Kiro Gligorov Akcija za dvig delovne storilnosti Po vsem sodobnern svotu je velik interes za povefcanje delovne produktivjnosti. V holj raz-viitffli državah, kjer bolj potznaijo gospodarstvo in kjer je ipraiksa vsakega proizvajalca soočila s probl.eimom delovne produktivnos mnogiih delavcev, mojsfcrov, ižiženij-jev, pro-šizvodinilh organizatorjev im na njegovi osnovi se dasega vsaik d«n večji učkiek, Seprav je bilo zamj patrošenega manj dela. To je anaik, da se začenja živo ijudisiko delo ceniiti, da se začenja z njim gospodariti in da začenjajo mehanizacija, boljša orgainizaciija in druge prednosbi iraizvite praizvod-nje goisipodovaiti ip'rokvodai-emu parocesu. PLHČNI SISTEM IN DELOVNA PRODUKTiVNOST Če pogledamo n.a to stvar po fcej strairii, se moramo vaseliti razipravljainija vn ga vzpodbu-ja[ti, da bi se interes za delovno produktwno$4 razširil in dobil čim bolj kanikretne oblilke upo-raibe z.n.aniih metod kaikor tudi isaiaijdibe novih. Pri tem Uigiataivtljaino pojaiv, Sci bi mogel ves pio- blem delovne produktivnosti asvetlifi enostran-sko ali ga omejiti na ugotavljaorije velikega in zelo važnega, vendaT ne edinega činitelja de-lovne produktivnosti. Kadankoli se namreč pri na>s nazpravlja o delovni produktivinosti, se ugo-feavLja, da ne narašča v zadostni meri zabo, ker plačni sLstem v goapodarstvu ni dobeir. Zato se predlaga, naj bi ga spremeaiiili. Najbolj pogosto se postavljajo tudi predlogi za spremeimbo plač-nega sistema, ki se niso daleč odimaiknili od splošne ideje, kaiko je treba reforaikati plačni sistem. Naj ta^ko povemo, da v nobenem primeru ni treba zapostavljati, temveč nasprotrio poape-ševati in okrepiti napore, da bi iz,našli čLm boljše obliike za nagrajevanje, da bi plačni sistem po-stal vzpodbuda, a ne ovira za povečanje delovne produktivnosti. Postaviti pa je mogoče vpraša-nje, ali ni dolžaast vseh, ki se ukvatrjajo s tem problemom in ki jih miuči ta problem, da se vse-mu temu vprašanju približajo kot zamotan«nu problemu, za kaiterega uspe^M) obVladainje so potrebni naipori na razniih področj'Lh iin ne saTno na sektorju plačnega sistema. Zakaj mislimo, da je praviki©, če se taiko lotlmo problema? Delovna produktivnost je re-zultat števil'tii)h činitelj«v v prokvodaiji. Rezul-tainta je minogili naiparov, iki jih je breba pod-vzeti, da bi dasegli učinke. V delovtni produkitiiv-nosti se merijo ekonoonsika poditiika in njeno praktli&no funikcioniranje, nivo tehiraii6nega in eikonomskega znanja ljudd, stopnja mehainiziacije, organizacije in še po vrsti mnogo drugih čini-teljev, od katerith vsa'k zaiie ne*kaj pomeni in po katerem je mogoče vplivati, da se delovna pro-duiktivmout počasi pamika naprej. AH ne govori to dejstvo, da se vsa raamišljanja ipri razpiav-Ijanju o delovni produ.k,tivaosti ¦ zaeenjajo ia končujejo s pla&iim sis-temom, da je treba iti naprej in širše nazgrniti problernatiko prodojk-tivnosti, odpirajoč nnva podroeja'za kritičmo raz-mišljanje im kair je najvažnejše, za konstruiktivne »kcLje. Ce poteimtaikem izhaijaimo s tega stališča, je frreba ločiti dve stvari: delo na nada^ljnjem izpo-poLnjevan.ju ali iakanju naj,p.riimernejši'h ablick za novi sistem plač od izkoriščanja pozltivnih. prvjn v sedanjem plačnem sistemu, ki nas lahko pri-bližajo ciilju — boljšemu plačnemu sistemu in stalr>o rastoči delovni produiktivnosti. Razisikova-nje novega sistema jra-viti, da dosežemo na d»našnji;h osnovah boljie rezultate. Ti dve nalogi ne samo'. da nista ne-združljivi, temveč se kažeta kot orgarvsko v«zaani, ker do novega sisteraa ai mogoče prlti na,glo tako da bi spremnili »stari«, a da bi po ene-m letu znova ugotavljaili, da je treba iskati »nov« sistem. To ne pomeni, da naj pozabimo na sla-bosti tega sistema, temveč da jih je tretoa v (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) dkviru sedamjega sistema ublažiti ali celo tudi odstaamiti, izkooristi pa do najvišj-e meire predmo-¦ti, fci jih ta sistem nedvomno kna. To je praik-t&no in kosistruMivno stališče, ki omogoLa na-predovanje tudi v razdobju, ko se rs.