnovo, da lahko občinska skupščina in njeni organi v mar¬ sikaterem pogledu sami odločajo o tem, kako bodo družbene ob¬ veznosti razporejene med otočane, morajo vsi družbeni organi to na¬ logo najodgovorneje reševati. Jas¬ no je, da bodo zavezanci tudi v bodoče dolžni izpolnjevati svoje obveznosti, kot so ,bili do sedaj. V kolikor teih obveznosti ne iz¬ polnjujejo' redno se morajo pri¬ stojni organi tudi v bodoča ooslu- ževaiti izterjevanja. Te ukrepe pa morajo izvrševati na tak način, da so občanom, zavarovane njego¬ ve zakonite pravice in ha se ob¬ enem varuje tudi osebnost in člo¬ veško dostojanstvo. J. L. Z enakim ponosom in zado¬ voljstvom so se naslednji dan pričeli zbirati v kinodvorani ela¬ ni centralnega delavskega sveta, slovnih partnerjev. Direktor pod¬ jetja iz Novega Sada je po če¬ stitki izročil zastavico njihovega podjetja v znak dobrega sodelo¬ Kovinskim izdelkom so se pridružili tudi estetsko izdelani plastični izdelki obratnih organov upravljanja na slavonstno sejo CDS. V navzoč¬ nosti pobudnika ustanovitve pod¬ jetja tov. Janeza Hribarja, dese¬ tih jubilantov, vidnih političnih, gospodarskih, družbenih in po¬ slovnih predstavnikov je pred¬ sednik CDS tov. Ivan ŠKRBEC otvoril slavnostno sejo. Predsed¬ nikov govor je plastično prikazal razvojno pot desetletnega delova¬ nja KOVINOPLASTIKE, naporov delovnega kolektiva in vlogo or¬ ganov upravljanja. Aplavz je prekinil .predsedniko¬ ve besede, ko je spregovoril o de¬ lu, vlogi in zaslugah tov. Janeza HRIBARJA ter desetih jubilan¬ tov pri desetletnem razvoju KO- vanja ter izročil darili najboljši mladinki in mladincu. Slavnostno sejo so zaključile borbene pesmi »Slovenskega ok¬ teta« iz Ljubljane. Kmalu za tem smo prisostvo¬ vali otvoritvi razstave impozant¬ nega prikaza razvoja in delova¬ nja, uspehov in .težav kolektiva KOVINOPLASTIKE skozi deset let. Od primitivnih izdelkov, oro¬ dij, naprav in strojev — do fi¬ nih, kompliciranih, estetskih iz¬ delkov in uporabe cenene avto¬ matizacije ter gradnje nove to¬ varne je 'bila pot tega požrtvo¬ valnega kolektiva. Dosežek zadnjega leta — uporaba cenene avtomatizacije VINOFLASTIKE. V spomin na njihovo delo jim je kolektiv iz¬ ročil plakete in skromna prizna¬ nja. Sledile so čestitke pionirjev/ mladine, političnih in gospodar¬ skih cxrj*anizacij, kakor tudi po¬ Res, zavidajoči uspehi teh skromnih notranjskih ljudi izpar- J tizanske Loške doline. Ob čestitkah delovnemu ko¬ lektivu KOVINOPLASTIKE jim tudi mi iskreno želimo še mno¬ go uspehov na poti k novim de¬ lovnim zmagam. GLAS NOTRANJSKE 5 TEŽAVE Pogosto negodovanje občanov je pravzaprav vzrok naše odločitve, da se na tem mestu pojasni na¬ čin in postopek dela referata za delo in delovna razmerja v pri¬ merih, ko občani uveljavljajo evoje pravice iz naslova prizna¬ vanja delovne in posebne dobe. Referat za delo je samo v leto¬ šnjem letu prejel preko 600 vlog oz. zahtevkov za priznanje de¬ lovne dobe in posebne dobe. Naj¬ številnejši prosilci so občani, ki jim je posebna doba že priznana iščejo pa še priznanje redne de¬ lovne dobe. Precejšnje je tudi število vlog zaposlenih žensk (mater-gospodinj), ki so se po¬ novno zaposlile, pri tem pa prej¬ šnje redne zaposlitve niso imele urejene. Razumljivo je, da vsak izmed prosilcev želi, da se nje¬ gova vloga reši čimprej. Zaradi strogo predpisanega postopka pa se priznavanje delovne dobe oz. samega postopka mnogokrat za¬ vleče. Glavni vzrok je predvsem dokazovanje s pričami. Niso red¬ ki primeri, da je v eni zadevi potrebno zaslišati tudi po 15 prič. Prosilci predlagajo take priče, ki jih v postopku ni mogoče upo¬ števati. Iskanje novih prič, s tem pa tudi prekinitev postopka, po¬ vzroča negodovanje prosilcev, nam pa otežkoča delo. Niso red¬ ki primeri, da občan po prizna¬ nju redne dobe išče še priznanje posebne dobe, kar vse povzroča samo zamudo in čakanje. So primeri, ko so občani v ne¬ katerih primerih tudi upravičeni, da negodujejo. Vendar vzroka ne iščejo drugod, temveč pri nas. Od dokazovanja delovne dobe s pričami do izdaje ustrezne od¬ ločbe mora prosilčeva vloga ro¬ mati skozi nekaj rok in forumov. Nemalo je tudi primerov, da pro- silci-občani še vedno ne ločijo, kaj je aktivna udeležba v NOV in kaj je sodelovanje. Iz te ne¬ poučenosti pa potem dobivamo vloge, katere moramo vračati oz. zahtevati ustrezne dokaze. V zvezi z ugotavljanjem poseb¬ ne delovne dobe (aktivno in or¬ ganizirano delo v NOB) se po do¬ ločitvah novega zakona priče za¬ slišujejo pri luk. referatu za de¬ lo — Sob Cerknica, medtem ko je to do sedaj vršilo Združenje zveze borcev NOV občine. Zade¬ va se po zaslišanju oz. izvede¬ nem postopku izroči v dopolni¬ tev z mnenjem ZB NOV, nato pa ustrezni komisiji pri Sob Cerk¬ nica, ki izda dokončni sklep o ustrezni odločbi. V mnogih pri¬ merih (internacija — zapori) pa je treba celotno zadevo predlo¬ žiti še Republiški komisiji po 172. čl. ZPZ. Šele po vrnitvi za¬ deve na referat za delo — je možno dokončno urejevati gra¬ divo in izdati odločbo. Koliko časa se taka zadeva rešuje pri drugih organih, ni odvisno od nas. Res pa je, da se v mnogih Konferenca Občinskega odbora PD Občinski odbor Prešernove družbe je imel 23. 11. 