Rp<* strojnih pušk. 50 tisoč pušk. 200 oklopnih voz. 10 000 motornih vozil. 200 mctoHkl^v 1 pamlk z 10 000 t ona r-i in 3 5000'- « petrolejske ladje ter veliko število i j.'ih ladij in ogromno količino vojnih potrebščin in streliva. Med angleSkhni ujetniki j^ 8000 ranjenih. ki so zdaj v zdrav iiški eskrbi. Poročilo pravi nadalje, da so Jupcnci imeli okrog 3000 mrtvih in ranjenih. 28 reied ujetniki Tokio, 22. febr. s. Uradno poročajo, da je med 73.000 ujetnikov v Singapuru generalov, med njimi so razen generala Percivala geneiali Macfield, H?adcoma. poveljnik 30. armadrega zbora, geneia! Snowden Smith. poveljnik 18. pclka ln general Cecil Arthur Callaghan. poveljnik slngapurske garnizije. Proslava padca Singapura v Pekingu Peking. 22. febr. d. V petek ?o se v prestolnici severne Kitajske pričele tridnevne svečanosti v proslavo padca Singapura. Svečanosti so bile otvorjene s proslavami v šolah in uradih. Major Yuchingho je priredil svečano recepcijo, ki so se je udeležile vodilne osebnosti ki-tajsko-japonskih obiastev skupaj z diplomatskimi predstavniki držav osi ter državnih pripadnikov osn:h držav. V petek popoldne so bila sirom pekinškega mesta mnogoštevilna skupna kitajsko-iaponska zborovanja, japonski vojaški oddelki pa so priredili svečan obhod po mestnih ulicah. Zvečer je načeln;k politične komisije za severno Kitajsko Vangitang priredil slavnostno večerjo, na katero je bilo povabljenih več sto odličnikov. Sli- čno kakor v Pekingu so se pričele tridnevne proslave, ki trajajo do ponedeljka, tudi v drugih severnokitajskih mestih. Združitev azijskih plemen Tokio, 22. febr. d. Znani japonski politični komentator dr. Marinosuka Kajima ugotavlja v oficioznem listu »Japan Times and Advertiser«. da so se azijska plemena v sedanji veliki vzhodnoazijski vojni prvikrat v zgodovini pokazala pripravljena za harmonično sodelovanje. Kajima nagiaša, da je bil pretežni del azijskih plemen doslej hlapčevsko odvisen od svojih anglosaksonskih izkoriščevalcev in je bil od njih tudi prisiljen napram Japonski gojiti neprijateljsko razpoloženje. Ta azijska plemena, nagiaša Ka.vma. se bodo zdaj prepričala, da je najbolj modro, otresti se svojih ukazovalcev. in se bodo povrnila nazaj k svoji stari azijski domovini- Nt daleč čas. ko bo mogoče videti vsa azijska plemena združena v največjih naporid in splošni borbi z Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo, ki sta njih skupni sovražnici. Proslava lo letnice Macdžukua Tokio, 22. febr. d. Japonska .ce pripravlja na svečano proslavo 10. obletnice ustanovitve Manažukua. Proslava bo 1. marca in so po vsej Japonski predvidene velike manifestacije. V Tokiu bodo v okviru proslave govorili tudi ministrski predsednik Hideki Tojo in veleposlaniki Italije. Nemčije in Mandžukua. Normalizacija življenja v Hongfr.ongu Tokio. 22. febr. d. Japonski napori, da odstranijo angleški jezik iz Azije, so se v velikem obsegu razširili tudi na svoje-časno britansko kronsko kolonijo Hong-kong. Postopoma se ulični napisi in napisi na trgovinah odstranjujejo in nadomeščajo z japonskimi. Kakor javljajo ja-! penski dopisniki iz Hongkonga, se v mestu tudi naglo nadaljujejo obnovitvena dela. pri katerih so zaposleni tudi Kitajci. | Kitajsko prebivalstvo se počasi vrača na [ svoje domove. Od enega ali morda pol-j drugega milijona kitajskih beguncev, ki bo se zatekli ob pričetku vojne v Hong-j kong, jih ie doslej približno 600.000 ppet zapustilo mesto. Učinkovito udejstvovanje nemških podmornic ob ameriški atlantski obali Berlin, 22. febr. d. Na pristojnem nem- j škem mestu tolmačijo potopitev ameriških i trgovinskih ladij ob vzhodni ameriški obali kot izreden uspeh, ki se ne zrcali samo v višini potopljene tonaže. Nad polovica izmed 80 ladij s skupaj nad pol milijona tonami, ki so jih nemške podmornice potopile ob ameriški atlantski obali od pričetka januarja dalje, je bilo petrolejskih ladij, ki jih Zedinjene države in Anglija najbolj potrebujejo in ki jih tudi najbolj manjka. V berlinskih vojaških krogih pripominjajo k temu, da stično razvidi iz ameriške službene obja-; ve. izdane v ameriškem mornariškem > uradu pred vstopom Zedinjenih držav v ! vojno. V dotični objavi je bilo rečeno, da i so Zedinjene države v 9 mesecih leta 1941. dovršile gradnjo 65 trgovinskih ladij s skupaj 520 000 tonami. Vsi ti napori ameriške ladiegradnle so bili zdaj v kratkem času uničeni s torpedi nemških podmornic. delajo več iluzij glede usode otoka Z izgubo . ge Qmen potopitve teh ]adij najbolj dra_ Palembana je bila izgubljena tudi vsa pro- 1 izvodnja kavčuka in petroleja na otoku, ki je bila doslej usmerjena v Anglijo in Ameriko. Celokupna proizvodnja teh surovin je dosegla v letu 1939. 3 milijone ton. Večina je bila poslana v Ameriko. Količina te proizvodnje je večja kot so japonske potrebe. Napad na P^rt Darwin Šanghaj, 22. febr. d. Kakor poročajo lz Sidneja, je bil zadnji japonski letalski napad na luko Pcrt Darwin desti močnejši, kakor se je prvotno domnevalo. Frvi napad japonskega letalstva je trajal 40 minut in je v njem sodelovalo vsega skupaj 72 japonskih bombnikov, ki so friiclcli nad mesto v močni zaščiti lovskega letalstva. Pri drugem r.apadu je sodelovalo 21 japonskih bombnikov, ki niso več potrebovali zaščito lovskega letalstva. V Port Darwl-nu je bila povzročena zelo velika škoda, o kateri še ni jasnega pregleda. V Avstraliji s skrbjo pričakujejo nadaljnjih podrobnosti o tem prvem napadu Japonccv na avstralsko celino. Šanghaj, 22. febr. d. Po vesteh, ki so prišle semkaj v soboto iz Sidneja, je bil japonski letalski napad na Port Darwin med najsilovitejšimi letalskimi napadi v teku dosedanjih vojnih operacij na Daljnem vzhodu. Napa 1 japonskega letalstva na mesto je prišel povsem iznenada. Dve minuti potem, ko je bil dan letalski alarm, so že pričele padati bombe. Neki očividec pripoveduje, da je bil napad izredno silovit ter je bil v prvi vrsti usmerjen na portdanvinsko luko. Omenjeni očividec, ki je doživel že poprej nemške letalske napade na London, primerja ta napad z nemško zračno ofenzivo proti angleški prestolnici. Japonska letala so priletela nad Port Darvvin v 7 ali 8 zapore '.nih valovih v skupinah po 9 bombnih letal, ki so letela v povsem rednih formacijah. Posamezne skupine so priletele nad mesto v presledkih po 3 minute, odvrgle svoj bombni tovor ln se spet oddaljile. Japonska letala so se spustila na vi&ino 200 do 300 m, tako da so Stockholm, 22. febr. d. Iz mornar;ških krogov v New Yorku se je izvedelo, da je bila poleg že objavljenih potopljena ob vzhodni ameriški obali še neka nadaljnja 8000 tonska tankovska ladja, ki je prevažala petrolej. 18 članov posadke se je rešilo. Med rešenci je tudri kapitan, ki je po izkrcanju na obali izjavil, da sta ladjo zadela po kratkem presledku dva torpela. Ladja je pričela goreti in jo je morala posadka naglo zapustiti. SOS-klici Sanliago, 22. febr. s. Radijska postaja čilske mornarice je ujela 4 klice na pomoč z raznih ladij. Ni pa bilo mogoče ugotoviti, kje se nahajajo ladje, ki so klicale na pomoč. Ameriška ladja »Admiral Cole« z 32.000 tonami je poslal SOS klice ter nato poročilo, da posadka zapušča ladjo, ki je bila očitno napadena v južnem Pacifiku, daleč od čilske obale. Churchlllovih kulis V londonski vladi se pripravljalo na nadaljnje važne spremembe Bern, 22. ebfr. d. Londonski dopisniki nekaterih švicarskih listov vedo poročati, da bodo v sestavj britanske vlade izvršene nadaljnje izpremembe. Tako javlja dopisnik lista »Gazetle de Lausanne«, da bosta od teh izprememb prizadeta ministra Amerv in Margesson. Nadalje javlja navedeni list, da bo zamenjan tudi angleški posebni zastopnik v Kairu Lyttleton ln na njegovo mesto imenovana kaka vplivnejša osebnost glede na veliko odgovornost nu tem mestu. Verjetno je, da bo v vlado prišel tudi Duff Cooper in da bo imenovan lord C^anboume na mesto lordo