UREDNIŠTVO IN UPRAVA TABOR — LJUBLJANA Tel. št. 33-85 — ček. rač. uprave 16.416 lete H. IZDAJA FIZKtiLTOHHA ZVEZA SLOVENIJE J*«. 53 MESEČNA NAROČNINA 12 DIN IZHAJA VSAK PONEDELJEK Pred novim obračunom Bližata se kongres Fizkulturne zvezo Jugoslavije in skupščina Fizkulturne zveze. Slovenije. Vsi fizkulturniki upravičeno pričakujemo, kaj bosta novega prinesla ta dva dogodka, saj je mlada fizkultiirna organizacija doživljala od lanskega leta sem značilno obdobje vrenja, presnavljanja, kot pač vsak življenja zmožen, toda mlad, času in pogojem še neprilage-jen organizem. Prav to živo' vrenje mlade Fizkulturne zveze se je očitovafo v velikih akcijah naše fizkulturne organizacije, ki so imele predvsem namen čim širše propagande, aktivizacije in zajnteresi-ranje ljudstva za fizkulturo. Te akcije, kot pomladni in jesenski kros, fiz-kulturni dan, vseljudski peteroboj, kampanja prijavljanja za ZREN, ki jih je spremljala zlasti v zadnjem času rast mnogih mladinskih in sindikalnih aktivov — vse to moremo go-. tovo označiti kot uspehe v preteklem letu. Na drugi strani pa naša organizacija v vsakdanjem drohnemj delu večjidel še ni šla po poti prave, smotrne vzgoje ljudskih množic. Vseskoz smo poudarjali, da je premalo, da je smotrna množična vzgoja le papirnat program, borili smo se proti nezdravim pojavom, toda danes moremo še vedno reči. da delo osnovnih organizacij marsikje poteka prav v nasprotju s eilji našega gibanja; osnovne organizacije so se (kot je hiio že neštetokrat ostro ožigosano), izgubljale v ozki nogometni politiki, profitarskih stremljenjih, v njih so živeli ozko sklenjeni krogi bivših fizkulturnikov vseh vrst, večkrat celo reakeionarni elementi itd. V organizaciji je bilo mnogo nediscipline, organizacija ni bila trdna enota, ki od zgoraj postavljene zdrave smernice naglo in učinkovito izvaja prav do osnovnih organizacij, do društev in aktivov. Ni redek primer, da naša višja vodstva niso niti vedela za obstoj teh osnovnih organizacij, kaj šele, da bi jih vodila. Zato pa tudi celotna organizacija v glavnem še ni vodila ljudstva po vzgojni poti, smotrno korak za korakom dalje. Ne da bi dalje razpravljali še o drugih vzrokih, ki so zadrževali zdravi razvoj in ki bi jih že lahko odpravili v preteklem letu, pa moremo vendar že v grobem označiti, katere so tiste značilne poteze, tisto novo, kar bo prišlo do izraza na našem kongresu in skupščini: to je načrt- nost v delu naše organizacije, v zvezi s tein postavljanje delovnih tekmovalnih obvez, to je kritičen, neusmiljen odnos do napak itd. Uveljavljena bodo tudi nekatera organizacijska načela. ki naj bistveno preoblikujejo našo organizacijo v aparat, zmožen zadostili svojim nalogam: od društev navzgor bomo dobili ožja prožna vodstva (sekretariate). Društva, se bodo tudi formalno najožje povezala s sindikalno in mladinsko organizacijo. Člani sekretariatov' bodo postali tudi referenti za ZREN in predvojaško vzgojo, kar jasno kaže, v katero smer se lio moralo razvijati naše delo, zlasti konkretno vzgojno, vsakdanje delo. Poleg tega bosta na skupščini in kongresu prišla še bolj do izraza sodelovanje in pomoč množičnih organizacij: res znova moramo reči, da bo v tem smislu zlasti pojačana podpora Prvi letošnji nastop ljubljanskih hockeyistov ie bil uspešen Ljubljanska obramba čisti nevaren napad Varaždincev Tudi naši hockevisti so končno dočakali pravega vremena. V zadnjih 14 dueli so po dolgem odmoru zopet nataknili drsalke na noge in se podali na ledeno ploščo. Večletni odmor, pa tudi skromen razvoj fe igre pred vojno, ko je bilo v vsej Sloveniji samo eno moštvo, se še sedaj pozna, saj nastopajo in tekmujejo še vedno samo stari tekmovalci, ki še nimajo dostojnih naslednikov, da bi jih nadomeščali. Ni sicer njihova krivda, da niso mogli vzgojiti do sedaj naraščaja, saj je bila zima lani precej muhasta, letos pa se je šele pričela. Toda ko smo gledali same stare obraze v moštvu ljubljanskega hoekevskega aktiva in lepo igro gostov iz Varaždina, smo prišli do spoznanja, da bo treba ne- kaj ukreniti za razširitev te lepe ■fizkulturne panoge med našo mladino. Toda če bi samo tarnali, ne bi prišli daleč. Treba bo zagrabiti na pravem mo»tu, da bo uspeh zagotovljen. če hočemo, da bomo dobili naraščaj in da bodo naši igralci lahko več vadili, moramo poskrbeti za umetno drsališče, brez katerega ne moremo želeti večjega napredka naših hockejistov. Sedaj, ko so v Ljubljani moči fizkulturnikov zbrane samo v treh društvih, sc nam ne zdi neizvedljivo, da bi se dalo z udarniškim delom med letom marsikaj ukreniti. Na to naj v prvi vrsti mislijo naši hockevisti, če žele napredek v tej panogi, in naj ukrpnejo do druge zime vse, kar je v njihovi moči. Ljubljana, 29. dec. Za soboto in nedeljo je hockeyski aktiv Ljubljane povabil na prijateljsko srečanje igralce FD Tekstilca iz Varaždina in beležil v obeh tekmah lepi zmagi nad gosti. Hoekeysko moštvo Tekstilca, ki obstoja že 12 let, je pokazalo prav lepo igro in predstavljalo ljubljanskim igralcem enakovrednega nasprotnika. Tekmi je izgubilo v glavnem le zaradi, manjše rutine. Vs,i Igralci varaždinskega moštva so dobri Sesalci, najboljši med njimi pa je srednji napadalec Reinaud, ki je ludi njihov učitelj. Večino lepih akcij je zasnoval in izvedel sam. Društvo je tudi dobro sindikalne in pionirske organizacije FISA.T-u, kot smo videli na plenarnih sestankih CO NOJ-a in GO ESZDNJ-a. To so v glavnem obrisi tistega novega zdravega dela. ki so sp že pokazali bodisi v dosedanjih pripravah za kongres F IS A J-a (zadnji plenarni sestanki). deloma Judi ob društvenih volitvah, okrožnih skupščinah itd. To pa so istočasno živa načela, za katera ni potreba, da čakamo še njih končne oblike in odobritve na kongresu v Beogradu, ampak jih moremo iit moramo takoj in dosledno s prevajati' v življenje. preskrbljeno. za bodočnost, ker ima sedem moštev mladincev!. Moštvo ljubljanskega hoekevskega aktiva je sestavljeno iz že rutiniranih igralcev, ki so že pred vojno uspešno tekmovali v hockeyu na ledu, pozna pa se jiim večleten presledek v urjenju. Kljub temu je moštvo v splošnem, zadovoljilo. V soboto: 4:2 (21 o, 1:2, 1: o) Prvo tekmo sla moštvi odigrali v soboto zvečer. Po pozdravu obeli moštev se je točno ob napovedanem času začela igra, v kateri so Ljubljančani pokazali več znanja in že v prvi tretjini igre dosegli dva gola prednosti. Po prvem odmoru so bili* uspešnejši gostje, ki so dvakrat potresli mrežo svojega nasprotnika, medtem ko so Ljubljančani dosegli sanjo en. gol in nato še enega v tret i.n,i igre, laka da se je tekma končala z . zmago Ljubljančanov 4:2 (2:0, 1:2, 1:0). Sodnik Franco! je objektivno vodil igro. V neifeljo: 3:1 (oso, 2:1,1: o) Danes dopoldne ob pol 11. uri sta ee moštvi pomerili v revanžni tekmi. Zaradi utrujenosti igralcev je bila- igra manj zanimiva kakor v soboto. Rilo pa je nekaj trenutkov, ko sta moštvi pokazali vse svoje znanje. Tedaj je igra bliskovito valovila z enega dela igrišča na drugega in ustvarjale so se nevarne situacije,'-ki jih je številno občinstvo spremljalo z napeto pozornostjo. Prva tretjina igre je mirila brez gola v rahli premoči gostov. V drugi tretjini so bili precej boljši .in tudi najprej uspešni domači, ki »o nato še zvišali razliko na 2:0. Niti minulo zalem se je Varaždi.neem po bliskovitem prodoru posrečilo znižati rezultat na 2:1 in ob tem stanju se je začela zadnja tretjina igre, v kateri se je Ljubljančanom še enkrat posrečilo potresti mrežo svojih nasprotnikov, s čemer, je bil dosežen končni rezultat 3:1 (0:0, 2:1, 1:0). Tekmo je dobro sodil Makovec. Obe igri sta bili odigrani po starih hockeyskih pravilih. Za -Ljubljano so igrali: Gorše. Pogačnik, Kačič, Gogala. Aljančič, Pavletič, Lombar. Ogrizek, FD Tekstilne je igral v postavi: Petrovič. Drvarck, Antolič, Sabclic, Bcinaud, Vojtchovski, Cevinski, Fu-lir, Muvrin. Drsališče pod Cekinovim gradom je bilo za obe tekmi dobro pripravljeno pa ludi vreme je bilo ugodno. Obisk tekme je bil z ozirom na Ib, da mnogi Ljubljančani še ne poznajo 'te zanimive igre, zelo zadovoljiv, ker se je obakrat zbralo nad 1090 gledalcev. Varaždinci so povabili za prihodnjo' nedeljo ljubljanske hockeyisle na re-vanžno tekmo v VaraTdln, vendar zaradi troboja med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom v hockeju prihodnjo soboto; nedeljo in ponedeljek v Zagrebu, naši igralci vabila niso mogli sprejeti. ♦*♦»***»»*♦>*»«•»*»♦♦♦><•**♦♦»♦*»»»♦»♦ DRŽAVNO PRVENSTVO V BOKSU PRELOŽENO Fizkultiirna zveza Jugoslavije FLSAJ sporoča, da ho državno prvenstvo v boksu, ki hi moralo hiti v Beogradu, v dneh 4. in 5. januarja 1947 v Novem Sadu. Planinska razstava na Jesenicah V teh mesecih, ko so planine ukovane v led in sneg ter se pode po gorah ledeni viharji, so jeseniški planinci pripravili lepo razstavo, ki naj tudi tistim, ki dozdaj še niso spoznali lepot gora, vzbudi veselje do planinstva. Kljub temu, da se delavci — kovinarji Jesenic v prvi vt\sti zavedajo svoje ve-' like dolžnosti do gospodarske obnove republike, najdejo še vedno dovolj časa, da se udejstvujejo še na drugih področjih, ker znajo z dobro voljo in kovinarsko podjetnostjo ter iznajdljivostjo premostiti vse ovire. Velika družina jeseniških planincev, ki je brez dvoma važna gonilna sila slovenskega alpinizma, je zopet intenzivno na delu. Tako marljivi so ti planinci, da smemo od njih vsekdar pričakovati nekaj koristnega za planinstvo in občo korist. Ta čas pripravljajo planinsko razstavo, posvečeno padlim borcem osvobodilnega boja. Za organizacijo te edinstvene razstave so morali žrtvovati veliko svojega prostega časa. Zbrali so veliko dragocenega gradiva širom vse republike, ker hočejo z njo postaviti trajen spomenik vsem nesmrtnim junakom osvobodilne borbe, ki so se znali plemenito žrtvovati za svobodo naše lepe domovine. Če listamo po katalogu zbranega dela vidimo, da na razstavi sodelujejo vsi, ki