1964 v Cerknici širšo konferenco, katero je sklicala obč. SZDL v Cerknici. Na njej so sodelovale družbeno¬ politične organizacije in sindikati ter šolske uprave z nekaterimi poverjeniki PD. Konferenci je prisostvoval tudi tajnik glavnega odbora PD tov. Jože šteh. Konferenco je otvoril sekretar SZDL tov. Srečko Lončar ter v kratkih besedah povedal namen te konference. Nato je podal be¬ sedo tov. Jožetu Štehu, ki je v svojem govoru načelno vsestran¬ sko orisal program dela glavnega odbora PD ter nadaljnje perspek¬ tive PD. Povabil je navzoče, da sodelujejo in pomagajo poverje¬ nikom, da pridobijo čim več čla¬ nov — naročnikov rednih knjig PD, kakor tudi temeljnih in pod¬ pornih članov PD. Le tako bomo lahko uresničili težnje in želje vseh članov in tudi PD. Nato je podal poročilo predsed¬ nik obč. odbora PD tov. Kovačič Andrej, ki je uvodoma naglasil, da je PD v razdobju 11 let svo¬ jega obstoja izdala celo vrsto so¬ dobne literature in ostalih knjig, ki praktično služijo vsakomur v vsakdanjem življenju. PD izdaja te redne knjige za polovično ce¬ no — to pa zato, da lahko vsak delavec postane član - naročnik Prešernove knjige tudi z majhni¬ mi osebnimi prejemki. V svojem poročilu je prosil navzoče zastopnike organizacij, da pomagajo s svojim vplivom in priporočili organizirati in raz¬ širiti poverjen iško mrežo tako, da ne bo nobenega kraja, vasi, na¬ selja, ki ne bi pripadal k član¬ stvu PD. Zlasti je potrebno po¬ verjeniško mrežo razširiti na Bloški planoti in v Loški dolini. Ravno tako ne smemo dovoliti, da ne bo nobene sindikalne po¬ družnice, ki ima več kot 50 za¬ poslenih delavcev, da ne bi ime¬ la svojega poverjenika v obratu. Končno je predsednik navzo¬ čim posredoval izdelan načrt za razširitev poverjeniške mreže PD in sicer: pri sindikalnih podruž¬ nicah obrata Brest Cerknica, v Martinjaku, na Rakeku in na ža¬ gi Nova vas po 1 poverjenika in pa obrat Kovinoplastika v Ložu 1 ali več poverjenikov. Dalje na¬ črt predvideva tudi razna področ¬ ja na vasi, zlasti v Žilcah z oko¬ lico in Gor. Otave z okolico, da¬ lje Velike Bloke z okolico, Rav¬ nik z okolico in Studenec z oko¬ lico po 1 poverjenika. V Loški dolini so prazna mesta v Ložu s Podloženi, Viševek, Dane in Kozarišče z okolicami ter konč¬ no v Babnem polju z Babno po¬ lico po 1 poverjenika. Ni nujno, da je 'poverjenik ravno v ozna¬ čeni vasi, glavno je, da je v va¬ si tega področja - kraja. Pri razpravi je tov. Kovačič iz¬ javil, da je več članov obč. od¬ bora premeščenih, zato je potreb¬ no izvoliti nov odbor PD s pred¬ sednikom. Izvolili so nov odbor v naslednji sestavi: 1. Janež Stanko, direktor šole, predsednik; 2. Uršič Jožica, uslužbenka, taj¬ nica; 3. Kovačič Andrej, Cerknica, član; 4. Avsec Rudolf, Rakek, član; 5. Košir Jožica, Begunje, član; 6. Gogala Aloiz, Cerknica, član; 7. Bogovčič Štefan, Cerknica, član. Kovačič A. BO... primerih zadeva zavleče. Nepo¬ učeni potem neupravičeno graja¬ jo naše delo, čeprav ne nosimo nobene krivde za to. Opozoril bi še na to, da pre¬ jemamo zahtevke tudi od kmeč¬ kih zavarovancev. Le-ti niso v delovnem razmerju. Za reševanje takih zadev je pristojen Kom. za¬ vod za soc. zavarovanje. Take vloge odstopamo navedeni naslov in stranko o tem tudi obvestimo, s tem pa izgubljamo čas, ki bi ga lahko porabili za naše delo, se pravi, za urejanje zadev, ki so v naši pristojnosti. Naj omenim še to, da moramo istočasno nu¬ diti še pravno pomoč (zasliševa¬ nje prič za predlagatelje izven naše komune). Prepričani smo, - da bi marsi¬ katera kritika na račun naše ekspeditivnosti odpadla, če bi bili prosilci o postopku malo bolje seznanjeni. Število rešenih zadev v leto¬ šnjem in preteklem letu pa nam dokazuje, da smo opravili delo, ki ni majhno. B. Urbanc Vsem bralcem srečno in uspešno novo leto 1965 Tiskarna ČZP Kočevski tisk Kako so se delavci prilagodili novemu delovnemu procesu na Bazenski žagi Delovno silo na Bazenski žagi sestavljajo večinoma delavci, ki so bili zaposleni na žagi Krajc ali žagi Dolenja vas. Na teh za¬ starelih obratih je bil delovni proces povsem drugačen od seda¬ njega na novi žagi. Zaradi iztro¬ šenih strojev so bili večkratni krajši odmori. Na novi žagi pa zahteva delovni proces nepreki¬ njeno delo. Temu so se delavci teže prilagodili kot obvladanju strojev. Razumljivo je, da je za to potrebno določeno obdobje, da posameznik pridobi ustrezno prakso, če hoče svoje delo oprav¬ ljati kvalitetno. Pri uvajanju na nova delovna mesta so bile v začetku velike težave. Ni lahko prilagoditi se novemu načinu dela, postrojenju, organizaciji itd. Z dobro voljo slehernega je mogoče premostiti vse ovire. Delavci se dobro zave¬ dajo, da si ustvarjajo boljše de¬ lovne pogoje, kot so jih imeli do sedaj. Zato večina delavcev, kljub raznim pomanjkljivostim, opravlja svoje delo s prizadev¬ nostjo, ki je vredna pohvale. Pro¬ duktivnost dela se dviga z dneva v dan. Pričakujemo, da bo v ne¬ kaj mesecih postala tudi Bazen¬ ska žaga enakovredna poslovna enota, ki bo zmožna Izvrševati planske obveznosti, kot ostale po¬ slovne enote kombinata Brest. S tem pa bodo zagotovljeni tudi osebni dohodki v skladu z osta¬ limi člani 'kolektiva. \ m n. Delo kadrovske komisije pri CDS kombinati Brest Cerknica v lelu 1905 Ob konstituiranju CDS je bila poleg ostalih, že obstoječih komi¬ sij, na novo imenovana tudi ka¬ drovska komisija. Nujnost, ki terja čim hitrejši razvoj našega gospodarstva, nika¬ kor ne more mimo dejstev, da bi na področju kadrovske politike zaostajali. Brest je sicer slično politiko vodil tudi že prej, ven¬ dar so se pokazale težkoče zara¬ di prevelike obsežnosti, ki jo za¬ jema kombinat. Zastavljena oblika dela in na¬ loge kadrovske komisije so zelo široke, saj zajema vso izobraže¬ valno politiko v Brestu, poleg te¬ ga pa skrbi za vzgojo in razvoj kadrov, ki bodo v perspektivi spo¬ sobni prevzemati najodgovornej¬ še strokovne funkcije. Delo in programi so še pomankljivi, ven¬ dar pa se strokovne službe, po¬ sebno pa kadrovska služba kom¬ binata in kadrovske službe v PE, prizadevajo obogatiti komisije z najbolj ustreznimi materiali, da bo sposobna dajati najboljše predloge organom upravljanja. Istočasno, ko je bila imenova¬ na centralna kadrovska komisija, so bile imenovane' tudi v delav¬ skih svetih PE kadrovske komi¬ sije. Dosedanje ugotovitve kažejo, da te komisije niso še v celoti za¬ živele. Vzrokov za to je verjetno več, med glavnimi je ta, da de¬ lavski sveti po posameznih PE ne polagajo dovolj pozornosti tej novi komisiji. Treba bo