73. številka. Ljubljana, v četrtek 30. marcija. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan ive^er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po p o š t i prejeman za a v str i j sk o-o^o rs k e ^M., za pol leta s rid,, HI četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt rata gld. 80 kr., za jeden meseo 1 odd. 10 kr. Za pošiljanje na dum rakuna se po 10 kr. za tOMCC, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet i t-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrut tiska, po 5 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vočkrat tisk;i. Dopisi naj se izvolč frank i rati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „(t It-tlališka stnlha*. U pravni fttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. "V LJubljani 30. marcija. Nemci v Avstriji so pleme, katero se ne odlikuje s posebno ponižnostjo. Oni navadno ne premišljajo — akoravno se prištevajo narodu mislecev, — 80 li njih trditve vse istinite in dobro podprte, odobrujejo tedaj tudi dvomljiva sredstva, da !e dosežejo svoj namen. Iz tega uzroka čestokrat Čujemo naglašati, da bo Nemci v Avstriji v večini, da mora biti Avstrija nemška, ali pa ne biti — da ima naša država izključno nemšk značaj in nemšk poklic, da morejo tedaj tudi jedino le Nemci imeti krmilo vlade v rokah. Vse te trditve pa so neopravičene, ker se naslanjajo na neresnične podlage. Po zadnjem ljudskem steviljenji iznaša namreč prebivalstvo v vsej Cislajtaniji 21.794,231, mej temi pa je Nemcev le 8,008.864 tedaj le 36*75 odstotkov, nasproti pa iznašajo drugi nenem^ki narodi skoro 64 odstotkov. Nemcev je tedaj v dežalah v državnem zboru zastopanih le dobra tretjina in statistika s svojimi neovrgljivimi številkami jasno priča, da nij nika-kega pravičnega razloga, da bi Avstrija morala biti le nemška, ker sta dve tretjini njenih prebivalcev nenemški. Govorili smo o neovrgljivih številkah statistike. Ta izraz pa se glede statistične tvarine, nabrane pri zadnjem ljudskem steviljenji, ne sme razumevati ad verbum, kajti znano in dokazano je, da bo se godile nerednosti in nepostavnosti na korist nemškemu življu. Ne le, da so se kot komisarji za ljudske štetev nastavljali, kjer le možno, zjmlj Nemci in nasprptniki Slovanov, so rezultati ne popolnem točni zaradi tega, ker se nij določeval materini, nego le občevalni jezik. Ne bode tedaj nikaka drzovitost, ako trdimo, da pravih Nemcev niti 8 milijonov nij v Ciz- litaviji, onkraj Litave pa razen Sasov v Erdelji o Nemcih niti resno govoriti ne treba. Avstrija tedaj nij nemška država, nij bila in ne bode. Nemci torej nijmajo pravice sklicavati se na svojo večino, kakor je to storil grof VVurmbnnd v državnem zboru rekoč: „Mi Nemci, ki imamo večino v teh deželah (v državnem zboru zastopanih)oni nijso nikakor zatirani kiikor tako radi tožijo, temveč oni so na škodo dru gib narodov neopravičeno zastopani, t obeh državnih zbornicah je večina nemških članov iu mej državnimi uradniki je 90 °/0 Nemcev. Če vzamemo tudi za Nemce izredno ugodne date, da jih je res 8 milijonov, je ljudsko števi ljenje dokaz, kako ničeve so trditve o nemškem poklici naše države, kako si je ustavoverna strank;) prisvojevala vpliv in važnost, katera jej po številu nikakor ne pristoja, kako hoče tretjina vladati in zapovedovati dvema tretjinama. Številke pri ljudskem številjenji določene pa vsem nenemškim narodom v Cizlitaviji glasno govore, da lehko zadobe in pribore jednakopravnost, da se lehko oproste nemške hegemonije, ker njih je ogromna večina, da naposled morajo zmagati, ako so le jedini; da Avstrija ne sme biti izključ-Ijivo nemška, ampak, kar želimo vsi, avstrijska, to je jednako pravična vsem svojim raznovrstnim narodom, da ne bode noben narod kladivo, drugi pa nakovalo, temveč vsi kovači svojega in tedaj tudi državnega blagostanja. Načrt jezikovne postave, katerega je dr. Ton ki i izdelal in predložil eksekutiv neniu komiteju avtouomistov, se glasi: Postava dne......zadevajoča izvedenje v članu 19. drž. temelj, zakona od 21. decembra 18B7, št. 42. drž. zak. priznane jednakopravnosti v dt želi navadnih jezikov pri c. kr. uradih, oblastnijah in Bodnijab v Vojvodini Stajerskej, KoroSkej, Kranjskej in Bukovim v pokneženej grofiji Goriški in Gra-diški, v mestu Trstu in v mejnej groti|i Istri. V sporazumi jenj i obeh zbornic državnega zbora zaukazujem, kakor sledi : §.1. V vseh političnih in sodnijskih okrajih Vojvodine Štajerske in Koroške, v katerih stanujejo samo Slovenci ah Slovenci in Nemci in v vsej Vojvodini Kranjskej sta slovenščina in nemščina kot v deželi navadna jezika, v Vojvodini Bukovini so nemščina, rumunščina in rutenščina kot v deželi navadni jeziki, v pokneženej grofiji (Joriški in (iradiški in v mestu Trstu sta slovenščina in italijanščina kot v deželi navadna jezika, v mejnej groliji Istri so hrvaščina, slovenščina m italijanščina kot v deželi navadni jeziki jednakopravni. g. 2. Vsem v 1. navedenih deželah in deželnih delih stanujočim strankam, pričam, veščakom in sploh vsakemu je na voljo v vsakoršnih koli vlogah, pri vseh protokoluricnih zaslišanjih, kakor sploh pri vseh javnih razpravah, bodi si v političnih, bodi si v sodnijskih prepirnih ali izvenprepirnih zadevah, se popolnem prosto posluževati materinščine ali kakega druzega v deželi navadnega jezika dotične dežele ali deželnega delu. (§. 