znajo na kakršen koli način upodabljati lepote našega planinskega sveta. Ta razstava je nadvse pester mozaik vsega lepega, mogočnega In ubranega, kar premorejo naše svobodne gore. To je res pestra zbirka vsega, kar kar kaže lepoto planinskega sveta, ki, so jo zajeli razstavljale! iz Maribora, Celja, Kamnika, Trsta, Bovca, Trbiža, Jesenic in še od drugod. Na njej se predstavljajo mojstri čopiča, kakor tudi umetniki fotografske kamere. Imena M. Koželja, Smoleja, E. Deržaja, Kovačiča, Ravnika in drugih mojstrov zgovorno pričajo, da je razstava sestavljena iz najboljšega, kar premoremo. Gore so podane v vseh ni-jansah in vseh načinih upodabljanja, saj so tu zbrana dela ljudi, ki znajo vešče upodabljati vse lepote in veličino naših gora. Vse to priča o bogastvu naših gora in o ljubezni, ki jo goji ljudstvo do njih. Koristno bi bilo, da sl to edinstveno in nadvse zanimivo razstavo ogledajo vsi okoliški fizkulturni aktivi, katerih naloga je, da usmerijo našo mladino v planinski svet, poln lepot,‘sonca in opojnega zraka. Še prav posebno pa so \ab-Ijeni na to razstavo učni zavodi, ker je razstava izvrstna propaganda za planinstvo. V polni meri smo prepričani, da bodo vsi, ki ljubijo planine, razstavo obiskali in s tem dali priznanje aktivnim jeseniškim gornikom. S polnoštevilnim obiskom bo razstava tudi dosegla svoj namen, katerega si delovni planinci žele, da vidijo lepote gora vsi, katerim to do sedaj ni bilo dano. Razstava bo otvorjena v nedeljo, dne 5. januarja 1947 ob 9. uri v risalnici ljudske šole in bo odprta dnevno do vključno nedelje, dne 12. januarja 1947. Posamezne skupine so zaželene in naj svoj prihod javijo, da se jim dodeli vodnik. U. Ž. Uspehi jesenskega krosa »Zmaga ljudstva« na gimnazijah v Sloveniji Sestop na Spodnjem vršiču Rokavov Skupščina FZS — Planinskega društva Slovenije V nedeljo 15. decembra je bila na Taboru II. redna letna skupščina FZS — Planinskega društva Slovenije, ki so ji poleg številnih delegatov prisostvovali tudi predsednik FZS tov. Po. lič Zoran in člana sekretarijata tov. Rus in Hojkar, zastopniki ZPPD iz Trsta, delegati Primorskih planinskih skupin ter zastopniki JA, TD S Put. nika, RKS in drž. gost. podjetja Turist Hotela. Skupščino je vodil predsednik tov. dr. inž. Avčin France in je zasedala z izjemo kratkega opoldanskega odmora ves dan. Predsednik FZS tov. minister Zoran Polič je na kratko obrazložil pomen vključitve planinstva v FZS t6r začrtal pot, po kateri mora poslej iti planinska organizcija v sklopu FZS. Poudaril je, da mora biti osnovna naloga vseh planincev množično raz-gibati planinstvo in vzgajati telesno in duhovno zdrave ljudi, ki bodo vsak čas sposobni stopiti na branik za obrambo pridobitev narodno osvobodilne borbe. FZS in planinstvo naj se medsebojno dopolnjujeta in podpirata pri vzgajanju osnovnih vrlin našega ljudstva, kar pa b0 planin-stvo doseglo le s čim tesnejšo pove- r zavo z množičnimi organizacijami in FZS. Za tern '/e tov. Rus naglasil do sedaj premalo povezanost planinstva s FZS in množičnimi organizacijami. Demokratična centralizacija v planinstvu doslej n; bila dovoljno izvedena. Pojav separatističnih tendenc v nekaterih podružnicah naj bi bil znak. da niso postale masovne organizacije. Zadnji ukrepi FISAJ-a teče za boljšim in/širšim razvojem pla-nlnstva. Vse se bo urejevalo iz cen- tra in se tako dalo glavnemu odboru večjo možnost delovanja, obenem pa bo zagotovljeno, da se bodo za vse planinske naloge zadolžile množične organizacije v celoti. Izrazil je prepričanje, da bo taka reorganizacija planinstva zadovoljila široke ljudske množice kakor tudi društvo samo. V skladu s temi načeli je skupščina preimenovala naziv podružnic v planinske skupine, ki bodo v bodoče delovale vključene v krajevno FD — vrhovni forum planinske organizacije pa ostane še nadalje FZS — »Planinsko društvo Solvenije«, ki bo skupaj s po enim zastopnikom vseh planinskih skupin in z zastopnikom množičnih organizacij tvoril »planinski svet«. Upravni sedež društva* je na Taboru. Sledila so poročila društvenih funkcionarjev, iz katerih je razvidno močno razgibano društveno delovanje. Veliki uspehi so vidni zlasti na polju obnove, kjer je prišlo udarniško delo planincev do posebnega izraza. Iz tekmovalnega poročila je bilo razvidno, da so posamične planinske skupine pridobile dokaj novih članov ter izvršile veliko udarniških del,.bodisi pri obnovi planinskih koč, ali ■markacij potov. Društvo izdaja revijo »Gore in ljudje«, ki se tiska v nakladi 3000 izvodov. Skupščina je tudi sprejela pravilnik »Gorske rese. varlne službe Slovenije«, ki na novo ureja organizacijo reševanja ponesrečencev v naših gorah. y delovno obvezo si je društvo poleg številnih nalog zastavilo tudi čim številnejšo udeležbo prt tekmovanju za fizkul-turno značko — ZREN. Poleg tega Jesenski kros ; »Zmaga, ljudstva« pomeni velik korak naprej k uresničenju konkretnih nalog, ki sl jih je določila fizkult.urna organizacija v letošnjem letu. Od- spomladanskega krosa, ki je bila prva množična prireditev te vrste, smo že precej napredovali. Izkušnje, ki smo si jih pridobili, smo v jeseni s pridom uporabili. Tudi mladina srednjih šol v Sloveniji se je pri jesenskem krosu odzvala v veliko večjem številu kot prvikrat. K temu uspehu je mnogo pripomogla večja aktivnost mladinske organizacije in sprejete obveze po vključitvi čim večjega števila mladine v aktivno fizkulturno delo. Načrtnost dela, pravilna priprava, veselje in zadoščenje pri delu, vedno globlje spoznavanje vzgojne vrednosti fizkulture, vse to je pripomoglo, da se je v tem šolskem letu fizkulturno delo na naših šolah močno razgibalo. Skoro vse gimnazije imajo že ustanovljene fizkultur-ne aktive, prijav za ZREN je vedno več, udeležba na fizkulturnih prireditvah je vedno večja, uspehi so vidni. Seveda s svojim delom še ne moremo biti popolnoma zadovoljni in moramo stremeti za Izboljšanjem In napredkom. Preizkušnja naše zrelosti je bil prav jesenski kros »Zmaga ljud-.stva«. Vse gimnazije so se na kros že dalje časa pripravljale in ga v novembru tudi izvedle. Tekmovanje je zajelo gimnazije v vsej Sloveniji. Najboljše so se izkazale prav gimnazije v naših manjših krajih. Gimnazije v Domžalah, popolna in nižja moška gimnazija v Celju, gimnazije v Slovenjgradcu, Mozirju, Šoštanju, Kočevju, Ormožu, Žalcu in št. Vidu nad Ljubljano so dosegle 100°/o udeležbo. V nekaterih krajih niso bde priprave izvedene dovolj skrbno, zato tud; uspeh ni bil tak, kot bi ga pričakovali. Posebno so se izkazale gimnazije v Celju (popolna, nižja moška in nižja ženska), ki so dvignile število tekmujočih od spomladanskega krosa od 385 na 561. Nekatere gimnazije so izvedle kros samostojno, druge v okviru fizkultur-nega aktiva oziroma fizkulturnega društva. Storo povsod je bil kros majhna svečanost, saj je bil ponosen vsak mladinec ali mladinka, ki je tako ali tako pripomogel k zmagi ' svoje šole. Pozdraviti moramo tudi sodelovanje profesorskega zbora ali članov fizkulturnih društev, ki so skupno pomagali pit vadbi, pri or- pa bodo planinske skupine tekmovale tudi še med seboj. Soglasno je bila izvoljena nova društvena uprava, v kateri so tudi člani množičnih organizacij. Novi upravi načeljuje tov. arhitekt Kopač Vlasto, podpredsedniki so tov. dr. inž. Avčin France, dr. Miha Potočnik in Tone Štajdohar. V odboru so nadalje tov. Tiplič Ljybo, Zupan Franc, Godec Rubko, Škrajnar Tone, Bučar Tone, Malovrh Cene, Gorenc Matija, inž. Modec Vinko, Simonič Rudi, Pengal France in Lovšin Evgen. Imena odgovornih društvenih funkcionarjev in navzočnost članov množičnih organizacij v odboru nam jamčijo, da 'bo društvena uprava tudi v novih razmerah kos svoji nalogi in omogočila še v večji meri širokim ljudskim množicam tesno sodelovanje s planinstvom. ganizaciji tekem ali samj. aktivno tekmovali, kar kaže, da bomo kmalu ustvarili pravilen odnos med vzgojitelji in mladino. Ministrstvo za prosveto je razpisalo nagrade za tri najboljše gimnazije v tekmovanju jesenskega krosa. Merilo jg bilo naslednje: število prijavljencev, ki so upravičeni tekmovati (izvzeti so mlajši od 14 let in zdravniško opravičeni) in. število tekmovalcev, ki se je tekem udeležilo in prispelo na cilj. Uspehi so mnogo zadovoljivejši kot pri spomladanskem krosu. 10 gimnazij je doseglo HMP/o udeležbo, ostale pa 98«/» do 95»/o. Posebna tričlanska komisija je z žrebom odločila gimnazije, ki so prejele naslednje nagrade: 1. mesto: nižja moška gimnazija Celje — diplomo in žogo za odbojko, 2. mesto: drž. nižja gimnazija Mozirje — diplomo, 3. mesto: drž. nižja gimnazija Ormož — diplomo. Pet gimnazij pa je v priznanje dosedanjega dela dobilo po 8 parov smuči za smučarsko stanico na gimnaziji in to v uporabo za letošnjo zimo. To so gimnazije v Domžalah, Dol. Logatcu, Kočevju, Slovenjgrad-cu in Litiji. Prav tako bo dal odsek za fizkul-turo na razpolago internatu koroške mladine v Radovljici 10 parov smuči za njihove gojence. Prepričani smo, da bo naša srednješolska mladina pokazala v letošnjem letu še več uspehov ne samo v fizkulturi, ampak tudi prt učenju. Jelica Vazzaz. PRI DES-U SO TEKMOVALI V STRELJANJU V soboto, 21. decembra, je agilna strelska sekcija sindikalne podružnice pri DES-U, uprava Ljubljana-mesto. po komaj enem mesecu, odkar, je bila ustanovljena. priredila interno strelsko tekmovanje, katerega se je od skupnega števila 40 članov udeležilo 16 članov in pet članic. Tekmovali so v sobnem, streljanju na 10 m z malokalibrsko puško. Vsak tekmovalec je imel najprej tri poskusne strele, potem pa 10, od katerih so ocenjevali vsak strel posebej. Dosegljivih točk je bilo 50. Tek-mevanje je vodil tov. Šket, Prvi trije iz vsake skupine so dobili lepe nagrade. Končni uspehi strelske tekme so bili: ČLANICE: 1. Rataj Marinka 39, 2. Zorec Olga 32, 3. Perne Milena 32 točk. Sledil; sta Ulčakarjeva in Rajncrjeva. ČLANI: 1 Sekač Lado 33. 