ŽENSKO VPRAŠANJE IN NAŠI NARODNI STRANKI.*) HOMO NOVUS. LJUBLJANA. (i-otovo je za vsako politično stranko potrebno, da se resno zanima tako i za splošno socialno gibanje kakor tudi za žen- sko vprašanje. Zanimalo bo torej marsi- koga zvedeti, na kako stališče da ste se postavili glavni slovenski politični stranki glede ženskega gibanja. Koristno je to tudi za vse one, ki se s tem pečajo, da bodo vedeli, kdo jim je prijatelj, kdo na- sprotnik. Označiti hočem torej na kratko stališče narodno napredne in katoliško-na- rodne stranke proti glavnim težnjam žen- skega gibanja in ga medsebojno primer- jati. Moja naloga bo pokazati, v koliko da odg-ovarjajo nazori »liberalne«, oziroma »klerikalne« stranke splošnim namenom ženske emancipacije in programu, ki ga zastopa »Slovenka«. Opiral se bodem na izjave, katere sta podala v svojih preda- vanjih: »Žen*ka in javnost« dr. Tavčar *> Uredništvo „Slovenke" si iz kratkih poročil v « ljublj. dnevnikili ni moglo ustvariti lastne sodbe ne o i predavanju g. dr. Tavčarja niti o onem g. dr. Lampeta I ter priobčuje ta članek s primerno reservo. Op. ur. ^ 54 za »liberalno« in dr. Lampo za »kleri- kalno« stranko. Dr. Tavčar zavzema ženskemu giba- nju prijaznejše stališče nego dr. Lampe. V svojem predavanju v »Splošnem ženskem društvu« nam ni povedal sicer nič novega. Glavna misel njegovega govora je bila : žena naj nastopa v javnosti ! Toda povedal ni, kako naj žena nastopa v javnosti ! Pri- poročal je le, naj se žena oprosti duhov- niškega varuštva in nadzorovanja in da naj sama svobodno misli. To je sicer pri nas na mestu, ker so zlasti nižje mase ženstva popolnoma v roki duhovnov, ki ravnajo ž njimi, kakor se jim ravno zdi najprimer- nejše. Toda proti drugim ženskim zahte- vam je to vendar malenkostna stvar. Žen- sko gibanje pozna tudi važnejše točke, kakor je »osvoboditev iz duhovniškega varuštvac, in o teh točkah je dr. Tavčar molčal. Sploh je bil ves govor dr. Tavčarja precej reserviran in nezaupen, ker se dr. Tavčar sploh mnogih stvari ni dotaknil. Ali toliko pa zamoremo zagotovo posneti iz dr. Tavčarjeva govora, da narodno na- predna stranka ženskemu gibanju ni na- sprotna, ampak da je le nekoliko nezaupna proti prehitremu prodiranju naših nazorov o ženskem vprašanju. Ce tudi ni torej »liberalna« stranka navdušena boriteljica za naše ideje, pa nam vendar ni nasprotna. In to nam daje up, da dobimo vendar sčasoma pri njej trdnejše opore. — Če bi se vprašali po vzrokih, ki bi nam pojasnje- vali to reserviranost in nezaupnost, ki vlada tudi pri inteligentnih krogih narodno- napredne stranke, tedaj bi si mogli to le tako tolmačiti, da je velik del slovenske inteligence sploh proti vsemu novemu, modernemu zelo nezaupen in da je naša »napredna« inteligenca v marsikaterem oziru neznansko konservativna. To se da opažati tudi v drugih stvareh, tako n. pr. v leposlovju in drugod. Poznam odlične, zelo izobražene može narodna-napredne stranke, ki gledajo s prezirljivim nasmehom na vse delovanje v prospeh ženske stvari. Ne vem, če vlada ta nezaupnost in apatija iz prepričanja ali iz kakih osebnih ozirov, ali iz napačnega tolmačenja ženskih za- htev ! Nočem dalje razmotrivati tega vpra- šanja, faktum je enkrat, da je tako In da bo treba še mnogo časa in truda, da se dovedejo naši inteligentni