1.) §. 3. Vsi uradni zapisniki te vrste, vsi uradni odloki, določbe in odločbo z razlogi vred, bodi si pri nižjih ali višjih oblastnijah in sodnijah, se morajo izdati v istem jeziku, v katerem pisana se je vložila vloga, prošnja, tožba ali prva ustna želja. §, 4. Listine ali druga pisma, katera so pisana v katerem v deželi navadnem jeziku in so kot priloge, pripomočki ali drugače za uradno porabo pridejana, ne potrebujejo prevoda. 5. Uradna pisma, katera se ne izdado na Željo strank izdati se morajo v onem v deželi na- LISTEK. (Spisal 1. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Drii^-o I iii t-;.,. I. (Dalje.) Sipjagin bil je tako slabe volje, da nij nikomur dovolil, ga do vrat spremiti. Celo vpil je na ljudi in z nogo ob tla udaril, česar drugače nikdar nij storil. „Uže raz obraza vam čitam," rekel je Solo-minu, „da s tem, kar ste v mojej tvornici videli, nijste zadovoljni. Vem, da je v njej mnogokaj nedo-statnega in — da ne nosi nobenega dobička . . . . A kateri so glavni nedostatki? In kaj bi kazalo storiti, da se ti odstranijo?" „Izdelavanje papirja sicer nij moja stroka," odgovoril je Solomin, „toda nekaj vam lahko rečem: obrtnijska podjetja — nijso za plemstvo!" „Kaj ? Mislite li, da so takšna podjetja nedo-Btojna za plemstvo?** umešal se je Kolomejcev v razgovor. Solomin se je glasno nasmijal in rekel: »Bog ne daj! Kako morete kaj tacega misliti ? . . . . In ako bi tudi bilo .... plemstvo bi se ne branilo!" „Kaj? Kako?" „S tem hočem reči," nadaljeval je Solomin mirno, „da naše plemstvo takšnega dela vajeno nij. Zato treba nekoliko trgovskega duha, a stvar mora se delati — vztrajno! Tega pa plemstvo ne pozna! — Saj smo uže cesto videli, da je ta papirnico, drugi zopet kakšno drugo tvornico sezidal — a kaj je bil konec vsega tega? V čegave roke so prišle vse te tvornice? Vedno v roke trgovcev, a to je zlo, kajti naši trgovci so ravno takšne pijavke! Kaj se hoče . . . .u „Kdor vas čuje, bi mislil, da je po vašej sodbi naše plemstvo nesposobno, katero koli hnan-cijelno vprašanje po volj no rešiti." „0, baš obratno! Tu so plemiči pravi mojstri! Koncesijo za zidanje kakšne železnice dobiti, kakšno novo banko ustanoviti ali kaj tacega — tega nihče tako dobro ne ume! Tem potem zbero velike ka-pitalije. Baš to pa je, kar sem hotel reči, a vi izvolili ste se razjeziti ter mi besedo raz jezika vzeti. — Poprej govoril sem le o korektnih finančnih podjetjih; korektnih sem rekel — kajti na svojem po- sestvu demoralizujoče žganjarije napravljati, kmetom novce in žito po sto in petdeset odstotkov posojati, in tako ravnajo mnogi mnogi plemiči — takšno odiranje nij v mojih očeh nobena finančna operacija." Kolomejcev nij vedel na to nič odgovoriti, kajti on sam bil je jeden tistih plemenitih oderuhov, o katerih je Markelov zadnjikrat z Neždnnovom govoril. I>il je tem neufimiljeaejii v svojih terjatvah, ker se nij s kmeti nikdar OSObno pogajal, teh nikdar v svoj, po Kvropi duliteči kabinet puščal, nego vse po svojem oskrbniku opravljal. Slušaje torej Solominove premišljene in navidezno nepristranske opomnje, vrela je v njem kri, a moral je molčati; samo ustna so izraževala, kaj se v njem godi. nDovolite mi, Vazilij Fedotič," povzel je zdaj Sipjagin besedo, „vse, kar ste zdaj rekli, veljalo je za tedaj, ko je plemstvo . . . imelo še povsem druge pravice in sploh v drugačnem položaji bilo. Sedaj pa, zakaj bi se sedaj po dobrodejuih reformah spe-kulativnega tega stoletja tudi plemstvo ne lotilo jed-nacih podjetij? Zakaj bi ono tega ne umelo, kar umeje priprost trgovec, ki časi ni brati ni pisati ne zna? Saj plemstva ne pomanjkuje izobraženosti, da, akc>jot izdati zakon proti javnim in tajnim agitaci-cijam socijalistov po novinah, društvih in zborih. Obrniti listi in v Ogrskej izhajajoči nemški še vedno z ostrimi besedami protestujejo proti postopanju berolinskega „schulvereina". \ nanje države. Nekateri nemški listi pečajo se še prav pridno s Črno goro in skušajo na vsak način dokazati, da je spravila v orožje 10.000 mož. Ta vest se je odločno uže dementirala uradno, a vse to nič ne moti teh listov, oni trde svoje dalje — Če je tudi laž ali nezmisel, da se le sumniči in obrekuje. General Škoheljev imenovan bode šefom komisije, ki ima uravnati upravo v Turkestanu. V tej komisiji bodo sedeli zastopniki vseh ministerstev. Novi Krilil ministerski predsednik Trikupis razvijal je pred zbornico svoj program v daljšem govoru in mej drugim dejal tudi: „P o loža j v Ori-jentu je zelo neveren, in naj se končajo kakor uže zdanje anomalije, o tem se ne sme nobeden politik motiti, da bode v kratkem nastopila kriza v našej bližini in da bodemo, če bodemo zopet nepripravljeni, zopet izgubili, kar imamo. In če izgubimo, kar je naše izven kraljestva, izgubimo tudi kar je v njem .... Narod ima prinesti največje žrtve, da se omogoči oborožitev na vodi in na suhem . . .u Kaj je umeti pod to „krizou, ve pač naj-brže le Trikupis sam. Ignatijev izdal je določbo, naj se v avtonomnih korporacijah baltiških provincij upelje mestu do zdaj vladajoče nemščine ruščina. Mej Turčijo in Rusijo se še vedno nij uravnalo vprašanje o vojne j odškodnini. Rusija zahteva nekoliko vpliva na financijelno kontrolo nekaterih krajev v Malej Aziji, a sultan se temu odločno upira, češ, da se s tem žalijo njega