Moyne-ja, državnega tajnika za kolonije List javlja. da v Londonu z veliko napetostjo pričakujejo prvesa govora novo imenovanega ministra Stafforda Crppsa. ki ga smatrajo kot zastopnika skrajne levice. Berlinski dopisnik lista »La Suisse« Javlja, da za^eduiejo v merodajnih nemških kroeih ministrske spremembe v Angliji z naivečio pezornoptio. V iluslracijo novega Churchillovega kabineta po vstopu Stafforda Cripndslo tudi na Zale, kropit pokojnike. Ob krsto g. Avgusta Praprotnika v kapelici sv. Nikolaja so bili že v teku sobote položeni številni krasni venci. V nedeljskem popoldnevu je pokojnika spremila do grcba veiika množica pogrebcev. Cenzatova »Zaljubljena Sena" G:ovanni C e n z a t o, čigar komedijo v treh dejanjih »Zaljubljena žena« smo dobili v prevodu S. samca in v re-ž i j i prof. O. Šesta, je bil doslej pri nas neznan. Delo, ki smo ga sedaj spoznali, je ena tistih komedij, pri katerih gledalec bolj občuduje avtorjevo spretnost in duhovitost v obravnavanju komediografsko že zelo znanega sujeta, kakor pa izvirnost poglelov, psihološko zapletenost značajev in življenjsko problematiko v komedijskem dogajanju. Cenzato je umel tudi na podlagi prosiulega »trikota«, ki tvori dramatski tloris tolikim komedijam in dramam, ustvariti delo. o katerem bo vsakdo priznal, da je v reševanju vodilnega zapletljaja zanimivo in od začetka do konca zabavno. Predvsem je značilno in do neke mere tehtno avtorjevo pojmovanje ljubosumnosti. Pokazal ga je v osebi advokatove žene Serene, ki po krivli pretirane zgovornosti Fabriziovega prijatelja živinozdravnika Agna odkrije, da jo mož Fabrizio vara z njeno najboljšo prijateljico Heleno. Zadeva dobiva najzanimivejši potek predvsem v tretjem dejanju, kjer se pokaže ne več samo z dejstva, marveč tudi z dramatično izpovedjo, čemu ni Serena napravila škandala zaradi tega odkritja in izpremenila stališča do Helene in do moža. Njeno stališče je namreč začulo modro — tako, da se nam na prvi pogled zdi nasprotno vsemu, kar vemo o ženski naravi in o svojski »logiki« njen'h čustev. Helenina modrost Je v tem, da še vedno ljubi svojega moža in da ga ne mara izgubiti. Ali naj z ljubosumnostjo, ki bi izzvala težke posledice, poruši vse mostove k njegovemu srcu? Najde v sebi toliko moči, da skrije bolečine prevarjene ljubezni in da si skuša moža zopet pridobiti, vendar ne s silo, zakaj sila je najhujši strup za resnično ljubezen. Mož njenega postopanja kratko in malo ne razume, morda zato, ker ne ustreza klasičnemu pravilu zakonskega življenja. Mož ne razume, da žena ne mara postati dolgočasna in da noče uprizarjati običajnih scen. ki voiijo največkrat k prelomu in ločitvi. »Lahko bi šla svojo pot«, pravi Serena Fabriziu v kritičnem trenutku, ko se zadeva razpleta in ko je tudi že Fabrizia spet osvojila Serenina ljubezen, četudi si tega še ni priznal z vsemi konsekvencami. »Namesto tega pa sem rajši tako rekoč služila vajini ljubezni. Ne veš, kaj sem pretrpela. Kako hudo je skrivati resnično bolečino! To je bilo junaScvo, ki sem ga izvršila ne iz ženskega ponosa, temveč lz svetega egoizma žene: iz čustva, da hranim kar je moje, ario moje, pridobljeno s č;sto3tjo, z žrtvovaii^em cveta, svojs lepote in mladosti.* In Serena je zmagala; spet si je pridobila Fabrizijevo srce. V čem je notranji smisel te zmage? Serena ga izraža z Dese-dami: »Me ženske lahko damo brez ljubezni vse mladost, lepoto, le bole-^ne ne. Bolečina je presveta. da bi jo darovale nekomu, ki je ni vreden. Danes ti jo dajem v zameno za tvojo. Taka je pvoest moje zmage!« V okviru komediografske tehnike, ki se ne oddaljuje konvencionalni ravni salonskih komedij v znamenju ljubezenskega trikota, je Cenzato v »Zaljubljeni ženi« povedal z živo govorico življenjskih konfliktov nekaj interesantnih misli o starem vprašanju lju&osumnosti in orisal v Sereni posebno značilni ženski značaj, ki lahko vzbudi ne le zabavno radovednost, marveč tudi miselno pozornost. Ta komedija, ki je glele vnanjih pogojev nezahtevna in igralsko prijemljiva, je dobila v režiji prof. O. šesta prav prijeten potek. Morda bi lahko ugovarjali br?z potrebe kričavi kulisariji v drugem dejanju. ker se zdi, da ta stil ne ustreza realistično vsakdanjemu poteku dejanja ln bi mu bila bližja nekoliko naravnejša scene-rija. V središču igralsko-stvarjalnega dela je ga Se ver jeva kot Serena. Morda bi bilo laže igrati ženo, ki naglo vzplamti in dela ljubosumne scene, kakor pa to preudarno, na znotraj trpečo, a na zunaj modro nasmehljano, dejal bi, vseumevajočo Sereno. Zato je kreacija ge. Severjeve tem zanimivejša in prepričevalno močna v vseh Vljndno sporočamo našim čitateljem, da bo od 1. marca t. 1. dalje znašala na ozemlju Italije mesečna naročnina za »Ponedelj-sko Jutro« 3 Lire. Cena listu v podrobni prodaji ostane nespremenjena. Vse one, ki so prošnjo za osebno izkaznico že oddali, niso pa še prinesli slik, opozarjamo. da morajo slike najkasneje do vključene srede, 25. t. m., oddati pri tisti poslovalnici mestnega poglavarstva, kjer so oddali prošnjo. Cvetko Golarjev literarni večer, Id se je imel vršiti 23. t. m. v Frančiškanski dvorani, se zaradi obolelosti dven sodelujočih odpoveduje. Vršil se bo 9. marca istotam in ob istem času. Naše Gledališče DRAMA Ponedeljek, 23. febr.: zaprto Torek. 24. febr.': ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Torek. Sred*. 25. febr.: ob 17.30: Človek, ki je videl smrt. Red A. OPERA Ponedeljek, 23 febr : zaprto Torek. 24. febr : ob 17 : Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa tron Red Premierski. Sreda. 25. febr ob 17.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Red Sreda. svoj:'h čustvenih poudarkih, sereni nasproti stoji njena prijateljica, moževa ljubica Helena, ki jo igra ga V. Juvanova. Helenin značaj je eden izmed mnogih, tako r, k -.č normalen in zato v ničemer posebno zan miv in značlen, a ga Juvanova ga je dala v vsej ljubeznivi naravnosti. Moški del komedije podpirata dva igralska stebra: N a-k r s t kot Fabrizo in Gregorin kot njega prijatelj, živinozdravnik Agno, ki opravlja tu vlogo neprostovoljnega intri-gar.ta. Fabrizio prav za prav tudi ni kdo ve kako izrazit značaj: njegova pomembnost zrase v tretjem dejanju, na višku zapletljaja. ko se mahoma razčisti odnos z ženo in ko občuti, da je ženina ljubezen zmagala. Nakrst je dal v Fabriziu živo podobo mladega,, malce vihravega človeka, ki je v teh zapletljajih samo elen izmed mnogimi. Gregorinov živinozdravnik je prav posrečena komična figura ležernega, malce omejenega, a prav dobrodušnega prijatelja, ki mu je tuja rafiniranost salonskJi konfliktov. Poleg teh nastopajo Uvedba potnih ^valilnic Riiu, 22. febr. s. Zaradi vojnega stanja so bile določene posebne norme za potovanja v določene kiaje. V ta itaiueii je Oda uveut-na potim Uovolun ca, k. jo mora imeti vsakuo iz k:J:ršnega koli Kraja kraljevine iu s kakišaega Koli oze.mju pod suverenostjo luuije in ki hoče potovati na Sardegno v Llaiiiiiiz.o, v pokrajino in mesto Ljubljana, v Mentonj m Tar&nto. Te uovoUin.ee izdajajo na uteiueijene razloge ob.a--.ti j.ivae va;uosti na prosu,« interesentov. s posebnimi merami je urejeno tudi premikanje tujcev v kraj.h kraljevine, ki so vojašKega interesa, i rositi morajo posebno dovolilnico pri oblastih javne vaino-stL Razen tega je potrebno, tia vsi potniki, rojaki ali tujci, vedno lauko dokažejo z osebnimi dokumenti svojo identiteto. Koncert kcsna^Kcga orkestra bo drevi ob 18.15 v veliiu Filliarmouični dvorani z izbranim sporedom. Vstopnice se še dobe v Matični Knjigarni. — fresk r bi te si jiii pravočasno! Priprave za proslavo 27« stoletnice Rima Rim, 22. febr. s. Duce je sprejel v posebni avdijenci predsednika zavoda rimskih -uwij<_. uaiiusa l-aiuzzia, ki mu je poklonil številne pi^Iikacije te ustanove ai ruu predložil obširno poročilo o delovanju zavoda v prvih 16 letih njegovega obs.oja. Zavod ima