Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Vino iz sadja. Dobro sadje ae daja samo veliko okusBega ia zdravega živeža, teniuč tudi prijetao m bladivBo pijačo, ktera pri hiši veliko odriBe, pa se tadi labko dobro proda. Edor boče iz aadja dobro viao aarediti, mora vediti, da le paato, trdomečno ia aežlabao sadje dobro viao da, kakor tepke, drobaice, leaaike itd. Bolj ko je žlahao ia vodeao aadje, slabeje viao je iz njega ia maaj časa se da braaiti, kakor se tndi godi 8 praviui viBom od žlabaega grozdja. Da bo viao iz sadja prijetaega okuaa, aiora iaieti obilao aladkorja, pa tudi priaierBo kialiae. Dober jabelčaik ae naredi iz sadja, ki se ma nziaisko" pravi; bruškovec pa iz sadja jeseaskega. Tako vibo trpi dve do tri ieta, če se večkrat pretoči. Letaa jabelka dado slabeje viao; zato pa ta pijača ravao prav pride, ker je vročiBe ia žeje veliko, in se torej brž povžije. Najboljši jabelčaik se aaredi iz žlabaega sadja od aledečih plemea: žlabni boršič, kratkopecelj aivi, zlati aagleški hruačevar, velki bob, gazdoaek itd. Najboljši hrnškovec pa se dela iz teb: tepka šuaipaajka, velika viaka ia več drugib. Ravnanje s sadjem za vino. Tadi aadje , iz kterega se viao dela, mora biti popolaoma zrelo ia 8e v !¦ pera vreraeBU olresti ia spraviti; le letai sad se zamore Bekaj dai pred obrati, da bo viao boljši. Hraai se tako aadje aa kupih pod milim aeboui, ali v skedflju ali pa aa kraici, stiski ali stiskavaici, kakor je pri Bas aavada, ker je velika jb prostoraa, iz kterega se viao dela, aekaj časa, da se vodefli deli iz sadja izblapijo, sladkorai pa pomaožijo ; Ba tak aačia bo viao bolj diaeče. Nekteri bistri sadjerejci avctajejo , da n:»j letai aad za vibo aa kupib poleži ea tedea, jeseaski dva, zirnski pa tri do četiri tedae; ta 8e zavoljo mraza z listjem, boljše pa ga je a slarao pokiiti. Letae jb zgodaje jeseaske braške ae morajo kmalo porabiti, ker dolgo ae obstojijo. Za ea polajak viaa to je 5 veder avstrijakih, je treba 3 polnjake aadja. Tolčenje in stiskauje sadja za vino in jesih. Kdar je Badje aa kapu vgojeao, je pripravao za tolčeBJe. Če je kaj listia ali slarae vaies, ae mora odstraniti pa tudi prebrati, da gnjilo ia aagajito sadje 8traa pride. Tadi e prav dobro, če se sadje poprej v vodi oaaaži, kakor krompir ali koreBJe, da ae bo blatuo. Edor pa iz tiatega sadja ob eaeai jesih ali kis dela, niu ni treba tulike skrbi, ker je za jezib tadi gnjilo sadje dobro. Sadje se aa krnici ali stiskavaict s pehini stolee ia zdrobi, potcin pa stisae ali spreša, kakpr grozdje. Edor še boče iz tropia jesib delati ali žgaaje kubati, jih za viao Ie ea ali dvakrat stisne, da še bolj sočaate ostaaejo. Za jesib se aa tropiae, ki se po kraici ali podu razgrnejo, vode aaaosi, da se tropiiie skisajo; po tom ae spreaajo ali stiaaejo ia jesib v sod spravi. V začetku je ta obrae. Kdor ima stroj ali mašiao, s ktero se aadje v eaake koščeke zreže, mu pebov ai treba, ia delo aeverjetao aaglo iz pod rok gre. Take niašiae veljajo 70, 90 do 170 gold. Nektere aiašiae so pa tadi bolj proste ia ae tako drage, treba jib je pa v saagi iaieti, ker železni aoži sicer zrijovijo. Tndi za režaje ali klojce so stroji taki , ki sadje Hčbo ia bitro v kose zrežejo, da so koj za sušilo, ti pa aiso dragi. nljudra" siroaiaškim Ijadem za pijačo, potem pa 8e za jesihlpo ajibovi potrebi aapojiti; aezdrava voda je vzrok maogo- terib bolezai. Živali uioraš snažae obraaiti. Saažaoat povišaje zdravje ia obraai živali resele, kterira tudi braaa bolje tekae ia irnaš več ažitka od ajih. Saažaost je polovica braae. Zarad tega je treba živiao vsak d^a lepo oaaažiti, takisto tadi hlev, jasli ia poaodo, iz ktere pije. Skrbeti ae aiora tadi za steljo, da je aikdar ae zmaujka. V blevu mora biti zdrav m črstev zrak, a toplnta aaj ae hode v blevu veča od 12° po Reom. Prevetri tedaj vsak daa blev ia izkidaj gaoj. Kteri pa vsak daa gaoja ae izkidajo, laorajo vaaj za to skrbeti, da se gaojoica redao odtaka ia v hlevu ae ostaae prevee moče. Na8telji dobro ia vm aa gnoj ki pod živalrai še ostaae, aekaj niavca (gipsa). Velikost bleva niora biti številu živiae primeraa ; v preinajhaib blevih ae raorejo živali lagodau ležati, zrak se okaži, toplota aastaja prevelika ia živiaa se vtrudi. V prevelikib blevib pa živiaa po zirni zmrzaje ia potrebaješ več braae, da ruorejo krvno gorkoto obdržati. 