vladarske pravice. Mej Bcrolinom in Carigradom je zdaj veliko prijateljstvo. Nemški cesar zahvaljuje se sultanu vselej za vsako še tako malo uslugo, katera se izkaže nemškemu poslaniku. „Nat. Ztg." poroča, da se je pred kratkim razgovarjal kancelar Bismark z nemškim svojim cesarjem o razmeri do Rusije in da je Bismark se izjavil zelo pomirljivo. V IrakeJ dogajajo se zopet zločini. Ne preteče rkoro teden, da bi ne bil kdo umorjen po udih skrivnih družb. Policija našla je tudi v stanovanji nekega sumnjivega mnogo orožja. V Ij spodnjej zbornici je bil zopet jedenkrat na dnevnem redu položaj v Irskej. Poslanec Forster je govoril, da bi se ostreje postopalo v Irskej. Državni tajnik za Irsko pa je odgovoril na to, da dozdanji strogi zakoni nijmajo nobega uspeha in da bi še strožji imeli ga še menj. Dopisi. Iz Cola nad Vipavo. [Izv. dop.] Dne 26. marcija smo imeli tukaj uže zopet volitev župana. Gotovo se bode marsikateri čudil, in kaj bi se ne; skoro neverjetno in mogoče nepostavno je, a vender je živa istina, da smo v 8. mesecih štirikrat volili in tudi izvolili štiri župane. Nij naš namen objaviti uzroke, zaradi katerih se tukaj tako pogosto volitve župana vršijo, ker nečemo nikogar žaliti, ali žalibog, da pa morem vzklikniti in nehote se vprašati, kaj bode z nami in našimi nasledniki, ako se naše občinske razmere in red kmalu ne pre-drugačijo. Zatorej mi, kateri mislimo v prihodnost za korist in blagor občine in katerim je občinski red in občiuski zakonik sveta knjiga, svetujemo novoizvoljenemu g. županu Franu Pucu, da naj mu bode vodilo stari pa resnični pregovor: „srednji pot, naj boljši pot!" Naj pisatelj teh vrstic še nekaj dostavi pa brez zamere. Gg. župani Vipavskega sodnijskega okraja, ali ne bi bilo prav, da bi tudi vi, kakor so drugi gg. župani poslali prošnjo na državni zbor, zaradi upeljave slovenskega jezika v šole, urade itd. ter da bi se napravila nadsoduija v Ljubljani. Jaz dobro poznam vseh 14 gg. županov našega okraja, 4 so zmožni nemščine in tudi ti nijso naši nasprotniki. — Z Dunaja 28. marca. [Izv. dop.] (Ruski gostje pri cesarsko avstrijskem dvoru. Posvetovanje V p a r 1 a m e n t a r n e j komisiji. Prazniki državnega zbora.) Mlajši brat carja ruskega Aleksandra III., veliki knez Vladimir, prišel je v nedeljo 26. t. m. s svojo bolno soprogo veliko kneginjo Marijo Pavlovno s posebnim vlakom iz Petrograda na Dunaj, kjer je bil od našega cesarja sijajno sprejet. Veliki knez Vladimir bil je v opravi polkovnika svojega avstrijskega husar-skega polka, okinčan s trakom reda sv. Štefana. Koj, ko je stopil iz vagona, pozdravil ga je naš cesar presrčno ter poljubil svojega gosta dvakrat; velikej kneginji poljubil je cesar roko. Vladimir stanuje v cesarskem dvoru, v takozvanih Aleksandrovih sobanah. Veliki vojvoda Meklenburg-šverinski Friderik II., oče velike kneginje Marije Pavlovne, došel je 28. t. m. na Dunaj ter je tudi cesarjev gost. Na čast ruskima gostoma priredil je cesarski dvor več svečanih obedov. Vladimir)u predstavili uo se vsi na Dunaji bivajoči nadvojvodi in mnogo visokih osob in državnih dostojanstvenikov. 29. t. m. odpelje se Vladimir s soprogo po južnej železnici naravnost v Rim, kjer se jima pridruži njijin sin Ciril, ki je nedavno zbolel bil na difteriti. Da se na Dunaji več dnij bavi brat ruskega carja, predsednik društva protinibilistov, v ruskem narodu zelo priljubljena osoba, to daje povod, da ima veliki knez ruski na cesarsko avstrijskem dvoru izvršiti politično misijo. Uže dolgo se mej našim in ruskim vladarjem namerava shod. Delale so se zanj uže priprave, potem pa je zopet vse potihnilo. In zopet se razpravlja in dogovarja v istej zadevi, tako, da je prav verjetno, da se veliki knez Vladimir uprav radi tega bavi toliko dnij na Dunaji. Shod avstrijskega in ruskega vladarja imel bi več, nego navaden dvorjansko uljuden pomen. Parlamentarni odbor desnice imel je zadnjo sejo pred velikonočnimi prazniki 27. t. m. Posvetoval se je o zakonskem predlogu zastran izvedenja jezikove ravnopravnosti pri sodmjah v slovenskih pokrajinah. Predlog sta izdelala, kakor uže znano, slo- vadnem jeziku (§. 1.) katerega osoba, katerej se izda pismo, govori. §. 6. Vsa uradna oznanila, ki se izdado za občno vednost cele v §. 1. navedene kronovine, izdati se imajo v vseh v deželi navadnih jezikih do-tične kronovine. Le posamnim okrajem ali občinam namenjena uradna oznanila morajo se izdati v onem v deželi navadnem jeziku ali jezikih, kateri so v dotičnih okrajih ali občinah v navadi. §. 7. Določila §. 2—5 veljajo tudi glede občin v onih zadevah, v katerih se imajo smatrati privatnimi osobami. §. 8. V kazenskih zadevah se morajo zatožba kakor tudi sploh zatoženemu narejeni predlogi, od loki in sklepi zanj izdati v jednem v deželi navadnem jeziku (§. 1.), katerega se poslužuje. V tem jeziku se ima tudi glavna obravnava vršiti in se prednašati predlogi državnega pravdnika in zagovornika in se odloki in ukrepi razglasiti. Določila predstoječega odstavka se smejo le tedaj prestopiti, če zatoženi sam rabljenje druzega v deželi navadnega jezika (§. 