med drug m v sodelovanju z io2 knjižnicami najooširaejšo dokumentacijo na svetu o Rimu, ki združuje doslej 2e 985.008 kartotečnih številk, mel tem ko je tako zvana »rimska fototeka« dosegla že številko 22.000, a konografska kar-lotekola mesta nad 50.OG0. Prav tako zanimivo in obš-rno je bilo delo zavoda tudi v vseh drugih pogledih, zlasti tudi v pogledu izdajanja ra&nh publikacij, med katerimi je treba na prvem mestu omeniti tako zvano »rimsko enciklopedijo«, za katero je že izdelan program. Predsednik je končno informiral Duceja o pr.pravah zavoda za proslavo 27. stoletnice ustanovitve runskega mesta. Duce se je preisednJcu zavoua zahvalil za njegovo pozornost in j njegovo poročilo ter mu je izrekel svojo po-hvaio za delovanje ustanove, ki je dala • faš.otčnim študijem o Rimu primat nad j vsemi sorodnimi študiji. Bodočnost Albanije le skupna z Italijo Izjava albanskega ministrskega predsednika Kruja Rim, 22. febr. s. Albanski ministrski predsednik Kraja je dai pred odhodom iz Kima poročevalcu agencije Štefani daljšo izjavo. Izjavil je, da pozna Italijo že dolgo let. Ko je bil prisiljen zapustiti svojo deželo, se je zatekel v Italijo kot drugo domovino in dejansko je bil sprejet z ve- lijo. Vlada, ki ji načeljuje, ima za osnovo svojega programa baš utrjevanje duhovnih in solidarnostnih ter interesnih vezi obeh narodov pod žezlom skupnega Vladarja. Na vprašanje, kakšne vtise je dobil ob j priliki svojega tokratnega obiska v Rimu, ; likodušno gostoljubnostjo. Obiskal je več • je dejal: Kakor že veste, sem imel sre-! itahianskih nnkraiin j ČQ da SQ me £prejeli Nj. Vel. Kralj, Du- Ijeno z žarko lučjo. 2ena je določena za enakopravno in enakovredno druž-co možu pn ohranjevanju in urejevanju sveta. Zato je »Magda« hKrati krvava obtožba in strašen opomin aružbi, naj se ne igra z dekliškim srcem in življenjem in naj oa ženi ono mesto in čast. k: jo v družbi zasluži.« Režiral je po »Lepi Vidi« že dobro znani Davorin Pelanč.č. Njegova režija je j bila vsekakor na višku. Kontakt med pub-! liko in odrom je b.l skoro popoln. Giobok j vtis so napravile uvodne Gregoričevt j uvodne besede o vsebini in smislu »Mag-j de«. Tudi inscenacija je bila posrečena. itaiijanšk.h pokrajin, med njimi tudi Dal-; macijo. Spoznal je naravne in umetniške i lepote le čudovite dežele in velike vrline | italijanskega naroda, ki jih je fašizem ob-1 novil in spravil v najlepši sklad. Spričo ■ tega neomajno veruje v bodočnost italijanskega naroda. Njegova velič na se je pokazala v dveh velikanih, Cesarju in Mus.soiiniju. Spričo tega je bil prepričan, da je Albaniji zagotovljena bodočnost le j ce. grof Ciano in drugi najvišji zastop-j niki državnih oblasti. Vladar je napravil ; name najgloblji vtis ob priliki dolge in j nepozabne avdijence. Kar se tiče razgo-1 vora, ki sem ga imel z Ducejem, je komunike. ki je bil o njem izdan, jasno podal njegov značaj. Z grofom Cianom sem imel priliko tovariško proučiti vse . probleme in pri tem je prišla do izraza skupno z Italijo. Na Italijo ga veže pri- j srečna skladnost idej in namer. Posebno jateljstvo že 30 let. Skupna pot Albanije 1 sem bil ganjen spričo očetovske skrbi v manjših vlogah še ga Nabiocka I Bol- ! 2310 dofara bila gospa Lavrihova kot tarjeva, B. Peček, Bregizar in Orel." Tudi ' ^ ---" — ta komedija je premiersko občinstvo dobro zabavala in Giovanni Cenzato je svojemu uspehu na drugih odrih pridružil sedaj še svoj prvi uspeh v slovenskem jeziku. Rem&eva »Magda" v zagreb* škem Malem gledaHišeu Zagreb, konec februarja. Ze tretjič nas je ugodno presenetila igralska družina Slovenske kmečko-delav-ske sloge v Zagrebu, tokrat z Remčevo dramo »Magdo«. Zanimivo uvodno besedo je spregovoril prof. Joža Gregor;č. ki je med drugim dejal: »Usodno razmerje med moškim in žensko je tukaj razsvet- Magaa, dasi je bila prvič na odru. V prvin dveh slikah se je tu pa tam sicer še opazilo začetništvo. kmalu se je pa docela vživela v igro in je podala Magdo prepričljivo v vsej njeni Magičnosti. Petra Jb igral režiser s svojo že znano rutino. Ostale kreac je je podal Ivan Lavrih, ki je kot že iztirjen diletantski igralec bi] posebn« dober kot zapeljivec medicinec in zdravnik. Izvrsten je bil v vsakem oziru. v glasu, mimiki in seveda tudi v postavi. Gledališče je bilo zelo dobro obiskano in vsi gledalci so bili zadovoljni. Slovenska kme« čko-delavska slog3 je lahko ponosna na svoje vzorno kulturno delo v belem Zagrebu. Za prihodnjo predstavo je na sporedu »Potopljeni svet«, štir-dejanska drama Stanka Cajnkarja. z Italijo pomeni za Albanijo pot v zmerom boljšo bodočnost. O tem je prepričan tudi sam albanski narod, ki je Italiji vse dolžan za svoje novo življenje. Albanski narod ve. da mu je le v uniji z Italijo v okviru rimskega imperija zagotoviiena nacionalna neodvisnost in socialni napredek. V ostalem je že ob priliki včerajšnjega predavanja jasno obrazložil misli in čustva albanskega naroda za fašistično Ita- Nj. Vel. Kralja, s katero sledi dnevnemu življenju albanskega naroda, in spričo velikega zanimanja, ki sta ga Duce in grof Ciano pokazala za želje in potrebe albanske dežele. Izredno topel sprejem mi je bil prirejen tako v Bariju kakor v Rimu, tako s strani oblasti kakor tudi vsega prebivalstva. Iskreno lahko verjamete. da mi bodo ostali moji rimski dnevi v nepozabnem spominu. ŠPORT Drugo povrstno kolo za nogometno prvenstvo divizije A in še drugih tekem več r Priznanje britanskega vojnega ministra Berlin, 22. febr. s. Britanski vojni mini- če v miru vršiti vežbanje čet, med tem ko ster Margesson je nedavno izrekel nekaj sedanji strateški pogoji ne odgovarjajo več priznanj, p še »Deutsche Aligemeine Ze.- ; nekdanjim prednostim, tung«, ki so dragocena zlasti v sedanjem j Nemški list na kratko komentira ta pa-trenutku. Dejal je namreč med drugim, i tetična priznanja in pripominja, da Mar- da je angleška vojska še zelo daieč od tt-ga, da bi se merila s četami osi, ki so nedvomno močnejše, bodisi v pogledu izvež-banosti, bodisi v pogledu borbenega duha, kakor tudi po vojnih izkušnjah, ki j in imajo za seboj. Angleški vojski manjka potemtakem vse to in težko bo te vrzeli zamašiti v bližnji bodočnosti. Ko je bn- gesson potrjuje posredno polom angleškega vojnega in trgovskega brodovja ter letalstva, zlasti v onem delu svojih izjav, ko govori o visokih izgubah mornarice ln letalstva. List »Bdrsen-Zeitung« in nekateri drugi listi nemške prestolnice, ki pišejo o isti stvari, prinašajo med drugim tudi izjavo tanski vojni minister priznal britanske po- j lista »News Chronicle«, po kater- ni mo- ra7P n n 7an:iHne»m in a-riiclrom Krtv'cSn 4 a ' »r^A- V... 1.. *---':. : X _: l, ___■ n j _ Nogometno prvenstvo v Italiji je tudi v povratnem delu prešlo v svoj redni tek in včeraj je bilo na sporedu že drugo povratno kolo ali XVII. po vrstnem redu. V diviziji B, kjer sodelujeta dve moštvi več kakor v diviziji A, je bil z včerajšnjimi tekmami zaključen šele jesenski del tekmovanja. Borba za točke je torej sredi največjega razmaha! V najvišji diviziji so bile včeraj najvažnejše tri tekme, in sicer v Turinu, v Ve-nezii in v Romi. Roma je na domačih tleh imela goste iz Bologne, ki so v zadnjih tekmah pokazali veliko udarnost, Venez.a je prav tako na svojem terenu sprejela enajstorico Livorna in tudi Torino je na lastnem igrišču odigral svojo tekmo z Lazlom, onim moštvom, ki je pred tednom dni naložilo slabi Triestini gladkih pet golov, brez enega samega v svojo škodo. Kdo ve. ali je ostalo pri pravilu, da doma mora zmagati domače moš vo. Med drugimi teki .ami včerajšnje ned^ je bi Mlo težko naj cvedovati zmagovalce v nap.ej, ker govorijo v prid enih domača igrti-!a, v prid drugih pa marsikatera dobra partija, ki so jo že odigrali v teku sezone. SIcer pa povejmo samo, kako so bila razdeljena včerajšnja srečanja: v Firenzi: Fiorentina - Liguria (Jesenska tekma se je končala neodločeno 