vseka¬ kor tem komisijam posvetiti več pozornosti in pomagati PE, da bo¬ do tudi te komisije služile svoje- 6 GLAS NOTRANJSKE PTT v Cerknici včeraj in danes Ob bežnem pogledu na delovne pogoje in ob grobi primerjavi na stari in novi pošti ugotovimo na¬ slednje: Pred otvoritvijo nove pošte je bil kolektiv PTT v Cerknici pri¬ krajšan za vse to, kar ima se¬ daj. Delo je bilo v enem samem prostoru težko. Sedaj se je de¬ lovna površina povečala kar za devetkrat. Od prejšnjih treh uslužbencev se je sedaj povečalo število na šest. Potrebno je samo še, da dobi¬ jo enega dostavljača in delo bo potekalo nemoteno. Za to si ko¬ lektiv pošte veliko prizadeva. S tem, ko ima pošta deljene pro¬ store, je omogočeno hitrejše delo brez nepotrebnih zastojev. PTT uslužbenci menijo, da se bo promet v novi pošti povečal vsaj za 50 %. Povečanje prometa pa je omogočila uvedba daljno- Pisnika, ki že redno obratuje. Dostavljači so imeld v pretek¬ lem mesecu 12.764 pošiljk. Časo¬ pisov, dnevnih in mesečnih, je v območju cerkniške poš+e okoli 10.000 izvodov. Najbolj se zavedajo pomemb¬ nosti nove pošte stari uslužbenci. Mali intervju. Poštarja se najbolj razveseli¬ mo, ko nam prinese kakšno ve¬ selo vest ali pa nakaznico za de¬ nar. Tudi fant ali dekle komaj čakato, kdaj bosta dobila težko pričakovano pismo od najdraž¬ jega. Pismonoše sem dobil ravno zjutraj, ko so sprejeli celo goro poštnega blaga. Najprej sem za¬ stavil Lojzu Hrenu nekaj vpra¬ šanj. Kako dolgo že delate v tej službi? — »Pri pošti sem že de¬ set let.« Kje največ dostavljate pošto? — »►Sedaj v Cerknici, lani pa sem jo po okoliških vaseh.« Tov. Ule Viktor z s svojim ko¬ njičkom pri vsakodnevnem opravilu Ali naletite kdaj na kakšne sit¬ nosti? — "O, seveda, največ sit¬ nosti je okrog naslovov. Nekdo menja službo ali stanovanje, na¬ slova pa ne spremeni in potem ee mi lovimo.« — Menim, da je prav, da vsakdo vsako spremem¬ bo sporoči pismeno ali pa po te¬ lefonu na pošto. Kaj pa dostava v stanovanj¬ skih blokih? — »Do nedavna je Tovariš Hren Alojz, ki ga vidimo vsaki dan kako hiti po Cerknici in nas razveseli z marsikaterim pismom Osebje pošte v Cerknici se je preselilo v novozgrajene in udobne prostore. Pogled na poslopje nove pošte. V ospredju novoletna jelka trgovskega podjetja "Škocjan« bilo slabo. Preden sem obšel blok. bi obnesel že po desetih hišah. Sedaj pa imajo- poštne predale in je neprimerno lažje. Tudi Viktor Ule mi je povedal nekaj o dnevni dostavi. Kje pa vi dostavi j ate pošto? Dostavljam delu Cerknice in okoliškim vasem. Najdalje je do Otoka. Včasih je Otok povsem odrezan od ostalih krajev, ker poti zalije voda. Pošto nosim tu¬ di v Zelše, Podskrajnik, Dolenjo vas, Dolenje Jezero. Marof in Martinjak.« Česa se vi poštarji najbolj bo¬ jite? »Najhuje je jeseni in -spomla¬ di, ko je polno blata in kar na¬ prej dežuje. Kaj s.i želite v bo-doče? "Da bi imel namesto kolesa moped za dostavo.« Poslovil sem se od poštarjev’ in jim zaželel, da bi še naprej tako pridno dostavljali po-što kot dosl-ej. H. J. . — Martinjak Pogled v prostore I. strojne delavnice Tovarne pohištva GLAS NOTRANJSKE 7 Lovska koča Begunje Se preden je zapadel sneg, so odprli na gmajni, nedaleč od va¬ si Bezuljak, lovsko kočo. Pot do koče je lepa, lahko se pride do nje z avtobusom. Koča je blizu gozda. V gozdu je veliko najrazličnej¬ še divjadi. Včasih pride po gozd¬ ni poti tudi kosmatinec medved. Za kočo so dobri smučarski te¬ reni. Smučarji bodo imeli blizii krasna smučišča, lovci pa gozd in divjačino. Dani Brancelj NOVA ŠOLA Na severozahodni strani Cerk¬ nice je zrasla lepa nova stavba. To je nova šola. Ima 12 učilnic, sobo za fiziko in kemijo, sobo za pouk gospodinjstva, zbornico, mlečno kuhinjo in še nekaj pro¬ storov za potrebe nove šole. Na hodnikih so omare za obleko in obutev. Učilnice so svetle, z ve¬ likimi okni. Zgoraj je poleg fi¬ zikalne in kemijske učilnice tudi risalndca. Otvoritev je bila že 19. okto¬ bra, toda zaradi nekaterih okvar in ker šole še niso' komisijsko pregledali, se bomo vanjo vselili te dni. Otvoritvi so prisostvovali tudi učenci z Rakeka. Zatem so si gostje ogledali šolo. Imeli smo tudii govor narodnega poslanca, predsednika sveta za šolstvo in novega ravnatelja ter deklamaci¬ jo pionirke. Mele Marjan Prvi sneg je zelo razveselil otroke. Čez drn in strn je šlo s sankami dokler ni toplejše vreme pokvarilo otroškega veselja. Meteorologi predvidevajo ostro zimo, zato otroci pogum in potrpljenje, veselja bo še dovolj — Foto: BOŠT KAJ SE DOGAJA PO SVETU Naše pokrajine je pobelil prvi resnejši zimski snsg, ponekod je temperatura padla precej pod ničlo. Notranjska preživlja tipično življenje odmaknjene pokrajine, ki jo vežejo s središčem, Ljubljano, prezidanski in snežniški, s Postojno pa novovaški avtobus. Dvajset¬ letnico praznika Dneva republike smo tudi po naših krajih proslavili: mladina in krajevne skupnosti s proslavami po domovih kulture, izletniki pa so si privoščili oddih v izletniški koči na Slivnici, v Snež¬ niškem gradu, v Škocjanu. Približuje se konec starega leta, obračune delam® čez staro in načrtujemo, kaj bo v novem letu 1965. Medtem pa so se dogodile nekatere stvari v svetu, ki je dobro, da si jih ogle¬ damo tudi Notranjei v kratkih vrsticah: — Pravijo, da EKSPLOZIJA PRVE KITAJSKE A-BOMBE okto¬ bra meseca v pokrajini Sinkiang ni presenetila obveščevalne službe. Po eksploziji te bombe pričakujejo še eksplozijo druge kitajske bombe. Kitajci bi se radi uveljavili kot nova atomska velesila... — V AMERIKI so z oporišča Cape KENNEDV izstrelili konec novembra raketo »Atlas Agena« z vescfljsko sondo »Mariner IV«, ki bi na podlagi načrtov moral julija prihodnjega leta fotografirati planet Mars. — V ITALIJI bodo po opravljenih pokrajinskih volitvah konec novembra zaradi slabega zdravstvenega stanja sedanjega predsednika Segnija še letos izvolili