1.) izrecno zahteva. Pri glavnih obravnavah proti mnogim zatožen-cem, ki se ne poslužujejo istega v deželi navadnega jezika, se ima glavna obravnava vršiti v istem v deželi navadnem jeziku, katerega pripoznava sodnija kot smotru glavne obravnave primernega. V vseh slučajih pa se vender morajo izreki zatožencev in prič v onem v deželi navadnem jeziku sprejeti, katerega rabijo zatoženci in priče in odloki in sklepi se morajo vsakemu zatožencu v tem jeziku objaviti in na zahtevanje pisani izročiti. §. 9. Vpisi v javne knjige (deželne, gorske, zemljiščne in vodne knjige itd.) potem v registre kupčijskih firm, v registre društvene in druge javne registre se morajo izdelati v jeziku v deželi navadnem, v katerem so se pisale (§. 1.) pismene ali ustne prošnje, oziroma odlok, na kojega podlogi so se izvršili. V istem jeziku se imajo listinam pride-vati klavzule o vknjižbi. Pri izpiskih iz teh knjig in registrov se more pridržati jezik vpisa. §. 10. Vsi tem določilom nasprotujoči zakoni in naredbe se odpravijo in se jim odvzame veljava. §. 11. Ta zakon stopi z dnevom razglasitve v veljavo. §. 12. Ministru za notranje poslove, pravosodnemu in finančnemu ministru se naroča, da izvedejo ta zakon. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 30. marca. Ceskl listi poročajo, da je vlada dala parla mentarnej komisiji desnice zagotovilo, da hoče upog-niti nasprotovanje višjih instanc proti jezikovnej jednakopravnosti. — »Narodni listyw poročajo, da misli grof Taafle pričeti veliko politično-socijalno ono je, kakor se more dokazati, uprav reprezentant napredka in prosvete!" Izvrstno je govoril Boris Andrejič ; njega govor napravil bi bil v Petrogradu — v kakšnem depar-tementu, ali še kje drugod, velikansk utisek, a pri Solominu ne: na tega nij naredil noben utis. »Plemstvo tega ne umeje," je trdil. »Zakaj pa ne?" vprašal je skoro kričeč Kolo-mejcev. »Zato, ker je plemstvo tudi vladno orožje kot uradniki." »Orožje vladno?" Kolomejcev nasmijal se je glasno in srdito. „Vi menda, gospod Solomin, nijste dobro premislili, kaj ste tu rekli." Solomin odgovoril je mirno: „Zakaj mislite to, gospod Kolomencov ? (Kolomejcev se je od jada ves tresel, čuvši pravo svoje ime.) Jaz vedno premislim, kar izrečem." »Raztolmačite nam torej, kaj vaša fraza pomeni." „Dobro; jaz mislim, da vsak uradnik — tuj kruh je; no, in isto tako tudi plemstvo." Kolomejcev se je še glasneje smijal: „Oprostite, tega jaz ne razumem . . . ." „Tem slabeje za vas .... Ko bi malo premislili, bi morda vender razumeli . . . ." „Gospodine !" „Gospodje, prosim vas gospodje" ! vzkliknil je zdaj Sipjagin hitro in oči povzdignil k nebu, kot da tamkaj koga išče. »Prosim .... Kolomejcev, je vous prie de vous calmer. — Čas je k obedu iti..... Prosim gospoda, izvolita." „Valentina Mihajlovna!" cvilil je Kolomejcev nekoliko minut kesneje. — »Kaj vaš soprog dela, je pa res uže predebelo ! Jeden nihilist ugnezdil se je uže pri vas, in zdaj dovel je še jednega, ki je še hujši od onega . . .!" „Iz česa to ukrepate?" „Da ga vi samo čujete; in premislite, uže čez jedno uro govori z vašim možem in ni jedenkrat mu še nij rekel »ekscelenca" ! Le vagaboud." II. Po obedu pozval je Sipjagin svojo soprogo v knjižnjico, da se ondukaj ž njo dogovori. Bil je j ako slabe volje; povedal jej je, da je tvornica v silno slabem stanji, in da se mu ta Solomin] sicer oster, a silno pameten človek vidi, da treba torej ž njim „aux petits soins" biti. „ A11, kako bi bilo dobro, da bi ti tega moža pregovorila k nam priti!" ponavljal je nekatere krati. Kolomejceva navzočnost nij mu bila po volji. „Da bi ga vrag vzel!" mislil je sam pri sebi; „po-vsodi vidi nihiliste in ne misli na nič druzega, nego na sredstva jih uničiti! Pri sebi doma naj dela, kar hoče, a tu naj jezik za zobmi drži." Valentina Mihajlovna je rekla, da hoče z gostom „aux petits soins", da pa njemu za takšno »petits soins" nič nij ; on sicer nij neuljuden, ali hladnokrven, kar je prav za prav j ako čudno od moža — „du commun". »Nič zato," rekel je Sipjagin, „poskusi svojo BreČo in trudi se malo." Valentina Mihajlovna obljubila je, storiti kar mogoče — in storila je res, kakor je obljubila. Začela je s tem, da je pri nekem tête à tête Kolomejceva pošteno izdelala. Kaj mu je rekla, nij znano, ali vrnil se je kot človek, ki je ukrenil, miren in krotek biti. Ta „rezignacija" delala ga Je nekako otožnega; a dajala mu je tndi nekakšno dostojanstvo .... o! o koliko dostojanstva! Valentina Mihajlovna seznanila je Solomina s celim domačinstvom — Maiijano pogledal je on renska poslanca dr. Pokluka r in dr. Tonkli. V Bejo prišel je tudi minister dr. Pražak. Osnovo dotičnega predloga predlagal je grof Hohenwart. Žalibog pa se osnova niti čitala nij. Razgovarjalo se je najprvo, je-li sploh treba takega zakona, ali pa zadostuje za take slučaje vladna eksekutiva. Kakor pa je znano, vladna eksekutiva v tem položaji nijroa moči in sposobnosti odpraviti nepokornost nekaterih državne osnovne zakone teptajočih sodnikov, ki na nečuven način svojo prisego prelomljajo, kakor je to izvrstno v državnem zboru dokazal dr, Vošnjak. Priznavalo se je, da v tem oziru naš zakon nij popolen. Za dopolnenje te nepopolnosti treba večine dveh tretjin kar se pa pri sedanjih razmerah v državnem zboru šc ne da doseči. To za Slovence sedaj najvažnejše vprašanje naj bi se pa rešilo s tem, da se izraz „landesüblich" v §. 