51
Mitologične preiskave.
Siva,
božiča polabskih in čeških Slovanov.
Spisal Davorin Trstenjak.
O božiči Siva imamo točna poročila. Nemški letopisci l) jo imenujejo: „dea Polabarum sive Race-burgensium", to je, prebivalcev Polabja in raci-borske pokrajine. Omenja je tudi Bolhe2) v svoji kroniki, in Wacerad v svojem glosaru. Tudi med re-transkimi starotinami jo najdemo. Pisatelj zgodovine kameniških škofov3) jo je primeril latinski Veneri^ staročeski glosator pa ime Siva tolmači: v Estas, toraj je Siva bila božiča letnega časa. Nekteri slovanski basnoslovci so mislili, da se Siva ima brati: Živa, tedaj bila bi boginja življenja, vendar temu berilu nasproti je pisava staročeskega glosatora, in pa runski napisi na retranskih starotinah.
Siva nam daja prav naravno poznamenovanje za lastnosti te božiče. Izpeljava je mogoča iz: siva, splen-dida, in znak svitlosti mora imeti boginja lepote in ljubezni — slovanska Venera. Vendar, ker pri Waceradu je obražena odzgor neoblečena v roki držeča zelišče in latovje, dalje pri Bothuz dolgimi lasmi v eni roci imajoča grozd, v drugi jabelko, bi pra-vilniše bilo iskati druge plod stvareče prirode izražajoče korenike, in ta bi bila: se (ci&ai?H*), GTisigsiv, se-rere, litovski: se, seja, satio. Glasnik: 5 pa se v češčini glasi kot i, ravno tako v polabskoslovanskih narečjih, toraj bi jaz Sivo naravnost ednačil s prusko litovsko: S e wa, ktero priime je imela boginja zemlje.
l) Helmold, 1, 53. ') Botho, Sassen Chron, str. 339. Leibnitz. 3) Script. rer. germ. ed. Ludewig II. pag. 512.
*) Prvotni pome*n korenike se je: metati, werfen, zato sansk. s i -1 a, brazda, das zu bewerfende, sito, Sieb, wo-durch gestreut, gesaet wird, grški craoj, sieben, sansk. s it j a, Korn, slov. s i t j e, das Gestreute, Geworfene (Benfev, griech. Wurzellese str. 391.398.) Seva, Siva je toraj izvirno: die Werfende, primeri slov.: svinja je vrgla, po vrgla, tudi Nemec pravi: ein Junges werfen. Zato Lotiščanom seva tudi znači ženo. Zato je že ostroumni Thunmann slovansko Sivo primeril z litovskolotiško : S e e w a, Frau, Hausmutter (Thunmann Untersuch. iiber die alte Geschichte einiger nord. Volker. Berlin 1772 pag. 322), kteri, dasiravno ni največi prijatelj Slovanov, tudi ni dvomil nad avtentičnostjo retranskih starotin. Siva — S§va je sejajoča (serens) in znano je, da je sejanje bilo, kakor še večidel dandanašnji opravilo gospodinja Thunmann slovansko Sivo ednači staroškand. Sif (str. 274), ktera je tudi bila boginja plodivne zemlje, setve, sitja in imela dolge zlate lase znamenje klasovja.                       Pis.
52
Ker glasnik v se izmenjava z glasnikom b (primeri slov. setva, bolg. setb^, srb. sjetba), tako tudi na re-transkih spomenicih vidimo napise: Siva in Šiba.
Siva — Šiba je toraj boginja setve, in beseda setva se tudi rabi v staroslovenskih spisih v pomenu: aestas, in v tem pomenu je tudi mogla biti znana staročeskemu glosatoru, ker je Siva prestavil v aestas. Cveteča in zeleneča se priroda, ktera v toplem letnem času zemljo kinči kot božiča osebljena je pa v etičnem okrožji gotovo služila za boginjo ljubezni, in brez vsega pomislika so toraj smeli primeriti boginjo Sivo — Veneri. To tudi pričujejo njeni atributi g r o z d in jabelko; ta sad služi ne samo pri Slovanih, nego tudi pri druzih narodih za znamenje ljubezni zakona in življenja. Schwenku se grozd dozdeva sumljiv kot atribut boginje v krajih, kjer trta ne raste, al naj pomisli, da so Slovani svoja glavna božanstva že prinesli iz azijanske pradomovine, in da predno so priromali do baltiškega primorja, so stanovali v južniših evropskih pokrajinah. Saj tudi levova domačija ni severna Evropa, in vendar tudi to zver nahodimo v kultu božanstev severoevropskih. Dolge lase Sivine je vendar kritični Schwenk dal jej veljati in reče: „Dasselbe be-zeichnet die bluhende griinende Natur, welche in der warmen Jahreszeit die Erde schmuckt". Tudi cvetlice rastline, latovje, ktere v rokah drži Waceradova Siva — Estas, jo delajo boginjo poletne zemlje. Runski napisi na retranski Sivi po mojem in Maschovem *) berilu: P,Račivia i stid" = amabilitas et pudor, staroslov. pa^ffi, amo, raci m, qui amatur, racij, gratior, raci te lj, amator, ednako pričujejo, da je Siva bila boginja račenja in stida, in gotovo je mesto Raci bor današnji: Ratzenburg pod Bukovcem (Lii-beckom) stoječe, dobilo im6 po tem priimku Sivinem, toraj Račibor =: Liebeshain, in res še se imenuje leta 1172 Sivi posvečen bor; kjer je Henrik Leo postavil krščansko katedralo,  in kraj imenoval: Palmenberg. 2)
(Konec prihodnjič.)