2. žagar Emanuel 30, 3. Pečak Norbert 29 točk; Isto število točk ,ie dosegel izven konkurence tov. Galič Stane, član državne strelske reprezentance; 4. Škerl Vinko 29 točk. članice so tekmovale v streljanju z naslonom. člani pa stojo brez naslona. Kakor kažejo rezultati, je bil uspeh dober. Z nadaljnjimi vajami, ki so vsako soboto popoldne, pa se bodo tekmovalci in vsi člani gotovo še popravili in dobili potrebno tekmovalno rutino, kar bo rodila še večje uspehe. SMUČARJI! Strokovna knjiga »TRENING SKIJAŠA NATJECATELJA« od A. Skutelja bo služila kot priročnik vsem tistim smučarjem, ki se nameravajo posvetiti tekmovanjem. Tekmovalcem nudj vse tisto, kar morajo vedeti o vadbi, rekvizitih in ostalem. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah, Naroča pa se jo v knjigarn] »Kultura«, Zagreb. Trg Republike št. 15 ali prj avtorju, Zagreb, Savska cesta 31. Stane Soban: TEHNIKA IN ŠPORT goie za nadaljnji razvoj. V začetku bi deloval skupno z učiteljem jadranja, odnosno visokosposobnega letanja, po- Vprašanje učiteljev jadralnega letalstva in njihova izobrazba EFFiB1/5E šolanje v jadralnem letalstvu se bistveno razlikuje od šolanja v motornem. Učenec je od prvega poleta prepuščen sam sebi, zato moramo pazili, da ga učitelj dobro pouči in mu objasni, kaj mora delati v zraku, kajti napake v pilotiranju mora popravljati učenec sam. Od vsakega učitelja se zahteva, da j e pedagog. Še prav posebno moramo vztrajati na tej zahtevi pri jadralnem letalstvu prav zaradi načina, šolanja. Učitelj mora biti sposoben, se toliko približati svojim učencem, da bodo imeli vanj popolno zaupanje ter mu bodo zaupali svoje težkoče, ki jih je včasih težko priznati, n. pr. strah pred višino itd. Normalen, zdrav človek se mora naučiti letanja. Napake, ki jih dela pri pri izbiri in izpopolnjevanju učiteljskega kadra Trenutno se naši učitelji šolajo v Vršcu. Ne vemo, koliko in kakšni bodo prišli iz te šole. Gledati moramo ,da začnemo vzgajati svoje učitelje, oziroma da stare prešolamo, v kolikor bi se pri poedincih pokazali nedostatki. Mišljenja sem, da se je doslej prav v tem pogledu precej grešilo. Za učitelje so mnogokrat prišli ljudje, ki so se sicer izkazali v letanju in so bili še dokaj aktivni, ni se pa dovolj gledalo na njihove pedagoške in strokovne sposobnosti. Tudi moralni plati učitelja je bilo v prejšnjih časih posvečeno vse premalo pažnje. Naš program .se bistveno razlikuje od starih. V naših centrih imamo namen šolati množično, z drugimi besedami povedano: v šolo bodo prihajali Start jadralnega letala šolam ju, so praktično vedno posledica M. in slabosti njegovega značaja. Lcitelj mora znati klasificirati učence po njihovem značaju, mora v svoji skupini en del učencev vzpodbujati, druge pametno zadrževati in brzdati. Prav gotovo bo vedno imel kakšnega »kalibra«, ki z njim ne bo in ne bo šlo. Tukaj je učitelj postavljen pred zelo težko nalogo. Učenec fe tako navdušen, da ga ne moremo odpustiti, na drugi strani pa vse znane in preizkušene metode šolanja odpovedo. Vzgajati mora v tei« primeru na čisto poseben način, ki ustreza temu konkretnemu primeru. Tu se bo najbolje pokazal učiteljev inteligenčni nivo in njegove učiteljske, pedagoške sposobnosti. Drugo vprašanje je vprašanje selekcije. Gledati moramo, da bomo obdržali ljudi, ki imajo res pravo voljo in . zanimanje za letalstvo in da bomo zavrnili razne »promenadne pilote« ter podobne. Prav tako moramo eliminirati vse one, ki vkljub vsemu prizadevanju ne dosežejo pravih uspehov, kajti prej ali slei bodo postali žrtev svoje nesposobnosti in kar je še težje, z njimi lahko tudi posadka, če bi prišli taki kasneje v vojno lelalstvo, ali pa potniki, če bi takšni nesposobneži prišli v civilno letalstvo. Lahko trdim, da bodo v prav učitelji tisti, ki bo'do povzdignili naše letalstvo do višine, na kakršni so ostala letalstva, ali pa ga bodo zadržali na oni beraški višini, na kateri je bilo v predaprilski Jugoslaviji. Od njih je odvisno. kakšen bo duh. in sposobnost našega vojnega letalstva, od njih je odvisno, ali bomo imeli zračne šoferje, kočijaže ali pa resnične letalce. Vidimo, da ni dovolj, da zna učitelj objasniti, kako se pristane, kako izkoristiš to ali ono strujo, on mora znali mnogo več. Da pa bi zadostili vsem tem velikim zahtevam, moramo paziti ljudie, ki jih bomo privabili z našo propagando. Jasno je, da mnogi od njih ne bodo imeli kdovekaj pojma o letalstvu. Naenkrat se bo pojavilo pred njimi nešteto problemov in nejasnih stvari, zakaj to, zakaj ono, vprašali na bodo onega, ki iim bo najbližji — učitelja. Imeli bodo sicer v centrih predavanja, na katerih pa zaradi pomanjkanja časa ne bo mogoče vsega objasnili. Zato bodo morali učitelji poleg predavani prevzeti na svoje rame še splošno letalsko izobrazbo, ki ne bo omejena v urah, ampak se bo razvijala na terenu med odmori, pr.i delu v delavnici itd. Da pa bi to lahko izvedli, morajo biti učitelii dobro poučeni ne samo o jadralnem letalstvu, temveč morajo imeti precej razgledanosti in znanja o letalstvu sploh. Jasnc^ je, Ja morajo predmete, ki se bodo predavali obvezno-za vse učence, popolnoma obvladati. Ne moremo in nočemo zahtevati od učiteljev letanja, da bi bili več ali manj popolni teoretiki, moramo pa od njih zahtevati, da se letanje postavi na bolj znanstveno osnovo in ne več tako na slepo, kakor je to bilo doslej.' Spregovorimo še nekaj besed d moralnih lastnostih učitelja. V centrih bomo' zahtevali od učencev delo in disciplino. Tudi tukai bo moral učitelj prednjačiti. Ne-bomo se zadovoljili samo s tem, da bo odšel učenec s centra z B ali C izpitom. Poleg letanja hočemo, v naši organizaciji navajati ljudi. da bodo postali boli disciplinirani, da bodo vzljubili delo. Sam način jadralnega letanja navaja ljudi k skupnosti — vsi za enega, eden za vse .— in zahteva natančnost ter nalaga posamezniku precej odgovornosti. Tako morajo 'ljudje v praksi spoznati pomen kolektiva, razviti se jim bo maral čut za odgovornost, odpraviti moramo ono polovičarstvo, značilno za stare čase. polovičarstvo, ki je v dobršni meri krivo za neuspehe v preteklosti. Se. veda se bodo morali v teh pozitivnih lastnostih predvsem odlikovati učitelii, sicer ne bodo mogli zahtevati tega, česar sami niso zmožni. Kar se tiče samih pilotskih sposobnosti, mislim, da je važnejše, da ima kandidat za učitelja večjo prakso in izkušnjo, kakor pa da sam odlično leti. , V nekaj besedah povedano: od učitelja letanja zahtevamo naslednje lastnosti: , — da je dober pedagog, — da Je njegovo strokovno znanje na višini, ki jo zahtevala resnost in odgovornost njegovega položaja, — da so njegove moralne lastnosti na višku. Pri izbiri bi morali torej gledati na te tri osnovne zahteve in v tem smislu tudi vnaprej vzgajati učiteljski kader. Jasno je, da bo to precej težko in da bodo glavni delež morali dati učitelji sami s tem, da se bodo sami Čimbolj izobraževali. Organizacija pa jim mora nuditi priložnost, da to izobrazbo res dosežejo. Takoj v. začetku letanja v centrih se mora začeti poseben tečaj za učiteljske pripravnike in tudi za izdelane učitelje. Tečni naj bo teoretičen in 'praktičen. Ta tečaj naj bi bil v glavnem iz istih predmetov kot teoretični tečaj za učence, le v večjem obsegu. Praktični del tečaja naj hi se izvajaj med samim šolanjem učencev. Vsak jadralec, ki bi prišel v. poštev za učitelja, se bo gotovo zanimal za kakšno posebno vejo delovanja. Eden se bo specializiraj za pobočno jadranje, drugi za termično, eden za avtovlek, drugi za aerovlek, tretji se bo spet bolj zanimal za začetniško šolo itd. Vsak posameznik bo v svoji specializaciji dosegel višjo stopnjo znanja, katero bo moral prenesti na druge. Egoizem ^vstran, od strani organizacije pa pomoč v literaturi in predavateljih za čisto teoretične predmete kot n. pr. aerodinamika in podobno! Uspel) ne more izostati. Sam učiteljski kader bi sestavljali: — učiteljski pripravniki, — učitelji jadranja in — učitelii visokosposobnega jadranja. Učiteljski pripravnik. Po mojem mišljenju bi moral imeti vsaj C-izpit. Poleg tega mora pokazati ugodue po. stojno delo. pod nadzorom. Učitelj jadranja. Moral bi biti jadralec, ki ima že precej prakse v jadranju na pobočju, perfekten tudi v avlo-vleku. Prav tako mora imeti tečaj aerovleka (kot učenec). Poleg tehničnih in pilotskih siposobnosti mora biti sposoben predavati v teoretičnem tečaju osnovne predmete. Po končanem šolanju v centrih bo lalik-o vodil nadaljuje šolanje oz. trenažo v svojem kraju. Učitelj visokosposobnega letanja. Biti mora popoln jadralec, pilot, sposoben za vse vrste šolanja in domač tudi v termičnem jadranju. Ker bo šolal tudi let v aerovleku, mora biti tudi motorni pilot. Njegovo teoretično znanje mora biti dokajšnje, še posebej znanje meteorologije, oziroma njena praktična uporaba. Toliko o vrstah učiteljev. Uspeh učitelja bo odvisen od zaupanja učencev v njegovo znanje. Ko bodo učenci videli, da je njihov učitelj' poleg tega, da zna dobro leteti, doma tudi v teoretičnih vprašanjih, da zna prijeti za delo pri popravilih, da je dober tovariš. ki razume težkoče posameznika, bodo v vsem sledili njegoNim nasvetom. Iz prakse vemo, da se mnogokrat dogaja, da učenec ne verjame'učitelju, misli da 'se učitelj ravno v njegovem primeru moti. Ce pa bo učenec čutil, da je učitelj preštudiral njegove lastnosti in sposobnosti ter da so nasveti izdani na podlagi tega študija, jih bo popolnoma drugače sprejel. Š tem bomo zmanjšali .odstotek trmoglavih učencev, učencev, ki predstavljajo v vsaki šoli eno naj-večjih težkoč ter izvor nepotrebnih lomov in nesreč. Jasno ie, da v začetku ne bomo dosegli tako visokih sposobnosti pri učiteljih letanja, sai so zahteve res velike, vendar sem mnenja, da v tem pogledu ne bi smeli popuščati. Učitelji nai se zavedajo, da naše delo ni več samo šport in zabava, ampak tudi resno narodno obrambno delo. To naj jim bo vodilna misel pri njihovem udejstvovanju, oni nai bodo naši prvi udarniki. Ne pozabimo, da se bodo naši bodoči vojni letalci rekrutirali predvsem iz naših vjjst. Kakršno osnovno znanje bodo dobiti pri nas, kakršnega duha iim bomo vcepili mi, takšni bodo^ kasneje kot vojni letalci, kot bodoči branilci države. Znanost tehnike ljudskim množicam ..