13. sodnijskega postopnika raztolmači po ustavnej poti, za kar ne bi bilo treba dveh tretjin glasov. Vladna eksekutiva imela bi potem izvrševati tako v zakon proti onim sodnijam, ki proti duhu državnih osnovnih zakonov tolmačijo „landesüblich" za „gerichtsüblich", kar je napačno. Vlada bi potem oae nepo korne in trdovratne sodnike z disciplinarnimi kaznimi uže spravila na pravo pot. Cela ta zadeva odložila se je potem za prihodnje zasedanje, ker — nij več časa za — Slovence! Vlada ima se ve da tudi moč, da izda lastno naredbo s cesarjevim podpisom, ki bi to vprašanje vsaj začasno rešila, in to za slučaj, ako ne zboruje državni zbor. Minister dr. Pražak je vse te nazore „vzel na znanje" ter izjavil, da se bode vlada o tem predmetu posvetovala ter stavila sama svoj predlog. Državni zbor je danes imel zadnjo sejo pred Veliko nočjo. V zbornici bil je ta poslednji dan pred prazniki prav miren. V zelo kratkem času rešilo se je toliko predmetov v vsej naglici, ne da bi bili levičarji naskakovali ministerstvo ali desnico. Utrujeni so, uspeha ne vidijo, zato pa molče, kar je jedino pametno. Desničarji državne zbornice pač lepših velikonočnih praznikov nijso še imeli, nego bo letošnji. Oni gredo kot zmagovalci domov nad popolnoma strtim sovražnikom. Nova volilna reforma je se ve da najlepši dar, ki ga imajo državni po-Blanci dati svojim volilcem za velikonočno darilo. Je-li bodete tudi Slovenci vzprejeli svoje poslance kot zmagovalce? Težka je naša usoda; naši državni poslanci imeli so do danes Sisifovo delo; dajali so, a kaj so zato prejeli! Vender ne obupajmo! Naši poslanci vračajo se mej svoje volilce kot ju naci, ki so storili vse, kar bilo je v njih moči. Cela sesija je pokazala, da smo Slovenci postali v Avstriji važen faktor; z nami računa desnica, z nami se je ukvarjala levica, kakor še nikdar poprej. Cela desnica je terjatvam slovenskih državnih poslancev zelo prijazua, kmalu pride čas, ko se tudi dejan-stveno pokaže, da glasni klici narodnih naših zastop- nikov v dunajskem državnem zboru nijso bili glas vpijočega v puščavi! Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Dramatično društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek dné 3. aprila v deželnem gledališči ljubljanskem slovensko predstavo, in sicer na korist svojemu fondu. Kakor znano, so novčne razmere tega za razvoj naše književnosti tako eminentno važnega društva vrlo slabe in bilo bi želeti, da. se ta pot slovenska inteligencija v mnogobrojnem številu te predstave udeleži. Igral se bode nov komad „Snubitev". Vesela igra v treh dejanjih. Spisal J. E. Tomič. To je brez dvojbe najboljša hrvatska vesela igra. — („Išče se kandidat") je najnovejša tragikomična igra v jednem dejanji, več nastopih in jako pikantnih po- in dvogovorih. Glavne osobe so gospod Dež man (ropotač = „der alte Polterer"), dr. Sehrey, ki predstavlja junaka, oziroma prvega zaljubljenca, Leskovec, ki ne predstavlja prav za prav nič, gospod Mrhal, glasovit fizijognom, gospod dr. Suppau, Lassnik itd., ki se pečajo bolj s kulisami. Po izreku : „Zur liebe kann ich dich nicht zwingen", se v tej igri o ljubezni ne govori prav nič, tembolj pa o novcih. Dejanje je živahno, kajti vpletena so tudi mitologična bitja, kakor skrivnostni „Bürger-Comité" in „fakcijozna opozicija". Kandidat x. obnaša se strašno trdovratno, nič ga ne gane, ne prošnje, ne obljube, in ko uže mislijo, da ga imajo, izgine jim In ko nastopi kandidat y., zopet prejšnja sitnost, dokler se ne pogrezne tudi ta. Občinstva je primerno dovolj. Kasa je vedno odprta, konec pa še negotov. — (Berači) množe se v Ljubljani jako nad ležno. Zlasti trgovci, obrtniki in sploh ljudje, ki imajo prodajalnice, dobivajo mnogo vizit od teh cesto jako sitnih prosjakov. Popoludne pa posedajo po cestah zunaj mesta kar v kopah in preštevajo nabrane novce. Naj bi mestni magistrat v tem oziru skrbel za davkoplačevalce, ker pritožbe so splošne in opravičene. — (Zlata roža kreposti.) Velikonočna nedelja je v Rimu „rožna nedelja", ker v ta dan blagoslavlja p&pež zlato, tako imenovano krepostno ali čednostno rožo, katero potem pokloni v dar ka-toliškej kneginji, odlikujočej se s posebno krepostjo. Ta roža blagoslavlja se v vatikanskej kapeli izredno slovesno in odpošlje se papežev komornik, da izroči osrečenej kneginji to krasno in jako dragoceno darilo. Letos je zlata roža namenjena na Dunaj, dobi jo namreč princesinja Štefanija. — (Razstava v Trstu.) Visoko ministerstvo poljedelstva daje na znanje, da so se ustanovili 3 imenitni odbori, kateri bode polajševali udeležitev pri Tržaškej razstavi. Vsi trije odbori skrbeli bodo za skupne razstave posameznih pridelkov. Ti od- bori bodo posredovali mej glavnim razstavnim odborom v Trst« in mej razstavi ja I ci. Ti se morejo pri njih oglasiti, Če hočejo kaj na razstavo poslati, nij jim treba še le pisati v Trst. Posebno imenitno pa je, da se tistim, ki se pri omenjenih odborih oglasijo, mestnina za tretjino nastavljene cene odpusti. Odborniki za mlekarski skupni oddelek so postavili za tajnika g. profesorja viteza pl. Mozerja. Temu naj vsak piše, kateri hoče kaj več poizvedeti. Adresa je: Professor Ritter v. Moser, Wien, III., linke Bahngasse, Thierarznei - Institut. Sadjerejskemu skupnemu oddelku tajnik je g. profesor dr. Stoli, pošta Klosterneuburg, Niederösterreich. — (Prošnjo zu popolno izvedenje ra v no pr a vn osti slovenskega jezika pred uradi) posialo je državnemu zboru tudi občinsko zastopništvo trga