novega predsednika italijanske republike. — JUGOSLAVIJA utrjuje prijateljske trgovinske odnose s Fran¬ cijo, ki jo je konec novembra obiskal naš zunanji minister Koča Po¬ povič, razširila pa bo in utrdila prijateljstvo in sodelovanje z Italijo. — V afriškem KONGU je 800 belgijskih padalcev odskočilo na letališču v Stanleywillu, glavnem mestu odporniškega gibanja, in omogočilo čombejevim plačanim najemnim četam, da so mesto za¬ sedle. Proti temu napadu, ki ga podpirajo ZDA, so vložile neangaži- rane afriške države protest na Organizacijo združenih narodov. Ka¬ pitalistične države bi si rade zagotovile naravna bogastva Konga in Utrdile Čombejev režim. — Nov slovenski KULTURNI DOM so naši ljudje v soboto, 5. de¬ cembra letos, odprli v Trstu po 44 letih, kar so fašisti sramotno požgali središče naše kulture v Trstu. — SODIŠČE FRANCOVE ŠPANIJE je obsodilo v začetku decem¬ bra 12 španskih rodoljubov na večletne težke zaporne kazni z obtožbo, da so se ukvarjali s prepovedanim političnim delom proti Franco¬ vemu režimu. IZ AFRIŠKE DEŽELE KENIJA bodo odšli zadnji britanski čast¬ niki. Predsednik Kenije KENIJATA je nedavno proglasil svojo deželo za samostojno in neodvisno. Začasni poveljnik kenijske vojske je bri¬ tanski brigadir Hardy, njegov namestnik pa kenijski polkovnik Dnoloa. — Skozi puščavo SAHARO v Afriki bodo zgradili avtomobilsko cesto v dolžini 2.976 kilometrov. Tako so sklenili predstavniki Alžira, Tunisa, Malija in Nigerije. Stroški za desetletno gradnjo te ceste bodo znašali 127 milijonov dolarjev. — PAPEŽ PAVEL VI. je sprejel v avdienco v četrtek, 10. de¬ cembra. kongoškcga premiera Moiza Čombeja, ki je kriv umora prejšnjega ljudskega kungoškega voditelja Lumumbe. Proti Combe- jevemu obisku je nastopila skupina italijanskih komunistov in socia¬ listov. Italijanskim industrijcem pa gre menda v račun, da so se po¬ govorili s predstavnikom kongoške protiljudske vlade zaradi dobičkov, ki bi jih radi imeli od bogastev v Kongu in zaradi tamkajšnjih ka¬ toličanov. — SOVJETSKA VLADA je sprejela proračun, ki bo obsegal 93 milijard funtov dohodkov in izdatkov. — NOBELOVE NAGRADE so v četrtek, 10. decembra, v Oslu na Švedskem prejeli črnski voditelj Martin Luther King za mir, bri¬ tanska znanstvenica Dorothy Crovvfood Hodgkin za kemijo, ameriški znanstvenik Charles Towness in sovjetska znanstvenika Aleksander Prohorov in Nikolaj Nasg za fiziko, Američan Conrad Bloche in Nemec Theodor Lynes za fiziologijo in medicino. Francoz Jean Paul Sartre je prejel Nobelovo nagrado za književnost, a jo je odklonil. Nagrade znašajo 55.000 dolarjev. Pred leti je to nagrado prejel jugo¬ slovanski književnik Ivan Andrič. — ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV doživlja finančno krizo, ki je omrtvičila delo organizacije. Azijsko-afriška skupina in zunanja ministra Sovjetske zveze in ZDA si prizadevajo, da bi to krizo rešili z osnovanjem posebnega sklada. — Bivši argentinski predsednik JUAN PERON, ki je poletel z letalom najprej v Paragvaj in nato v Argentino, se je moral vrniti v Španijo, kjer ga imajo pod stražo. Peronovi pomočniki bi radi še letos vzpostavili Peronovo vlado v Argentini ... — SUDANSKA VLADA je sklenila pomagati kongoškim revolu¬ cionarjem s hrano, zdravili, zdravniki in prostovoljci. — Novi MEHIŠKI PREDSEDNIK DLAZ ORDAZ je prijatelj Ju¬ goslavije. Naša delegacija je ob njegovem ustoličenju navezala tesne stike z vladajočo mehiško revolucionarno ustavno stranko in z nje¬ nim voditeljem Gonzalesom Guevaro na čelu. — ANGLEŠKI FUNT je v krizi in bi ga angleška vlada rada re¬ šila z najetjem velikanskega mednarodnega posojila v znesku 3 mili¬ jard dolarjev. Američani s predsednikom JOHNSONOM so pripravljeni Britaniji pomagati, vendar bi radi vedeli, ali bi hotela Britanija Američane podpreti v boju proti Vietkongu v južnem Vietnamu v jugovzhodni Aziji. Zdi se, da angleški predsednik WILSON ni pri¬ pravljen reševati ameriških načrtov v južnem Vietnamu z vojaškimi akcijami. — V začetku decembra je MOČNO SNEŽILO v srednji in severni Evropi. Veliki snežni zameti ovirajo promet. — AMERIŠKI ČRNSKI VODITELJ, petintridesetletni MARTIN LUTHER KING je kot 52. osebnost na slovesnosti v Oslu na Švedskem v četrtek, 10. decembra, prejel NOBELOVO NAGRADO ZA MIR in izjavil, da bo ves znesek nagrade, 55.000 dolarjev, daroval gibanju, ki se bojuje, da bi ameriški črnci dosegli enakopravnost. — V ameriških Andih, V BOLIVIJI, je bilo doslej 180 revolucij. Vlada desničarja Paza Estenssora, ki je zatrl stavko študentov in profesorjev, je morala pasti zaradi upora rudarjev in vojske. Zdaj je tam zavladala desna diktatura oficirjev. B GLAS NOTRANJSKE Obsežen programa del DPD »Svoboda« Loška dolina za leto 1965 V Loški dolini ima DPD »Svo¬ boda« vedno večjo in pomembno družbeno funkcijo. Po eni strani zadovoljuje kulturne potrebe pre¬ bivalstva, po drugi strani pa pred¬ stavlja pomembno obliko združe¬ vanja ljudi v tem kraju. Vso kul¬ turno in umetniško dejavnost iz¬ vaja preko svojih sekcij in komi¬ sij. Sekcije in komisije društva Svoboda delujejo samostojno na osnovi letnih programov dela. DPD »Svoboda« ima v svojem sklopu dramsko sekcijo, knjižni¬ co, pevsko društvo, šahovsko sek¬ cijo, odbor za organizacijo pro¬ slav in kino. Razen kina je de¬ lavnost društva odvisna od pro¬ stovoljnega dela svobodašev in od dotacije Občinske zveze »Svobod« ali od dotacij gospodarskih orga¬ nizacij. Razvoj kulturne dejavnosti je gospodarskim organizacijam in samoupravnim organom podjetij zadnja skrb, ki je sploh ne sma¬ trajo za potrebno. Redki so pri¬ meri, da na sejah sprožijo vpra¬ šanje kulturnega delovanja in udejstvovanja. Nihče se ne vpra¬ ša, pod kakimi pogoji dela se razvija kultura. Na sejah uprav¬ nih odborov, DS in na sindikal¬ nih sestankih bi bila ta obravna¬ va odveč. Na zadnji seji »Svobode« so