- Transportno jadralno letalo Iz predaprilske Jugoslavije nam je znano, da je bila znanost tehnhike privilegij imovitejših slojev. Le redko kateU kmetski ali delavskj sin si je lahko privoščil dragi študij teh-nike. Tehnične šole so obiskovali tako le redki izvoljenci, katerjh sta-riši so imeli možnost šolat; svoje otroke, Še manj jc bilo v onih nazadnjaških časih splošnega interesa za tehnične panoge med ljudskimi množicami. Kje bi pa imel možnost dijak ali učenec, ali katerikoli mladenič, priliko spoznati se n. pr. z osnovnimi pojmi elektrotehnike, ra-diotehmke, stavbarstva, strojeznan-stva itd. Patentirani inženirji in tehniki so ljubosumno skrivali svojo znanost, da bi le na ta način držali ta monopol v svojih rokah. Popolnoma isto je bilo v tedanjj proti-Ijudski armadi, ki ni nudila prilike, da bi se vojak; priučil; med služenjem vojaškega roka kakšne praktične obrti, ali se seznanili s kakšno panogo tehnike. Poglejmo pa v našo novo ljudsko tepubliko. Nova družbenoekonomska ureditev naše FLRJ nujno zahteva, da se znanost tehnike »domač; pri vseh slojih prebivalstva. Zakaj tako? Zato, ker imamo z državnim in zadružnim sektorjem v rokah večino tehničnih in industrijskih naprav in ustanov- Vss to j« prišlo v roke najširših ljuskih množic. Treba je torej, da ljudske množice znajo upo- rabljati te naprave, stroje itd. Danes je n. pr. velika Falska elektrarna občeijudska imovina. Nujno je potrebno, da pozna vsakdo najosnovnejše pojme o elektriki, o napeljavah. o instalacijah itd. Z druge Strani poglejmo na ogromne podvige naših mladinskih brigad. Pomislimo na to, koliko bolj efektno bi bilo delo teh mladincev n. pr. na progi Brčko—Banovjči, če ni brigade predhodno imelo za Seboj tečaj o osnovnih pojmih železniških naprav alj o stavbarstvu itd. Oglejmo si še splošno pedvojaško vzgojo. Vsem nam je znano, da je. močna Jugoslovanska armada garancija nedotakljivosti naših meja in mirnega razvoja naše republike. Naša JA pa mora za le naloge biti močno mehanizirana. Koliko truda prihranimo vojaški vzgoji, koliko bolj bodo izvežhane naše tankovske mehanizirane in inženirske enote, če nudimo mladini že v civilnem življenju osnovne pojme o tehniki! Vse te in še mnoge druge koristne stvari v vsakdanjem življenju nam kažejo, da je treta takoj pristopiti k najširš; popularizaciji tehničnih' ved med širokimi množicami ljudstva. Veljati mora pravilo, da mora tehnika prodreti do zadnje hiše v naši nevi domovini. Društvo »Ljubiteljev tehnike«, ki deluje v okviru Komisije »Tehnika (Nadaljevanje na 5. strani.) Tretji uspeh Ponziane v državnem neg®metnem prvenstvu V nedeljo 6. januarja so na spore- ljivi. Tudi napad nilskega moštva ni du "naslednje tekme: v Saratievu: Ze- izpolnil pričakovanj" in ni znal izjrn-iezničar—Partizan, v Titogradu: Bu- ristiti .zrelih prilik, (Petrovič je imel dučnest—Spartak in v Trstu: Ponzi- priliko doseči ®ol že v 2. minuti, ana—Nafta. Stojkovič pa v 5. minuti prvega pol- Po današnji tekm; je lestvica na- časa), slednja: Ljubljana, 29. dec. V" današnji tekni; za zvezno; ligo se je jasno pokazalo, kakšno prednost ima Ponzi ana, da lahko igra tekme na lastnem igrišču. Danes je zopet zmagala, čeprav proti slabšemu nasprotniku kot prelj-šnjo nedeljo, zato pa z višjim rezultatom, Vse kaže, da bodo imela tudi ostala moštva zvezne lige precej težko delo oa tržaških tleh. S svojo današnjo zmago si je Ponziana precej popravila svoj položaj v zvezni lestvici in je z zadnjega mesta, ki ga je do nadaljnjega prepustila našemu zastopniku v liisjj Nafti, skočila kar na enajsto mesto. Partizan 10 10 0 0 28:4 Hajduk 12 8 2 2 28:4 Dinamo 12 8 2 2 33:13 Metal ac 11 .7 1 3 23:15 Crven. zvezda 10 7- 0 3 31:13 Mjkič-Spartak 12 6 1 5 20:21 Pobeda 13 3 5 5 21:19 Lokomotiva 12 4 2 6 17:21 »14. oktobar« 13 3 3 7 12:32 Budučncst 12 2 3 7 16129 Ponziana 10 3 1 6 11:20 Kvarner 10 1 4 5 9:19 Zeleznjčar 12 2 2 8 12:31 Nafta 11 3 0 8 12:32 2o Prvih 7 minut igre so se vrstile Ig nevarne situacije, pred vrati Pomzi-18- ane, nato pa se je situacija na igri-15 šču popolnoma izpremenila in je 14 Ponziana ves čas prevladovala. Po 13 tretjem preljetem golu še je sicer 11 gostom posrečilo, dn so zabili častni 10 gol in nato napel; vse moči, da bi 9 popravili rezultat, toda že po četrti tem golu so zopet popolnoma popu-7 stili in igrali podrejeno, vlogo. Četi prav je bilo moštvo Ponziane ves 6 čas v premoči, kot celota ni prevedlo 6 zadovoljive igre in je igralo veliko Ponziana : ,,14. ektobar“ 5:1 (2:0) Trst, 29. dec. Danes je Ponziana na svo jem igrišču - odigrala že drugo telfmo v zvezni ligi. Čeprav njen nasprotnik n; bit na tako dobrem glasu kot Hajduk in čeprav je pihala * zelo močna bur,a, se je na igrišču zbralo okoli 4000 gledalcev. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: »14. cktpbar«.: Babič, Cvetkovi6, Petkovič, Nikolič; Jovanovič, Sta-menkcvič, Panje, jocič, Petrovič, Stojkovič, Stankovič. Ponziana: Parola, Corbatto II., Ca-proni, Corbatto I., Gianninj, Trama-rin, Kovačič, Carljn, Maluta, Stjvoli, Tommasini. V vratih »14, okitobra« je namesto vratarja prvega moštva igral mladi in neizkušen; rezervni vratar Babič, k; je pokazal sicer mnogo volje, toda napravil "je zaradi svoje neizkušenosti marsikatero veliko napako. Kljub temu pa za tr; gole ne nosi nobene krivde, ker so bili neuibran- slabše kot prejšnjo nedeljo proti splitskemu .Hajduku. Zadovoljil je edino napad, kar dokazuje tudi rezultat. Gole so dosegli: za Ponzi ano Maluta v 10. in Tcmmaisini v 23. minuti -prvega polčasa ter Tommasini v 7., Maluta v 27. in zopet Tcmma-s;ni v 37. minut; drugega polčasa, za »14. oktober« pa Petrovič v 10. minuti drugega polčasa. Tekmo, katere potek je precej motila močna burja, je dobro vodil re-ški -sodnik Petrič, NEPRIČAKOVANA ZMAGA LJUBLJANSKIH IGRALCEV KOŠARKE MA D ZAGREBČANI Ljubljana, 29 decembra. Včeraj so imel; igralci in igralke košarke FD Enotnosti iz Ljubljane zep-et priložnost pokazati svoj napredek, Člani in članice Enotnost; so se pomeril; s FD Zagrebom, mladinci pa S FD Triglavcm iz Ljubljane. FD Enotnost: FD Triglav 28 5 4 Moštvi sta predvajal; lepšo igro kakor pozneje nijihovi tovariši. Igrale; Enotnosti so imeli igro v svojih rokah in so se njihove smotrne kombinacije. končavaie -z lepimi met; na koš. Mladina Triglava ima dosti smisla za igro, pozna pa se ji, da pre-'malo vadi. Košarka je naporna igra in zahteva mnogo časa za vadbo. — Mladini moremo dat; vso možnost za vadbo- borbenih, skupnih iger, med katerimi košarka prav gotovo vsebuje vse zaželene lastnosti. Tekmo je dobro sodil Miloš Kosec. FD Zagreb : FD Enotnost 2o:18 (13:12) Bo živahni in tehnično dobri igri so zmagale rutiniranejše zagrebške igralke, k; so bile fizično precej močnejše od svojih -nasprotnic, kar pa so igraike Enotnosti nadoknadile s požrtvovalnostjo in odpornostjo. Rezultat tekme lahko smatramo za uspeh demačih igralk, kajti ženska ekipa FD Zagreba je ena najboljši-h moštev "fin Hrvatiskem. V moštvu FD Enotnost; so nastopile nekatere nove igralke, ki so pravkar zaključile dvomesečni tečaj za začetnice in pokazale mnogo smisla za skupno igro brez egoističnih akcij. Tudi ostale igralke so se pokazale v najboljši luči in so v mnogočem napredovale. Posebno v metih na k'oš so bile enakovredne, če n@ boljše od Zagrebčank. Tekmo je sodil objektivno mladi sodnik Mlnda Breznik. FD Enotnost: FD Zagreb 24515 (14:8) Za glavno te-kmo večera je bilo veliko zanimanja in se je zbralo na balkonih telovadnice na Taboru tškol; 300 gledalcev, l, srednja kategorija: Katič (BH) je bil poškodovan in se je predal brez borbe Vidaliju (T), Rapič (Sr) je premagal Verbošta (Sl) po t-ečkah, Mla^ d jan (BH) Dakiča (H), Djuzdi (Sr) Perka (SI). Popoldne so se borbe nadaljevale, in sicer v poltežki kategoriji: Kovačevič (BH) je premagal Poslekai (H), Blatnik (Sl) Verešbaranjija (Sr), Furlani (T) Fišerja (Sl), čuk I. (BH) pa se je predal brez borbe Palatinišu (H), ker je bil poškodovan; težka kategorija: Verona (T) je premagal Miletiča (BH) v 2. minuti s tušem, (Sr) pa Pirherja (Sl) tudi s tušem. Borbe se nadaljujejo. Hrvatska liga Zagreb, 29. dec. Dane-s sto bili v hrvatsk; ligi odigrani dve tekmi. V Varaždinu je domač; Tekstilne premagat Sla vena iz Borova, v Sisku pa domači Naiprijed Prdleterja iz Belišča. Rezultati tekem so bili: Tekstilac : Slaven 4:0 (1:0), Naprijcd : Proletcr 4:1 (1:0) Lestvica je sedati naslednja: Mctalae 8 7 1 0 24:6 15 Tekstilac 8 4 2 2 19:6 10 Split 8 5 0 3 19:11 10 Slaven 8 4 1 3 11:15 9 Naprijcd 8 3 2 3 9:14 8 Zagreb 7 4 1 2 17:10 7 Udarnik 7 2 1 4 5:10 5 USD Pola 8 1 1 6 7:H 3 Proleter 7 0 1 6 7:26 1 Še ena zmaga jugoslovanskih nogometašev Beograd s Severna Francija 2:1 (2: o) Ob zaključku drugega letnika Zmagoviti napad nogometne reprezentance Beograda, ki je navdušila Francoze. Od leve proti desni: Tomaževi«, Mitič, Sandič, Bobek in Mihailovič Leto 1946., ki je bilo bogato po nastopih in uspehih naših fizkultur-nikov tako doma kakor v inozemstvu, je za našo fizkulturo zaključeno s trikratno zmago naših nogometašev v Franciji. Po lepi zmagi nad reprezentanco _Pariza (4:2) in visoki zmagi (15:0) naše sindikalne reprezentance nad francosko, je sledila še tretja zaslužena in značilna zmaga (2:1) beograjske reprezentance nad reprezentanco Severne Franclje, ki jo lahko smatramo za reprezentanco francoske republike. Skupni rezultat 21:3, dosežen v 'treh tekmatb je velik uspeh jugoslovanskih nogometašev, ki predstavlja odličen zaključek zelo uspešne sezone, ne samo doma, ampak tudi v tujini, uspeh