-zisikujajo ncxve oblike, da bi kaeneje ob še boLjšem sistemu jnogjli Se hitreje nagaredovati. VZPODBUDA ZA KVALIFICIRANO DELO Ne da bi si domišljali, da lahko v okviru uvod-nega članka izčrparno akcije na raznih področ-Jih, ki lahko poimenijo korak nsuf. ^j v de'owii produktivinosti, naj pokažemo sannj ..-••' " *V*t - ¦ izmed njih. Tovariš Svetozar Vukmaoovič je 24. tega meseca na komfarenci za tieik izjavid, da doJoča načrt družbenega plana možnost, da se poveča kupna moč delavcev in uslužbencev. Ce se iz-vede povečanje kupne moei s povečanjem tarii-DJh postavk, ali če bo poleg popravka tarifnih postavk dama možnost večje udeležbe podjetij pri dobičku za plače — tedaj se podjetjem rmdi moemost, da bolj pravilno postavijo razmerje plač v tarifnern pravilniku Ln da dobijo v po-večani udeležbi pri dobičku osnove za učinkovi-tejSi in širše zamišljeni sistem premiranja po delovmem učinku. To so torej realne osnove Ln realne možnosti za akcijo. Kako naj se praktično to izvede? Ko se bo kmalu postavilo vprašanje, katko uporafoiti dano možnost za korigiranje ta-rifnega pravikiilka, je treba izhajati iz izvedbe realme ocene vsakega delovnega mesta, potreb-nffli kvalifiikacij za posamezno delovno mesto, priznavaj oč pri tem, da morata dati blagovna proizvodnja vn tržišce ustrezajoče prlznanje tru-du kvalificiranih in visokokvalificiranih delav-cev. Smo d:ržava, ki je šele izšJa iz zaostalosti, pre^rbljeni smo s precejšnjo moderno tehni>ko jn praviilno uporaibljanje te tehnike zahteva zna-nja, kvaiifiikacitj. Piačni sistem naj zato izpod-buja pridobivonie kvalifikacij. Čitnprei to na-pnavimo, tem prej bomo imeli rezultete v raz-voju im predrv&em — v delovni produktivmosti! Vsafca težnja, da se Izenačuje delo ne glede na to, katkšem učinek iin kaikšno kakovost daje (kva-Bficiiraaii delavec pa daje večji ufeinek kakor ne-kvofldficiraTii) vdeče nazaj v zaostatost. DELE2 PRI DOBIČKU PO DELOVNEM USPEHU Prav taiko je breba gledati tudd na povečano ndeleabo pri dcbičtku za plače. Ob podovici le-tošnjega leta je obražuin podjetij z Narodmo ban-ko pofeazal, da sodelujejo industa-ijska podjetja . povpaiečno v dobičku za plače v višini ene i>n pol pilaiče na leto. Ta delež že sam po sebi pomeni reano izpodbudo. Če se bo od 1. januarja ta dolež povetail do take mere, da bo znašad dve plaii na l«to, je to že popolnoma dobra ostiova za šiiržo liporaibo premiijsliLh pravilnikov. Ni torej po-trebno iti po liniji raadeljevanja piremij v so-Bazm«rj-u s pJačami, brez mea-jenja učinka in zasiug dati vsem enako im podoibno, tetmveč ob-delaiti premiijsike pravilnilke, dati krilerije in naariila, ustvariti atmosfero pTizadevanja m boja za večji osebni usipeh in nato delili p-o tem za-služeni delež v dobioku. Ceipirav se zdi na prvi pogJed, da ni nič bolj logionega kaikor je to, kna s&mo mannjši del podijetij premvjske pravMnvke, večji del podjetij pa deli dobiček na enake dele, ne da bi predhodno ocenila rezultate itd. VEČ IHICIATIVE ZA UVAJHNJE NOVE TEHNIKE Raznnišloajmo še o drugem prkneru. Ni no-benega dvoma, da pomeni uvajanje mehaniza-cij€ naipredek v delovni produktivnoeti. Sodobni stroji, zamenjava človeškega deJa z orodjem