Mokronog. — (Pesmaričica po številkah za nežno mladino) s pristavkom 10 narodnih na-pevov, katero je sestavil zaslužni gospod P o e r-ster in o katerej je tiskano vabilo na drugem mestu našega lista, je vsega priporočila vredna. Cena 15 kr. pa tako nizka, da si vlak lehko omisli to knjižico. Prepuščamo oceno veščakom, navajamo le skladateljevo opombo: „Petje po številkah, metoda trojice Galin-Paris-Cheve, je kot najložji pouk v petji zelo razširjen na Francoskem in Nemškem. Posebno se priporoča ta metoda za ljudske šole, ker se uči učenec pri njej misliti, na predmet paziti, ter se prihrani učitelju in učencu veliko truda in časa, kolikor ga je treba pri pouku v petji le po posluhu." — Ako se bode delce spečalo povoljno, izda se drug zvezek, kar treba le želeti. bolje od vseh druzih; — pri obedu sedel je na desnej strani od nje, a Kolomejcev na levej. Ko si je prtič za suknjo del, stisnil je oči iu se nasmehljal, kot da hoče reči „tako, zdaj bodemo komedijo igrali!" — Sipjagin sedel je njemu nasproti ter ga nemirno opazoval. Vsled ukaza gospe Sipjaginove sedel je Neždanov mej teto in gospodom Sipjaginom, a ne, kakor prej, poleg Marijane. Marijana našla je listek s svojim imenom, bil je velik diner, na prtiči mej Kolomejcevom in Koljo. Obed bil je izvrsten. Koj po juhi navel je Sipjagin razgovor zopet na tvornice in o tvornicah v Rusih. Solomin govoril je po svojej navadi le malo. Kadar koli je pa govoril, mu je Marijana gledala v oči. Poleg nje sedeči Kolomejcev je skušal jej dvoriti — ker nij smel polemizirati — ali ona ga niti pogledala nij; njegove ljubeznivosti bile so pa tudi prisiljene in puste, kajti moral je sam priznati, da mej njim in tem mladim dekletom nekaj vsako približanje zavira. Kar se pa Neždanova tiče, to so se razmere mej njim in gospodom Sipjaginom najedenkrat silno shujšale. Za poslednjega je bil Neždanov nekakšno orodje ali prazno mesto postal; on ga niti videl — a ni najmenj — videl nij I To se je tako hitro in s tako odločnostjo prikazalo, da se je Sipjagin začuden obrnil, ko je Neždanov nekoliko besedi svojej sosedi, sta rej teti odgovoril. Očividno je bilo, da ima Sipjagin nekatere tistih lastnostij, po kojih se osobito ruski dostojanstveniki odlikujejo. Po ribi rekla je Valentina Mihajlovna, ki je z vso svojo koketerijo hotela soseda od nje na desnej Bedečega Solomina očarati, svojemu soprogu angleški: „Naš gost ne pije vina, morda bi pivo pil" ... in Sipjagin ukazal je takoj slugi, da prinese „ale". Solomin pak obrnil se je mirno k Valentini Mihaj-lovnej in jej rekel: „Vi, milostiva gospa, gotovo ne veste, da sem jaz dve leti in še delj na Angleškem preživel, da torej angleški razumem ter tudi govorim. To povedal sem vam zato, da bi ne govorili v tem jeziku, ako hočete o mojej navzočnosti kaj povedati, kar nij za moja ušesa." Valentina Mihajlovna zasmijala se je srčno in glasno, ter ga zagotovila, da ne bode o sebi iz njenih ust nikdar nobene slabe besede čul. Njej samej videla se je ta opomnja Solominova sicer nekako čudna, ali morala je tudi priznati, da je to opomnja rahločutnega človeka. (Dalje prihodnjič.) Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 30. marcija. (Oticijelno.) Iz Trnova odposlana ogledovalna kolona združila se je v 25. dan t. m. pri Mrežici s kolono iz Koče, katera je pri Stukehanu 40 vstašev razpršila. Drugod se nij videlo vstašev. Večina krajev, skozi katere so šle kolone, je bila od mož zapuščena. V 27. dan t. m. napalo je pri Koro-vici blizu Cajnice okolo 200 vstašev pred-stražo; cesarske čete vrgle so vstaše nazaj po triurnem boji. Mrtev je bil 1 lajtnant, 2 moža ranjena. Vstašev je bilo 7 mrtvih in 15 ranjenih. Razne vesti. * (Operni pevec in trgovka.) Pred nekoliko dnevi, t'iko pripoveduje nemšk list, dobi jeden najpriljubnejših pevcev v Hamburgu povabilo k „soiree" v krasnej palači nekega denarnega velikaša. Ko se vse v družbi uže prijetno zabava, stopi hišna gospa ljubeznivo se smehljaje k umetniku z neizogibno prošnjo, naj kaj zapoje. Pevec se izgovarja, da denes nij pri glasu. Ker se pa prošnja vedno nujnejše ponavlja in ker hišna gospa nekako ne-voljna vzklikne: „Da sera kraljica, ukazala bi Vam, da bi peli!" gre pevec k glasoviru, poje neko pesen, zahvali se za ohligatno pohvalo in otide. Drugi dan pa dobi hišna gospa od pevca naslednji list: „Milostljiva gospa! Iz ponižnosti ste trdili sinoči, da nijste kraljica. Jaz pa se Vam to dokazal, ker spol ni l sem Vaš ukaz tako, kakor nekdaj, ko mi je izkazala kraljica . . . milost, da me je povabil«, na večerno zabavo ter mi pozneje poslala 100 lou-isd'orov. Vaš najudanejši, najponižnejši sluga . . ." Dve uri po tem prinese bogato galoniran strežaj pevcu nežno in vonjajoče pisemce, iz katerega razvije pevec listek, 2 bankovca po 1000 mark in svoj lastni list. Na listku je bilo zapisano: „Jaz nij-sem kraljica, kajti kraljicam pevci ne pošiljajo računov. Ker sem pa soproga trgovca, prosim, da mi za prejetih 2000 mark pošljete pobotnico! . . . .