ne samo nogometa, ampak vsestranski napredek jugoslovanske fizkulture. Jugoslovanski nogometaši so " bili zaradi svojih zmag nad reprezentanco Pariza in sindikalno reprezentanco Francije pred svojo tretjo tekmo predmet splošne pozornosti francoske javnosti in komentarjev njihovega tiska.' Njihov tretji nastop v Lilleu šo pričakovali v vsej francoski športni javnosti z ogrom-■ nim zanimanjem. Odgovor na vprašanje, ki so ga postavljali francoski nogometni strokovnjaki, je bil pozitiven za Jugoslovane, ker so Titovi nogometaši, kakor jih naziva francoski tisk, dokazali tudi tretjič, da so boljši od svojih francoskih tovarišev. Božična zmaga 2:1 nad reprezentanco Severne Francije pomeni velik uspeh reprezentance Beograda in obenem potrditev dosedanjih rezultatov ter pozitivnih mnenj francoskih strokovnjakov. Zmaga v Lilleu je izvojevana popolnoma zasluženo po zelo težki in ostri borbi. Jugoslovani so bili utrujeni od potovanja in prejšnjih dveh nastopov, poleg tega je bil še teren v Lilleu zelo težak, nasprotnik bojevit in preoster, stremeč po rehabilitaciji za vsako ceno. V začetku je nasprotnik poskušal diktirati svojo igro beograjski reprezentanci, zaradi česar je bila Igra zelo živahna. Prvi gol je padel v 17. minuti. Malo pred tem je Mr-kušič sijajno rešil svoja vrata z od- ' bitjem žoge v kot, nakar je sledil kct za Beograd, ki ga je izvedel Mihailovič, žogo, odbito od vratarja, je Mitič v zaletu odbil z glavo in dosegel prvi gol za Beograd. Tudi drugi gol je dosegel Mitič. V 30. minuti je Čajkovski podal žogo Mitiču, ki je z 20-m z močnim strelom dosegel neubranljiv gol. V drugem polčasu so francoski igralci igrali z vso ostrostjo, tako da je bil potek igre zelo razburljiv. V 9. minuti je žogo, ki se je odbila od Mrkušiča, najboljši francoski igralec, leva zveza Tempovski, poslal v prazna vrata. Nevarne napade domačinov so naši igralci hitro odbili in do konca tekme prevladovali na igrišču. Medtem pa napad, posebno Tomiševič, ni izkoristil nekoliko zrelih prilik. Moštvi sta nastopili y naslednjih postavah: reprezentanca Beograda: Mrkušič, Brozovič, Stankovič, Čajkovski, Horvat, Sim trnovski, Tomaževi«, Mitič, Sarnllč, Bobek, Mihailovič; reprezentanca Severne Francije: Darouit, Jedrejacgues, Ourbaniac, LevandovSki, Prevost, Carrč, Dele-glise, Barate, Gravat, Tempovski, Lechantre. Z današnjo številko zaključujemo drugo leto izdajanja »FO-LET-a«, tednika za fizkulturo. Vsak čitatvlj našega lista je v tem drugem letu izhajanja moral priznati, da je glasilo Fizkulturne zveze Slovenije v mnog očem ustreglo njegovim željam, čeprav zaradi raznih ovir še ni doseglo svoje končne vsebine in oblike. Predvsem smo stremeli za tem, da bi kljub izrednemu povečanju izdatkov za dopisnike in tisk, izhajal »POLET« že v ponedeljek, kot ostali fizkulturnl tedniki v Jugoslaviji. Od petka smo napre. dovali najprej na sredo, v drugi polovici leta pa v dveh številkah celo na nedeljo zvečer, kar pa zaradi preobremenitve delavcev nismo mogli obdržati in končno obstali pri ponedeljku popoldne. V tej dobi, ko je »POLET« izhajal namesto na 4 na 8 nekoliko manjših straneh, smo uspeli priobčiti že v ponedeljek prav vse važnejše nedeljske dogodke iz Jugoslavije in tudi nekatere vesti iz tujine. Morda se je temu ali onemu zdel ta napredek nepomemben in lahko dosegljiv, toda kdor bi z nami ves ta čas sodeloval v borbi za čim večjo izpopolnitev nedeljskih poročil, kakor tudi za strokovno in drugo poročevalsko službo ostalih strani našega lista, ko je bilo treba postaviti vse na novo, — ,saj v izdajanju fizkultur-nega lista v Sloveniji nismo imeli skoraj nobene tradicije — bi priznal, da je bilo veliko storjenega in še več žrtvovanega. S tem pa nikakor ni rečeno, da bo »POLET« ostal tak kot je sedaj, že z novim letom bomo ponovno izboljšali vsebino in tudi obseg. Namesto na 8 straneh bo izhajal na 13, ne vštevši strokovno prilogo »Vodnik«, ki bo od sedaj naprej vse češče dopolnjevala »POLET«. Kljub tej povečavi bo ostala cena ista kot do sedaj. Posebno pozor- nost bomo odslej posvečali rubrikama »Tehnika in šport« ter ZREN-u, ki ie osnova našega tekmovanja. Tudi poročilom z našega podeželja, planinstvu, fizluil. turi v ZSSR in nedeljski kroniki, tako domači kot tuji, bo na razpolago dosti več prostora kot ‘do sedaj. Da bo »POLET« še bolj pester, bo tiskan v dveh barvah, v začetku sicer samo ob važnejših prilikah, pozneje pa stalno. Tako bo postal »POLET« nepogrešljiv pripomoček vaditeljem naših društev in aktivov po vaseh, tovarnah in šolah. Prav zaradi vsebinskega izboljšanja in tehnične izpopolnitve je število naročnikov in čitateljev »POLET.a« v tem letu močno naraslo, čeprav še ni doseglo tistega števila, ki bi ga moralo z ozirom na razvoj fizkulture v LR Sloveniji. Kljub temu pa, da srno našim čitateljem v marsičem ustregli in s tem znatno zvišali stroške pri izdajanju, se nekateri me zavedajo svoje dolžnosti, da bi točno in o pravem čas« poravnali naročnino. Tistim, ki res ne morejo plačati naročnine skupaj za celo leto, priporočamo, da jo poravnajo za vsak mesec posebej, kar jim gotovo ne bo povzročalo posebnih t-ežkoč. Zavedajo naj se, da bo »POLET« tem boljši, čim več sredstev bo imel za izpopolnitev. Ob zaključku čutimo še dolžnost, da poudarimo veliko razumevanje in sc zahvalimo za podporo, ki jo je bil naš list kot glasilo Fizkulturne zveze Slovenije deležen pri naši ljudski oblasti, ki je v veliki meri omogočila izdajanje. Z njim so bile uresničene želje slovenskih fizkulturnikov, ki so si že od nekdaj želeli imeti svoje glasilo, kar pa ob nerazumevanju Ti nezanimanju oblasti predaprilske Jugoslavije ni bilo Izvedljivo! Uredništvo in uprava. KONČAN! JE PRVI DEL DRŽAVNEGA PRVENSTVA V BOKSANJU V ponedeljek 23. t. m. je bil končan v dvoran; Radničkega doma v Zagrebu prvi del prvenstva FLRJ v boksanju. Državni prvaki v posameznih .kategorijah so postali: v preseiio lahki: Jozič (Hrvatska), v polsrednji: Barkovič (Hrvatska), v poltežki: Bogdanovič (Srbija). Mladen Jozič, čeprav je bil brez pravega treninga, je zasiuženp dosegel naslov državnega prvaka v hi-tir .zmagi nad izkušenim in odpornim predstavnikom Srhije Djulajem. Posebno imponzanten je bil napad Joziča v I. kolu, ko je trikrat vrgel rijah Djulaja pred sebe in je bilo videti, težki) nasprotnik si je v nadaljevanju toliko opomogel, da Joziču ni uspel hiter obračun in je zmagal po točkah. Barkovič in Džepina sta nudila najtršo borbo, polno izkušenj. Zmagal je hitrejši in okretriejši Barkovič, toda Džepina je pustil zelo dober vtis. Zastopnik Slovenije Ažman, ni mogel preprečiti izkušenejšemu in močnejšemu zastopniku Srbije Bogdanoviču, da ne bi zasluženo dosegel naslov državnega prvaka. Prvenstvo v ostalih štirih katego-(bantiamu, lahki, srednji in bo v soboto 4. in v nedeljo da bo dvoboj kmalu končan. Toda 5. januarja v Novem Sadu. RAZDELITEV SMUČARSKE OPREME DRUŠTVOM IN AKTIVOM FZS, smučarski odbor, je razdelil od Ministrstva za industrijo nakazano količino čevljev društvom in aktivom v razmerju, ki jo je smatral z ozirom na razpoložljivo količino in z ozirom na doslej pokazano delavnost smučarskega odseka društva za primerno. Glede smuči in stremen smo napotili vsa društva direktno na Fizkulturni magacin v Ljubljani ali na zadrugo Elan, Zgoše, ki je obveščena, da bo skušala društvom v najširši meri ustreči. Na žalost nismo uspeli dobiti blaga za hlače in volno, zaradi česar si morajo člani sami pomagati in izkoristiti jndustrjsko potrošniško nakaznico, kakor nas obvešča ministrstvo trgovine. Trenutno more dati naš odbor nekaj nakazil tekmovalcem in sodnikom za vetrne jopiče, podložene s kožuhovino, katere je prejel Fizkulturni magacin za smučarski odbor FZS. Društva naj zahtevajo tc jopiče preko FZS s poimensko navedbo re-flektanta. FZS, smučarski odbor Naročajte se na POLET! Reprezentanci madžarskih in ljubljanskih železničarjev, ki sta igrati o božiču prijateljsko tekmo v Ljubljani, katere rezultat je bil 2:2 (Nadaljevanje s 3. Stranj.) in šport«, si je nadelo nalogo popularizirati tehnične panoge s predavanji, tečaji, praktičnim poukom in delovnimi akcijami. Po vs°i Sloveniji bomo organizirali krožke sekcije, v katere bomo pritegnili tovariše, ki imajo veselje do tehnike. V zvezi z društvom inženirjev in •tehnikov in strokovnjakov iz raznih Obratov, ustanov in podjetij, bomo priredili že čez zimo vrsto zanimivih predavanj in tečajev. Odbor »Ljubiteljev tehnike« v Ljubljani bo organiziral v vseh krajih Slovenije iniciativne sestanke, kamor vabimo že sedaj vse, ki sc zanimajo za tehniko in cenijo splošni napredek FLRJ. Ing. L. Tomori Ali !*cd® igrali v Sovjetski zvezi e še boljši nogomet? Kako se bo končala prihodnja tekma ZSSR : Anglija? Nogomet se je v Sovjetski zvezi kovih napadalcev in niso presene-po vojni močno razširil. Igrajo ga na čeni z nepričakovanimi kovnbinaci-samo po velikih mestih ampak tudi jami. In prav to je tislo polje, na na podeželju, tako v evropskem de- katerem se morajo sovjetitci igralci lu kot na Dahnem Vzhodu, Sibiriji, še izpopolniti. Taka i Srednji Aziji ali Zokavkazu. Stari njihovim nasprotnikom po prvem nogometni kolektivi se razširjajo in srečanju precejšnje težkoče, toda če povečujejo število aktivnih igralcev vzamemo v poštev, da bodo sedaj Nastajajo pa tudi popolnoma nova društva kot užhorodskj Špartak, sverdilovski Dinamo, tbilisijska Krila Sovjetov, ki že pri prvih nastopih presenečajo, z dobrimi rezultati. V Sovjetski zvezi igrajo nov zelo ognjevit sistem, pri katerem so z oeirem na prejšnji način igre zelo povečali tempo. Do nedavna je bil ta novi sistem samo privilegij nekaterih vodečih društev, danes pa ga iigrajo že vsa društva, s čemer je povprečna stopnja sovjetskega nogometa zelo napredovala, kar ima obenem za posledico natančno obdelavo novega sloga do najmanjših podrobnosti. Ob gostovanju moskovskega Dinama v Angliji so pisali angleški časopisi: »Rusi so presenetili z inteligenco igre, odlikujejo se z izredno individualno tehniko in bedo brezdvomno ustvaril; odlično moštvo, če bodo svoje akcije napravili še hitrejše.