1:1), v Torinu: Torino - Lazio (4:1 za Lazio), v Triesteu: Triestina - Ambrosiana (1:1), v Venezii: Venezia - Livorno (1 :1), v Bergamu: Atalanta - Modena (2:0) v korist Modene), v Milanu: Milano - Napol! (2 :1 v korist Napolija), v Romi: Roma -Bologna (2 :1 v korist Rome) in v Genovi: Genova - Ju ven t us (1 :1). V diviziji B je bilo največ zanimanja za nastop Padove v Savoni, od ostalih vidnejših moštev pa so glavni predstavniki nastopili na domačih terenih, tako da se mora računati z njihovo zmago, kar pomeni, da se vrstni red v tabeli te divizije bržkone ne bo mnogo spremenil. Pari včerajšnje nedelje so se srečali med seboj, kakor sledi: Lucchese - No vara, Fiumana - Siena, Udinese - Brescia, Vicenza - Fanfulla, Pra-to - Pisa, Bari - Reggiana, Savona - Pa- - Spezia. (Tekme so bile odigrane na Igriščih na prvem mestu navedenih moštev. V dveh vrstah Madžarski nogometaši, ki jih čaka dne 15. marca težka mednarodna tekma z Nemčijo, so imeli pred kratkim prvo pomembnejšo izkušnjo v svojih lastnih vrstah. Za nasprotnika so si vzeli močno enajstorico iz naraščaja, ki je bila res tako dobra, da so reprezentanti le s težavo zmagali s 4:3 (2:1). Kakor kaže, madžarski nogometaši za zdaj še niso v najboljšem treningu in bodo imeli že zaradi tega proti Nemcem, ki imajo mednarodne tekme skoraj na dnevnem redu, precej težavno stališče. Na vzhodni fronti je padel finski svetovni prvak Paavo Vierto. Ta finski svetov raze na zapadnem in azijskem bojišču, je podal še primerjavo med vojnim položajem leta 1914-1918 in sedanjim ter je pripomnil, da je v prejšnji svetovni vojni an-' gleško vrhovno poveljstvo razpolagalo z mirnim in sigurnim ozemljem, kj je biro za trdnim bojiščem, tako da je bilo mogo- goče obvladati političnih in vojaških dogodkov. ki so nujnega značaja, z ustanavljanjem organov na dolgi rok. kajti ako se hoče zaustaviti n. pr. naglo japonsko prodiranje v Aziji, je več vrednih 100 letal danes, kakor 1000 ali celo 3000 letal čez leto dni. let ujame, če bi ga nasprotnikov udarec » bili prijemi zaradi spolzkosti sploh težko vrgel predaleč. Na rokah ima posebne ro- J izvedljivi kavice. da udarci niso premočni in se mu i Tudi dirke z vozovi so se vršile na pene poškoduje pest, v ustih mora nositi men j sku in ne na lepo povaljanem dirkal šču. borbo poseben gumijast zaščitnik za zobe, j Vozač je moral razen tega stati in sproti da preveč ne trpe itd. Pri vsaki športni panogi bi lahko našteli še celo vrsto pripomočkov, katerih namen je — če je le mogoče — tekmovalcem olajšati borbo. Baš nasprotno načelo pa je vladalo v ni prvak v smučarskih skokih je prišel do | ^ " S najvišjih časti na lanskih tekmah za svetovno prvenstvo v Cortini, kjer je prvič priboril Finski tudi svetovni prvenstveni naslov v tej disciplini. Vierto se je ob izbruhu vojne prostovoljno prijavil v vojaško službo in sedaj ob strani svojih nemških tovarišev junaško končal svoje mlado življenje. Iz nedavnega komunikeja Italijanske nogometne federacije je razvidno med drugim, da je proučila poročila svojih predstavnikov na mednarodni konferenci na Dunaju ter načeloma pristala na načrt skupnega turnirja v enem ali dveh mestih, ki naj bi se vršil deloma v zadnjih dnevih junija in v teku meseca septembra med štirimi klubi iz Nemčije, Italije, Maržarske ln Hrvatske, ali Slovaške. Moštva, ki naj bi zastopala posamezne države, bodo določile njihove zveze. Brsblž Državna poklicna posvetovalnica v Japonskem okrožju Vakajami je uvedla tečaje malajskega jezika. Teh tečajev se bodo udeleževali v prvi vrsti ljudje, ki so svojo namestitev izgubili ali ki svojega poklica ne morejo več izvrševati. Dobil: bodo novo zaposlitev v Maiaji Tokio, ki šteje skoraj sedem milijonov prebivalcev, bo v kratkem podaril japonski vojski sedemdeset letal. Po dve izmed leta bosta nosili ime enega izmed pet tn dova, Alessandria - Pescara in Pro Patria i tridesetih tokijskih mestnih predelov. Tekmovala ja nekoč In danes Katere so glavne razlike med športnimi tekmovanji v starih časih in tekmami moderne dobe? V splošnem prevladuje upravičeno mnenje, da sloni današnji šport na istih temeljnih načelih kakor antični, ki služi današnjemu za vzor. Res je sicer, da je tudi v modernem športu temeljno načelo »Zdrav duh v zdravem telesu« in so največja privlačna sila tudi še danes tekmovanja, toda v marsičem veljajo sedaj kljub vsej podobnosti pravila, ki so čisto nasprotna onim starim, lahko bi rekli prvotnim. Posebno zanimivo pa je to, da obstojajo danes popolnoma drugačna načela kakor v športu starega veka ravno v načlnn tekmovanja Ce opazujemo da"-"-" 'pkmovanja. v kateri koli športni nanogl. vidimo, da tekmujejo atleti vedno v kar naiboljših okoliščinah. Organizatorji s« vedno potrudijo da prinraviio tekmovalcem bori-lišče kar naludnb-"1- n^ir-'r>emeiše za vsako športno tekmovanje. Samo poglejmo nekoliko primerov. Nogometaši za- htevajo zase kar se da ravno ploskev, ki mora biti seveda pokrita s travo, da se ne dviga prah. Razen tega morajo nositi še posebne čevlje s krpicami, da jim ne drsi. Kdo bi brez njih danes hotel igrati? Pa pojdimo dalje k plavačem! Voda mora biti dovolj topla, seveda ne sme biti tekoča in urejeno mora biti vse. da se valovi ne odbijajo od sten ter po nepotrebnem ne motijo plavalcev. Skoraj prav tako natančni so tudi lahkoatletf. TekalLšče mora biti ravno kakor zrcalo, razen tega pa še kar moči bolj prožno. Ovinki morajo biti grajeni tako, da tekača ne ovirajo. Bos seveda ne moreš teči. še manj v navadnih čevljih, temveč v posebnem obuvalu, ln scer v sprintericah. na katerih pa morajo biti žeblji za tekače na kratke proge čisto druge dolžine In drugače razvr?čeni kakor na primer pri dolgonrogaših. Ali pa poglejmo k boksarjem. Ring je obdan s posebnimi prožnimi vrvmi, da se vanje at- bi prpomogel tekmovalcem do udobnosti v borbi, v kateri bi se mogli osredotočiti res samo na borbo. Takrat je vladalo načelo, naj se tekmuje rajši v čim težjih pogojih, ki so še najbolj podobni nenapovedanim tekmovanjem v vsakdanjem življenju, ki nikomur ne nudi nobenih takih ugoidnosti, da bi se dale v naprej pripraviti. Ce se dva stepeta, navadno ne utegneta, niti volje nimata, da bi se zedinila — recimo za boks v rokavicah. Spričo takih načel so imeli takratni prireditelji veliko manjše skrbi kakor današnji, dasi so morali tudi na svoj način pripravljati bo-rilišča, tudi takrat za vsako športno panogo drugače. Glavna in najbolj udomačena je bila — to velja seveda predvsem za stare Grke — lahka atleBika. Namesto gladkega v elipsi grajenega tekališča. je bila proga za teke pokrita z debelo plastjo peska, v katerega so se bose noge več ali manj vdirale, kar je bilo pač odvisno od telesne teže tekača. Namesto v krogu so tekači tekli samo naravnost, na koncu pa so se morali obrniti in teči spet nazaj, pri čemer so seveda izgubili brzino. Nekoliko bolje je bilo pripravljeno zaietišče pn skoku v daljino, ki je bilo stolčeno. V rokah pa so morali skakalci držati železne ročke, ki jim gotovo niso koristile, čeprav so nekateri tega mnenja, kajti gotovo Je, da so bile samo nepotrebno breme, ki pa je bilo nazadnje v skladu s prej označenim načelom, naj namreč tekmovalec ne tekmuje pod najboljšimi okolnostmi. Tudi met diska se je Izvajal iz zelo neugodne podlage. Namesto da bi bila podlaga vodoravna, je moral atlet metati iz balbisa, ki je bil nagnjen. Tudi v drugih športnih panogah ni bilo mnogo boljše. To je najbolj razvidno iz posebne kombinacije boksa rokoborbe. ki so Jo nazivalj pankration in kjer ni bilo prav nobene omejitve v korist boril-cev, ki so se lahko posluževali kakršnih koli prijemov in udarcev. Enako je bilo pri boksu, kjer niso poznali triminutnih »rund« ln nato ene minute odmora, da sta se tekmovalca nekoliko odpočila, marveč se je borba nadaljevala brez odmora do onemoglosti ali predaje enega od tekmovalcev. Posebno zanimivo