predsedniki sekcij poročali o do¬ sedanjem delu in sprejeli pro¬ gram dela za 1965. Iz poroči! predsednikov sekcij so ugotovili, da niso vse obstoječe sekcije iz¬ polnile plana dela v letu 1964. Knjižnica je bila zaprta vse leto. Obljubljeno dotacijo Delavske univerze ni dobila. Knjižničarka je odpovedala dežurstvo. Citalci so se upravičeno vpraševali, če ni mogoče dobiti drugega knjiž¬ ničarja. Res je, da se težko dobe prostovoljci za nenagrajeno delo. Šahovska sekcija tudi ni odigrala svoje vloge pri vzgoji podmladka. Naj več j e zanimanje in delav¬ nost je pokazala dramska sekcija z odrskimi uprizoritvami in pev¬ ski zbor s svojimi nastopi na vseh prireditvah in koncertnih gosto¬ vanjih. Za naslednje leto so sprejeli obširen program dela. Pričakuje¬ mo, da bodo dobili vsestransko pomoč od občinske Zveze »Svo¬ bod«, gospodarskih organizacij kakor tudi od Sindikalnih orga¬ nizacij in Krajevne skupnosti, da bodo s skupnimi napori uresni¬ čili program. Razveseljivo in omembe vred¬ no je, da bo z novim letom (Ja¬ nuarja) ponovno zaživela knjiž¬ nica. Odprta bo vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 11. ure. Tako bodo čitate- lji imeli ponovno možnost brati v dolgih zimskih večerih. Prav tako bo šahovska sekcija začela z delom januarja V sekcijo bo vključenih večje število mladih šahistov. Imeli bodo mentorja. Kljub velikim težavam, ki jih ima sekcija za dramsko umetnost pri DP »Svoboda«, ko študirajo igre v zelo težkih pogojih, ker nima¬ jo ustreznih prostorov, ko mora¬ jo imeti vaje tudi v gostinskih prostorih, so brez garderobnih' prostorov, nimajo najnujnejšega prostora za shrambo kulis, so brez rekvizitov, reflektorjev in reostata, kakor tudi oder, ki ni primeren za dramske nastope, si je sekcija za dramsko umetnost zadal obširen program dela za leto 1965. Zavedajo se, da vsaka nova uprizoritev pomeni za Loš¬ ko dolino velik dogodek. Kot prvo odrsko delo v 1965. letu |bo januarja premiera operete »Vča¬ sih se zgodi«. Vaje so v polnem teku že dalj časa po dvakrat te¬ densko. Vztrajni igralci prihajajo redno na vaje ne glede na odda¬ ljenost 3 in več kilometrov ob vsakem vremenu, čeprav je ves trud igralcev poplačan le z aplav¬ zom po končani predstavi. Pri izvedbi operete sodeluje tu¬ di glasbena šola z Rakeka s svo¬ jim orkestrom. Premiero prebi¬ valci težko pričakujejo, ker slič¬ ne uprizoritve na starotrškem odru še ni bilo. Z opereto ima sekcija namen gostovati na Ra¬ keku, v Novi vasi, v Ribnici in v Frezidu. Kot druga uprizoritev je predviden »Dnevnik Ane Frank« ali drugo dramsko delo, dalje »Veseli večer« in »Nudimo vam, kar znamo«. Po programu dela predvideva sekcija, da bo poslala v nadalje¬ valni tečaj za režiserje, ki bo v Kopru ali v Ljubljani dve osebi, da bi postopoma še zboljšala Kaj so se pogovorili na občnem zboru na Rakeku Na koncu leta 1964 je imela organizacija Rdečega križa na Rakeku svoj redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je okoli 70 članov. Med njimi je bilo mnogo članov pomladka RK na osem¬ letki Rakek. Kot uvod v občni zbor je bilo predavanje dr. Križmana o tu¬ berkulozi in alkoholizmu, sprem¬ ljano z diapozitivi in zvočnim kratikometražnim filmom (žal v nemščini, brez slovenskega ko¬ mentarja). Med poročili, ki sta jih imeli tovarišici predsednika in tajnica organizacije, je tov. Winklerjeva med drugim dejala, da marsika¬ teri posameznik in organizacija zapostavlja delo RK in ne vred¬ noti pravilno svoje vloge in na¬ loge v družbenem življenju vasi. Ko je očrtala osnovne naloge, ki jih ima organizacija RK na vasi, je apelirala na vse posameznike in organizacije, da ji pomagajo pri njenem humanem delu. Tovarišica Kranjčeva je nato konkretno opisala dela. ki jih je organizacija RK izvedla v pre¬ teklem letu. Nekatere izmed izvršenih akcij so bile: razna predavanja, krvo¬ dajalske akcije, pošiljanje bolnih na zdravljenja, organiziran boj proti alkholizmu, pomoč pri šol¬ skih mlečnih kuhinjah. Zbor je dal vse priznanje sta¬ remu odboru in ga razrešil, ob¬ enem je izvolil nov odbor in mu zaželel mnogo uspehov v njego¬ vem delu. Drago Korošec odrska amaterska uprizarjanja. Verjetno bodo organizirali v Sta¬ rem trgu enodnevne tečaje za igralce, za šminkarje in za teh¬ nično osebje. Prepričan sem, da program de¬ la ne bo ostal na papirju, če bo prejela »Svoboda« Loška dolina pomoč in pravilno razumevanje s strani Občinske zveze Svobod ter gospodarskih in družbeno po¬ litičnih organizacij. J. StaniC Redna letna skupščina Počitniške zveze občine Cerknica Člani dramske sekcije pri vajah za opereto »Včasih se zgodi« V nedeljo, 6. decembra 1964, je imel Izvršni odbor PZ občine Cerknica svojo redno letno skup¬ ščino. Predsednik izvršnega od¬ bora je otvoril skupščino in po¬ zdravil vse delegate ter predsed¬ nika IO PZ okraja Ljubljana tov. Janeza Jamnika, tov. sekretarja občinske turistične zveze ter se¬ kretarja občinskega komiteja ZMS Cerknica. Po referatu predsedni¬ ka se je razvila živahna disku¬ sija, kako mlademu človeku — proizvajalcu nuditi organizirano rekreacijo. Veliko je bilo govora o mladinskem rekreacijskem cen¬ tru. Čuti se, da žele vsi mladi ljudje imeti svoj dom, kjer bi razvijali svojo dejavnost. Pred¬ sednik IOPZ občine Cerknica je poudaril, da se morajo dobit ozi¬ roma najti sredstva za dom, ker vemo-, da so bila prenekatera sredstva vložena v razne objekte, ki ne služijo svojemu namenu ali pa le peščici ljudi. Poudaril je še, da naj se Počitniška zveza razširi po vsem področju občine Cerknica, ne glede na to, koliko članov se vključi v družino. Vse premalo so mladi ljudje vedeli za obstoj Počitniške zveze in za ugodnosti, ki jih nudi. Po mišljenju delegatov je bila propaganda pri izvršnem odboru slaba in ni izpolnila docela svoje naloge. V bodoče bo treba propa¬ gandi posvetiti več pozornosti. Če¬ prav je število članov