« To je bilo leta 1945 in Sovjetski ski zvezi šport štev. 1. Za več kot 1,000.000 sovjetskih športnikov je' postal nogomet najljubša športna panoga\ med počitkom. Sovjetska moštva tekmujejo v izredno dobro 'Organiziranih tekmovanjih, začenši s prvenslvom Sovjetske zveze pa vise do nogometnih telccm posameznih industrijskh podjetij in njihovih posebnih oddelkov- Zlasti te vrste tekme so posebno priljubljene v velik.h industrijskih kombinatih. Vsako leto tekmuje 12 najboljših še izpopolniti. Taka igra povzroča nogometnih društev Sovjetske zveze za državno prvenstvo in ista moštva se nato še udeleže tekem za pokal ZSSR, v katerih nastopa vsega skupaj 500 moštev. Prva kola tekem za pokal so organizirana po oblasteh in zmagovalci oblasti stepajo v nadaljnje tekmovanje. 18 društev II. Sovjetske lige pristopa v to tekmovanje šele v semifinalnih kolih, do-čim vstopijo poedina ligina moštva šele v zaključku tekmovanja. DINAMO PRVAK MOSKVE V BOKSU Na prvenstvu Moskve v boksanju je zmagalo moštvo Dinama, ki je premagalo osmorico boksarjev Pišče-vika s 14:8; Trudovije rezervi s 13:11 In Staljinec s 16:5. Mejednov boksar Trudovih rezerv, je premagal prvaka ZSSR Avdjejeva. sovjetska moštva vsečešče gostje mednarodnih igrišč, bo tuj'm strokovnjakom dana možnost, da bodo do podrobnosti analizirali sovjetsko taktiko in skušali najti orožje proti igri, ki bi se omejevala samo na določeno število stalno ponavljajočih se kombinacij in izprememb še tako popolnega sistema. Milijon nogometašev v ZSSR V Sovjetski zvezi je že 1,000.000 nogometašev. Do leta 1948. pa bo tudi 200.000 nogometnih moštev. Prav zaradi lega ni nikakega dvoma. da je postal nogomet v Sovtjet- zvezi izpo-do tekme slog 'od takrat v polnjujejo od tekme jgre. i Pri tem je treba zlasti vpoštevati taktično stran sovjetske igre. Neobičajne uspehe je .dosegel napad, v katerem igralci nepričakovano menjajo svoja mesta- Za to imajo svoj poseben naziv — sistem »dvojnega« centra. Pri njem so 4 napadalci porinjeni daleč naprej in pojz-ekušajo 'prodreti nasprotnikovo obrambo, dočim se ena zveza zadržuje bolj zadaj ;n s pregledom vzpostavlja pomanjkljivo kombinacijo. Pri moskovskem Dinamu igrata to vlogo Solovjfev in Karcev, pr.j CD, KA Fedotov in Nikolajev, pri Torpedu Ponomarev jn Žarkov, pri tbilisijskem Dinamu pa Pajčadze in Berežnoj. V začetku je slavil ta sistem napada velike uspehe, kajti branilci, ki so bili navajeni le na lastno obrambo, niso moglj zadrževati hitrih istočasnih napadov štirih napadalcev jn še hitrejše zamenjave njihovih mest. Obenem z izpremembo napadalne igre se je ustalil tudi nov sistem igre krilcev. En krilec je takorekoč »prilepljen« na napadalce in tvori Svetovna rekorderka v hitrostnem drsanju, športni mojster T. Karelina (ZSSR) na treningu Norveške prprave za olimpijske igre Norvežanom povzroča največ dkr- Sonja Bernhardsen. Sigmund Rund bi udeležba v alpskih disciplinah, jn Fred Ho!msen pa sta poverjena Zato delajo mrzlično na trm, da bi za jzdajo strokovne smučarske učne ________ ________izobrazili najmanj ICO trenerjey za knjige za alpske discipline. Morda tako šestega napadalca. Drugi je po- smučanje in jih razporedili po so te velike izpremembe v nazirsnju inol:nlo„ rioloS _____t -i" dpžpli tn 7‘mrv hn nrirpipnih 7 ^----- .. maknjen daleč nazaj, tako da igra vlogo _ tretjega branilca. Mnogi sovjetski strokovnjaki pa niso zadovoljni s Tako igro krilcev in predlagajo harmonično sodelovanje vseh treh krilcev, to petnem, da streme Za tem, da bi mogli vsi krilci v ugodnem trenutku enako močno napasti, kakor tudi v nasprotnem primeru enako učinkovito braniti nasprotnikov napad. Razmeroma najbolj pereče vprašanje predstavlja obramba. Značilno je, da so branilci najstarejši igralci v moštvu in sovjetski trenerji, da ne bj riskirali, nočejo postavljati za branilce mlade in hitre igralce. To pa -je vsekakor napaka, kajti mlad, hiter in energičen igralec se lahko uspešneje zaustavlja in kljubuje hitrim nasprotnikovim napadem. Novi sistem napadalne igre je prisilil branilce, da so opustili zastarelo osebno obrambo in prešlj k mnogo prožnejši »conski« obrambi. Kar posebno olajšuje nalogo obrambe je to, da igrajo napadalci pri trm sistemu omejeno število variant, tako da znajo branilci že po nekaj tekmah slog igre naspretni- deželi. 2e to zrno bo prirejenih 7 večjih tekem v smuku, dočm bodo v slalomu posvečali vso pažnjo številom in neprestanim treningom. Največjo senzacijo je vzbudila objava, da bo ob holmenkollmskih skakalnih tekmah prirejena tekma v slalomu, za katero je daroval »Kandahar klub« pokal. Prireditelj je isti, lq organizira H o 1 lm e nko 1 Inske tekme že 50 let m ki ga smatrajo za najbolj konzervativno društvo; ki odklanja vsake »novotarije«. Skrb za ponovno pridobitev norveškega " prvenstva Pa je povzročila, da so se Norvežan; pr®okrenili v svojih na-ziranjih in da posvečajo danes edino pažnjo položaju norveškega AniCa 1 ur0 37 minuL kj smatrajo, da ‘je z nastopem jesern vztrajno delo v toast splošnega na- t&tR> :e tudj dosti drsalcev. Treba je --------- in zime nastal v fizkulturni delav- predka domovine! I ,‘l 1 te drsaice organizirati in jih nostj odmor in da je sedaj doba, ko - Vsi dobro vemo, da za vse te pa- naužip hjtro teči po ledu da bodo .se ne da »delati«, Lahko se »dela« noge niso v vseh krajih enaki po- S30sobni doseči normo v 'brzini ali in še Rako dobro: in koristno, treba godi udejstvovanja., Ponekod neka- . • osti vsekakor je tudi treba, je šemo dejlo prilagoditi vsčstrano tei-e od teh panog: sploh _ ne _ bodo se .vaška mladina nauči smučati, skoki, sestavljene tekme, smuk in zasnovanemu programu ZREN-a. moglj gojiti, ker zaenkrat še nimajo ječi pozimi na smučeh po valovitih slalom za moške in ženske, kombina. Ravno sedaj v •neprijetni sezoni potrebne opreme, igrišč in orodja obror^h naših krasnih planin, po cija, slalom posebej, štafeta 4x10 hladne žitne .naj se z rednim fiz- ali strokovnega vodstva. Toda pred- širokih planjavah in po strminah ni kilometrov. kulturam delovanjem učvrsti zdrav- nost tekmovanja za ZREN je ravno sa nezamenljiv užitek ampak tu- Drsanje: hitrostno na 500, 1500, je širokih slojev ljudstva, izboljšuje v tem, da nam vedno omogoča, da d , koristna veščina ki je v pre 5000 in 10.000 m, umetno drsanje delavno sposobnost in. povečuue . komplicirane jn dražje oblike dela dni prot. IaSizmu v veliki moških, žensk In parov, obrambno moc. Fizlcu turniki mo- zamenjamo z enostavnejšimi ,n vsem me . prip0ia0t„|a ofenzivnim akci- Hockey na ledu: 20—25 te- rajo bit; sposobni za delo m obrarn- pristopnimi. _ tako da vsak, tudi . sovjetskih borcev, ki so upo- kem po številu udeležencev, bo v vsaki letni dobi, torej tudi se- na (skromnejši fizkulturni aktiv, rabljali cele armade smučarjev z Bob: dvojke, četvorke tn skeletom AW-Zltn\ K 1ah_ !ah<0 na-ld® v ^ej.^Pg,atjr ‘^biri tK0’ veliko sposobnostjo gibanja na te- Vojaški peteroboj: tek na % Oglejmo s z. .o 1 = > vl 1 ^ *car more brez večji težkoč in inve- renu ki je oviral okupatorja. Biti \'i km, smuk, streljanje borjenje in ko izpolnimo ozirema moramo izpoi- sticjj takoj brez oklevanja začeti in smu£:ar je' predpogoj, da boš pozi- jahanje, nitj se aj poziiin. izvesti. mj dober borec in to je želja vsa- Svečana otvoritev bo 30. januarja, Iz prve »kupine. kj je obvezna 2» Na primer: pohod na 10 ion za k našega fizkuiturnika! svečani zaključek na 8 februaria teore@m°delC- ^lamVtzlmCe v ^InVkm^tie^kmovtdce Bodimo pozjmi m polet, enako Švicarski olimpijski komite je že PT.R.T: 5 teoretični del - higtjena ^nLnte Ltehnm no- marljivi fizkulturniki! določil vse delovne odbore, ki so prt (Po »Narodnem športu«) čeli poslovati. Zagrebški hockeyi$ti se pripravljajo FLRJ; 2. teoretični del — higiena ne zahtveva nobenih posebnih netelesnih vaj; 3. temeljna telesna prav. nobene posebne opreme, je pa vzgoja z vajo moči za moške, vajo spretnosti za ženske ter vašo oblikovanja, za srebrni in zlati znak pa tudi redovne vaje; 44. pohod za vse ...... ... kategorije tekmovalcev; 5. smuča- Takoj z nastopom prvega zimskega kakor tudi.manjše skupine pod nad- sodimo, da se bo tudi hockey na ledu nje kot obvezna naloga za vse kraje, mraza so začeli zagrebški hockeyisti zorstvom vaditeljev že pridno vadijo, sčasoma popolnoma udomačil m v ki imajo sneg. z vnetimi predpripravami za bližajočo Letošnjo hockeysko sezono pričakuje- veliki meri približal množičnosti. Od izpita brzine po prosti izbiri se sezono. Ker je živo srebro nekaj jo Zagrebčani z velikim optimizmom. To velja še posebno za nadvse mar-vsakega tekmovalca im c mo: 6. hi- dni stalno pod ničlo, so igralci tega Kot najboljše društvo slovi vseka- ljive srednješolce, ki predvidevajo le-trostn-o drsanje; od izpitov v vztraj- priljubljenega športa v Zagrebu pri- kor odlična celota prvega moštva tos prvenstvo z desetimi moštvi. V nositi lahko izbiramo: 7. turistični pravili že vse potrebno in čakajo le OSFD Mladost. Zbrani so vsi že zna- začetku januarja bodo začeli s svo-izlet, 8. vztrajnostni tek na smučeh primernega trenutka, da se podajo na ni igralci, pojačani z nekaterimi po- jim prvenstvom, po končanem tekmo-ali 9. vztrajnostno drsanje. ..pSf : ....... .............. NOGOMET, ROKOMET, VAJE SPRETNOSTI NA TLEH... V ostale je tudi 10. igranje nogometa izipit vztrajnosti, prav tako pa sta 11. rokomet in 12. met bombe panogi, k j ju moremo vaditi oto vsakem vremenu, čeprav bi normo dosegli težje kot poleti. Pri vajah spretnosti iz 5. skup,ne nam ostanejo tudi v. sedanjem zjm-tbm času razne vaje: 12. vaje spretnosti na tleh, nazvane akrobatika, jedene pi^kve zagrebških igrišč. Za samezniki, predvsem pa z zelo dobrim vanju pa bodo