* Je-li pevec poslal denar nazaj, ga pustil strežaju, namenil za kako dobrodelno napravo, ali za se obdržal, o tem nijsmo nič zvedeli. * (Prvi živi zrakop lave i.) Vožnja po zraku je v denašnjih časih, če tudi nevarna, vender uže zelo navadna. Sploh se misli, da so bili prvi živi zrakoplavci — ljudje. Temu pa ni tako, ampak bile so živali, in sicer jedna ovca, jeden petelin in jedna raca. Vzdignili so se v zrak H), septembra 1783. ob 1. popoludne v Vereselji in prišli po 10 minutah na zemljo v gozdu jedno uro od Verselja. Vrv, na katerej je bil privezan koš, zaplela se je v vejah in pretrgala , koš pa na zemljo padel, živalim se ni zgodilo nič, le ovca je petelina malo pohodila. Prvi je bil na mestu Pilotro des Rnssin-s, ki je živalim odprl, in ta mož je bil prvi zrnkoplavec. O prvej živalskej vožnji po zraku se je v Parizu mnogo duij govorilo. * (Za č bel ar je.) S Tirolov se poroča, da obeta to leto jako dobro pašo za čbele. V dokaz navaja se, da je v Obermierningenu uže 14. t. m. neki posestnik Čbelam strdi odvzel. Pet tednov je uže jako lepo vreme, resje vse v cvetji in čbele so dobro nosile. Tudi jedeu roj se je uže ogrebel. Skoro neverjetno! * (Pariška razstava leta 1878.) se je v financijalnem oziru slabo obnesla. Skupni stroški so znašali 55,775.000 frankov, skupni dohodki pa 24,350.000.— Po prvotem načrtu bi bil moral pri-mankljaj znešati samo 10 milijonov frankov; Ker so bili pa vsi stroški večji, in vsi dohodki manjši, kot se je prvotno mislilo, je narasel na 31,340.000 frankov. * (Čudna noša.) Amerikanski listi pišejo: Kolibri, golobje peroti in ptičje perje na klobukih naših dam umaknili so se novemu lišpu. Naše gospe, ki se nosijo po najnovejšej modi, imajo za lišp na klobukih in rokavih zelene kače in kušarje iz pliša. Jako razumljivo, ker se uže Eva nij bala žive kače! * (Eskurial,) kraljeva palača blizu Madrida, velik je spomenik španskega razkošja in umetnosti. Velikanska ta palača ima 8 stolpov, 1(> dvorov, 3000 oken, 1200 vrat, 13 samostanov, v katerih je v prejšnjih časih bivalo okolo 200 menihov, 90 vodometov, 350 kvadratnih metrov fresko-slika-rije. Eskurial je sezidal kralj Filip II. na čast sv. Lorencu v podobi ogromnega rošta, ker legenda o sv. Lorenci pripoveduje, da je kakor mučenik na roštu vzdihnil svojo dušo. V glavnej cerkvi Esku-riala se nahaja glasoviti umotvor Benvenuto Celi-nija, namreč izveličar, izdelan iz nu rudeče marmorjevem razpelu, rialu ima 130.000 zvezkov, mej arabskih rokopisov. * (Izseljevanje iz Angleškega in Irskega) raste od leta do leta. V letu 1881. se je izselilo 400 000 osob, največ v severne amerikanske države, potem v Kanado in druge britanske naselbine. Za to leto pa delajo razna obrtništva, polje delstva in delalska društva priprave, po katerih se sme sklepati na še obilno izselitev. V amerikanske severne države se v letu 1881. preselilo 440.000 j osob, mej temi 125.000 Nemcev. * (Število konj po raznih državah.) Največ konj, namreč okolo 1(> milijonov ima Ruska; blizu 4 milijonov jih ima Avstrija, le po nekoliko menj jih imata Nemčija in Francoska; 3 milijone jih | ima Angleška, blizu dveh Italija, okolo 2/3 milijona Španija in Švica. — Primeroma največ konj je na Ruskem, kjer pride na vsakih 1O0 ljudi okolo 15 konj, na Danskem 13, v Rumuniji 12, v Avstriji 11, na Francoskem 10, v Skandinaviji in na Nemškem po J), na Angleškem 8, na Grškem in Nizozemskem po 7, v Italiji 6, v Italiji 6, v Belgiji 5, v Španiji in Švici po 4. belega marmorju Knjižica v Esku-temi okolo 4000 ^>tJLX3.aosl££t "borza dne 30. marcija. (Izvirno telegratično poročilo.) Enotni državni dolg1 v bankovcih ... 75 gld. Enotni državni dolg v srebru . . 76 , Zlata renta...... ... 93 „ 1860 državno posojilo . . ... 129 „ Akcije narodne banke....... 819 „ Kreditne akcije......... 326 „ London............ 120, Srebro............ — . Napol.............. 9 J C. kr. cekini........... 5 t Državne marke......... 58 „ 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 118 „ Državne srečke i/. I. 1884 . . 100 „ 169 „ 4°/0 avatr. Blata raste, davka prosta . . 93 „ Ogrska zlata renta ti0/,,...... 118 „ ■ 4°/o ...... 87 „ „ papirna renta 5°/0..... 86 „ 5°/0 Štajerski; zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Dunava retf. srečke 5°/f . . 100 gld. 112 n Zeuilj. obč. avstr. 4I/a,/0 zl»t5 Zll8t- listi . 119 „ Prior. oblig Elizabetirie zapad. železnico 98 „ Prior. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 n Kreditne srečke.....100 gld. 177 - Rudolfove srečke..... 10 „ 22 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 126 „ Traramway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 208 55 20 45 40 52 62 60 50 25 15 30 60 80 75 50 25 kr. Ravnokar jo na svitlo prišla: Pesmaričiea po številkah za nežno mladino s pristavkom 10 narodnih napevov (64 Številk na 48 straneh). Sestavil Anton Foerster, založil in natisnil Rudolf Milic v Ljubljani. Cena 16 kr. Pri tej lepej obliki in pri tako nizkej ceni tega broširanega praktičnega zvezka pričakujemo, da bode prvi natis takoj razprodan. Po pošti naj se priloži za 1 iztis 2 kr., za 2 do 7 iztlaov 6 kr., za 8 do 17 iztisov 10 kr., od 17 iztisov dalje 15 kr. — Na vsakih 12 iztisov priloži se 1 iztis brezplačno. T7"aTbIl©. Uljudno se vabijo čč. gg. učitelji, orga-nisti in pevovodje, katerim je moč priti, k prijateljskemu pogovoru zaradi „Pesmaričice po številkah" na dan 5. aprila t. 1. ob 10. uri dopoludne v poslopje II. mestne ljudske šole na Cojzovej cesti, kjer Be bode ta nova stvar pojasnila. Skladatelj in zalo/nik „Pesmaričice po številkah". Tržne cene v LJubljani dné 29. marca t. i. I. izkaz doneskov za spomenik dr. J. Bleiwisa viteza Trsteniškega. Slavna Matica Slovenska v Ljubljani . . „ čitalnica v Ljubljani..... Slavno telovadno društvo „Sokola v Ljubljani............. G. dr Jernej Zupanec, c. kr. notar itd. G. L. Kobič, dež. poslanec v Ljubljani . G. dr. Čcbašek Andrej, kanonik itd. v Ljubljani........... G. Pakič Mihael, trgovec v Ljubljani . . G. dr. Papež Fr., odvetnik v Ljubljani . G. Grasselli P., deželni odbornik itd. v Ljubljani........... (!. Matej Kred, dež. tajnik v Ljubljani . G. Dovgan Janez, lastnik zalogo hišno oprave v Ljubljani....... G. Nolli Srečko, kleparski mojster itd. v Ljubljani........... G. Josip Sebneid vit. Trcuenfeldski, državni poslanec itd...... . . 