je tudi, da je bilo takrat vedno največ, če se je znal boksar dobro umikati. kar je bila pač posledica tega, da boksarja ne samo nista Imela rokavic, ampak sta Imela med posebnim jermen Jem in nrsti na roki celo kose železa ali svinca, da so bili njuni udarci čim učinkovitejši Dočim velja danes pravilo, da rokiborn ne smejo biti po telesu nama7anl * maščobo, je bilo to v starem veku dovoljeno, kar je seveda borbo močno otežko&lo, ker so > loviti ravnotežje, obenem pa še paziti na konje in na potek dirka Najtežje pa je bilo za vozača na ovinku, kjer je moral konje v polni brzini obrniti za 360 stopinj okoli stebra, ki je označeval konec dirkališča, kar je bilo posebno nevarno in tvegano takrat, kadar je obračalo več vo-začev v gruči. To bi bilo nekaj primerov, kj kažejo, da je veljalo vsepovsod pravilo, naj tekmovalec pokaže svoje znanje in sposobnosti v kar najtežjih okolnostih. Vr-za § Spod^fc štsferske Vzgoja mladinskih voditeljev. Po vsem Spodnjem Štajerskem se vršijo sestanki mladinskih voditeljev. Nedavno je v Celjskem mladinskem domu predaval okrožni šolski svetnik Dukar 80 mladinskrm voditeljem in voditeljicam o pragermanski dobi, o mostu med sivo davnino in zgodovinsko preteklostjo V brežiškem okrožju se živahno razvija mladinska vzgoja. Nedavno so se v Brežicah prvič sestale voditeljice kočevskih in besarabsk.h mladenk. Voditeljica nemške mladine v okviru Heimatbunda Trau-te Lorinserjeva je obširneje predavala, kako morajo v bodočnosti vzgajati deklice. Posebna pozornost se bo posvečala izbiri poklica. Nemška mladina bo morala biti zaposlena v številnih poklicih, kakor bo to zahtevala bodočnost. Nadalje so bila voditeljicam dana navodila, kako naj prirejajo javne pevske nastope in vaške večere v novo naseljenih krajih. Iz mariborskega gledališča. Ta teden so na sporedu: v nedeljo opereti »Monika« in »Tri stare škatle«, v ponedeljek Mozartova »OtmJca iz Seraja«, v torek Rossner-jeva veseloigra »Karel III. in Ana Avstrijska«, v sredo »Rigoletto«. v četrtek »Dežela smehljaja«, v petek Grillparzerjeva žaloigra »Sappho«, v soboto »Dežela smehljaja« in v nedeljo spet »Monika« in »Tri stare škatle«. MEDNARODNI JEZIK »Kaj je prav za prav esperanto?« »To je svetovni jezik.« »In kje se govori?« »Nikjer na svetu!« PAMETNA GLAVA »Tetka, ali je res težko ohranit! kakšno skrivnost zase?« »Tega pa ne vem, Metka. Jaz Se nikoli nisem nobene.« PREDPOMLADNO RAZMIŠLJANJE Fanika; »Anka, pravijo, da imaš pri mo-£klh velik uspeh.« Anka: »Eh, rajši ml daj mir s tem. Ka. dar res koga spoznam, ki misli Iskrene, Izvem, da Je ie oženjen!« Obnovite naročnino! Morja brez luči i Mž* Svetilnik mrtvih na vojaškem pokopar lišču v Donaumontu pri Verdunu Dnevno službo sonca so po ocreanlh, mor. jih, zalivih, otočkih in osameljenih skalah sredi morja prevzeli noč za nočjo deset-tisoči svetilnikov. Vojna s svojo široko, trdo roko pa jih je pogasila. V teku dveh let so drugo za drugim mrknila vsa morja. Vsi tisoči svetilnikov, ki so svetili mornarjem in ribičem, velikim potniškim koio-som in revnim ribiškim barkam, vsi ti svetilnik1, raztreseni po obalah naše premični, ce, ki so kazali varno pot s svojimi belimi, rdečimi, modrimi, rumenimi in zelenimi barvami, so ugasnili. Osupne nas ta dogodek. e pomislimo, da je prvi v zgodovini človeka, ko je zagrnil s temo vsa morja. Pomen tega pojava spoznamo, če simbolično obrazlužimo rojstvo tiste svetlobe, ki ji vlada homo sapiens: Ko si je človek priboril svoje ime s tem, da je iznašal ogenj, ga raznesel po svetu ter prinesel na obale in ga postavil tudi v svojo služoo na morju, ni od takrat še nikoli pogasil obale vseh kontinentov: od takrat, ko jO prvim preprostim ladjam svetili ognji, pa do modernih dni, ko je mreža svetilnikov in luči obmorskih mest postala že tako g«">-sta, da bi zvezna črta vseh svetlih točk ponoči dala skoraj prave obrise suhe zemlje. Ce bi to mogel videti kdo iz vsemir.co, bi se danes začudil, ker bi skozi svoj daljnogled ponoči ugledal na zemlji samo ie rdeča očesca ognjenikov, — o, pač tudi luči modernega človeka: žrela topov. Ce poslednje izvzamemo, potem bi nočna slika sveta bila enaka sliki, ko še ni bilo krone stvarstva na zemlji. Noč na mJrju brez odrešilne svetlooe svetilnikov je pogostokrat nepregledna nevarna džungla brez poti Ko spoznaš kopno, je navadno že prepozno. To so vedeli že narodi starega veka in so za varnost svojih ladij gradili gigantske stavbe ob morju, katerih obsežne ruševine še vedno vzbujajo občudovanje človeka, ki je zaverovan v noprekosljivost današnjih tehniških mojstrovin. Zgodovina morskih svetilnikov sega že v tretje tisočletje pred Ki i-otom. Od navadnih ognjev, ki so jih zažigali na vidnih rtičih pred važnimi zaiivl, se je počasi razvil nizek kamenit podstavek, pozneje stolp, na katerem so kurili običajne grmade drv. Ker pa je slabo vreme oviralo razsvetljavo, vrednost svetlobe pa je v takih trenutkih silno narastla — saj je mogoče samo doživeti mornarjeve občutke, ko sredi teme in neurja zapazi luč, ki mu vliva pogum in mu vrne veselje — so pozneje uporabljali druge gorljive snovi, predvsem razna olja, ogenj pa zaščitili pred vremenskimi nevšečnostmi. Prav tako kakor danes, je tudi nekdaj popotnik, ki ss je vozil v noči z ladjo, sodil po gostoti luči, številu svetilnikov in njihovi velikosti tudi gostoto žlvlja, višino kulture in bogastvo kraja, kateremu se je bližal. Luč je tista, ki pove vse in nam izda vse Da razumemo, kako Je človek v starem veku cenil in ljubil morje, nam je dovolj če spoznamo ustroj in veličino aleksandrij-skega morskega svetilnika, za katerim sta dobesedno stali vse bogastvo in kultura starega Egipta. Trdnjava Kait-bey je vsakemu pomorcu znana ruševina, ki leži na skalnem otočku pred Aleksandrijo, pred tLsto Aleksandrijo, ki jo Imenujejo tudi »vrata v Nilov raj«, kamor so bile že mno_ gokrat in so prav te dni spet obrnjene oči vsega sveta. Mogočna srednjeveška trdnjava Kait-bey je bila zgrajena na ostankih slavnega aleksandrijskega svetilnika sta-reg veka. Ko je dohitel srednji vek to j stavbno veličino, je bila samo še ruševina, | sicer še preko 50 m visoka, toda le senca nekdanje mogočnosti, ki se je nekoč fe kot svetilnik dvigala ponosno v višino 120 m. Doba njegovega sijaja sega nazaj v 5. stoletje pred Kristom. V tej stavbi sj bila zdruzena in praktično uresničena vsa tehnična dognanja aleksandrijske kulture m postavljena v službo na morju že povitega opazovalca bi opozorili temelji Kait-beyskega gradu, da ima opraviti z antično stavbo: kakor stojijo vhodi k velikim piramidam paralelno z zemeljsko os.o, je stai tudi glavni vhod aleksandrijskega svetilnika. Stavba se je v glavnem delila v tri dele: spodnji četverokotni dei, visok nO m, mase in oblike približno iste kakor ljubljanski nebotičnik, le da Je bil ob vznožju še nekoliko širši. Drugi del, zgrajen na strehi te osnovne stavbe, je bil osmerokotne cilindrične oblike, visok 30 m. Tretji, ki je bil prav na vrhu malo ožji, valjaste oblike, je nosil na konici 7 m visok bronast kip Pozejdona, ki je z osta.o stavbo vred meril 120 m. Vmesne terase so nudile krasen razgled in so bile opremljene z lepimi figurami tritonov in vojakov, ki so družili posamezne dele stavbe v čudovito arhitektonsko celoto. Okraski v obliki školjk in rib so bili ena sama pesem ljubezni do morja. V spodnji zgradbi so bile črpalne naprave, ki so dvigale vodo v vodne orgije: figure tritonov SIcer je bila voda potrebna tudi za številno osebje, ki je bilo potrebno za vzdrževanje tega čudesa. Dognano je, da so rabili že takrat vodo za oplakovanje stranišč. Ves srednji, 30 m visoki stolp je bil cev gigantskega teleskopa s sistemom zrcal, ki je ladjo takoj, čim se je očem Se nevidna pokazala na obzorju, pokazal pred oči kakor na razglednici. Na vrhnjem stolpu so bile majhne odprtine, namerjene točno na obzorje, ki so tako nadzorovale vse morje. Zvečer so na vrhnji terasi obrnili zrcala in opazovali zvezde. Koliko preprosteje je antični človek rešil obračanje teleskopa z obračanjem zrcal, medtem ko je danes potreben zamotan stroj 2a obračanje mnogo manjše cevi teleskopa v observatoriju. Po-zejdonova figura na vrhu, Id je bi1^ ponoči razsvetl ena. .'e bila okretljiva in jc kazala točen čas Vhodno stopnišče' j-e bilo zgrajeno tako, da je senca stepnic kazala tudi posamezne ure dneva, figure na terasah pa lunina faze in letne čare. B'la je to najučinkovitejša demonstracija stare kulture. V tem so bil! antični narodi umetniki Spoznali so vrednost morja ter mu poverili nalogo, da na najbolj viden nnčin razglasi njihovo kulturo. Nekdaj sc jc človek s pravico pohvalil, kaj vse je zgradil Ir. ustvaril, a danes, kaj vse je — porušil. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj to gigantsko delo ni ostalo ohranjeno, ko nam bližnje, še mnosro starejše piramide pri-čujejo, da so bili Egipčani solidni graii-telji. Ne iščimo drugod odgovora, saj na.n smehljajoče šumenje morja povč. da bi nikdar n^ poznali p;ramid če bi se faraonom slučajno zahotelo uživati posmrini mir ob morju Morje, ki je poskrbelo te za toliko pozabljer.j, bi tudi za to Morje, življenje in prepir narodov — v molku je sfinga z?ovornejša od njega. Morje in vojne so se zaganjale v svetilnUke stavbe, ki so bile vidne vsem. en sam človek pa je videl z njih vse sovražnikoe nakane. Srednji vek vi- o svetilnikih prav .nilo ali skoraj nič, medvmi svet pa ima o njih dragoceno knjigo. V zadnjih 50 letih smo imeli svetilnike raznih velikosti in siste- mov, zgrajene na skalah ln plavajoče na vodi, s čuvajevim stanovanjem vred. z emisijo svetlobe z gorljivimi olji in plini, obljudene ali samotne, spojene z električnimi kaoli ali samostojne, cd časa do časa oskrbovane, noč in dan sveteče ali s posebnimi urami preko dnevu ugasle po svetlob: i" posameznih svetlobnih pi•■':':edku"i med seboj različne, do skrajnosti nata.nč -ne. najmodernejše, ki bi se podnevi avtomatično prižgali, če bi slučajno nastopil senčni mrk, saj se priž§o. že če gre preveč temen oblak preko sonca, pa je vendar svetilnik debil tekmeca v ob':;ki — radia. In tu se bije neizprosen bo med oče3om ln ušesom, med lepoto ustvarjanja iz mate rije in med točnimi mrzlimi matematii«:-mi številkami. Udajmo se v usodo, da bo poslednje zmagalo, ke.jtl človek se obre a stran od videza, saj ga je videz že tolik >-krat varal Novega sredstva se poslužu.e moderna vojna na morju v vsej meri i i 7. uspehom, čeprav Je radio najmlajša prido. bite/. Svetilniki pa s& užaljeni u gasili svoje luči. tudi tisti daleč nekje na severu, o katerem govori resnična povest dven mladih 1 udi. ki sta sl prisegla zvestobo. Dekle je obljubilo mornarju, ki j\? odhajdl. da ga do čakalo, dokler ne pride, pa r*a bo vsak večer v oknu. ki gleda na morie. gorela luč. In res je mladenka večer :.a večerom postavljala luč: njeni lasje so .->!-veli, mornar pa se ni več vrnil — in ugasnilo je svetlo okno. ko je umrlo dr k le tedaj že starka. Ljudje; pa so pogrešali ta »večno« luč in postavili ženi v spomin — svetilnik, ki naj b! vedno gorel. Vojna .e uerasila tudi tega . .. Tako vlada zdaj povsod na morju noč. svetilniki ne izražajo več veselosti in so sarno še simbol časa, ki se je umaknil. Vendar še vedno na vsakem rtiču kličejo svetu, da so spomeniki, ki jih je človek postavil — mor.,u. Miran %r O Bolje narobe. Dvorni norec francoskega kralja Fraiv- ca I. je nekoč potožil svojemu gospodarju, kako mu je neki prevzeten dvorjan za- 1 grozil, da ga bo ubil. »Ce to stori, pet minut po tvoji smrti j ne bo več živel,« je odvrnil kralj. ;>Siro.® je dejal dvorski norec, »meni bi i bilo ljubše, če bi se to zgodilo pet minut I prej.« ii 3a Ll Pozimi 1918 so v mestu Jekaterinoslavu v vili inženjerja Ipatjeva ubili carja Nikolaja II., carico, naslednika prestola in carjeve hčere. Smrtna obsodba je prišla iz Moskve. Ponoči so trupla polili zunaj mesta z bencinom in zažgali. Samo glavo poslednjega carja — tako trdijo nekateri — so poslali v Moskvo. Tam je bila baje sežgana v kleteh Kremi j a vpričo sovjetske vlade. Nekaj dni po pokončanju carjeve družine so bele čete zavzele Jekaterinoslav. Takoj se je zbrala komisija izkušenih pravnikov, ki so natanko preiskali vse podrobnosti umora in kraj. kjer so bila trupla sežgana. Izsledki te komisije sc dandanes že povsod znani. Znana je tudi usoda treh morilcev carjeve družine. Prvega, Volkova, ki je bil pozneje sovjetski poslanik v Varšavi, je ustrelil devetnajst-letni ruski emigrant Koverda,- ko se je mislil vrniti v Moskvo. Drugi morilec, Belbrodov, je bil zaprt, v neki nemški norišnici. Tretji, neki Armenec, se je vrnil domov in je dandanes bogvekje. Izpoved generala Janina Neznano pa je, kaj je bilo s trupli pobitih. Zaradi te nejasnosti so se stari ruski duhovniki branili brati zadušnice za carjem. V neki cerkvi na Balkanu so celo še pred leti brali mašo za carjevo zdravje, kar je vsako nekoliko čudno. Dobrih deset let ni bilo nič znano o tem. kam so izginili posmrtni ostanki carjeve družine. Sele 1. 1929. se je to vprašanje iznenada razjasnilo. Francoski general Janin, ki je bil zastopnik francoske vlade ob času bo-zev belih in rdečih čet v Sibiriji, je objavil svoje spomine, ki so bili za ves svet velika senzacija. General Janin pripoveduje tole: Kmalu potem, ko je raziskovalna komisija zaključila svoje delo, se je začel umik belih čet iz Sibirije. V splošni zmedi so vodilni generali pozabili na usodo carjevih posmrtnih ostankov ali pa se sami niso upali ničesar ukreniti. Ti ostanki so obležali v nekem zaboju v Jekaterino-slavu. Šele malo pred prihodom rdeč i čet so se nekateri gardni oficirji spomnili nanje. Seveda v tistih razmerah ni bilo mogoče misliti na kakšen slovesen prevoz. Častniki so vzeli zaboj pač s seboj. Ker pa je bilo veliko vprašanje, ali bodo mogli priti sami živi skozi snežene sibirske puščave, so sklenili, da bodo zaupali zaboj nekomu, ki bo bolj zanesljivo prišel iz klanja državljanske vojne. Izročili so ga japonskemu zastopniku v generalnem štabu, ki se je mudil v Sibiriji in se je odpeljal s posebnim vlakom v Vladi vostok, ko so se začele bližati rdeče čete. Tako je prišel zaboj z ostanki ubitega vladarja čez šestino sveta pod varstvom japonskega častnika na skrajno mejo Rusije, v Vladivostok. Najbrže Japonec sam ni vedel, kakšno skrivnostno prtljago vozi s seboj. V Vladivostoku so spet prevzeli zaboj maloštevilni častniki, ki so preži- veli umik. Zdaj se je začelo iznova vprašanje, kaj naj počno z zabojem. Rdeče čete so se čedalje bolj bližale in tudi v Vladivostoku so se začeli upori. Bela vlada Daljnega vzhoda je imela očitno dovolj skrbi z lastnimi zadevami in se n: utegnila brigati za zadeve svojih nekdr-njih gardnih oficirjev. V tej stiski so sklenili Rusi. da se bodo obrnili na poveljnika angleške mcrnarice, ki se je takrat mudila v Vladivostoku. Zanimivo je, da je admiral odločno odklonil sprejem posmrtnih ostankov sorodnika svojega kralja. S suhimi besedami je odvrnil, da ima dovolj drugega dela in da se pač ne more ukvarjati s sežganimi trupli, da ga pa tudi drugače carjeva usoda prav malo zanima. Menda je pozabil. da je bil ta car zaveznik Anglije in da je pomagal slabiti osrednje velesile. Tako je torej ostal pepel poslednjega vladarja vseh Rusov na meji države, zapuščen. pozabljen. Varovali so ga samo izstradani, bolni, bedni ljudje, njegovi poslednji služabniki. Rusom torej ni ostalo nič drugega, kakor da so se obrnili na najbližjega zastopnika Evrope, na francoskega generala Janina. Ko je genera! zvedel, da se je njegov angleški tekmec branil prepeljati ostanke carjeve družine v Evropo, se je takoj odločil. Prav zato, da bi pokazal, da Francozi več drže na zavezništvo, je sklenil te ostanke prev zeti. Stisnil je ruskemu častniku roko, vzel zaboj na krov neke vojne ladje in cdplul v Francijo. Rusi so s tem opravili svojo dolžnost Carjevo truplo je bilo na varnem. Neznana usoda ostankov poslednjega ca?ja Šele tedaj, ko se je pripeljal domov, se je general zavedel, da prav za prav ne ve, kaj naj bi počel s strašnim tovorom, ki ga je dobil na Daljnem vzhodu. Najprej je sporočil vse francoski vladi. Dobil pa je odgovor, da je vzel truplo s seboj kot privatnik in da republikanska vlada s tem nima nikakršnega posla. Edino, kar more Francija storiti, je to, da dovoli shraniti ostanke visokih zaveznikov v kleteh zunanjega urada, dokler se ne najde kak boljši prostor. Ta prostor pa se je zdel generalu seveda premalo vreden za ostanke carjeve družine. V stiski se je general obrnil na velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Ta je bil carjev stric, nekdanji ruski vrhovni poveljnik v svetovni vojni in bog mnogih emigrantov. Pretreslo ga je, ko mu je general povedal svojo prošnjo. Toda kam, za boga, naj spravi zogljenele ostanke, kaj naj začne s tem strašnim zabojem? »Pri miru me pustite, ničesar ne maram slišati o teh nesrečnikih!