60
Mitologične preiskave.
Siva,
božica polabskih in čeških Slovanov.
Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.)
Al tudi opice (affen) najdemo kot atribut Sivin; kaj pa dela ta v slovanskem bajeslovji? Med retranskimi starotinami sedi opec na Sivini glavi; obrazen je na eni darivni skledi, ki ima napis: „Ap" in „Belbog"; sopet na drugi darivni skledi, ki ima napis: „Siba"; na žrtvinskem nožu z napisom: Siva, zraven kebra. *) Opce*) tudi vidimo v družbi Waceradove Sive. Piper nam vso sliko tako popisuje: „Auf dem Titelblatt der Handschrift des unter dem Namen „mater verborum" bekannten, mit bohmischen Glossen vermehrten Glos-sars, welcher von dem Maler Miroslav mit Miniaturen
!) Masch. fig. 49. 51. 59.
*) Napis ap (ahp) stareja oblika za op, staro-gorenje-nemški affo, staroškand. api, sansk. kapi, gršk. KT[7idq. V slov. in nemšk. je načetni glasnik odpadel.
geschmiickt ist, ist die Initiale A verziert mit phanta-stischen Gebilden und demonischen Gestalten, man er-blickt in derselben eine weibliche, oben unbekleidete Figur, welcbezwei Pflanzen halt mit der Umschrift: Estas-Siva. Ueber dieser heidnischen Gottheit sitzt ein Mannlein mit rothen Strumpfhosen und weitem Mantel, welcher die Geige streichend das Gesicht zu einem frohlichen Gelachter verzieht. Man sieht noch ein Brustbild einer mannlichen Figur, den ein Teufel bei den Haaren reisst, wahrend ein Affe das vom Haupte fliessende Blut leckt itd. *) Piper misli, da vse to značuje triumpf krščanske cerkve nad poganstvom, mogoče, daje slednja predstava, po kteridvaopca sovo kronata, svmbol hudega duha, al prvešnje nam daje celo legendo iz življenja solnčnega božanstva, da se res moramo čuditi, in ne moremo misliti, da tukaj vlada gol slučaj. Op ca najdemo med retranskimi starotinami kot atribut Bel bo ga, — toraj solnčnega božanstva, dalje v družbi kebra, ki je, kakor je Kreuzer dovolj dokazal, simbol rojenja in luči, zato ga tudi najdemo v Radogostovi darivni skledi in zraven napis ,,Belbog". Ze Masch je kazal na indijski mytus o opci Hanumanu, kteri reši Sito, kar pomenja: brazda — setva iz oblasti Ravanove.
Dolga ta mitična legenda je popisana v indijskem eposu: Ramavana. 2) Tudi Dapper 3) jo je obširno popisal. Rama tudi Bala-Rama, der durch seine Kraft Erfreuende, je imel ljubico nevesto Sito, to mu ukrade Ravan a in jo zapre v svoj dvor. Rama pošlje opca Hanumana Site iskat, ta jo najde pod drevesom Sesam — simbolom rodivnosti, — jej izroči prstan Ramov, in prinese njemu glas, da je Sito našel. Rama se napravi z bratom svojim bližencem (Zwillingsbruder) na vojsko proti Ravani, in po hudem bojevanji s pomočjo opca Hanumana in druzih opcev premaga Ravan o, in reši svojo ljubico Sito, ktera je bila šest mesecev v Ravanovi sužnosti, in ni mogla, kakor Proserpina s Plutonom, ž njim otrok roditi. Vsi kritični mvtologi so v Rami spoznali solnčno božanstvo; za takošno ga tudi spričujejo njegovi atributi, namreč: meč, kij, ognjeno kolesce, plužno železo, semenj e, palmovo drevo, levja koža itd. Njegova nevesta se veli Sita, to je, brazda, toraj boginja rodivne zemlj e, ta je šest zimskih mesecev vjeta in v oblasti orjaša Rovane, od: rava, črn, gelbgrau, lat. ravus, toraj sožnica zimskega vladarja, kteri nima moči obrodovitenja. On se vjema z našim Trdoglavom, in tudi Potebnja je napotil na različne slovanske narodne pripovedke, po kterih bogatini rešijo device iz sužnosti orjakov, zmajev itd., in rekel, da v vseh teh pripovedkah se imajo iskati ostanki mitičnih staroslovanskih nazorov, po kterih solnce reši zemljo iz sužnosti zime. Da je polabsko-slovanska Siva bila družica solnčnega boga Radogosta, pričuje ta okoliščina, da se na retranskih spomenikih zmirom najde v družbi njegovi. Na nekem kamnenem spomeniku stoji napis: Siva Radegast (glej Krolmus Prihod Slova str. 171).