povabili na tekmo to-14 orodna telovadbo^ ln razliko od lanskega leta, ko so barve Ljubljančanom Hočevarjem, ki studi- variše iz Beograda in Ljubljane, ženske troboj (dvovisinska brad ja, zagVeb§kega hockeya zastopali le dra- ra v Zagrebu. Za Mladost bodo nasto- Prav tako podjetni so zagrebški gred in preskok čez kozo ah konja), -tvi ZOFD Mladost in FDS Akade- pali naslednji igralci: Weiner, Dono- akademiki, ki bodo poleg svojega med-za moške pa _ bradlja, gred m pre- nljgar| bodo v letošnji sezoni nasto- val, Bosilj, Vrančič, inž. Stipetič, inž. fakultetnega prvenstva (sodelovalo skok čez konja; 15. od iger pnde v paj. razen dveb moštev OSFD Mia- Tomič, Hočevar, Miočka, David, Mirti, bo 6 moštev) priredili proti koncu prvi vrstj v poštev hockey na le u, dog^ je nastal s fuzijp Mladosti Uršič in drugi. Moštvo vadita znana januarja meduniverzitetni troboj Benki ga igramo tu i v^te ova jn Akademičarja, tudi moštvi FDK internacionalca inž. Stipetič ter inž. grad-Zagreb-Ljubljana. Moštvo zagrebške Mladosti, lanski hockeyslii prvak Hrvatske. Od leve na desno: inž. Tomič, \Vei-ner, Pfaff, David, Uršič, Vrančič, Donoval, Mirti, Miočka, inž. Stipetič niči, 18. odbojka alj 17. košarka. Dinama in FD Zagreba. Tomič. &r5sBBčFb^ **** posegU ko izberemo- 20 ‘slalom- 21 spust OSFD Mladosti ob Savi. Za letošnja štva sestavljen iz mlajših Igralcev, af: _ seveda tnmrl za 'moke tek- tekmovanja je predvideno, da se espo- M b0d0 skušali nadomeščati znanje z movalce - 22. Smučarske skoke na borbenostjo in poletom Pod vodstvom Snoj Ivan šolskih skakalnicah. PRESKOKI, DVIGANJE UTEŽI, ri kot igrišče na šalati, ob Miramar- bratov Pfaff in Radoslava, je društvo ski cesti in srednješolsko igrišče. zbrai0 lepo število" igralcev (Bučar, FDK Dinamo namerava zgraditi mo- Dolenec, Bučič, Wolfer ln drugi), ki STRELJANJE derno hockeysko igrišče na prosteru -tvorijo razen gornjih povprečno ce- V telovadnici lahko izvajamo: 23. velikega dvorišča svojega društvene- loto. iz te skupine samo preskoke in sc- ga doma na Titovem trgu. četrto zagrebško moštvo FDK Di- skeke g telovadnega orodja ali 24. Program letošnjih tekmovanj za- namo, bo nastopalo z novimi mlajši- d-viganje uleži kot vaja za doisaz grebških hokceyistov je pester, toda mi m0čmi, ki obetajo postati cb red- inoči. Poleg teh nalog ZREN-a, ki večina terminov še ni točno določe- nem urjenju izenačeno in borbeno omogočaiio bogato ji »biro raznovrst- nih. Med ostalimi je predvideno tek- mogtvo nega dela so še druge, ki jih lahko movanje za prvenstvo Zagreba in LR po]eg 2agrebških moštev bodo le. delno izvajamo.ravno seda., v ^im- Hrvatske ki naj bi se odigralo v ja- . poseegliBv borbo za naslov hrvat- ski sezoni dela. Za uspešno strelja- nuarju. V organizaciji mestnega od- k Fa fvaka tudi številna pokrajin- nje s puško je treba teoret.cnega bora FISAH-a za Zagreb (b.vš. FOZ), skaS dr[lštva od katerih s0 najmoč-znanta v spoznavanju orožja, balisti- je določen termin 4 o. in 6 janu- .-a -0 zn^ni FD Tekstilac iz Va-ke in predpisov tekmovanja. Vse to arja za troboj mest Beograd-Zagrep- ra|di FD Udamik iz Karlovca ter lahko uspešno izvedemo ravno se- Ljubljana. V teku so tudi pregovori vel.ietno tudi FD Napriied iz Siska, daj v zimsk.h mesecih. Poleg t.ega za srečanja z nekaterimi inozemskimi je priporočljivo, da se kolikor je moštvi, od katerih bi prišli zlasti v Razen goraj omenjenih društev, lci možno propagira učenje sestave poštev romunski hoclceyišti. . bodo veliko doprinesla popularizaciji motorjev raznih kategorij, ker bi Kljub temu, da igrišča še niso po- hcckeya, bo tekmovalo tudi veliko šte-biLo idealno, da bi velik' odstotek polnoma urejena, tako posamezniki vilo drugih društev, po čemer lahko Veliko izbiro smuči in stremen , kompletne opreme za nogomet, sabljanje, boks, tenis, namizni tenis in PRAVKAR DOSPELO zalogo telovadnih copat (cena 100—130 din), sank in ostalo športno in telovadno orodje — nudi FMraltMffSBl magas^ia LJUBLJANA, Mestni trg 10 SRH Uspehi sovjetskih šahistov v letu I946. na tem turnirju med na- e ca m © m is tov so bili grajenci. ♦ TUDI AMERIŠKI ŠAHISTI TEŽKO PORAŽENI Najpomembnejši dogodek letošnjega leta na mednarodnih šahovskih tekmovanjih je bil dvoboj med sovjetskimi in ameriškimi šahisti v septembru v • Moskvi. Sovjetski mojstri so premagali svoje nasprotnike z visokim rezultatom 12.5:7.5 točke. Mnogi inozemski šahovski strokovnjaki skušajo najti »skrivnost :, ki se skriva za zmagami sovjetskih igralcev. Govore o boljši tehniki, globokem znanju in dobrem otvoritvenem igranju sovjetskih mojstrov. Glavni razlog, ki je v naj večji meri pripomogel k,uspehom sovjetskih šaliov-, skih igralcev, pa je v resnici popularnost in razširjenost šaha v Sovjetski, ^vezi. Z državno podporo in s podporo delavskih sindikatov ter Leto 1940. bo ostalo' v zgodovini prosvetnih organizacij, je šah postal sovjetskega šaha zabeleženo kot leto najpopularnejše sredstvo za razvedrilo izrednih uspehov v mednarodnih v Sovjetski z\ezi. S tem d obrv jo -srečanjih. vjetski Šahovski mojstri vateno po- Na šahovskem turnirju v Helsinkih m°5’ mladi nadarjeni igralci pa \zpod-eta sovjetska šahovska igralca Rago- budo _ ’ ... , „ • tsin in Lisičin z lahkoto osvojila prvi j,reb®Je “helezrti, d* .s° ” j)' dve mesti, potem ko sta premagala blizno -0 glavnih saho\slvh tur irj najboljše finske šahiste. v teku letošnjega leta sodelovali ne Pozneje so na zanimivem turnirju, samo šahovski mojstii, a pav na katerem so sodelovali šahovski igralci prve kategorije Sovjekke zve-predstavniki Moskve in Pariza, - zmagali moskovski šahisti z rezultatom 51.5:20.5 točke. VELIKA ZMAGA NAD Velemojster NIilia.il Botvinnik a5. 10. De2 zahvaljujoč močnemu središču dosegel aktivno igro. 8. .. Ta8—b8, 9. a2—a4, b7—b8, 10 e2—e4, Lc8~b7, 11. Lel-—U, al—a.6, 12. Tal—dl. Beli je mogel poenostaviti borbo in doseči enako pozicijo potom 12. Sd2 b5, 13.ab ato, 14. S:b5, L:e4, 15. S:e4, T:b5, 16. D:c4, T:b2, 17. L:c7. Stremeč k zapletljajem, je zašel Pirchalava v celo vrsto težav. 12. ., Dd8—c8. 13. Lg2—h3, Tf8— e8, 14 Tfl—el, b6—b5! 15. a4:to5, a6:b5, 16. d4—d5, e6:do, 17. e4—e5. Vise to se pokaže zelo grozno. Po odstopanju konja na h5 je beli, nadaljujoč 18. S:d5, faktično dobil prednost. Toda črni je pripravil nepričakovan »poklon«. 17. . . Sd7:e5. Ta nepričakovani kombinacijski udarec je povsem značilen za originalen stil zmagovalca v polfinalu Anatolija Uflmceva. če bi beli sprejel damino žrtev 18. L:c8, S:f3-|-, 19. Kg2, S:el+, 20. T:el, Tb:c8, — mu- MOSKOVSKI POLFINALE Beli: Bondarevskij črni: Komisov (Končnica) m tli mm m m * m m ■m m m mi ■WČI li i * ■.mm ■ ■eta™ a e a i ab cdefgh Pri površni oceni te pozicije se lahko zdi, da črni stoji boljše. Ima prostega kmeta na daminem krilu, ki ga ščiti kralj ter aktivnejšo trdnjavo. Toda V sami igri mu je zelo težko rešiti to končnico. Beli s pote. morajo trdnjava, lovec in trije kmeti zo daminega kmeta lahko ustvari na črnega zasigurati zmago. Pirchalava kraljevem krilu objekt za nap-ad. BRITANSKIMI ŠAHISTI Za radijski dvoboj s Sovjetsko zve- ze in prvaki pokrajin in . mest. Posebno zanimiv je bil turnir za . mladinsko prvenstvo, za katerega je bilo treba organizirali na tisoče in tisoče šahovskih turnirjev po šolah. Še boljše .izglede imajo sovjetski šahisti za prihodnje leto. Odsek za zo so se britanski šahisti temeljito šah v državnem Komiteju za fizkul-ipr.ipravili. Kljub žilavemu odporu so turo in šport je na čelu z general-sovjetski igralci premagali svoje na- lajtnantom Vinogradovom izdelal si-sprotnike z, 18:6 točkam. Na tem med- rok načrt, ki predvideva znatno raz-marodnem tekmovanju so prvič sode- širjenje šahovske literature. Velemoj-lovale tudi ženske. Šahovski prvaki- st er Ragozin pripravlja knjigo o sanji Valentina Belo v a in Ljudmila hovskem turnirju v Groningenu, ob-Rudenkova sla v vseh štirih .igrah javljene pa bodo tudi posebne publi-premagali svoji angleški nasprotnici, kacije o turnirjih z Zedinjenimi drža- je odklonil žrtev in je izgubil še hitreje. 18. Tel:e5, Dc8:h3, 19. Sf3—g5, Dh3—g4, 20. h2—h3, Dg4—c8, 21. Sc3:d5, Lb7:d5, 22 Tdl:d5, h7—h6. S to vmesno potezo je nadaljnji odpor belega zSman. 23. Sg5:f7, Kg8:f7, 24. Td5:b5, Tb8:b5, 25. Dc2:c4-j-, Tb5—d5. Beli se vda. VELIK USPEH V GRONINGENU V avgustu je pet sovjetskih velemojstrov z Mihailom Botvinnikom na čelu sodelovalo na velikem mednarodnem šahovskem turnirju v Gro- vamj Amerike in Veliko Britanijo. Šahovski učbenik za začetnike bodo tiskali v stotisoč izvodih. Računajo, da bodo prihodnje leto tiskali pol milijona diplom za igralce, ki spadajo v SmS 1™ .1 , eno l=m=d Ml, .^benlh !.ho.,kil, nivo le fc e-h,l Uokaonl. S'o So AnatoSij Lfimcev, zmagovalec tblliškega polfinala ohrani pa dobro razporeditev kmetov. 44. h2—h4! , Beli preti po 45. h5 doseči dva povezana prosta kmeta ali pa oslabiti nasprotnikovega kmeta g6. črni usmerja vse svoje misli na potezo prostega kmeta 'Verjetno je bila pasivna taktika tu bolj umestna. 44. . .Kc6—b5,45. Tc2—b2+, Kb5— c4, 46. Tb2—b7, Kc4—d3, 47. Tb7— d7 + , Kd3—c2, 48. h4—h5, c5—cl. 49. h5—h6. Po neizbežnem vzetju kmeta »h« Ima beli močnega prostega kmeta. 49. c4—c3, 50. Td7:h7, Kc2—d2„ 51. Th7—d7+ Vse nadaljnje poteze črnega, izsiljene za dosego remija, ne dosežejo enega tempa. 