Naša partizanska pesem je še zmeraj živa
Začetki Partizansfcega pevskega zbora sodijo v čas NOB. Vendar pa je od nekdanjega pojočega bata-Ijona ostalo le še malo pevcev. Rojstvo današnjega Partizanskega pevskega zbora sodi v leto 1944, ko se ye na obronkih Kočevskega roga rodil zbor, katerega orožje nista bila več puška in bomba^ marveč udarna partizanska borbena pesem. To je bil Invalidski pev-ski zbor, n/egov prvi dirigent pa je bil profesor glasbe in partizanski skladatelj Karol Pahor. Prav on /e poi-skal prve pevce tega zbora med ranjenci, ki so komaj okrevali in ki za boj niso bili v&č sposobni.
Kasneje, v svobodni domo-vini, se je zbor preimenoval v Partizanski invalidski pevski zbor, z borbeno pesmijo pa je spodbujal ljudstvo pri priza-devanjih za obnovo porušene" domovine. V tem času so ga vodili dirigent prof. Janez Ku-har, prof. Ciril Cvetko in dru-gi. Dolgih 28 let pa mu je ostal zvest dirigent in partizanski skladatelj prof. Radovan Go-bec.
Kako živi in deluje Parti-zanski pevski zbor danes, pod umetniškim vodstvom diri-genta Milivoja Šurbka, nam je pripovedoval Vlado Zorž, predsednik Izvršnega odbora PPZ ter njegov aktiven član od samega začetka.
2e sam začetek najinega po-govora je bil v nekakšnem »udarnem« duhu, saj je tova-
riš 2orž takoj zelo kritično pripomnil, da se nanje spo-mnimo samo ob obletnicah in podobnih priložnostih. »Še najmanj razumevanja pa kaže za nas prav Center, kjer prav-
zaprav živimo in delamo. Z velikimi uspehi nastopa zbor ne samo doma, uspešno je večkrat gostoval tudi v tujini, na primer v Romuniji, Nem-ški demokratični republiki, Italiji, na Nizozemskem, v Bolgariji, Avstriji, na Madžar-skem, Poljskem, v SZ, lani zo-pet na Nizozemskem. Vse-povsod si je pridobil mnogo prijateljev, laskave ocene in vabila na ponovna gostova-nja, v občini Center, kjer živi-mo in delamo, pa že dve leti nismo imeli večjega kon-certa.«
»Boli pa nas tudi to, da da-našnji mladi rod ne kaže do-volj zanimanja za partizansko pesem in za zborovsko pesem nasploh. V okviru Partizan-skega pevskega zbora je eno leto deloval pionirski pevski zbor Kurirček, vendar je zara-di nezanimanja med mladimi z delom prfenehal. Kljub veli-ki agitaciji med mladino in po šolah, naredili smo skoraj vse, kar je bilo v naših močeh, od-ziva med mladimi skoraj ni bilo. Kljub vsemu pa še zme-raj nismo vrgli puške v ko-ruzo.«
- Ker vemo, da je vaš zbor zelo uspešen, preidimo na kaj bolj spodbudnega, ne vašo dejavnost in načrte morda.
»Lani smo imeli kar 58 na-stopov, tudi letos ne bo naša dejavnost bistveno manjša. V tem mesecu bomo še posebej aktivni. Pripravljamo pose-ben program za počastitev kongresov. S svojo pesmijo se bomo aktivno vključili v predkongresne dejavnosti; več nastopov bomo imeli v Ljubljani, po šolah, krajevnih skupnostih itd., odprli in zak-
ljučili pa bomo tudi kongres ZKS.«
»Naš .veliki' načrt pa je pre-mierni koncert, ki je predvi-den za praznik republike 29. november in ki bo, upajmo, v kulturnem domu Ivana Can-karja. To bo koncert, ki naj bi prikazal celotno naše delo enega leta. Taki koncerti so za nas zelo zahtevni, kajti veliko nastopamo in to nam jemlje čas, ki ga zahteva za obvlada-nje programa celovečerni koncert.«
- Je vaš program sestavljen izključno iz partizanskih bor-benih pesmi?
»Jedro našega programa je res sestavljeno iz partizanskih pesmi, pojemo pa tudi marsi-kaj drugega, ves čas vnašamo v repertoar tudi posamezne novejše skladbe.«
-  Kakšna pa je struktura pevcev, je v zboru še veliko borcev?
»V zboru je od osemdesetih pevcev še vedno približno 50 borcev. Vendar pa se zbor vztrajno pomlajuje. Na razpi-se se javljajo mlajši pevci. Se-lekcija na avdicijah je zelo stroga. Tudi drugače je zbor zelo pestro sestavljen, saj ima-mo v njem ljudi vseh pokli-cev.«
- Gotovo imate tudi vi v teh stabilizacijskih   časih   mate-rialne težave?
»Res je. Vzdrževanje take številnega zbora zahteva veli-ko gmotnih sredstev. Zbor deluje>na področju republike, celo države in ima gotovo širši družbenopolitični pomen; skromno pa ga financira le ZKO Ljubljana Center. Spoz-nanje, da nismo le lokalna kulturna skupina, nikakor ne prodre.«
Ves najin pogovor je iz dvo-rane, kjer Partizanski pevski' zbor vadi, spremljal odmev partizanske udarne pesmi, ki je bil kot potrdilo misli tovari-ša Žorža: »Naša partizanska pesem je še zmeraj živa in ak-tualna, še zmeraj živimo v re-voluciji, saj bi še marsikaj ra-di dosegli, kajne!«
V.  I.