(Konec prihodnjič.)
') Piper,   Symbol. der chrisl. Kunst IT,   334. 335.    2) Ra-mayanaedSchlegel I, 196, 215. 3) Dapper, Asia, str. 72. seq»
68
Mitologične preiskave.
Siva,
božiča polabskih in čeških Slovanov.
Spisal Davorin Trstenjak. (Konec.)
Ali kakošno prirodno moč  simbolizuje opec? Po  indijskih  legendah  je opec Hanuman sin Pa-
69
vane,*) boga vetrovja. Ako je njegov oče imel oblast nad vetrovjem, gotovo tudi sin, in v opcu imamo toraj iskati simbola južnega vetrovja, ktero v mladoletji razdere snežni in ledeni grad zimskega vladarja in pomaga ledovje in sneg solncu pregnati, in tako rešiti vjeto zemljo, ljubico in nevesto solne a. Opec, simbol južnega vetra, postane slugom solnca; rešiteljem in prijateljem zemlje — solnčeve neveste, in tako je celo naravno prišel v kult in družbo boginje zemlje — Site-Sive. Že bistroumni Niklas Miiller *) je v opcu „Hanumanu" spoznal ,,ein Bild leichter, luftiger Schwingungen, ein Svmbol der Harmonie der Tonfibrazion und der die Naturklange nachahmenden Tonkunst". Solne ni bog pa je tudi bog godbe tako Kršnain Apollon, tudi venetski Belin ima liro v rokah; tako bi zopet se nam razjasnila godoča moška oseba v družbi Sive na sliki v staročeskem glosaru. Kreuzer 2) jeRamove opce primerjal s Herkulovimi ker k op i, in misli v slednjih najti tellurske in si-derske moči — tudi zimske dneve in zimske mesece. Bottger3) in Lobeck4) pa enako mislita, da, kar so Bachi Satvri,*) to so Herakli „kerkopes" in Rami- op c i.
V indijski mitologiji so vsa viša nebesna božanstva roditelji opce v. Indra roditelj opca: Balina, S ur j a (solnce): Sugrive, Vrihaspati (solnce) — opca: Tara, Kuvera, bog bogastva opca: Gandha-madana, V is vakarma = Weltbaumeister (solnce): Nala, V a r u n a (Uranos — neizmerno zračno okrožje): Sušena, Pardžanja (Perkun, Perun) opca: Sa-rabha. Aeris proles genuina fuit simius Hanuman nomine, qui fulgor corpore suo referrebat.5) Ker je ta opec sluga solnčnega boga Rame, tedaj je on pro-vzročitelj ognjebarvanega etra, kterega dela solnce s pomočjo vetra. Opec v slov. mitologiji ima toraj oni pomen, ki ga ima v staroindijskem, in ravno ta simbol nam je nov in gotov dokaz za avtentičnost retranskih starotin.
Na noriških spomenikih, na kterih večkrat nahajam ženske podobe z zelišči, rastlinami, latovjem v roci, nisem še našel opca. Sicer to žival večkrat najdemo na zidovji krščanskih cerkev, ali že utegne spadati v krščansko simboliko. Iz vseh gori omenjenih rodi-deljstev pa razumemo , da sta, ker so božanstva vedrega neba, solnca, neomejenega nebeškega okrožja, zračja itd. očetje op cev, v staroindijski poveri opec in opica služila za simbol plodnosti, rodilnosti, hotnosti, in druzega pomena tudi ne more imeti v slovenski mitologiji; — opec je „medium", pospešitelj, posredovalec rojenja solnčnega božanstva z božio zemlje, in sicer simbol milega vozduha, zraka, kteri je zraven toplote in mokrote tudi potreben faktor roditve. **)
*) Po nekterih legendah je Qiva kot boginja lune se čutila noseča in je sad spravila v utrobo An h ume soproga Vaju-ta, ki ima priimek Pav&na, der Reiniger, in tako se je rodil Hanuman. Smisel je ta, da luna ima vpliv na postanje vetrov.
') Glauben der Hindu str. 428. 2) Kreuzer, Symb. II , 631. 3) Bottger Amalthea III, 318 seq. 4) Lobeek, Aglaoph. III. 1296.
*) V satirih spoznaPreller: „derbere Elementargeister der "VValder und Berge.
5) Ramay&na lib. I. cap. XIV. Simiorum procreatio.
*) Da je v opcu osebljena dobrotvorna stran vetrovja, potrjuje ta okoliščina, da so Hanumanovi nasprotniki medvedje in „boum more caudati cercopes", v kterih, kakor se iz njih dejanj (glej Ramay. I. 16.) vidi, so personifikani zimski viharji, orkani itd.
Pis.