« je kriknil in zbežal iz sobe. Ker je bilo pa le treba nekaj storiti za dostojen pokop carjeve družine, so se zbrali ruski veliki knezi, da bi kot carjevi sorodniki odločili vse potrebno. Toda niso se mogli zediniti. Groza jih je bilo strašnega zaboja in nihče ni prišel s pravim predlogom na dan. Ugotovili -o s;Hino, da trupla prav za prav niso las? družine Romanovih, ampak ruskega narodi Po-*em so se razšli. Posledica tegi je bila da je ostal general fe nadalje la-mik 'rune!, ki niso našla počitka. Se doig ieta -o ležali ostanki carjeve družine n.ionski grobnici francoskega gener-^-a Nihče se ni za trupla zmenil, noben emigrant, noben zaveznik. Naposled se ie nekeg i dne oglasil pri generslu najstarejši član r.r'' diplomacije Girs. Kot zastopnik ?v-ve Rusije je zahteval izročitev carjevih ostankov General ie bil vesel. da jen posle ~ debil zakonitega sprejemnika trupel se e rad ločil od žalostnih OS T gLUKOV OJtlej ni s!ej?.a... Girs je odpeljal zaboj z vozom Odtlej manjka za njim vsaka sled. Nihče ne ve. kam ie zaboj izginil, nihče ne ve kje je pokopan. Girs je o tem trdovratno mo!Č2l. ^kogar ni sprejel, ki je želel o tem govoriti. Nekoč ga je prosil veliki knez Ciril, naj mu trupla zaupa. Girs poslanca velikega kneza ni sprejel in mu je samo pisal, da še ni prišel čas, ko bi lahko govoril o tem, kje so carjevi ostanki. Spor med nekdanjim poslanikom in Cirilom se je raznesel tudi po listih in pariški časnikarji so šli na lov za carjevimi ostanki. Razvila se je velika polemika. Girsa so obdolžili vseh mogoč;h zločinov in naposled so ga prisilili, da jei vsaj delno razkril svojo skrivnost. Sprejel je časnikarje !n Jim rekel suho in kratko: »Ostanke carjeve družine sem spravil na mirnem mestu. Last ruskega naroda so. Samo kadar bo ves ruski narod vprašal, bom povedal, kje so skriti. Grob varujejo vest in molčečni ljudje. Ob grobu neprestano molijo za dušni mir umorjenih. Več vam za zdaj ne moremo povedati.« Emigranti, tisk ln Javnost ro se morali zadovoljiti s tem kra-kim odgovorom. Več ni bilo mogoče izvleči iz čudaškega starca. Se zdaj ne ve nihče, kje trupla leže. Stoletja so vladali v Eusiji carji. 2iveli so, umirali, in v velikih katedralah pe-trograjskih in moskovskih so slovesno pokopavali njihova trupla. Zoglieneli ostanki poslednjega carja pa še do dandanes niso mogli najti pravega miru. Skozi Sibirijo, čez Daljni zapad in čez Ocean je šla njihova pot v Francijo. A kdo pa danes v£, kje lež6 ostank! poslednjega carja Rusije, kralja Poljske, velikega kneza Finske, Tvera, Roetova. Novgorcda. Sibirije, Astrahnna in Kazana. gospodarja Ve-iike, Male in Bele Rusije? INSERIBAJTE V „JUTIiU;i Amaldo Fraccaroli: Valerija je našla prlj&fdfa ^:: .n r. * .iff+e i .-.--I^in Arena Arneregarde v New Yorku je bila do zadnjefea kotička polna. Nad pet-deset tisoč ljudi je prišlo gledat boj za etovno prvenstvo v boksu težke kategorije. Uslužbenci radijskih postaj, reporter-ji in poročevalci listov z vsega sveta so se zbrali polnoštevilno. Zakaj borila se bosta zamorec Harris proti evropskemu prvaku Spancu Zamori. Vstopnice so veljale od de^t do tisoč dolarjev, v areno p-i se je slabo videlo šele s prostorov po sto dolarjev. Kilometer naokrog je bilo razvrščenih na tisoče avtomobilov iz San Fr:;ncisca, Bostona. Philadelphije in iz Chicaga. Pred vhodnimi vrati je divjala tisočgla-va množica. Prerivala se je, tulila, se boksala in suvala, da bi prišla vsaj pol cen'.metra bliže k areni. Celo premoženje so ponujali za najskromnejši kotiček, toda zaman. Čeprav je poizkušala policija razgnati množico z dobroto, s prigovarjanjem. s pendreki, z apel ranjem na pamet n s krič .njem, ni v=e skupaj nič zaleglo. I u re so vztrajali in upal• v čudež ali srečno naključje. Ponekod j-e prišlo do rc.-.nih spopadov, razgreti temperamenti i^o trčili skupaj, pe?1i so švigale po zraku, rešMni vozovi so vozili »prizaoete« v bolnišnico. B-.rbe so se pravkar začele, toda skoraj nihče se ni zanimal zanje Ln dva krvava knee kouta sta bite delerna le šibkega ploskanja. V e je ran--^o čakalo samo glavnega boja tega večera, boja za svetovno prvenstvo. ?.!ed!em j"1 *lo pri vseh vratih, ki so vodila v rrcno. prav z-res. Vedno iznova '•oizki-'••)• V v nredrt i živi obroč, toda njerovo r.:* ?'ič; v nje se je ic-~>nč~ilo v rešilnem vozu. Posebno vztrajna pa je bila up:na Šnar.cev. -srred katerih so bih r » al *':ne perebno vneti kričači in prerivači. Drli so mahali z rokami in :. ujal. *-: .>'-■ ■ pozor.-, v.st. Posebno eden, - v čeden f n; velik in močan, se je bo-•'1 za vstop, otepal ie kot iev in solze ■ losti so mu vrele z oči S svojo vztrajno io so si res iz^ 'iii pot in so bili že ' •. h< - e pri vhodu. Tedaj fe je začulo r Lriute strani prav tako kričanie in pet .:amn; ev se je nenadoma znašlo poleg riih. 2e -e je zde o. da se bodo Spanci ■P' ?t?; &'.M7. vr ' ko je tisti objokani feni izkup;! od ; e "; izmed zamorcev kre-' udarec s pest"-.. ;a-:-e je sesedel. Pri-iat 'ji so mu r^nr.pali na r»ge. nakar s« postavil v oran. in že je treščila nje-viva :rds r-est v široki zpmr.rčev obraz. Ta se je s'rep-, ir ob-ml Španca s plohe hiti h udar ev. Zamorec je dobil uda»®c t der.pe d? se mu je zmoglilo pred ni Sunil je "red-* z del v prazno in se k\ • no še ujel z br;o vedeie povedati, da so japonske padals/vt čete zavzele sin-gapuia^o radijsko oddajno postajo, v nasprotju z njimi pa se je š ril tudi g.as. da s o čili. še odtegnili nekaj njenih čet In Jih porabili na Bližnjem vzhodu. Helij Helj. žlahtni plin. ki nosi svoje ime po soncu, je bil one čase, ko sc je razbohotila gradnja zračnih ladij, izredno važna snov. Helij je lažji od zraka. Ako napolnimo z njim balon, se ta dvigne v zračne višave. Poleg helija se po tej vrlini odlikuje tudi vodik, ki je še mnogo lažji. Liter vodika tehta 0.08987 g. ista množina helija pa 0.18 gramov! Toda kljub temu, da je vodik tako lahek, se je industrija mnogo bolj zanimala za helij. Vzrok je preprost: vodik je jako gorljiv plin. Zadostuje, da se mu le približamo s plamenom, pa se že vžge. Mnogo bolj nevaren pa je tedaj, ko Je zmešan z zrakom. Ako Se vžge zmes zraka in vodika, nastane strašna eksplozija; zato se imenuje ta mešanica pokalni plin. Predstavljajte si zdaj, kaj se zgodi, če se vname več tisoč kubičnih metrov vodika v velikanski zračni ladji! Mnogim so gotovo še v spominu strašne nesreče, ki so se na ta način pripetile pred nekaj leti. Zato so se graditelji teh prevoznih sredstev oklenili helija. Ta plin je pa izredno redek in ga le v nekaterih krajih pridobivajo v večji meri. Večja najdišča helija so predvsem v USA in Kanadi. Zaradi tega so v Združenih državah tudi izrabljali v veliki meri ta plin za gradnjo zračnih ladij. Vojaški strokovnjaki te države so polagali veliko