za delo neposaredino prispevajo k temu smotru. Ali smo izskaristili vse možinasti v tej smeri in ali je vedno govora o objektivnih težavah in slafoostih? Proizvodnja sredstev za proizvodnjo v draavi na-rašča, uvoz sfcrojev, rezervnih delov, naikup li-cenc, novih postapkov je na višjem nivoju ka-kor kdaj koli p«rej. Še vedno pa imamo podjetja, ki ostajajo pri stari tehniki, ne ugotavljafjo, ali pa nimajo dovoij iniciative, da bi izkaristOa prednos^i uvajanja novih strojev. Res je, da so tudi znatne objektivne težave. Del amortizacije za zamenjavo je blokiran, sredstva za samostoj-no razpolaganje so v -neikate.rih. vejah nezadostna, plačUna bilanca ne omogoča vedno nakupa po-trebne mehaoiizacij«. Kljub temu pa je potrebno v tej smeri mdSiiiziTati in ori€intiira.ti vse svoje vire denarnih sredstev. Prihodnje leto bo znašala amortizacija okrog 140 milijard, sredst-va za sa-mostojno raizpolaganje okrog 40 milija/rd in ino-zeinska apirema za rekonstrukcije pa naijmamj 10 mLliiard. To so anatna aredstva, s katerimi se lahiko -podje-tja osvežijo z novo tehniiko in na-pravijo koraik naprej k naprednejšemu načinu proizvodnje. To pa bo prav tako vplivalo na delovno paroduktivnGSit m zato t-udi na plače delavcev. Pravočasna nabava suroviin, rezervnih deilov, stabilnejše cene za reprodukcijski material vpli-vajo po svoji stnani na bolrj harmonično delo podjetij vn odpravljajo izgube, ki so bile sprem-ljevaltii pojav v prej&njih letih, ko se ]€ delaio v težavnih materia.liniih okoliščinaih. Če ima.mo sedaj večja sredatva, ali nista pravilna politiika zagotovitve zaJog za enaikoimerno delo in zaJože-no®t z rezervnkni deli pogoj za bolj učkikovito goepodairjenje? Ali so podjetja naipravila vse v tej smeri? NAMESTO OBRTME — ZHANSTVENA DELOVNA OBGANIZACIII VečSora* je bilo poudairjeino, da je zna&aj dela in argamizacije imnogiih naših i.nduis:triJBikih pod-jetij ohrten. To velja tudi za nekatere večje to-vaanne strojev. Na tem podiročju zaostajaimo mar-da boGrj kafeor na kateremfeoli drugem za na-predinejšiinia državami. Dogaja se, da poipolnoima nova tovama ne daje tistega učimka, kataršnega daije isba aili boilj zastarela tovairna v državah, kj-er so dosegili naobaLj sodobni nivo dalovne otrgamazacije. To vpirašanie nas uvaja v središče prabilema, kaij pomeni zagotoviti kvailificirane kadire ki organizitrati piroiizvodini piroces. Stroje izdelujejo ljudje, toda kako bodo stroji izkori-ščeni, kaikšen ueinek bodo dali, to je prav tafco veliika stv-air kaikoir izd-eiati samo sredstvo za proizvodnjo. Ntka aaializa izda,tkov pod.je-ii.j iz sredstev za saimoisftojtruo nazpolagaiije j€ za 20 in-di.istrijsikih podjetij pcika^aJa, da je WIo najmaioj uip.orabljeino Uiapasaibljanje delavcev, za pnri-dobivanje kvalifiikacij, za uvajainje boljšili de-lovnih metod. Taiki ksdatki pa so na.jboij pro-duktivne investiciije, ker oplemenitijo cloveško dek). Medtem ko je v podjetjih interes za raz-širitev, za razne druge gradnje, se izdatki za pridobivanje fcvalifikacij ocenjujejo kot bresne za podjetje ali kot ndka vr$ta socialniih. izdatkov. V vseh 20 ank€oimenile ustvarjajije nuj-nih predpostavk za njihovo uvajaoije, kajti ka-kršemkoli bo bodoči sLstem nagrajevanja bo bolje fuTnkciomiirail, č« ga bomo uporab-ljali p-ri boljši organizaciji in pri upoiraibi sodobnih metod oce-njevanja učiruka delaivčevega dela. Sikraittta, ne da bi ublaževali diskusijo in usmerjajoč jo čim bo3j v kongtmktrvno smer ne-posredine pomoči oTganotra, ki naj predlagajo b^oJjše metode JTaigragevaaija, je treba vložiti vei energije v aikciije, ki so jasne in izvedljive, za kateire ima