9. Na pašaik nažeai le toliko živiae, da se labko aasiti ia ae strada. Ubraaiti jo je treba prevelike vročioe, dežja ia spegu; zarad tega je treba zasaditi drevja, ali bolje aapravif. podstreškov, kamor se labko živiaa vraakae. Pripravljeao Pojasnila postave glede povzdige reje goveje živine. 0 pospeška vedaosti, po kterib se 8 živiao paiaetao ravaa iaživiaoreja primerao opravlja. Priraerao oskrbovaaje živinoreje, paraetao ravaaaje ia reja živine, se da aa kratko s terui-le aačeli določiti: 1. Plemai bik ae saie iraeti telesaib aapak ia podedovaaih bolezea; biti raora aajlepšega ia aajboljšega zaroda ia po velikosti ia barvi pleraai kravi eaak, ki ga je storila; ae smetedaj biti aiti prevelik, aiti premajhen. Plemnega bika slabe ia dobre lastnosti se zarodijo aa aajmaaj 80 telet ia telic aa leto, a kraviae le aa eao, kar aas živo uči, da je aajbolj gledati pri zarodu na plemaega bika. 2- Plemaa kravaa ali telic tudi ae saie imeti nikakoršnih aapak; vrbu tega uiora lepo izrašeaa biti ia taora dajati dosta vžitka. 3. Živali se ae smejo prej za plerue porabljati, dokler niso čisto za ta posel sposobae; to se pa ravaa: a) po plenieaa m rodu. Male živali ee siaejo prej — s poldrugim letom — za plerae vpotrebovati, veče kesueje — z dvema do poltretjiia letoru. b) Po klaji. Dobro rejene živali, z obilo klajo, bitrejše doraščajo ia je moremo tadi prej za pleme rabiti. Napačna misel je, da je treba telico, precej ko bi rada, k bika gaati, češ, da bi se dragače več ae pojala. Telica aaj se tadi že eao leto vsak aiesec poja, dokler ni dorasla, je ae srnete k biku gaati. Ako se pripeti, da ae starša ia čisto dorasia telica ae poja, je kriva ali kaka bolezen, ali pa slaba klaja, vrdevaaje ia tnrzli blev. Ako je sledaje krivo , moraš teiici več poklasti, jo v toplejši blev deti ia jej dati aied kruhovo skorjo aekoliko španjske ruuhe (kaataridke) za povžiti. 4. Kravo ali telico ]e treba k bika pastiti o prilieaera času, ko pride spolai aagoa , ki traja kaeib 24 do 36 ar; nekako v sredi tega časa je Dajboljše spastiti bika ua-ajo. Če se pa to zgodi prezgodaj ali prekasao, ia če se krava ali telica od predaleč piižeae, 8e ubreji. — Bika aiueš k večeaia aa čeato zgodi, da se ae dve kravi ali telici aa dan spustiti ia ae zapored. Ako bik aa daa več aego dvoje živinčet breji, aiu seroe apeša ia krava jalova ostaae. 5. Brejim kravam ali lelicam je treba dobre, zdrave ia obilo klaje dajati. da se teie v ajeaem traplu čvrsto razvije. Pokvarjeaa, alaba klaja, prehlajeajo ia surovo vredovaaje je krivo, da krava povrže, kar je gospodarja v veliko kvar. 6. Eo je krava ali telica že aa tem , da stori, jo je treba samo pustiti, a ae teleta iz nje vleči. Če ae pa pokaže, da po kterikoli napaki krava ne tuore storiti, povprašaj pametaega gospodarja ali pa živiaskega zdravnika za 8vet. — 7. Tele aiora obilo braae dobivati; tedaj je treba tudi kravi, ktero aisa, dosti poklaati; čem dalje tele kravino mleko pije, tem bolje in čvrsteje raste. Po deželab, ki so v kmetijstvu maogo aapredavale, dobivajo teleta tri mesece materipo tnleko ia vrbu tega drobaega seua ia ovsa. Ko se odstavi, dobiva tele krepkejše piče, ovsa, grahorice, lanenib krovajic ia boljšega seaa tako dolgo, da doraste. Da žival krepka in lepa izraste ter je obilo vredaa, je skrbao na to gledati, da se jej daje obilo ia dobre hraae, da saažaa ostaae, da se prosto giblje ia da se loči od druzega spola živali, ia sicer že s spolajenim prvim pol letom. 8. Kdor svoja goveda v blevu redi ter jib ae goai na pašo, mora vselej ia o praveai času skrbeti za dobro ia obilo hrane; živiaa, kteri ae alabo ia neredno klade, ne donaša ae le sarao nikakoršaega dobička, ampak celo škode. Živali je treba vsaki daa s črstvo, dobro ia čisto vodo mora biti tudi dobro seao, da ai treba živiae v slabem ali budem vreineau ia bolezoih aa pašo goaiti. Na pašaiku oiora biti tudi dobre vode, splob pa naj bode povsod saaga in red. 10. Živiaorejec ia oai, ki ima s živiao opraviti (govedar) mora imeti Ijubezea doživali; pridea živinorejec ia govedar ae bijeta živiae, jo ae prekliajata, arnpak jej stiežeta, kakor dobri stariši svojim otrokorn; raolita celo za svojo ljubo živiao, kajti pravičai se asmili tadi svoje živiae. Kdor s živiao grdo ia sarovo ravaa, tudi z Ijaduii drugače ravaati ae zaa, ia pri reji živiae ai za rabo. Zarad varstva iaiefja je treba take suroveže od živiae odpraviti. Zapoditi jib je treba ia gosposki aazaaaiti da jih kazaaje, ter jim v spričevalo ali služebae bukvice zapiše , da aiso spo8obai živiae vredovati.