krogi do pravega naziranja o ženskem vprašanju. No, če nimamo v narodno-napredni stranki navdušenih soboriteljev, imamo pa v »klerikalni« stranki naravnost nasprot- nike. To se je videlo že večkrat, ko je nanesla govorica na žensko vprašanje in zlasti na žensko gibanje na Slovenskem, to se je videlo tudi sedaj pri dr. Lampe- tovem predavanju. Jedro njegovega pre- davanja je bilo : ženi, katero je postavilo krščanstvo na boljše stališče, naj bosta odprta dva pota: zakon, v katerem je seveda odvisna od moža, in krščansko devištvo v samostanu. Dr. Lampe seveda ni izrecno rekel, da bi morala vsaka ženska, ki se ne poroči, v samostan. Toda iz tega, da je samostansko življenje toliko hvalil in mu dejal nekako prednost pred življenjem v svetu, je razvidno, da je ideal dr. Lampetovega naziranja o ženi : zakon ali samostan. Omejenosti dr. Lampetovega naziranja o ženskem vprašanju nam ni treba še le dokazovati ; vidijo lahko vsakdo, ki le pomisli, kaj bi bilo, če bi bila ženi mogoča le ta dva pota. Dr. Lampe je s tem enostavno zavrgel vse moderno žen- sko gibanje, ker je s tem pomaknil ženo naravnost za nekaj sto let nazaj. S tem se je pokazal on in stranka, v katere imenu ali sporazumljenu (?) je govoril, nasprotnika vsega modernega ženskega gibanja, onega gibanja, ki hoče omogočiti ženskam, ki čutijo za kak poklic veselje in zmožnost, da se zamorejo proste in neodvisne same ohraniti, ki hoče narediti iz žene človeka iste veljave, ki jo ima možki, ki hoče upe- Ijati eno moralo in en zakon možkemu in, ženski, sploh, ki hoče napraviti možu ena- 55 kopravnega in istovrednega človeka tudi iz žene. O vsem tem gibanju, ki navdušuje vsakega človekoljuba, možkega in ženo, in • s katerim se peča ves moderni svet, noče dr. Lampe nič slišati. Mi vemo sedaj, da je dr. Lampe, ki se je norčeval iz onih, kateri se trudijo, da bi bila tudi žena bolj izobražena nego je bila dosedaj, ki hočejo pripraviti, da bi se tudi žena pečala z res- nimi opravili, tudi z onimi, ki ne spadajo v gospodinjstvo, ki hočejo ženi zbistriti duha in ublažiti srce, naš nasprotnik, da sta našemu gibanju in delovanju dr. Lampe in njegova stranka sovražna. Spoznali smo torej svoj položaj, vemo, kdo nam je prijatelj, kdo neprijatelj. Trdne zaslombe nimamo ni pri eni, ni pri drugi stranki. Žalostna resnica je, da ni našla morebiti še nobena ideja pri nas in tudi drugod toliko nasprotnikov, kakor ravno žen.sko vprašanje. In vendar ni toliko vzrok tej apatiji prepričanje dotičnikov, saj ne morejo dobiti tehtnih vzrokov za svoje nasprotovanje, vzrok je ali v osebnih ozi- rih in dobičkaželjnosti moškega spola ali v splošnem n e r a z p o r a z u m- ljenju in velikanski nevednosti! Zla- sti zadnja nam škodi največ. Kdo ne pozna onih bajk, da hočejo postati ženske — možki itd. Če hočemo torej kaj doseči, je treba najprej, da vsak po svojej moči uči ljudi in jim razjašnjuje nejasne ali pobija napačne pojme o ženskem gibanju. Skrbeti moramo najprej, da dobimo inteligentne kroge na svojo stran, potem bo pronicala ideja enakopravnosti in osamosvoje žene tudi v ljudske mase in odobrila obilen sad ! Potem se zmanjša in izgine krog nezaup- nežev, propade pa tudi zbor naših nasprot- nikov ! A da se uresničijo naše nadeje, bo treba še mnogo napora in požrtvovalnosti, in zato na delo ! 56