naraslo od 80 v letu 1963 na 171 v letu 1964, se ne smemo zadovoljiti s tem, ker vemo, da je v občini 800 or¬ ganiziranih mladincev in bi bilo potrebno, da je vsaj polovica teh v Počitniški zvezi. Potrjen je bil tudi program de¬ la Počitniške zveze za mandatno dobo 1965. V programu je bila poudarjena propaganda, razširi¬ tev, organizacija oziroma priteg¬ nitev čim več mladih ljudi va¬ njo in potreba po rekreacijskem centru, ki naj bi bil v Škocjanu. Delegati so enoglasno sprejeli predračun izdatkov in dohodkov Izvršnega odbora PZ občine Cerk¬ nica za leto 1965. Predračun zna¬ ša 450.000 din, za kar je potreb¬ na dotacija iz občinskega prora¬ čuna 442.000 din. Delegati so mnenja, da je predračun realno postavljen in ni ovir, da ne bi mogel biti sprejet in odobren pri forumu, ki je zadolžen za pred¬ račun. Na koncu konference so spre¬ jeli naslednje sklepe: 1. Da se razširi organizacija na vse območje občine Cerknica. 2. Da se razvija aktivnejša pro¬ pagandna dejavnost. 3. Da se začne z izgradnjo re¬ kreacijskega mladinskega centra. 4. Večje sodelovanje z ostalimi sorodnimi organizacijami. 5. Prizadevati si, da družine or¬ ganizirajo čim več poučnih eks¬ kurzij. Upamo, da bo Počitniška zveza v letu 1965 opravila še večje uspehe in da novo izvoljeni Iz¬ vršni odbor PZ občine Cerknica ne bo sedel oziroma spal na ti¬ stih uspehih, ki jih je dosegel stari odbor. V novo izvoljenem IOPZ obči¬ ne Cerknica je 7 članov in v nad¬ zornem odboru 3 elani. Novo iz¬ voljeni IO se še ni sestal, da bi izvolili predsednika. »Glas Notranjske« Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski \ odbor SZDL Cerknica — Urejuje ured¬ niški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Stefan Bogovčič — Člani ured- /ništva: Franc Tavzelj, Slavko Brglez, Slavko Tornič in Milan Strle — Teh¬ nični urednik: Janko Novak — Korek¬ tor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP »Kočevski tisk« Kočevje — Letna na¬ ročnina 240 din — Rokopisov in risb ne vračamo GLAS NOTRANJSKE 9 NOVE KNJIGE Stanko Janež - Miroslav Rav¬ bar: Pregled slovenske književ¬ nosti. Izdala Obzorja, Maribor, str. 400. — Nedavno je izšla v tisku kot priročnik gimnazije in srednje strokovne šole koristna in že dolgo pogrešana knjiga: Pregled slovenske književnosti od začetkov do najnovejšega časa. Prav bo prišla maturantom sred¬ njih šol za ponavljanje slovenske književnosti, pa tudi vsem, k; so ljubitelji slovenske 'književnosti in želijo imeti 'kratek pregled nad važnim področjem slovenske kul¬ ture, 'ki ga predstavlja prav raz¬ voj slovenske književnosti od prvih književnih spomenikov, za¬ četkov naše književnosti v dobi protestantizma ih nadalje v dobi protireformacije, razsvetljenstva, romantike, narodnega prebujenja, realizma, naturalizma in moder¬ ne, v dobi med obema vojnama in med narodnoosvobodilno voj¬ no. Posebna pozornost je v 'knji¬ gi posvečena Primožu Trubarju, Francetu Prešernu, Franu Lev¬ stiku, Ivanu Cankarju, Otonu Žu¬ pančiču, Prežihovemu Vorancu, Miišku Kranjcu. Ob pisateljih so kratko navedena njihova dela z oznako vsebine, na koncu posa¬ meznih poglavij pa so pridejama zajemljiva vprašanja za ponav¬ ljanje snovi. Novost je v 'knjigi letopisi, ki podaja kratek pregled svetovne književnosti. Knjigo priporočamo' učencem sedmih in osmih razredov osnov¬ ne šole. Ilustrirana knjiga stane samo 1000 din in je primerno da¬ rilo za dedka Mraiza. Naroča se pri Založbi Obzorja, Maribor. LETOŠNJI KNJIŽNI DAR PREŠERNOVE DRUŽBE 1. Prešernov koledar 1965 je priročna knjiga s podatki kole¬ darskega značaja, z raznimi pre¬ gleda dn praktičnimi zdravstveni¬ mi, gospodinjskimi, tehničnimi nasveti, tu in tam. pa naletiš tudi na datume in opis dela znameni¬ tih ljudi. Skratka, v knjigi najdeš vsega po nekaj. označi vzgojno vrednost glasbe nasploh. Pisatelj ugotavlja na kraju knjige, da glasbena vzgoja vpliva na način mišljenja, na disciplino in učne uspehe šolskih otrok. 4. Ing. Dušan Ogrin, Zelenje v našem okolju. S to ponovno izda¬ jo knjige je pisatelj ustregel lju¬ biteljem sveže narave, saj je po¬ kazal pomen zelenja v našem okolju, zlasti pa nakazal razne načine urejanja vrta, opisal vrtno rastlinje in načine, kako ga go¬ jimo. Knjiga bo koristila vrtnar¬ jem. Poživljena je z barvnimi po¬ dobami vrtnega rastlinja. 5. Egon Erwin Kisch, Odkritja v Mehiki. O Mehiki in Mehikan¬ cih smo slišali marsikaj v pre¬ teklosti, a Mehike, kakor jo nam kaže nemški pisatelj Kisch, ven¬ darle nismo poznali. Predvsem je treba reči, da jo je napisal borec proti fašizmu, ki je v Me- Ko vas gledam, takole, dragi kotičkarjii, kako hitite v šolo in iz šole, se večkrat vprašam, kaj se skriva v vaših bistrih glavi¬ cah, kaj bo ta ali ona glavica čez dvajset let. Vaša skrb je knji¬ ga, učenjie in šolske naloge. Ko pa sem te dna kolovratil po Bloš¬ ki planoti, sem se s Slivnice raz¬ gledal po hribih proti Babnemu polju, Snežniku in Javorniku in tja doli proiti Planinskemu po¬ lju, se mi je pridružil čuden mo- žiček — posumil sem, da je de¬ dek Mraz — in me vpraševal po vaših vsakdanjih težavah, pa tudi po tem, kako- izpolnjujete svoje pionirske dolžnosti. Zdelo se mi je, da ve marsikaj in da ima v debeli knjigi, ki jo nosi s seboj, zapisano o vsakem izmed vas to ali ono pripombo. Na primer: Franček je poreden in ne poslu¬ ša v šoli razlage, Lojzek se pre¬ tepa na ulici s sošolko, Anica je hiM preživel zadnja leta svojega življenja. Izdajo dela opravičuje bleščeč slog pisatelja, ki nam od¬ kriva nenavadno deželo v poglav¬ jih: Zgodbe o koruzi, Ognjenik je izbruhnil, Kulturna zgodovina Kaktusa, Nibelungov zaklad Me¬ hike, Razgovor s piramidami itd. Žal so v knjigi izostale ilustra¬ cije. 6. Emile Zola, Therese Raquin. Ta knjiga je francoskega, svetov¬ no znanega naturalističnega pisa¬ telja, je ob izidu doživela zgraža¬ nje lažno sramežljivih in krepost¬ nih ljudi, ki je niso razumeli. Pi¬ satelj v uvodu pojasnjuje, da je z romanom hotel znanstveno »razložiti čudno vez, ki se lahko splete med dvojico različnih na¬ rav« in »pokazati globoke zmede vročekrvne narave v stiku z živč¬ no naravo«. Roman je torej glo¬ boka dušeslovna študija o žival¬ skem elementu v krepki moški in nezadovoljeni ženski naravi, o drami življenja dvojice bitij. Zo¬ lajevo delo, -ki so ga tudi pri nas označevali proti koncu pretekle¬ ga stoletja za »gnilo leposlovje«, nekoliko lena in ne piše doma¬ čih nalog. Ej, ej, sem si rekel, vidiš ga, dedka Mraza, kako vse ve! Seveda pa je pokazal tudi za¬ pisano o Katici, da je pridna, da je Tonček zelo ubogljiv, da Ma¬ rica lepo piše domače naloge. De¬ dek Mraz se je pozanimal tudi za vaše šolske 'krožke: kdo hodi v literarnega, kdo je tabornik, ribič, kdo je dober risar, tehnik, matematik. Prijateljsko sva se lo¬ čila z možičkom — dedkom Mra¬ zom, ki vas bo kmalu obiskal in vsakemu povedal svoje. Zdaj pa še, dragi kotiičkarji, moja ured¬ niška želja: pišite mi večkrat o svojih težavah, pošljite mi pe¬ smic, spisov, črtic. Mladinski ko¬ tiček Glasa Notranjske naj Ibo ogledalo vaših sanj, želja in pri¬ zadevanj. V-edite, da v vsem ve¬ lja pogum in zavest, da iz ma¬ lega raste veliko. Lepo vas po¬ zdravlja urednik. JULudinSiki katicek 2. Anton Ingolič, Enajsterica živih, mladinska povest, ki sedd- gajia v okupirani Srbiji. V po¬ glavitnem je napeta in strnjena pripoved članov nogometnega moštva »Mladost« o pripravah za srečanje med srbsko in nemško nogometno enajstorico, o potoku igre in njihovem pretresljivem koncu. Bralca bodo' pritegnile pri¬ povedi posameznih članov, ude¬ ležencev tekme, ki jih druži čvr¬ sta volja, da bi zmagali sovražni¬ ka. Iz pripovedi odseva značaj zavednih domačih nogomatmikov, ki čutijo sovraštvo do tujca in mu hočejo' dokazati nadmoč. Oku¬ pator jih obtoži političnih ciljev in izgredov proti nemški oboro¬ ženi sili. Zato jih čaka smrt, ki jo pisatelj da slutiti. Enajsterica, obsoijiena na, strašno smrt, pa je ostala nepremagana in v zvesto¬ bi ljudstvu živi dalje. 3. Ciril Cvetko, Pogled v glas¬ beno umetnost. Pisatelj nas na poljuden način seznanja z glas¬ benimi oblikami, z glasbenimi .iz¬ raznimi sredstvi in z vrstami glasbe, kot so programska in ab¬ solutna glasba, vedra glasba, po¬ kaže na sodobne glasbene smeri, oriše razvoj slovenske glasbe in Junaška učiteljica Jeseni leta 1944 je učiteljica Prešernova poslednjič učila svo¬ je učence. Radi so jo imeli in ponosni so bili nanjo. Bila je do¬ bra in plemenita. Znala se je vži¬ veti v radovedne otroške duše in najti odgovore tudi na neizgovor¬ jena otroška vprašanja. Ko so se otroci po končanem pouku vra¬ čali iz šole, so se ponosno bahali: »Naša učiteljica je najlepša!« Se¬ le ko so odrasli, so se preglobo¬ ko zavedeli, da je bila res naj- lepša, da 'jte ne bodo nikoli po¬ zabili. Bilo je meseca novembra 1944. Tu pa tam so se še poznali sle¬ dovi snega, ki je zapadel pred tednom. Učiteljica Prešernova je sredi svojih učencev onemela, ko je po¬ čil v vasi strel. Ukazala je: »Otro¬ ci, takoj domov!« Zbegano so ostrmled malčki. Nekaj pa jih je kriknilo: »Bežite najprej vi!« Ostali takrat niso razumeli. Toda že isti hip je bilo prepozno. V šolsko sobo so vdrli Oboroženi domobranci in zgrabili učiteljico. Začudeno je strmelo trideset parov otroških oči v sovražne oborožence. Niso mogli razumeti, da bi se mogel najti na svetu človek, tki ne bi ljubil njihove učiteljice. Ti lopovi pa gledajo sovražno, hudobno, ubijajoče. Ubijalci so odgnali Prešernovo iz srede njenih otrok, ki so še dol¬ go strmeli v vrata, skozi katera bi morala priti zopet k njim, saj je bila njihova, del njih samih. Domobranci pa so odgnali učite¬ ljico Prešernovo v gozd med Sv. Ano in Lipsenjem in jo tam zve¬ rinsko ubili z noži. Bali so se, da ne bi glas strela segel do ušes njenih otrok. Ko so njeno izmu¬ čeno mrtvo telo pripeljali v Sta¬ ri tog, so se njene mrtve oči spa¬ jale z modrino neba, srca njenih dragih pa so onemela. Pogled na lepo, mrtvo junaki¬ njo je rodil nove tihe sklepe, no¬ ve partizane, nove junake. Eden je pogumna, odkritosrčna analiza človeškega življenja. Bogata vsebina letošnjega knjiž¬ nega daru Prešernove družbe mo¬ ra mikati vsakega Slovenca in prav bi bilo, da bi knjige Prešer¬ nove družbe ne manjkale v no¬ beni slovenski družini. Matevž Hace, Tihotapci. Ljud¬ ska povest. Naš rojak, pisatelj Matevž Hace, je pri Državni za¬ ložbi Slovenije izdal v zbirki Kiosk zanimivo povest iz našega notranjskega življenja. Po parti¬ zanskih zgodbah, ki si je z njimi pridobil ime enega izmed naših najboljših poznavalcev in opiso¬ valcev partizanskega življenja, je v povesti Tihotapci opisal življe¬ nje tihotapcev konj preko nekda¬ nje italijansko-jugoslovanske me¬ je, njihove kupčije in usode, ve- vesele in žalostne trenutke, a tu¬ di življenje v Loški dolini, nekaj ljubezenskih zgodb in socialna trenja v rodni pokrajini. Njego¬ vo pripovedovanje je stvarno, razgibano, zadeto liz resničnega življenja. Podobe ljudi, 'ki jih opi¬ suje, nam stopajo žive pred oči. Kurirska pošta Milče je nosil pošto za tovariša Luko, ki je v trgu zbiral hrano za partizane. Trg je bil obdan z bodečo žico, dohode vanj pa so stražili belo¬ gardisti. Toda Molče ni šel sam. Z njim je šel njegov psiček Muri. Ta ga je povsod spremljal in mu po¬ magal opravljati kurirske posle. Muri, ki je urno capljal za Mil- četom, je v gobcu nosil volovsko kost in jo krepko držal med zob¬ mi, da je ne bi izgubil. Ko sta dospela do enega izmed dohodov na trg, je belogardist na straži začel otipavati Milčeta. V desnem hlačnem žepu je našel samo luknjo, v levem žepu pa dve fmikuli, tri gumbe in kos motvoza. Ko mu je vse to vrnil, ga je Milče sprenevedeno vpra¬ šal: »Kaj pa ste iskali po mojih že¬ pih, gospod?