51.. ,Kct2 —el, 52. h6—h7, Ta3—ia8, 53. Td7—c7, Kel—d2, 51. Kf3—g4, c3—c2, 55. Kg4—g5, c2—clD, 56. Tc7:cl, Kd2:cl, 57, Kg5:g6, Kcl—d2, 58. f4—f5. črni se vda. Končnica te partije lepo ilustrira položaj, ,0 katerem se je Capablanca svoječasno izrazil: vedno je potrebno preračunati dinamiko pozicije, ki se pogosto pokaže rešilna. resnici najboljši igralec na mani pol milijona amaterjev redno svetu, čeprav 11111 ta naslov v format- sodeluje na turairjrti^^ tT t — * Vadbeni načrt za pionirke Uvod : 10 — 15 minut Glavni del : 30 35 minut Sklep : 15 minul Ura Razgibalne igre Redovne vaje 4) Proste vaje, vaje z orodjem Vaje na orodju in z orodjem : 20 — 25 minut 2,,±: 10-15 — Umirjanje 5 minut 10 — 15 minut I. vrsta: II. vrsta: III. vrsta: IV. vrsla: 1 TE£ V KROGU: na znamenje ustavljanje na razne načine Temeljna postava, zbor v vrsto, ravnanje. pozor, preštetje PROSTE VAJE: gibi stegnjenah lehti, kLom.i. talni položaji, poskoki GRED: hoje, teki KROGI DO GLAVE: stojne ve-Se. kroženje SKOK V DALJINO (z mesta, z zaletom) PRESKOK čea klečečo telovadko MAČKA IN MEŠKA: »v enem krogu* 2 PROSTO TEKANJE: na znamenje skleniti! krog Ponovitev 1. ure in obrati na mestu, kritjo PROSTE VAJE: hoja. gibi stegnjenih lehti, kloni, talni položaji. poskoki DOLGA KOLEBNICA (vlačenje) RAZNOTEROSTI: pre vali naprej r;tanih stoj KOZA: odriv, naskok klečmo, •seskok poljuben SKOK V VIŠINO a pomoč j o švedske klopi MAČKA IN MIŠKA: v dveh koncentričnih krogih TITOVO KOLO 3 RIBIČI GREDO Nvi LOV: L., str. 34, it. 17. Tekalne igre1 Ponovitev 2. ure in korak, ustavljanje PROSTE VAJE: gibi stegnjenih lehti, kleni, sukl. talni p ležaji, poskoki KROGI DORAMENSKO: vese- ležtio kroženje BRADLJA DO BOKA: poljubno Vzpenjanje DOLGA KOLEBNICA: podteki ln preskoki SKOK V DALJINO a odrivom na švedski klopi TEKMA VRST (skok v daljino) ČLOVEK IN SENCA 4 KONJIČKI: tekalna Igra s palicami Ponovitev 3, ure VAJE S PALICAMI: ravni im pokončni položaj L. vaje za okretnost RAZNOTEROSTI: nošenja in dviganja telovadke GRED in ŽOGA: vajo za ravnotežju LESTEV NAVPIČNO: vajo v visu RIBSTOL: vaje v vtisu TEKMA VRST: orodje kot ovira (gred, skok v vis) KLIP - KLOP 5 LOV S KAČO: L., str. 22. Igre in raznoterosti* Ponovitev 3. ure In cel obrat v pohodu e RAZNOTEROSTI: hoja z gibi lehti in‘kloni (posnemanje živali in vozil) KROGI DORAMENSKO: kroženje, pred- in zamženje v visu ležno PLEZALA: vese a prisloncm SKOK V VIŠINO IN DALJICO KONJ BREZ ROČAJEV: odriv, naskok v klek, seskok LAHKA ŽOGA — šola (razni meti) 6 KOKOŠ IN JASTREB Ponovitev 5. ure PROSTE VAJE: gibi stegnjenih lehti ln nog, kloni in talni položaji, poskoki DROG DO ČELA: vese stojno ŠVEDSKA KLOP: preskoki v vzpori KOZA: naskok v Čep, seskok SKOK V VIŠINO z zaletom po švedski klopi IZBIJANJE TRETJEGA KORAKANJE S PETJEM 7 NA JURIŠ: igra s pomočjo orodja Ponovitev 5. ure in premena lz vrste v razvoj im narobe PROSTE VAJE: gibi stegnjenih in skrčenih lehti, kloni, gibi in drže skrčenih nog. poskoki LESTEV VODORAVNO: ročka-nje, mešane vese KROGI DORAMENSKO: prevrati naprej, nazaj, mešane vese SKOK Z DOTIKOM KROGOV KONJ: naskok v "čep, seskok ul ekuje no PODAJANJE ŽOGE V ULICI 8 ŽELEZNICA Fcinovifcev 5. in 7. ure VAJE V DVOJICAH: proste in borilne vaje ln poskoki GRED: obrati, poskoki DROG DOSKOČNO: nočkanj«, °brati, pokol ebt RAZNOTEROSTI: preval nazaj čez ramo Ln preval nazaj HOJA PO DEBELI VRVI ALI DROGU TEKMA VRST: orodj-e kot ovira (bla- # zine, visoka gred) PIONIRSKO KOLO 9 PROSTI TEK: Razni načini ustavljanja Piano vi te v 3. ure im premena razvoja v četverored in narobe PROSTE VAJE: gibi stegnjenih Im skrčenih lehti, kloni, talni položaji, poskoki KROGI DOSKOČNO IN DOSEŽNO: pokole b. koleb RIBSTOL: vese, gibi nog GRED: poskoki prednožn.) in zmožno SKOK SKOZI OKNO TEKME VRST Z LAHKO ŽOGO: metanje. trkljamje 10 ČEBELICE IN METULJČKI Ponovitev 3. ure in premena reda v dvored in narobe v pohodu VAJE Z ŽOGICAMI Z DROO DORAMENSKO: mešane vese. vznoani l-n strmoglavi Vis DOLGA KOLEBNICA: pne-tegi SKOK ČEZ ZID KOZA: raanožk* in ponovitev 7. ure TEPEŽKA BEŽI TITOVO IN PIONIRSKO KOLO 11 LOV NA ZNAMENJE, Ponovitev 10. ure in premena dvoreda v četver, #rede im narobe v pohodu PROSTE VAJE: gibi stegnjenih lehti in nog. talni položaji, poskoki z obrati LESTEV POŠEVNO ali poševna švedska kfo,p KROGI DOSEŽNO: koleb, se-skoki KONJ: premah do seda. skrčka SKOK V VIŠINO z jurlšno desko LOV NA DIVJAČINO z žago (ciljanje) ■HOJA ZA GLASOM 12 KAČA Ponovitev 11. ure in premena reda v vrsto z izprečitviijo VAJE S PALICAMI: razni položaji, potiski im pre-vlakl KROGI: koleb z obratom ln ee-skek preko ovire RAZNOTEROSTI: pretegi. za-Por« SKOK V DALJINO a obrati SKOK SKOZI DVOJNO OKNO TEKALCI IN STRELCI VADBENA TVARINA ZA PIONIRKE k vadbenem načrtu I. ura UVOD. Tek v krogu: Iz vrste naj vse telovadke hitro napravijo krog in se primejo za roke. Na znamenje vodnice se vse izpuste in se obrnejo v bočni krog. Smer pokaži. Na pisk s piščalko ali na tlesk z rokami prično teči v krogu. Opozarjaj jih naj vzdignjejo noge in se gibljejo v ramenih. Nn drugo znamenje se vse naglo ustavijo. Tek nadaljujejo na dve zaporedni znamenji, ki ju da vodnica šele ko so se vse ustavile. Nato daš namesto ustavitve: a) počep, b) ležanje na hrbtu, c) ležanje na trebuhu. Redovne vaje: a) temeljna postava, b) zbor v vrsto, c) ravnanje, č) pozor, d) preštetje. Vsa navodila za redovne vaje so v knjižici: »Redovne vaje za šole in društva.« Pazi vedno na natančno izvedbo. GLAVNI DEL. Proste vaje. Telovadke so lahko v krogu ali v četveroredih (ki jih pa še ne zahtevamo na povelje). Pri razmestitvi pazi, da imajo vse deklice dovolj prostora. Poudarjati s štetjem ali z opombami in popravljati je treba vse gibe sproti, tako da res ustrezajo svojemu namenu. Vse proste vaje naj vodnica dela skupno s telovadkami (zaradi vzgleda in mere). 1. Iz stoje spetno: odročiti — zibanje z lefitmi nazaj —- (pazi da je telo vzravnano, da so lehti stegnjene in zibanje natančno vode ravno. Glava miruje). 2. Iz stoje spetno, priročiti; vzpon, vzročiti skozi odročenje — iztegovati se in segati izmenoma z desno in levo reko čim višje (kakor bi hotel nekaj doseči); pri tem si pomagaj z vsem telesom, prenašajoč težo na prste desne in leve noge. Poudarjaj: »Višje, višje.« Končno, še s poskoki. 3. Iz stoje spetno, priročiti: 1—2 zasuk trupa v desno, bočni krog z desno naprej, pogled za roko; 3—4: odsuk in zasuk trupa v levo, bočni krog z levo naprej, pogled za roko. Vajo ponovi večkrat. Pazi, da sta lehti res stegnjeni in da se gibljeta čim bolj ob telesu. 4. Iz stoje razkoračno, lehti prekrižane na hrbtu: 1 — odklon v desno, 2 — zib v odklonu, 3 — vzklon in odklon v levo, 4 — zib v odklonu. Vajo p; novi večkrat. Pazi da odklon ne preide v predklon ! " 5. Poskoki sonežno naprej in nazaj, roke v boku. 6. Leža vznak: gibaj z nogami kakor kolesar, obenem mahaj z rekami po zraku (za primer daj hrošča, ki brca če leži na hrbtu. Noge in roke se pri tem gibanju ne smejo dotikati tal). 7. Leža vznak, nege stegnjene, priročiti: 1 — obrni se (prevali) s togim telesom (brez pomoči rok in nog) na desno, tako da ležiš na trebuhu. 2, 3 in 4: obračaj se v tisti smeri naprej, tako da se povrneš zopet na hrbet. Nato se prični valjati v nasprotno smer. 8. Sed skrčno, z rokami okleni kelena: v tem položaju se -zibaj«: spusti'se nazaj a sključeni hrbet do tilnika, nato se zazibaj naprej do seda. 9. Sed skrižno: vzravnava v stojo spetno brez pomoči rok. To ponovi večkrat taka, da res večina deklic vstane brez pombči rok. 10. Iz stoje spetno, priročiti: 1 — poskok razkoračno, 2 — s poskokom staja spetno. Vajo ponovi večkrat. Vaje v vrstah I. Vrsta. Gred, nizka; 1. Vstop na gi,ed, odločiti: hoja po celih stopalih, seskok naprej (na prste). 2. Vstop, odročiti: hoja nazaj; pazt na pokončno držo. 3- Vstcp, odročiti: hoja naprej po prstih. Vstop, odročiti: hoja nazaj po prstih 5- Vstop, odročiti: tek naprej. 6- Vstop, odročiti: izmenski korak naprej. P’1 vseh teh vajah pazi na lepe drže; glavo drži pokoncu; pogled je usmerjen na začetek, oziroma na konec orodja in ne pod noge (posebno ne pri hoji nazaj). II. Vrsta. Krogi dočelno: V Vi.s stojno pred rokami; trikrat 2- Vis stojno za rokami; trikrat. 3 Iz viša stojno (roke skrčene): vis stojno pred rokami in nato vds stojno za rekami, ter na-žaj v vis stojno pred rokami. 4- kroženje in ustavljanje v kroženju. P1') teh vajah na krogih pazi, da je telo pravilno uleknjeno, lehti in noge stegnjene, glava pokoncu. Pri kroženju posebno pazi na noge, da ostanejo ves čas v podnožišču in da je ustavljanje pravilno. III. Vrsta. Skok v daljino: I- ^ mesta: pred blazino v razdalji 0.60 do 1 metra nariši z magnezijo ali s kredo črto. Izjsa nje ®e postavi telovadka. Škok z mesta se prične z zamahom z lehtmi nazaj v zaročenje, nato pa se izprožt naprej, z lehtmi zamahni skozi pred-ročenje v vzročenje. Pazi, da se odrineš s celimi stopali in ne samo s prsti. — a) odriv sonožno, doskok sonežno; b) odriv enonožno, dosbak sonožno; c) odriv enonožno, doskok enonožno. 2. Z zaletom. Pri odrivu z zaletom povečuj razdaljo med blazino in črto. Odlivaj se vedno eiio-nežno, doskakuj pa sonožno. IV. Vrsta. Preskok čez klečečo telovadko: Na začetku blazine kleči telovadka in se z rokami opira ob tla. Čeznjo skačejo ostale deklice. Ko preskoči zadnja se klečeča izmenja. Višina telovadke se prj drugem poizkusu zviša (odvisno od sposobnosti telovadk). Po 15 minutah menjamo orodje, in sicer zamenja prva vrsta, s tretjo, druga" pa s četrto. Isto orodje in vaje lahko porabiš tudi še naslednjo uro, in sicer v prvi menjavi (po vadbenem načrtu) : prva vrsta zamenja z drugo, tretja s četrto. V drugi menjavi: druga vrsta zamenja s tretjo,1 prva s četrto. SKLEP. Igra: Mačka in miška v enem krogu. Skušaj uredili menjavo mačke in miške tako, da bodo prišle vse na vrsto. Igra je splošno znana. 1 Lavrenčič: »Tekabnte Igre« str. 34, št. 67. $ Lavrenčič: »Igre in raznoterosti« str. 22. 1 Lavrenčič: »Tekalne igre« str. 19. št. 15. 4 St'uka Trček: »Redovne vaje za Sole In društva c. Vt._ to knjige dobiš v zadrugi FZS. ' .. ^ | p '"v. 6 v .v ' n rt .. >o j ■■ * ' -n - i ; r f i V ,. .... f '! •' -■ 1 v - "■ - 1 : :• i, >"(i, r i; V . - '? fe r; ;■ ■' -■ 7 ;■■■• .7. y y r * ' * - > ■ »■ - .V V ■ ■ v ■: '... .. , i H - -■ K i' i- ~ ; .. " ... ^ V. ii, . ' v ■ ' .. -. r ' . : : ?■. .• -■ “ ■’ V V '". -■ ;i';. : ' ~ X p f. ^ A ' > V p Se v ■ : 'V ir ; ' ?, ' 5f ■ ■ • - ■" r- -r !; . ' , X ... i-C / ■ > .