z11šel. Najlepši del poti se m1 Je zdel od Smrekovca na Uršljo goro. Ta pot nudi na več mei,tlh ,:elo obširen . ra:tgled. Seveda je pa tudi pot čez Pohorje prav prijetna, kakor nalašč za zložnejše turiste. Vsa dosedanja dolga potovanja sem opravil kot samohodec, vendar ni­ kakor ne tajim, da sem si prečesto zaželel imeti ob sebi enako mislečega spremljevalca in družabnika, da ·bi se mi ne bilo treba v mislih pogovarjati sam s seboj in izražati .5•imje vtise in obči,tkc. A še vedno je bolje hoditi sam kot pa s tovarišem, ki bi se je7.il name, če bi ga vodil po nerodnih in blatnih stezah, kakr~ne so bile zadnji dan mojega potovanja s Pohorja. Privel Kunaver; TRIGLAVSKI LEDENIKI L.1892/93 O našem ledeniku v osri':ju TriJ;lava iz p,rcteklih časov Pl'av malo vemo. Fot-0grnI1je, ki so nam ohranjene, po večini nimajo datuma in so tudi redke. Ena najdragočenejših je tis-ta o otvoritvi Dežmanove koče, ki jo je nemško planinsko drnštvo postavilo ln ki se dane.s imenuje - povečana seveda - Staničev dom. Za skupino planincev v vsEJh mogočih držah vidimo tudi Tr i­ glav in na severno zahodni strani spodnji ledef)ilc zvezan :c gornjim ledeni­ kom. pod grebenom. Ledenik je še precej nabrekel in je bil gotovo mnogo obsežnejši, pa ludi mnogo debelejši, kakor je dandanes, ko že izginja in se krci od vseh strani . Podrobnih pisanih podalkov nimamo. Raziskovanje ledenikov pa je bilo tedaj že v polnem teku. Ker pa so opazovanja in mer­ jenja trajala šele nekaj desetletij, ni bilo mogoče dobiti še. j.a;me slike o vsem dogajanju. Haziskovajce so motila .začasna napredovanja ledenikov v neka­ terih predelih Alp, ki pa se n.iso krila s pojavi v d1·ugih krajih, kjer so lede­ niki nazacfovali. Posebno pa š-e ni bilo niti zadosti natančnih nili zadosti dolgo­ trajnih raziskovanj v polarnih krajih , v Skandinaviji in drugod. Tako so na­ stale nekatere leorije, ki so se danes izkazale vse kot napačne in preuranjene. Današnja dognanja o nazadovanju ledenikov obsegajo mnogo daljšo dulJo, ki se-ga v sredo osemnajstega stoletja. 7.al da iz teh č.fsov ni nobenih poročil, kako je bilo v resnici pri nas. Julijske Alpe so bile še dokaj redko obllskane tudi ob koncu devetnajstega stoletja. Slovenski tlll'isti so bili še posebno redki. Tudi ni bilo prilike, da bi se tedaj, ko so nastajala komaj prva zavetišča v oko lici Triglava, kdo dalj časa v onih višinah zadržal. Tako nam je vsaka beseda iz tistih časov o Triglavu in Triglavskem ledeniku dragocena. Prav ln-atko spor-0čilo o dogodkih na našem ledeniku sem prav po naključju našel v nekdaj zelo razširjenem poljudnoznanstvenem časopisu Stein der Weisen, ki je prinašal članke iz vseh vrst znanosti. In v letniku 1893 je v kratkem članku ~Dic Alpengletscher 1892/93« posvečenih nekaj bcsen vzhodne in zahodne lege ledenika je treba upo~te­ vali še individualnost vsakeg;i ledenika. Profesor Richter je opozoril nato, da vrsta µl'ctežno mrzlih ali vročih let (mokrih ali suhih poletij) verlno vpliva na ra,:merje med lcdenikovlm zbirališčem (Flrnmeerc) in lerlenikovim jezikom.« Hiehterjeve ugotovitve so gotovo pravilne, v glavnem pa sl':daj vemo, da zaradi splošncg-a o,:ttevanja pudnebja ledeniki malone povsod ua zemlji naza­ dujejo. Nas zanima samo ugotovitev o Triglavskem ledeniku. Ke1· je iz starih slik ratvidno, da je bil ledenik med sevemo shmo In vitlom tedaj .še razme­ roma zelo debel, more ta ugotovitev veljati predvsem za prostor med Kreda­ rico, Ržjo In Begunjskim vrhom, kjor so SP. morale tedaj pokazati one grbine in razpoke, ker se je led stopil. DeseL let po tej ugotovitvi sem !fel jaz prvič na Triglav. Iz snega so molele skalne grbine in v njih so zijale raz­ poke. Ledu pa od izhoda Tominškove poti rlo K'redai·ice res rusmo več virleli. Globoke kofanje med grbinami, ki so daucs že gole ali pokrite samo v dnu s ~egom, pa so bilo še napolnjene z debt>lim snegom. Tam v glavnem IP.de­ niku pod vrhom in okoli one značilne skalne Glave nad steno pa so zij.ile, kakm· sem to že v prejšnjih člankih poročal, v debelem ledu še globoke lcdcni§ke r11:r.poke. Za.~topnik PS Srbije je 25. V. t. l. v Beogradu izročit tov. Titu za nje­ gov rojstni dan štafetno poiico s po­ zdravi vseh planincev Jugoslavije. Planin11ka štafeta ~e je začela 18. TI. t. l. v Draigofah, znanih po večdnev­ ni borbi partizanskega Cankarjevega bataljona. z nemškimi obupatorji v januarju 1942, proga pa je ,iodila preko Jelovice na KaTavanke, po Kamniških in Savinj:ikih planinah na Pohorje in od tam na Donačko goro, kjer je bila pali<:a izročena hrva§kim planincem. Proga je §la nato po vseh gorskih predelih Jugoslavije in ~kozi mnoga rcpublUka središča ter je pre­ nos Mafetne palice tr(J.jal 102 dni. Pri prenosu štafetne palice po Slo­ v11ni;Ji je sodelovalo 335 pfonincev in alpinistov - deloma s smučmi -, pri 27 slovenskih predajah. v ind'Ustrij­ skih krajih pa je bilo navzočih naj­ manj 2/J 000 ljudi-. Proga po Sloveni;i., ki ie vodila minio 16 planinskih po­ stojank, je bila dolga oT,ron 520 km ter je dosegla povprečno 1Mino 1400 mP.trov. Najvišjo točko (2132 m) je dosegla na vrhu Stortfča. V svojem pozdravu smo slo1ien­ ski planinci tov. Titu izrazili svoje veselje zaradi njegove izvolitve :za. predsednika republike, želeli ~mo mu iiP. mnogo zdravih let posvečenih miru v svetu in blagost