« »Ge morebiti ne nosiš pošte,« je dejal. »Ho, to bi bil brihten, da bi jo prenašal v žepih!« se je zasmejal Milče. Potem je rekel psičku: »Pojdiva, Murči!« Kuža, ki je medtem bil odložil kost, jo je spet pobral in odhitel za Miloetom. Ko sta prišla na Lu¬ kovo dvorišče, je Milče vzel Mu¬ riju iz gobca kost, izbezal iz ko¬ sti ilo, s katerim sta bila zama¬ šena oba konpa votle 'kosti in vzel iz nje pismo. »Pa sem jih, Murči, kaj?!« se je navihano zasmejal Milče in odšla sta v hišo. Marija Šemrov 7. a njenih učencev je modro pove¬ dal: »Pozimi prav lepih rožic ni. Veste kaj, nimamo cvetja, pa ji zapojmo naj lepšo pesmico. Kdo nam kaj more? Bila je naša naj¬ lepša učiteljica!« In zapeli so: »Nabrusimo ko¬ se...« io GLAS NOTRANJSKE OTONIČAR, 80-LETNIK 80 let življenja je prav spo¬ štljiva starost, posebno še, če je bila ta prehojena pot tako težka, borna, pa tudi plodovita. Vse to in še marsikaj lahko zapišemo o našem letošnjem slavljencu. Pred 80 leti — 6. januarja — se je Rodil v Cerknici. Komaj štiri leta star pobič je izgubil oče¬ ta ni se že v začetku našega ve¬ ka, kot mnogi naši ljudje, od¬ pravil čez -veliko lužo-, da bi materi-vdovi s prisluženim de¬ narje mpomagal vzdrževati osiro¬ telo družino in borno kmetijo. Po petih letih se je vrnil v rodni kraj. vendar ga je svetovni po¬ žar 1. 1914 kot vojaka spet po¬ gnal v svet: tokrat v Galicijo na vzhodno fronto. Se istega leta so ga Rusi ujeli. Štiri leta je prena- pred leti umaknil s tega položa¬ ja, ostal pa je do danes njihov častni član. Za vztrajno delo in zasluge pri prostovoljni gasilski četi je že v predvojni Jugoslaviji, pa tudi po osvoboditvi prejel šte¬ vilna priznanja in odlikovanja. Kako so ga občani cenili in mu zaupali, kaže tudi dejstvo, da so ga izvolili za župana takratne cerkniške občine. Županoval nam je 6 let. Takoj po osvoboditvi je bil prvi predsednik krajevnega urada. Iz tistih let se ga vsi spo¬ minjajo kot delavnega, vestnega, zlasti pa nepristranskega arbitra v mnogih zadevah, ko je korekt¬ no odločal in branil pravice svo¬ jih občanov. Jubilant se lahko s ponosom ozre na svojo plodovito in pošte- Naš jubilant na proslavi 70-letnice PGD Cerknica julija 1957 šal tegobe vojnega ujetništva v mnogih ruskih krajih, vštevši Si¬ birijo in rusko centralno Azijo. Kot zrel mož se je po prvi sve¬ tovni vojni vrnil v domači kraj. Z leti, ki so sledila, se začenja njegova družbeno aktivna dejav¬ nost javnega delavca. Kot izku¬ šenemu in razgledanemu človeku mu je takratna občinska uprava zaupala skrb za gasilstvo. Sprejel je nehvaležno dediščino: prosto¬ voljna gasilska družina je bila razbita, orodje, kolikor ga je sploh bilo. opustošeno, denarja za ponovno oživitev tudi nikjer. Kot predsednik društva se je z nese¬ bično skrbjo lotil začetnih težav. Prirejali so gostilniške zabave in veselice, da so mogli nabaviti kak meter gasilne cevi. Do L 1924 so se nekako opomogli, nabavili so najpotrebnejše. Iz vrst gasilskega društva, zlasti pa njegovega pred¬ sednika Janeza Otoničarja, je pri¬ šla pobuda, da se v Cerknici usta¬ novi godba na pihala. Edinole ga¬ silci so ji tudi pomagali na noge, čeprav sami finančno šibki, z mo¬ ralno in materialno podporo, d asi so bila za to bolj poklicana ta¬ kratna kultumo-prosvetna dru¬ štva. Skupno z nekaterimi ame¬ riškimi dobrodelnimi organizaci¬ jami so gasilci L 1925 kupili god¬ bi prepotrebne inštrumente. Pod načelstvom jubilanta je gasilsko društvo še dolgo ostalo pokrovi¬ telj nad godbo na pihala. Prostovoljnemu gasilskemu dru¬ štvu je načeloval polnih 40 let. Njegovi tovariši iz teh vrst ga poznajo kot treznega, preudarne¬ ga moža, ki ni izgubil prisotno¬ sti duha niti v najbolj kočljivi situaciji. Zaradi visokih let se je no preteklost. Po naravi se rad spominja svojih aktivnih dni, zla¬ sti pa še -vandranja« po svetu. Trezno in živahno pripovedovanje z mirnim in precej visokim gla¬ som, ki nekako ni v skladu z nje¬ govo mogočno postavo, razodeva zelo razgledanega človeka, ki ni spoznaval življenja le iz knjig — kateri mje še vselej najboljši pri¬ jatelj — ampak tudi iz realne se¬ danjosti. Ob tem visokem jubileju mu vsi občani, posebno pa še Cerkni¬ čani, ki ga poznamo, želimo še mnogo zdravih in krepkih let. Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov’ Ljubljana želi vsem poslovnim prija- SCavenifales £fo6lfafta Turistično in avtobusno podjetje Ljubljana, organi¬ zira prevoze in izlete po do¬ movini in v inozemstvu. Naš zastopnik za notranj¬ sko je tovariš Petrič Jože — Tabor Cerknica, pri kate¬ rem dobite vse informacije. INTERVJU Z NAŠIMI ŠPORTNIKI — Miro Oman -pri delu«. Naš dolgoletni reprezentant v smučarskih skokih nas bo tudi letos za¬ stopal na domačih in tujih tekmovanjih. Želimo mu srečen skok v NOVO LETO. Na sliki: Miro Oman na treningu v Planici na pre¬ novljeni 90 m skakalnici — Foto: Edo Vidovič RAB Blo je julija meseca 1942. leta. Domačini iz Žirovnice so po¬ spravljali seno iz Blat, kar zasli¬ šijo pokanje iz smeri Begunj. Proti večeru so videli na Slivnici strnjen obroč Italijanov, ki so se pomikali proti Grahovemu. Naslednjega dne je bila obko¬ ljena vsa vas in zaukazano je bi¬ lo, da ne sme nihče iz vasi. Vaš¬ čani so bili prestrašeni in niso slutili, kaj se bo zgodilo. Povelje je trajalo šest dni, sedmi dan pa so prišli okupatorji v vas in od vse hiše so odgnali s seboj po dva fanta. Ljudi so nato segnali v nek* skedenj in jim povedali, da jih bodo naslednjega dne vse postre¬ lili. Otroci in matere so jokali ter rotili sovražne vojake, naj jih ) ne postrelijo. j Med možmi je bil tudi moj oče. Jok otrok in mater je omečil vojake, da moških niso pobili, vendar pa so jih odpeljali na otok lakote in smrti — na Rab. Sonja Drobnič tel jem srečno in uspešno NOVO LETO 1965 KOM PAS Priporočamo naše usluge in čestitamo srečno novo le¬ to 1965. KOM PAS LJU BLJANA