6. P. Maks Pivec v Admontu na Štajerskem ............ G. Žagar Dragotin, kontrolor deželne blagajn i co v Ljubljani....... G. Sv. J. iz Radeč na Dolenjskem za sedaj............ Vkupe . . 200 gld. — kr. 100 n - „ 25 » - » 100 „ - „ 16 n - n 10 „ - „ 10 , - , 10 „ — „ D 3 2 50 10 5 2 553 gld. — kr Umrli so v fJiiltljaui: 27. marca: Ana Drobnič, dekle hči, 31/... mes., Dunaj ska cesta št. 23, za črevesnim kataroin. — Karol lioršic, urar, 72 let, Žabjak št. 6, za plučnico. V deželnej bolnici: 24. marca: Jožef Kr/.en, čevljar, 23 let, za jetiko. Mihael Jaukole, dninar, 65 let, za vodenico. 25. marca: Katra Bezlaj, duinarica, 49 let, za plučno tuberkulozo. 26. marca: Ivana Vrlovee, dninarica, 30 let, za jetiko. — Katra Demšar, gostija, 60 let, za slabostjo. Zahvala. Za toplo sočutje in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu predrazega soproga, oziroma očeta, gospoda FR. H. IGLICA, trgovca in posestnika, se prearčno zahvaljujeta vsem sorodnikom, prijateljem in znancem (191—2) Barbara Iglic, Adela Iglic, soproga, h$i. V Dobu, dne 28. marca 18--J. MM Hi NAJBOLJŠI ZA UGARZfr \ JE ^» LE HOUBLON Franc osk fabrlkat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!! /i Pravi je ta papir za cigarete samo ;\ $£) tedaj, če ima vsak liBt znamko LE S HOUBLON in vsak karton nosi Sj V) varstveno znamko in signaturo CAWLiiV & WENRY,alieinigo Fabrikantcn, PARIS seuls Fabricants brevetés des Marques : ? ^ 1B R A N A iv4 s U tfVattAU Wlo^ Couleur Maïs "»*—** -•* »»■»- • Blanc ou Mais *r-Ornes dachanw^4 Pfenfea, hektoliter . . . Kež, „ . . . Ječmen „ . . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, B . . Ki < niza, n . . . Leča „ . . . Grah „ . . . Fižol - . . . Krompir, 100 kilogramov . HJMIO, kilogram . Mast, „ Spe h frisen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . .Jajca, jedno...... Mleko, liter...... (iroveje meso, kilogram Tele«'je „ „ Svinjsko „ „ Koštiunovo „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, : „ _ Hiša gld. kr. 9 10 85 5 4 3 74 04 5 20 G 40 9 — 9 — 10 — 2 86 1 7 — 84 — 72 — 78 — 82 — IV. — 8 — 56 — 50 — 60 — 30 — 40 — 18 2 86 1 78 6 10 4 20 St. 41 na sv. Petrn predmestji, tik Urbasove hiše, kjer bode zdaj nova cesta, z velikim prostorom za stavbe, je prostovoljno na prodaj. Natančneje se izve pri lastnikih v hiši ali pa v dr. Zarnikovej pisarni. (163—3) Cvet zoper trganje, po dr. Malici, (533—24) je odločno najboljšo zdravilo zoper protln ter revmaHzrm, IrffanJ* po ut/lli, holerlne v krizi ter živcih, oteklino, otrpt* urle iti klt*> i til., malo časa ce se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zalimi. Zuhteva noj se •urno „cvftu zoper traanj« fto dr, BtnlUsi" ar zraven stojeeitt zname-t\)etn; 1 atokloii.ca Mi ter., pravega prodaje samo lekarna „pri samorogu" J, pl. Tmkoczyja na Mestnem trgu it. 4 t ^Ljubljani. Št. 2386. Razglas. (196—3) Leta 1882. stopijo naslednji gospodje mestni svetovalci iz mestnega zbora: iz III. volilnega razreda: Janez Nep. Horak, dr. Valentin Zarnik, Josip Luckmann, dr. Robert pl. Schrey, iz II. volilnega razreda: Fran vit. Gariboldi, dr. Frid. Keesbacber, Karol Leskovic; iz I. volilnega razreda: dr. Josip Suppau, dr. F. Snppantschitsch. Razen teh se ima v III. volilnem razredu namestil ranjkega mestnega svetovalca Josipa Jurčiča domestovalna volitev vršiti. Nasproti pa ostanejo še naslednji gospodje svetovalci v mestnem zboru: dr. Karol Bleiweis, Leopold Burger, Rud. grof Chorinr«ky, Karol Deschmann, dr. Josip Dre, Fran Doberlet, Aleksander Dreo, Fran Fortuna, Anton vit. Gariboldi, Fran Goršič, Anton Lascban, Peter Lassnik, Fran Peterca, Vašo Perričič, Rajmund Pirker, Josip Regali, dr. Adolf Stbuffer, Ignac Stupica, R. Zhuber pl. Okrog, Fran Ziegler. (159—2) Dopolnilne volitve se bodo vsled sklepa mestnega zbora od 14. t. m. naslednje dneve vrSile: III. volilni razred voli II. aprila 1882 dopoludne od 8. do 12. ure. Če bode ožja volitev potrebna, tako se bo ta isti dan popoludne od 3. do 6. ure vršila. II. volilni razred voli 13. aprila 1882 od 8. do 12. ure dopoludne in v ožjej volitvi popoludne od 3. do 6. ure. I. volilni razred voli 14. aprila 1882 od 8. do 12. ure dopoludne in v ožjej volitvi popoludne od 3. do G. ure. liazpisi volitve in glasovni listki se bodo gospodom volileem o pravem času dostavili. To se s pristavkom naznani, da smejo izsto-pivši mestni odborniki zopet vol'eni biti in da je kak ugovor zoper veljavnost dovršenih volitev naj-dalje 8 duij po končanej volitvi mestnemu zboru predložiti. ttestni magistrat v LjnNjani, dne 15. marca 1882. Župan: Lase ban. Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk wNarodne tiskarne".