važnost na ogromne podolgovate balone, katere so gradili v velikem številu in na ta način ustvarili »zračno floto«. To zračno ladjevje naj bi tvorilo trdnjave v zraku in tako branilo deželo pred napadalcem. Toda, čeprav so bili načrti izredno velikopotezni, se v praks,: niso obnesli. USA so opustile gradnjo zračnih velikanov in se omejile le na manjše izvidniške in zaporne balone. Og'ejmo si nahajališča in način dobave helija. Ko so zvezdogledi opazoval: sonce in pojave na njegovi obli. so ugotovili s pomočjo znanega aparata, spektroskopa, da je v sončnih protuberaneah neki do tedaj še neznan element, ki so ga imenovali po grškem imenu sonca: helios. To je ugotovil leta 1868. Janssen. Isti element je odkril leta 1882. italijanski znanstvenik Pa^ieri, ko je spektroskopsko raziskoval žarečo lavo, ki se je valila iz Vezuva. V spod-nj h, gostejših plasteh zraka so tudi izredno male množine helija, znanstveniki so ugotovili, da je v zemeljski atmosferi 0 000054 odstotkov helija. S pomočjo spektralne analize severnega sija je bilo mogoče ugctnviti, da prevladuje v višine med 100 in 200 km helij. V še večjih višinah je pa predvsem nailažii plin. vodik. Leta 1895. sta ugotovila Cleve in Ramsay. da je ta element prisotjn v nAaterih ure- jajočega sonca so osvetljevali najvišja singaparska poslopja. Na nekem kraju se je ogenj tako visoko dvigal nad obiaKe. da smo imeli vtis. kakor tla je izbruhnil vulkan. Naslednji dan se je rodilo sivo jutr0 ln naš mali parnik je nadaljeval pot skozi minski polja, ki so bila položena po vsem malajskem arhipelu. Prispeli smo do majhnega tropskega otoka, kakršne poznamo iz romanov o Južnem morju, in neprestano nas ie spremljala misel na Singapur, ki je bil že 200 km oddaljen. Toda kljUb toliki razdalji so se na nebu Se vedno razločno videli oblaki dima. Vožnja proti Bataviji je minila brez nezgod. Enkrat so nas sicer preletela- japonska letala, toda niso nas napadla. Bili smo srečna izjema, kajti vse ladje, ki so zapu- nov-h rudah, predvsem v cleveitu. Prisotnost helija so ugotovili tudi v mineralih redkih zemelj. Kot tak mineral je prišel predvsem v poštev monac.tni pe^ek; iz njega pridobivajo torijeve spojine, iz katerih izdelujejo Auerjeve žariine mrežice za plinske svetilke, "i ako je bilo mogoče s pomočjo mnogih postopkov dobiti iz mo-nacita tor jeve zemlje in ta važni plin. j Toda v teh mineralih so tako male mno-! žme helija, da se ne izplača z njih prido-| bivati helij. Zelo važen je pa pojav, da je helij primtšan plinom, k. uhajajo iz zemeljske notranjosti. Zetneijsk; plin, ki je posebno bogat na heliju, uhaja .z vreicev v bližini Petrolie v Texasu ter pri Ontariu in Alberti. Glavna sestavina teh zemeljskih plinov je metan, katerega je 57w/o, helija je pa 0.937c. Poleg helija in metana so še nekateri drug: plini. Tudi v Nemčiji so ugotovili helij v nekaterih vrelcih zemeljskega plina. Toda helija je zelo malo, le 0.2°/o , tako, da se pridobivanje helija iz zemeljskega plina v Nemčij: ne izplača. Iz zemeljskega plina dobe helij na ta način, da zemeljski plin najprej v posebnih aparat h utekočinijo, nato pa od njega ločijo helij. Ta ni važen samo v industriji, tudi za znanstvenike je izredno zanimiva snov. Helij ima najnižje tališče od vseh dosedaj znanih plinov, in to pri 272.1" C, ter je izredno blizu absolutne ničelne točke, ki znaša —273.2" C. Utekočem helij zavre pri —269°. Tekoči helij je sredstvo, a katerim proizvajamo zelo nizke temperature ter tako lahko proučujemo obnašanje materije pod takimi pogoji. Pri tej izredno nizki temperaturi se zelo zanimivo obnašajo prevodnik: električnega toka. Kovine svinec, živo srebro in cin so slabi prevodniki električne struje. Kakor je znano, sta najboljša prevodnika srebro in baker. Pri tako nizki temperaturi pa tudi omenjene tri no strujo in ji ne stavljajo nikakega upora: nastale so supraprevodniki. Ko prehaja tok pri normalnih pogojih skozi žico, se ta segreje. Ko stopnjujemo jakost toka, se žica vedno bolj ugreva, prične žareti in se končno stali. Toplota, ki nastaja pri prevajanju električnega toka v vodnikih, se ime nuje Jouleova toplota. Prj temperaturi, katero ima tekoči helij, se pa ta toplota ne pojavi. Skoz: žico 1 mm premera lahko vodimo tok jakosti 600 Amperov: pri tem pa ne nastane nikaka mehanska sprememba na vodniku in tudi ta ne stavlja toku nikakega upora. Ameriški računi o njihovi vojni Američani pravijo, da jim je zelo težko izračunati, koliko stane vojna, ker se nekatere postavke ne dajo izraziti s številkami. 2e mnogokrat so poizkusili izračunati izdatke, ki jih je povzročila udeleženim narodom svetovna vojna. Ameriški strokovnjaki navajajo vsoto 190 milijard ' dolarjev; všteti pa so samo neposredni izdatki, na primer za vojni material. Vštete niso vsote za uničeno lastnino. Ce prištejemo te in druge gospodarske izdatke k vrednosti vojnega materiala, znašajo izdatki — seveda samo približno — za svetovno vojno okrog 340 milijard dolarjev. In koliko stane vojna dandanes? Po mnenju washingtonskih izvedencev še mnogo več. Cene vojnega materiala so se dvignile, sodobno orožje je drago. Izdatki za sodobno vojno se dajo težko izračunati. Pač pa se da približno oceniti uporaba streliva. Tona streliva se ceni v Ameriki na 800 do 1000 dolarjev. En strel = 10 dolarjev Armada šestih divizij ,torej po ameriškem računu okrog 150.000 mož, ki ima približno tri sto topov, uporabi vsak dan povprečno 2000 ton topovskih izstrelkov, 1000 ton drobne municije (pehota, strojne puške) in 100 ton letalskih bomb, seveda če je vojna v polnem razmahu, kakor je na primer na Daljnem vzhodu. To se pravi, da izstreli taka armada vsak dan za 2 do 3 milijone dolarjev streliva. Vsak izstrelek iz topa stane okrog 10 dolarjev, polkilogramski šrapnel 14 dolarjev. Ce vrže letalo dve težki bombi, velja to 800 dolarjev! Tudi za mornarico so izdatki znatno narasli. En sam strel iz ladijskega topa stane 120 dolarjev, moderni torpedo »samo« 12.000 dolarjev. Tudi prevoz in preskrba moštva, prevoz materiala itd. niso všteti. Sodobna vojna ladja stane v Ameriki dandanes 60 milijonov dolarjev, približno dvakrat toliko, kakor je stala v času svetovne vojne. Tridesetletna vojna Je bila poceni Pri teh računih pa ni upoštevano, da porabi sodobna vojna mnogo več tankov, kemikalij in sodobnih obvarovalnih sredstev. kakor jih je svetovna vojna. ,Tudi obmmba civilnega prebivalstva znatno zviša izdatke. Samo plinske maske za ves narod veljajo v Ameriki več ko v prejšnjih stoletjih vsa vojna. V enem samem tednu svetovne vojne se je izdalo več za vejni material kakor za vso tridesetletno vojno, je končno tolažba Američanov v sedanji vojni. Preveč je zahteval Friderik Veliki je hotel nekoč v mirnih časih odlikovati nekega častnika. Častnik je bil zelo hraber, pa prav tako trmoglav. Ko mu je kralj sam izročil odlikovanje. je odlikovanec rekel: »Veličanstvo, oprostite mi, to odlikovanje morem sprejeti samo na bojnem polju.« »Vraga, lepo ga vzemi in tiho bodi!« Je odvrnil kralj. »Ali misliš, da bom komu zaradi tebe napovedal vojno?« Nemogoče je nemogoče. Ameriški humorist Mark Tvvain je bil velik nasprotnik mormonske cerkvene ločine, največ zaradi mnogoženstva, ki je pri Mormonih v navadi. Nekoč se je pogovarjal z voditeljem Mormonov, ki je Twaina zelo cenil. Slavni humorist je neprestano zabavljal čez mormonsko cerkev. »Saj nimate prav.« mu je rekel Mormon. »Poglejte, kako velike zasluge smo si ie mi pridobili za državo, ker smo naselili in obdelali ogromna zemljišča, ki so bila prej pusta in prazna. Tudi mnogoženstvo ni nič strašnega. V svetem pismu ni nikjer prepovedano.« »Motite se.« je odvrnil T\vain. »Prav v svetem pismu je nekje jasno prepovedano mnogoženstvo. Ali ?e ne soominjate po-glavla. kjer je napisano: N hče ne mora služiti dvema gospodarjema hkratu.« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani,