Spedtctone lo abbonamento postale. Leto XXII., št. 43 » gotovini. LJubljana, nedelja 22« februarja 1942-XX Cena cent. 70 _ prtiv [ušivo, ojuDijana, r*u ccini jeva ulica S — reletOD 4L 31-22, Sl-23 »1-24 _nserai.ni oddelek: L, Ju Dl Jana Pucclnl-jeva ali ca S — Teleton 51-25, 51-2e Podružnica Novo mesto: Ljubljanski cesta 31- «2 rifacuru pn poŠt. Cek. eavrdu: LJubljana 17.7«fc ___i u>_iNiU ivra ca jgla- se iz &r Italije tn inozemstva una ninne Puhhlieitd Italiana S- A- VTilnnr Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znate mesečno L 12.— sa inozemstvo pa U 22.80 Uredništvo: Ljubljana. Puccuujeva ulica fttev 6 telefon 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSlONARlA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza Italiana ed estera: Cnlone PnbbHelti Italiana S. A. MIlan o Potopitev sovražne podmornice Uspeh italijanske torpedovke — Odbite sovražnikove izvidnice v Cirenaiki Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 21. februarja naslednje 630. vojno poročilo: Naš* prednji oddelki so južno in južno-vzhodno od Tmimija in Mekilija v protinapadu zavrnili sovražne izvidniške sile. Zaradi neugodnega vremena so bili tudi včeraj letalski napadi omejeni. Naša letala so izvršila motilne operacije v sovražnem zaledju. Manjše število bomb, ki so jih odvrgla osamljena sovražna letala v bližini Zuare in Homsa, ni povzročilo škode. Neka naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Po sovražnih vesteh je bil večji del posadke zajet in odpeljan v Gibraltar. Torpedovka »Saggittaria« pod poveljstvom fregatnega poročnika Lanfranca je zadela v nekaj sekundah in potopila sovražno podmornico. sovjetski poraz 27.G00 padlih, 5000 ujetih sovjetskih vojakov — Ogromen plen Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. febr Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V srednjem odseku vzhodnega bojišča It armada generala oklopnih čet Modela obkolila in uničila v hudih borbah v težavnih vremenskih okoliščinah, ki so trajale štiri tedne, veliko s;moto sovražnikove ar-iri .je in je razbila znatne oddelke neke dr ..se a made. V teku te okcije je sovražnik izgub,il okroglo 5000 ujetnikov, 27G30 mrtvih, 187 tankov, 615 topov, 1150 metalcev granat in strojnic, kakor tudi mnogo druge vojne opreme. Istočasno je ta armada odbijala neprestane hude sovražnikove napade in sovražniku prizadela v tej operaciji velike izgube. V drugih odsekih vzhodnega bojišča so armadni oddelki ob podpori močnih letalskih sil prizadeli sovjetskim četam v teku njihovih neuspešnih napadov hude izgub*. Na visokem severu so strmoglavni bombniki bombardirali odseke murman-ske železnice. V severni Afrki so bile v vzhodni Cirenaiki odbite britanske izvidniške sile. Na otoku Malti so nemški bombniki zadeli z bombami bvališče sovražnikovih čet in letališke zgradbe. Kakor je bilo objavljeno že v posebnem komunikeju, so nemške podmornice potopile na Atlantiku nadaljnjih 17 ladij s skupaj 102.000 tonami Tako je doslej uspeh naših podmornic ob ameriški obaii narasel na SO ladij s skupaj 532.900 ton. Nadaljujoč svoje operacije na Karaib-skem morju je ena izmed naših podmornic prodrla v zaliv Paria, zapadn^ od Trini-dada, in potopila na s;drišču britanske lu-ke Port of Spain dve ladji, med njima eno petrolejsko ladjo. V času od 11. do 20 februarja .ie britansko letalstvo izgubilo 99 letal, med temi 38 nad Sredozemskim morjem in severno Afriko. V Istem razdobju je bilo v bojih prot: Veliki Britaniji izgubljenih 23 lasi-nih letal. Helsinki, 21. febr s. Poročilo javnega stana javlja: Na fronti Karelijske očlne so f'nski topovi in metalci bomb uničili številna sovražnikova defenzivna gnezda. Delovaje so tudi nasprotne pa tro>l e. Na fronti vzhodne Kareii:e m sovražno topništvo z zapornim ognjem v lužnem odseku na naše položaje doseglo nikakesa cilja. Naše topništvo in naš'" metalci bomb so pa zadeli številne sovjetske utrdbice ponovno z vidnimi in uničevalnimi uspehi. V severnem odseku spopadi patrd. Nad S virom so naši lovci sestrelili dva lahka sovjetska bombnika. Ob obali Karelij-Sike ožine je na=e letalstvo bombardiralo in obstreljevalo z velikim učinkom čete in sovražna motorna sredstva. NOVI JAPONSKI USPEHI V BIRMI Japonske čete naglo prodirajo zapadno od reke Salween in sev*zm od Bilina ter so uničile močne angleške oddelke Tokio, 21. febr. (Domei) Vojni dopisnik lista »Asahi« poroča s fronte v Birmi, da se Japonska ofenziva zapadno od reke Salween nadaljuje na široki črti. Japonski oddelki prodirajo z največjo naglico severno od Bilina. kjer potiskajo sovražnika navzlic ogorčenemu odporu zmerom dal;,e proti severu. V tem odseku so japonski odd " ' nadvladali močne britanske mehanizirane edinice. IOO 200 IOO <*00 **» Fssledke angleških porazov Komentarji k spremembam v angleški vladi Pim, 21. febr. 3. Angleški tisk različno reagira na najnovejše spremembe vojnega kabineta. Na eni strani izražajo listi nado, da bo novi kabinet dosegel boljše uspehe kakor prejšnji, na drugi strani pa se v listih opažajo tudi glasovi, ki izvršenih sprememb ne smatrajo za zadostne glede na kritični vojaški položaj imperija. Prejšnji kabinet je bil po mnenju lista brez pravega reda in stalno pripravljen za kompromise. Postal je nekak krožek za razgovore, v katerem so reševali stavkovne in druge sporne probleme, kakor so bila zanje pač pristojna posamezna ministrstva. O novem kabinetu pa pravijo »Times«, da je učinkovit politični instrument. List opozarja tudi na novi položaj Attleea v vojnem kabinetu. Churchill sedaj tudi že formalno priznava vedno večji pomen sodelovanja »Common-vealtha« v vojni. »News Chronicle« enostavno ugotavlja, da je bilo zadoščeno onim, ki so zahtevali preosnovo vojnega kabineta. »Dailv Telegraph« pa izraža nado, da bo mogoče z izvedenimi spremembami doseči boljše delo v vojnem ministrstvu. Končno napoveduje »Manchester Guardian«, da bodo pravkar izvršenim spremembam sledile še druge. Berlin, 21. febr. s. Berlinski listi objavljajo svoje prve komentarje o spremembah v londonski vladi in zatrjujejo, da jih je treba pripisati izgubi Singapura ter neuspehu angleške ofenzive v severni Afriki, kakor tudi nedavnemu prehodu nemških bojnih ladij skozi Rokavski preliv. Nezadovoljstvo javnosti je tako prisililo Churchilla, da se je zatekel k mašilom v svoji vladi. Da bi rešil samega sebe, se je znebil nekaterih svojih tovarišev v vladi. Tako je za ceno izdaje nad svojimi tovariši prebrodil vladno krizo, lahko pa se pričakuje, da si bo Churchill ob prvem novem vojaškem porazu, ako bi se kriza ponovila, poslužil nove zvijače za prebrodenje težav. Prišel pa bo gotovo tudi dan, ko bodo vsi v Angliji brez razlike videli v Churchillu samo človeka, ki je uničil britanski imperij, toda tedaj bo to spoznanje že prepozno. *Nachtausgabe« meni, da je preosnova londonskega vojnega kabineta izraz vojaške nemoči Velike Britanije in neplemenite miselnosti Churchilla, a obenem pomeni tudi poklek Anglije pred boljševizmom. Likvidacija lorda Beaverbrooka, ki sQ ga še včeraj slavili kot čudotvorca angleške vojne proizvodnje, pomeni za angleški narod prav gotovo veiiko razočaranje. Neprimerno večjega pomena pa je vstop Crippsa v vlado, sa, je znano, da je mož Stalinovega zaupanja. Potem ko je Cripps pripravil v Moskvi vstop boljševizma v vojno proti Nemčiji, se je vrnil v Anglijo kot Stalinov agent, kar je takoj pokazal s svojimi govori, v katerih je proslavljal rdeči režim in opozarjal na funkcije, ki da čakajo Sovjetsko Rusijo v povojni Evropi. Cripps je bil tudi oni mož, ki je z angleško-boljševi-škim sporazumom zbudil zaskrbljenost tudi v onih evropskih državah, ki doslej niso razumel nujnosti vojne proti Moskvi. Tedaj so se v teh državah morda še tolažil s tem, da Cripps pač ni bil londonska vlada, njegovo sedanje Imenovanje za Alana vojnega kabineta pa odstranjuje poslednje utvare in potrjuje vsemu svetu, kakšno pot si je izbrala Anglija. Churchill se je oral skratka ukloniti Stalinu in vzeti v svoj kabinet agenta Moskve, ki je najbolj zaupen predstavnik rdečega diktatorja, samo zato, da bi se izognil hujši krizi Nekateri drugi listi pa objavljajo poročila iz nevtralnih virov o naraščajoči boljševl-ški propagandi v Veliki Britaniji. V vseh mestih se namreč ustanavljajo krožki in odbori ki pod etiketo angleško-sovjetskega prijateljstva razvijajo komunistično propagando. Spričo zavezništva z Moskvo so postali komunistom naklonjeni celo krogi, ki so do včeraj komunizem obsojali. Kot dokaz naraščajočega boljševiškega vpliva v Angliji, navaja list »Borsenzeitung« poročilo iz Stockholma o zanimivi epizodi v zvezi s predvajanjem Internacionale v radijskih oddajah, Kakor znano, se je dolga polemika v tej stvari končala s tem, da je bila tudi Internacionala postavljena na radijski program, toda na nekem mestu, kjer je besedilo Internacionale posebno subverzivno, je bilo zamenjano z variacijo, proti kateri pa je ostro nastopil veleposlanik Majski, češ, da se sme Internacionala predvajati samo v svojem originalu. Majski namreč sedaj dobro ve, da se mu ni treba več zatekati h kompromisom, kajti v vseh vprašanjih glede Rusije lahko v polni meri zaupa Stalinovemu zaupniku siru Staffordu Crippsu. Stockholm, 21. febr. d. V svojem komentarju k izpremembam v Churchillovem vojnem kabinetu napoveduje list »Daily Mail«. kakor javljajo iz Londona, za prihodnji teden še nadaljnje Izpremembe na vodilnih mestih v britanski upravi. Po mnenju londonskega lista je verjetno, da bo prišlo do osebnih izprememb tudi v vojnem, mornariškem in letalskem ministrstvu. Vojni dopisnik omenjenega lista javlja nadalje, da so na neki točki Japonci po likvidiranju britanske obrambe zajeli 1 lahki tank, 3 oklopne avtomobile, 2 težki in 2 lahki strojnici. Britanske čete, ki so jih Japonci premagali na tej točki, so pripadale polku yorkshirske pehotne divizije, ki so 15. februarja po zlomu obrambe pri Thatonu zbežale pred prodirajočimi japonskimi oddelki. Na Sumatri Tokio, 21. febr. Agencija Domei dozna-va, da so japonski padalci, ki so se izkrcali v bližini Palembanga, v celoti zasedli petrolejske rafinerije zapadno od mesta in so že vzpostavili zveze s padalci, ki so se spustili na letališče pri Palembangu. (Piccolo.) Proti Javi Rim, 21. febr. Britanska oficiozna agencija poroča iz Batavije, da so se Japonci skušali izkrcati tudi na otoku Bali. (Piccolo.) Obsežne japonske letalske akcije Tokio, 21. febr. (Domei) Japonski glavni stan objavlja: Ob napadu na Surabajo 17. februarja so japonska letala sestrelila 13 ameriških letal ;n v surabajski luki z bombami huao poškodovala 5 rušilcev. S tega napada se 2 japonski letali nista vrnili. eLtala japonske mornarice so 18. februarja napadia Koepang na otoku Timorju m na tem mestu porušila 20 zgradb, vštev-ši vojaške lope. Nadalje so tu japonska re-tala z bombami potopila 3G0U tonsko trfcu-vin^ko ladjo. Ed.n.ee japonske vojne mornarice, ki so 17. m 18. februarja operirale v vodovju otoka Sumatre, so potopile sovražno ladjo za posebno službo in naknadno zajeie oritansko ladjo za lov na podmornice, eno ladje za odstranjevanje min ter po eno oritansko in nizozemsko trgovsko ladjo. Japonski plen v Singapuru Tokio, 21. febr. (Domei) Japonski giav-nj stan je opoldne objavil sumaričen pregled viharne sedemdnevne japonske ofen-z-ve, ki se je 15. februarja končala s popolno zasedbo otoka in mesta Singapura. Iz tega pregleda je razvidno, da so japonske oborožene sile v Singapuru ujele naa 73.000 vojakov britanskih čet med njimi vrhovnega poveljnika generala Percivala. Med vojnim plenom je 300 topov raznih kalibrov, 2000 strojnic, 5000 pušk, 2000 tankov in oklopnih vozil, 10.000 avtomobilov, 200 motornih koles, 1 parnik z 10.000 tonami, 3 petrolejske ladje po 5000 ton ter mnogoštevilne druge manjše ladje in končno ogromna količina vsakovrstnega drugega vojnega materiala. Nadalje javlja poročilo japonskega glavnega stana, da je med britanskimi ujetniki 8000 ranjencev, ki so razmeščeni po lazaretih. Japonske izgube so znašale od izkrcanja prvih japonskih oddelkov na Singapurskem otoku, namreč od zore 9. februarja pa do končne osvojitve singapurskega mesta lis. februarja, le približno 1000 mrtvih in ranjenih. Singapur, 21. febr. d. Pod tropičnim solncem v Singapuru so bile popoldne žai-ne svečanosti za japonskimi vojaki, ki so padli v bojih na Malajskem polotoku. Žalnim svečanostim so prisostvovali močni oddelki japonskih čet v tropičnem vojnem odelu. Vrhovni poveljnik japonskih oboroženih sil general Jamašita je imel žalni govor, dočim je japonsko vojaštvo prezen-tiralo orožje v čast padlim tovarišem, ki so žrtvovali življenje v ustvarjanju velike vzhodne Azije. Japonsko izkrcanje na portugalskem Timorju Japonska priznava portugalsko suverenost na vzhodu otoka in bo umaknila svoje čete, ko ne bodo več potrebne Tokio, 21. febr. Japonski glavni stan objavlja, da so se japonske pomorske in kopne sile v tesnem medsebojnem sodelovanju včeraj zjutraj izkrcale v bližini Dillia in Koepanga v glavnih mestih portugalskega in nizozemskega dela otoka Timor. V tokijskih političnih krogih poudarjajo, da ne predstavlja japonska akcija proti Timorju le log'čnega odgovora na protizakonito izkrcavanje Angležev in Nizozemcev, temveč obenem izredno hud udarec za sovražnika. Obkolitveni obroč Japoncev okrog Jave se vedno bolj stiska. Od Koepanga do Surabaje je namreč samo 1.250 km razdalje. Japonska akcija, katere izhodišče je v Palembangu. pa je na drugi strani skrajšala razdaljo med japonskimi vojnimi silami in glavnim mestom Jave, Batavijo. Tako postaja polo- | žaj Batavije vedno bolj kritičen. Japonsko nadzorstvo nad Timorjem, ki se pri- Zakaj Je propadla angleška ofenziva v Cirenaiki Angleški minister priznava premoč orožja osi Rim, 21. febr. s. V svojem govoru v spodnji zbornici je med razpravo o vojnem proračunu angleški minister Margesson posvetil del svojih izjav tudi vojni v Libiji. De-mantirajoč Chrchilove trditve ob izbruhu sovražnosti, da je bilo že vse v naprej predvideno in da ne bo mogla nobena ovira ustaviti zmagovitega pohoda britanskih čet, je Margesson pripomnil, da je treba iskati vzroke neuspeha predvsem v ogromnih težavah oskrbe čet v zaseienih predelih. V puščavi, je dejal, ni stalne bojne črte. Napredujoče čete se znajdejo včasih do 500 km oddaljene od najbližje železniške proge. Cim bolj napredujejo, tem bolj se oddaljujejo od oskrbovališč in težave s tem postopno naraščajo. Ne glede na to, da so te izjave v ostrem nasprotju s Churchillovo trditvijo, da je bile vse predvi leno, obtožuje Margesson direktno Auchinlecka, da ni v naprej videl t«žav, ki ]»■ jih moral pričakovati, kdor se loti vojn« v puttevl. Zaradi oskrbovalnih težav, je nadaljeval angleški vojni minister, nismo mogli zasesti prvih bojnih Črt z do- volj jak;mi silami, da bi potisnili sovražnika z njegovih obrambnih postojank, niti nismo mogli uspešno ustaviti protinapada, čeprav smo bili s svojimi silami v premoči. Glede na pripombo, da so bili oklepi in oborožitev britanskih tankov slabši kakor osni material, je moral minister Margesson odkrito priznati to podrejenost. Gotovo je, je dejal, da smo v nekaterih pogled, h na slabšem oJ sovražnika. V vojni tankov, kakor tudi v gradnji oklopnih bojnih ladij, Je skrajna borba med oklepom in oborožitvijo. Govoreč o protitankovskih topovih je minister zelo kritiziraj britansko vojno industrijo, češ, da se ni posluževala primernih gradbenih meril. Končno je odločno deman-tiral vesti, ki obtožujejo angleško vlado, da pušča v borbo samo druge narode imperija in varčuje z Angleži, trdeč, da je bilo v libijski b tki zaposlenih veliko število britanskih vojekov opozori pa je obentm na težav« fl«d« njih v«čj« up«iat« ln sicer asrall acbsolMto« imjnsatt, te m n« zmanjša »hramba domovine, in aaradi n«eadost-nega števila trgovskih ladij za prevoz. družuje nadzorstvu nad Amboino in Ken-layem, postavlja Arafursko in Bandsko morje pod popolno kontrolo Japonske. Obenem se s tem zapira morski preliv Torres, s čimer se japonska grožnja približuje avstralski luki Port Darwin, ki je samo 800 km oddaljena od Koepanga. (Piccolo.) Tokio, 21. febr. (Domei.) Informacijski urad japonske vlade je včeraj objavil posebno pojasnilo o izkrcanju japonskih oboroženih sil na portugalskem delu otoka Timorja. Komunike informacijskega urada opozarja, da so britanske in nizozemske oborožene sile lani 17. decembra brez prejšnjega sporazuma s portugalsko vlado vdrle na ozemlje portugalskega dela otoka Timorja. Zaradi tega je nastala potreba, da se varnost na otoku zajamči z izkrcanjem japonskih čet na nizozemskem delu otoka Timorja in da se preženejo sovražnikove čete tudi s portugalskega dela otoka. Komunike pravi nadalje, da japonska vlada v polni meri razume položaj portugalska vlade. Nadalje omenja pogajanja, ki so se pričela med britansko in nizozemsko vlado na eni ter portugalsko na drugi strani, katerih namen je bil urediti kočljivi položaj zaradi britansko-nizozemske okupacije, ki pa niso dovedla do nikakega zadovoljivega rezultata. Japonska vlada priznava v polni meri suverenost Portugalske na vzhodnem delu otoka Timorja, — zaključuje komunike japonskega informacijskega urada. — in se zavezule umakniti svoje čete v trenutku, ko njihova navzočnost na portugalskih tleh ne bo več potrebna. Izredna seja parlamenta Lizbona. 21. febr. d. Portugalska vlada se je v petek popoldne sestala pod predsedstvom min. predsednika Salazarja k izredni seji, na kateri je razpravljala o položaju, ki je nastal z izkrcanjem japonskih oboroženih sil na portugalskem delu ofoka Timorla na Daljnem vzhoda V nasprotju s pričakovanem po sej! ni bilo irdnr»r» nobeno poročilo za tisk. Poalople '»»rm-vesr« oo«1«»»'ltvi r Lirbon* vrnnlei© od vteraj popoldne «boro2«n« policijska Čete Lizbona, 21. febr. d. Iz portugalskih političnih krogov v Lizboni javljajo, da je min. predsednik Salazar za popoldne nujno sklical izredno sejo portugalskega parlamenta. Na seji bodo razpravljali o položaju, ki je nastal po izkrcanju japonskih čet na portugalskem delu otoka Timorja. Proti Avstraliji Stockholm, 21. febr. d. Londonski dopisnik lista »Svenska Dagbladed« javij-i, da v Londonu resno računajo z japonsko okupacijo luke Port Darwin v severni Avstraliji. V Londonu se tolnži o samo s t^m, da izolirani položaj te severne avstraMke luke ne predstavlja posebno primere ga oporišča za razširjenje japonskih v«jaš un operacij preko ostalih delov Avstralije. Po mnen;u londonskih političnih krogov utegne biti namen japonske zasedbe Port Dar-vvina izvojevanje popolne kontrole nad britansko pomorsko potjo mimo severne Avstralije Vsekakor pa si tudi v odgovor*"h londonskih krogih ne zakrivajo oči prii dejstvom, da bo posest luke Port Dar vi o Japoncem zelo olajšala morebitno potrebno obrambo raznih drugih oporišč in pojf>-jank. ki so jih Japonci doslej zasedli v jugozapadnem delu Pacifika. Možnost napadov na New York Buenos Aires, 21. febr. s. Doznava se iz Washingtona. da zahtevajo trije senatorji, bržkone pod vplivom Rooseveltovih izjav o možnosti sovražnih napadov na Nevv York in Detroit, naj se podvzamejo vsi primerni ukrepi za uspešno obrambo severnoameriške obale. Navzlic nasprotnemu mnenju vojnega nvnistra. ki je nedavno dejal, da bi primerna zasedba vseame-riške obale pomenila razpršitev ameriških vojnih sil. zahtevajo omenjeni trije senatorji popolno in učinkovito nadzorstvo nad vsem amerškim obrežjem. Preiskava o jjsžim na parniku ,,Ncrxnan££e" Buenos Aires, 21. febr s. Ameriški mornariški državni tajnik Kncx ie imenoval posebno pomorsko komisijo pod vodstvom admirala Leahyja, ki bo izvedla preiskavo zaradi katastrofe na francoskem parniku »Normandie-r. Kakor poročajo lteti. kažejo prvi rezultati preiskave, da predsednik pomorskega odbora Land nI bil zapleten v *.o afero. Izjavil je. da so mnenja o tem. ali je mogoče v določenem roku ladjo, ki se je vlegla na stran, spraviti zonet pokonci, zelo različni. Vprašanje je tudi, ali jo bo mogoče tudi toliko popraviti, da bo spet sposobna za plovbo. Listi poročajo, da »Normandie« ni bila zavarovana, ker io je prevzela vojna mornarica in so jo smatrali za vojno ladjo. Eksplozija v ameriški tvorni« vojnih potrebščin Buenos Aires, 21. febr. s. V La Porteu v severnoameriški državi Indiani je nastala v neki veliki tovarni vojn h potrebščin silna eksplozija. Dva delavca sta bila ubita, trije pa ranjeni. Vzrok eksplozije ni znan. Nesreče afi sabotaža? Tetuan, 21. febr. s. Na letališču v Gibraltarju se je ponesrečil dvomotorni angleški bombnik, ko je skušal pristati. Letalo se je prevrnilo in vnelo. Celo s španske obale je bilo opaziti visok steber dima. Požar se je zaradi eksplozije zažigalnih bomb, ki so bile na letalu, razširil na dve nadaljnji letali. Ubita sta bila dva letalca, dva pa ranjena. Madrid, 21. febr. s. Zvedelo se je. da je bil angleški tovorni parnik v Gibraltarju, na katerem je pred dnevi iz neznanih razlogov nastalo nekaj eksplozij, popolnoma uničen. Pri tej nesreči je bilo 5 ljudi ubitih, 10 pa ranjenih. Angleške oblasti so odredile aretacijo večjega števila delavcev, ker so mnenja, da gre za sabotažno dejanje. Vpoklic čilskih rezervistov Santtago (Chile), 21. febr. d. Čilski vrhovni narodni obrambni svet je za nedoločen čas odgodil odslovitev dosluženih letnikov lz aktivnih oddelkov čilske vojj*e, ki bi morala biti odrejena te dni eilJ»i obrambni minister Huvenal Fernandez je ▼ zvezi s tem izjavil, da bo stalni kader čilskih oboroženih sil povečan letos z dodatnimi vpoklici voj. obveznikov. Obrambni minister je naglasil, da si Čile z vsei.ii sredstvi prizadeva ostati izven oboroženega spopada, da pa mora biti glede na razvoj vojne na Pacifiku čilska republika p^ pravi jena na vse možnosti. Novi guverner Angole Lizbona, 21. febr. d. Novoimenovani generalni guverner portugalske kolonije Angole, Alvaro de Fereitas Morno, bo prihodnji torek prevzel svoje posle. Glede na izredno važnost položaja, ki mu je bil poverjen, in glede na dogodke v tej portugalski koloniji pričakuje portugalska javnost z velikim zanimanjem izjave, ki jo bo novi generalni guverner podal o priliki prevzema poslov. Racljoniranjs tobaka Finskem Halstnkl, 21. febr. x. Od poncdaljka te-lj« bo potroftnja tobaka na Ftaakam rMt- joniranr- Ljudje bodo prejemali po 209 g tobaka na metee. (Uitime Notizie). Tesna povezanost Albanije in Italije Predsednik albanske vlade o idejah, ki prenavljajo svet in ustvarjajo nov red Rim, 20. febr. s. Predsednik albanske vlaae Musta-a Kruja je v okviru ciklusa predavanj nac-onainega zavoda za fašistično vzgojo imel včeraj popoldne v dvorani Julija Cesarja na Campidogliu predavanje pod naslovom »Albanija v vojni za novi red«. Odličnega gosta so sprejeli zunanji minister grof Ciano. Tajnik Stranke V dussoni in rimski guverner Borghe-se. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je pozdravilo predsednika aibanske vlade z navdušenim ploskanjem. V prvi vrsti je bilo opaziti med poslušalci predsednika Italijanske Akademije Federzonja in ministra za nacionalno vzgojo Bottaia, nadalje nemškega veleposlanika Mackensena, japonskega veleposlanika Horia Kirija z osebjem poslaništva, odpravnika poslov španskega poslaništva, poslanike Taja, Bolgarije, Madžarske, Finske, Rumunije, Slovaške, Hrvatske in Mandžukua ter končno državne podtajnike v predsedništvu vlade, v mornariškem ministrstvu in letalskem ministrstvu in več drugih osebnosti. Preden je govornik začel svoje predavanje, je Tajnik Stranke Vidussoni odredil pozdrav Kralju in Duceju, ki se mu je občinstvo navdušeno odzvalo. Nato je Eksc. Kruja začel svoj govor. Najprej je poveličeval Rim, ki mu albanski narod ponovno izraža svojo zvestobo, obenem pa tudi vero v končno zmago, in svojo voljo, da služi veliki stvari z vso požrtvovalnostjo in s svojo krvjo. Tako hoče tudi albanski narod doprinesti k uresničenju novega ideala, prav enega miru, miru z večjo socialno pravičnostjo. Novi red je veliko pričakovanje trpečega človeštva, saj pomeni utelešenje božjega načrta, napovedanega in pripravljenega od moža previdnosti Benita Mussolinija, tvorca nove, nad vse originalne civilizacije, ki je obenem tradicija in revolucija. Temelj novega reda je namreč oni novi tip civilizacije, ki ga je vtelesila fašist-čna ideja najprej na vznotraj, potem pa nujno tudi v odnosih med narodi, ki jih preveva ista politična miselnost. Fašizem nastaja kot pokret akcije, kot borba proti sleherni materialistični zasnovi, proti nesoglasjem strank in frakcij, proti razkrojevalnim doktrinam liberalizma in socializma, in poudarja disciplino. pobudo, borbenega in revolucionarnega duha ter skratka vse moralne energije. In Italija se tudi v mednarodnem pogledu uveljavlja kot živa in živ-Ijejska sila v Evropi, ki jo je zajel vojni v har, v Evropi, ki potrebuje novi red. Fašistična revolucija že po svoji naravni in notranji ekspanzivni sili ne more ostati omejena samo na tesne meje svojega naroda. temveč se mora razširiti kot univerzalna vrednota na temelju št;rih trdnih načel, ki so znanilci nove, pravičnejše socialne ureditve: prave in resnične svobode. skupnosti skladnih interesov, enakopravnosti vseh narodov v pogledu zemeljskih dobrin in svetovne vzajemnosti. Prvi konkretni izraz te temeljne ideje novega reda je združitev albanske države z italijansko državo Albanski narod dobro čuti. da zanj ne more veljati zakon trgovske ci-vilizacje. ki hoče za večne čase utrditi posest bogastev, da pa ne more biti njegov zakon niti zakon komunizma, h kateremu se zatekajo samo narodi brez lastne civilizacije in ki so nesposobni, da bi dosegli razvoj drugih. Toda sprejem tvorne ideje novega reda se ne omejuje sapno na sprejem praznih besed, temveč stremi za tem, da s praktičnimi eksperimenti vnese konkretno v življenje nova skupna načela. V okviru fašistične Italije vidi albanski narod onkraj Jadrana zagotovljeno svoje harmonično življenje v duhovnem in gmotnem pogledu. V enakosti pravic obeh narodov vidi albanski narod osnovno vodilo za bodapo novo organizacijo v širšem smislu. V nadaljnjih svojih izvajanjih se je Kruja dotaknil sedanjega albanskega režima, da bi dokazal, kako tesno je povezan ž. novo zgodovinsko stvarnostjo novega socialnega reda. To, kar je bilo izvedeno v Albaniji, pa je samo majhna podrobnost iz verige onih odnosov, ki bodo kasneje urejali življenje vseh narodov. Nedavni spis zunanjega ministra grofa Ciana o Albaniji potrjuje in utrjuje našo vero v to. Rim odpira svetu novo pot in albanski narod se je nanjo že podal. Fašizem je podaril čudovito seme in albanski narod ga že seje s svojim delom. To delo pa sloni na dveh temeljih, ki sem jih imel že priliko prikazati svojim albanskim rojakom; 1. Večna zveza albanske države z italijansko državo pod skupnim kraljem, Ji. skupni fašistični režim pod Ducejevim vodstvom. Nasprotni vojni tabor noče videti. da smo na prehodu k letu 2000 v obdobju centripetalnih sil iin da je naš pokret prva klica novega, silnega drevesa združevalne civilizacije, da smo — skratka — tik ob nastanku tretjega imperija, čegar osnovna ideja se glasi: Iti med narod, približati se narodom. Ob zaključku svojih izvajanj je Kruja ponovno opozoril na pomen socialnih načel v okviru novega reda in nove svetovne vzajemnosti, ko gre za vskladitev interesov posameznih državljanov med seboj, med državljani in državo, med režimom in vlado, med narodom in narodom. To je osnovna težnja, ki nas vodi k vzajemnosti, k enotnosti. Albanski narod, ki je pod mogočnim vplivom Ducejevega ustvarjalnega dela prostovoljno šel na to pot. je ponosen in hvaležen obenem ter se klanja vzvišeni osebi Kralja in Cesarja, nesmrtnemu duhu Duceja ter večnim krepostim italijanskega naroda. Jasno, globoko in občuteno predavanje Eksc. Kruje je bilo večkrat prekinjeno z navdušenim odobravanjem občinstva. Tajnik Stranke je ob zaključku zopet odredil pozdrav Kralju in Duceju in izzval s tem nov val navdušenja in vzkMkov. Predavanju je sledil sprejem v salonu kraljev na čast gostu rimskega guvernerja. Predsednik albanske vlade na povratku iz Rima Rim, 21. febr. s Albanski ministrski predsednik je snoči ob 21. odpotoval .z Rima nazaj v Albanijo. Na postaj so sc poslovili od njega državni podta'nik v m*-nistrskem predsedništvu Russo. rimski gu verner. prefekt, povelinik amrjskega zoc-ra in zastopniki drugih oblasti. mefrapolit In moskovski tziio Vodja bolgarske cerkve se je tako daleč spozabil, da je sedanjo vojno označil kot »predigro poslednje sodbe" Uradna agencija za mednarodne in vatikanske informacije »La Cornspondeu^a« je te dni objavila naslednjo zanimivo poročilo: Vse kaže, da je veliki vojni hujskač iz Carterburvja dobil zvestega slednika v osebi sofijskega metropolita Štefana. Te dni ;e metropolit Štefan čutil potrebo, da v nekem bolgarskem dnevniku objavi ajo z obupnim redoslediem. si mora biti naša javnost na jasnem, da smo vsi skupaj postali žrtve neke zločinske tolpe, ki si nadeva značaj ljudskega sodišča ter pod to krinko uprizarja svoja kr\-a\-a dejanja Ako trezno preudarimo vse te umore, ne moremo najti sence razlogov, ki bi vsaj na videz oprai'iče\'a/i to divjanje. Komur je količkaj ležeče na dobrobiti našega ljudstva, se mora strahoma vprašati, kam bo privedlo to morilsko razračuna\'anie in kakšen bo konec te gločes te usodne igre, ki si jo dovoljuieio brezvestni tipi z našim ljudstvom. Koliko nepotrebnih žrtev, ki kriče po maščevanju, nam je povzročila omeniena peščica, žrtev, ki se wkoli ne bodo dale izbrisati žrtev, ki nam ne pr i naša jo samo nepopisne nesreče in žalosti, man-eč tudi nepopravljivo sramoto. Saj stoiimo pred svetom kot ljudje, ki nam človeško življenie ni prav nič sveto in kot besneži. ki se ljuto grizejo med seboj, kakor da so sklenili vzaiemno un!čenie in iztrebitev. Ni treznega človeka, ki ne bi ogorčeno odklanjal ln obsojal metod s katerimi neka zločinska peščica izvaja s\'ojo straho\rlado v naši pokraiini. Trdno smo uverje.ni d* bo ta nainovejši umor odprl oči tudi naibolj fanatičnim zaslenliencem Tako res ne more več naprei in teh diviaštev mo^a hiti ven dar že enkrat konec za vselej. 2 al ost n* bo naša bodočnost, ako si bomo sivio življenjsko pot natflali s trunti. ako jo bomo oplazili s krvjo nedolžnih žrtev ki pošiljajo svoio nemo obtožbo proti nebu. Naj bo to grozodejstvo vsej naSi javnosti resen opomin. nika in je kot tak v pomoč državnemu vodstvu. Posle predsednika nizozemskega kufl-turnega sveta vodi sedaj profesor Snijder. vseh članov sveta na je 22 in predstav':ajo PO svoji izberi celokupno nizozemsko kulturno, življenje. Meti člani so med drug;mi tudi znane osebnosti kakor profesor Wil-lem Mendelberg. dr Hannema, direktor Bovmanovega muzeja v Rotte-rdamu. pro fesor Krekel iz Levdena. prof. dr. Jan de Vr es iz Leydena in komponist Henk Ba-dings. Točni izvori Gorizie Pod tem naslovom je beneški list »Gaz-zettino« objavil daljši dopis, ki pojasnjuje predzgodovino in izvor mesta Gorizia. Posnemamo glavne misli: Nihče ne ve in morda tudi nihče nikdar ne bo vedel, kakšni so točni Izvori našega mesta. Izgubljajo se namreč v temi prvega tisočletja po Kristu, v dobi, ko je bilo le malo zgodovinarjev, ali pa so se njih spisi porazgubili zaradi neštetih Invazij, ki jim je bilo tedaj podvrženo Italijansko ozemlje. Nekaj bi se dalo povedati le o pokrajini in zemlji, na kateri je vzraslo goriziansko mesto. O tem Je objavil nekaj izsledkov vestni gorlzianski zgodovinar Bozzl. Izkop-nine pri kraju Santa Lucla di Tolmino, ki jih je izsledil znanstvenik Marchesettl, izpričujejo, da je na rodovitni zemlji vzhodnega Friulija in v gorah prebivalo barbarsko ljudstvo, ki nI poznalo niti železa. Zdi se, da so novi osvojevald zasedli planoto Carsa ln ravnine ob njem okoli leta 2000 pr. Kr. Verjetno so to bili Iliri ali Veneti. Id so zasedli glavne kraje in jih dobro utrdili ter razširili svojo oblast na ves Frl-uli. Kakih tisoč let nato so nova barbarska ljudstva zasedla te predele ln zavladala tudi Ilirom. To so bili bržkone tako zva-ni »Veneti«, ki so prišli lz Male Azije, kjer so že bili v stiku s civilizacijo in ki so na svojem pohodu preko Dacije. morda Tra-cije, Makedonije ln Dalmacije dospeli končno do gorizianske pokrajine kot znatno bolj kulturni kakor prvi prebivalci, ker so se med potjo navzeli tudi grške kulture. Kaka Stirl stoletja nato pa Je prišlo do nove Invazije te zemlje. Pojavili so se tedaj tako zvani Karnljci, ki so prišli v pre-ce neurejenih trumah, z revno oblečenimi In sestradanimi otroki, a z izredno lepimi plavolaslmi ženami, medtem ko so Imeli možje rdeče brade ln modre od. Ali so bil! to Kelti po svojem izvoru? Morda. Ako pa niso bili, je gotovo, da je med Invazijo Venetov in Karnijcev bila tudi Invazija Keltov. Kakor namreč pripoveduje zgodovinar Czornig, ki ga omenja tudi CossAr v svoji publikaciji »Gorizzia ln njen grad« je ob ustanovitvi Rima prebivalo v naših p okra i in ah keltsko ljudstvo, ki je dosegle že tolikšno stopnjo civilizacije, da je znalo izdelovati bron ln je v tem doseglo celo Izredno spretnost. Veneti pa so med tem izgubili svoje borbene navade ln so se podvrgli novim osvajačem. razen v goratih predelih, kjer nosijo kraji še danes njihova Imena. Tam so bili tesno med seboj povezani ln so se upirali vsakemu rasnemu mešanju. Nato se pa začenta doba Rima. Tedaj je kakih 40 km od Gorizie nastalo znamenito mesto Aqullea, ki je ščitilo meje, preko katerih se rimske legije niso še pomaknile. Večno mesto je vedno bolj privlačevalo te kraje k sebi. vendar usoda nI hotela, da bi tudi Gorizia doživela svoja prva leta pod rimsko oblastjo. Počakati le bilo treba še deset stoletij, preden Je Oton III. prvič Imenoval naše mesto ln je Gorizia tudi uradno prešla v zgodovino. Obnova železniškega prometa ▼ Bosni Zagreb. 21. febr. 2eleznlikl promet v Bosni in Hercegovini Je obnovljen. Kakor znano, je bil nekaj dni prekinjen zaradi velikih snežnih metežev, (Ultime Notiz:e.) Analiza dolenjskih vin Novo mesto, 18. februarja. 2e pred leti so dolenjski vinogradniki pokrenili akfcijo, naj se začne s točno analizo dolenjskih vin. Tako naj se končno dajo tudi dolenjskim vinogradnikom potrebne osnove za ocenjevanje domačega pridelka za prodajo. Tej dolgoletni želji je sedaj ugodilo vinarsko nadzorništvo v Ljubljani. Te dni je pričelo v glavnih dolenjskih vinarskih središčih z analizo vin glede na vsebino alkohola, skupno kislin« in ostale ekstrakte, ki jih vsebujejo. Doslej so se vršile analize že za občine Kostanjevico, Št Jernej, Orehovico in Sv. Križ pri Kostanjevici. Analiziranje vin je v vseh teh občinah vod lo vinarsko nadzorništvo v Ljubljani s pomočjo ljubljanske kmetijske kontrolne postaje in novomeškega okrajnega referenta za vinarstvo. Razen v teh občinah se bo v teku tega meseca vršila analiza domačih vin še v ostalih vinarskih središčih dolenjskega okraja, in sicer 26. februarja v Novem mestu za občine Novo mesto. Mirna peč in Prečna, 27. februarja v St. Petru pri Novem mestu za občini St. Peter in Bela cerkev ter 28. februarja ponovno v Novem mestu za občine Snvhel. Brusnice in Toplice. Vinogradniki, ki želijo imeti svoja vina analizirana, naj en dan pred prihodom strokovne komisije oddajo na določen!n zbiral iščih po pol litra vsake vrste vina in označijo na steklenicah svoj točen naslov In vrsto vina. V analizo se nikakor ne prejemajo ^amorodna vina in mešanice. Zato naj jih vinogradniki ne predlagalo komis"ji Podrobna navodHa lahko dob\io vinogradniki iz omenienih občin na novomeškem okrajnem glavarstvu pri okrajnem kmetijskem referentu. Vsi, ki bodo oddali vina v analizo, bodo prejeli za vsak vzorec v'na posebno spričevalo, v katerem bodo točni analifčni podatki o nredlože-nem vinu. Doleriiski vinogradniki se pozivajo. da se polnoštev'Ino odzovHo poz.-vu vinarskega nadrorništva in izkoristijo 'zredno ueodnoRt ki se jim tokrat nudi. ter v č^mvečiem števHn predložijo komisiji svoja vina v analizo. Nemški optanti V »Službenem listu« z dne 14. t. m. je bil objavljen 81. seznam optantov in sicer z bivališčem izven Ljubljanske pokrajine (v oklepajih starost ln rojstni kraji: Maribor: Wo!f Henrik (24. Kočevje); Haze Anton (36. Dolnja Briga). Ma-riia roj. Schetina (27. Bršliin). Marija (9). Aloizija (5). Karla .(2): Mlohltsrh Janez (33. Inlauf). Marija roj. Praznik (29). Edl-ta (3): Mlohitsch Pavel (36. Inlauf). Pavla roj. Poje (38). Viljem (12). Robert (10): Ostermann Mihael (46). Inlauf), Frančiška roi. Onitsch (36). Herman (1); Glicha roj. Michelitsch Amalija (72, Au-smltz); Klelnmayer Jožef (55. Kranj), Matilda roj. Pohllg (46. Sarajevo); Kordon Gustav (55. H^gau). Ivana roj. Leiler (45, Ribnica), Gvido (18. Gornji Logatec); Kr**nner Avrellja (88. Beliak). D n n a j : Loser HermeHnda (32, štar-cerji); Kostner Alojzija (55. Dunaj); Mel-setz Margareta (44. Ljubljana); Hausmann Anton (50, Schludrenau). Hermlna roj. Brandt (50. LjubHana). Eva (6); Kresse por. Neusburger Elizabeta (27. Kočevje); Sleberer Pavla (52. Ljubljana): Thaler Helena (19, Ljubiiana). — SchSnbrnn: Kosel Jožef (55. Polom), Roza roj Drescher (43). Jera (20). Jožef (14). — Gradec: Krenn Friderik (43. Stara Cerkev); Kalnz por. Lasetzky (66. Ljubljana); Kalnz Jožef ina (50, LJubljana); Sehwlnger Eliza (89, Novo mesto); Tellian Rozalija (26 Občica). Ivana (21, Občica). Kranj: Grumm Franc (26. Gelsen-klrchen), Štefan (30. Elisabethdorf). — B r e S1 c e : Hntter Pavla (31. Llwold). — K o 11 č e v o: Hlrschegger Rupert (52. Devica Marija v polju). Ana roj Kutina (45. Rusija). — Kamnik: Pir* Gabrijel (48. št. Vid na Koroškem). — Borna pri Senovem: Panlan Gustav (42. Dolltz). Ema roj. Engelmann (37, Llndenau), Irma (18). Erika (16). Wolfgang (14), Uršula (11), Rudolf (8), Elisabeta (7). — P o že g; a: Mon tel Julljana (30. Mozel). K a t o v I e e : Zesohko Henrik (63. LJubljana), Gabriela roj. Kunz (56. Ljubi lana >. _SchSnberg na Moravskem: Krisch Jakob (47. Dolnla Briga). Pavla rojena Krlesch (42). Marija (14), Helmut (9), XIza (5), Wemer (1). — Z n o I m o: Schne- Iler Ana (16. Schottau). Berlin: Loser Janez (34. Dolnja Brl-sra) Erna roj Weber (27, Koprivnlk). — MOnchen: Llnleer Amalija (72. Gradec). -Ulm: Rothel Franc (28, Topli vrh), Bnm-ner Janez (53. Madžarska). — «a's" horn: Schaner Alojzij (55, MahovnOO. Friderika roj. Pokorny (41, ~ B ad - H a 11 : Schldan Gerhard (57. Gorica) _wilhelmsbnrjc: Hackner por. Osredkar Jožefa (55. Lolch). Marija (12). _ Lamhrecht: Kovačlč Emil (40. Nemčl-1a). Eliza roj Abe (41). — Celovec: Medved Rihard (40. Elsenerz). — L«®; ben: Oswald Janez (36. Stara Cerkev). _ Retr : Schneller Alojzij (49. Koprivnlk), Justina roj Jaklitsch (44. Dunaj).-W al t Save: Mlsche Albert (21, Stari log). Henrik (25. Stara cerkev). Upniki navedenih oseb moralo svoje terjatve priiavitl do 28. t. m. Pobotnemu ura-du za dolgove ln teratve, Ljubljana. Stari trg. ____ Gospodarske vesti = Prodaja oblačilnih predmetov oficirjem. Združenje trgovcev Ljubljanske krajine obvešča vse trgovce, ki prodajajo tekstilne ln oblačilne predmete ter obutev, da morajo pri prodaji teh pred^ f ; ciriem in vojaškim uradnikom zahtevati predložitev osebne l^tirnaclje ln esetoe oblačilne izkaznice za nabavo blaga. S tem se popravlja navodilo v okrožnici št. 300 z dne S. februarja t. 1. - Elektrifikacija Bolgarije. Na reki Marici namerava bolgarska vlada zgraditi ogromno električno centralo, ki naj bi dala na leto 600 milijonov kilovatnih ur električnega toka. Za ta načrt se po sofijskih vesteh živo zanimalo italijanska industrijska podjetia. ki bodo nudile ugodne noprole z* dobavo strojev. Načrt z« prradnjo t® velike električne centrale pred- | stavila sestavni del končnega načrta za j elektrifkacijo Bolgarije s prikljtifenlmi I ozemlji, ki ga je bolgarska vlada nedavno I končno odobrila. Načrt predvideva, da se bo v prihodnjih dvajsetih letih potrošnja električnega toka v Bolgariji osemkrat povečala in da bo dosegla na leto dve milijardi kilovatnih ur. Za izvršitev elektrifikacije bodo predvsem izkoristili obilne razpoložljive vodne sile, ki lahko dajejo pri polnem izkoriščanju 4 milijarde kilovatnih ur. Nadalje predvideva načrt gradnjo kaloričnih central pri rudnikih manjvrednega premoga. Iz takega manjvrednega premoga in odpadkov premoga se da pridobiti na leto še eno milijardo kilovatnih ur električnega toka. = Likvidacija zagrebškega Pogoda. Potreba centralnega dirigiranja gospodarstva je v zadnjem času zahtevala na Hrvatskem likvidacijo raznih centralnih ustanov, ki so posle izročile pristojnim ministrstvom. Tako sta bili ukinjeni direkcija za gospodarsko obnovo in direkcija za prehrano, ki sta ob koncu lanskega leta svoje posle izročili finančnemu ministrstvu in ministrstvu za obrt, industrijo in trgovino. Sedaj bo likvidirana tudi družba »Plodina« (bivši Pogod). Leta 1939. je bil ustanovljen Pogod z enako nalogo kakor takratni beograjski Prizad predvsem za odkup pšenice in ostalega žita. Enake funkcije je vršila tudi preosnovana družba Plodina d. d. Ob likvidaciji Pogoda bo posle prevzela posebna poslovna centrala za kmetijske proizvode, ki bo neposredno podrejena ministrstvu za obrt, industrijo in trgovino. Tozadevna zakonska odredba določa, da bo ta poslovna centrala samostojno državno podjetje, ki pa ne bo poslovalo po predpisih zakona o držav nem računovodstvu, temveč po predpisih trgovinskega zakonika. — Prevzem poslov Putnlka v Srbiji. S sedežem v Beogradu je bila ustanovljena družba »Srboput«. srbski službeni potovalni urad d d. z glavnico 2 milijona din. Družba bo vršila posle dosedanjega Put-r.ika. — Omejitve racionlrane prodaje tekstilnih Izdelkov v Angliji. Angleška vlada je predpisala skrčeno racioniranje tekstilnih izdelkov. Nova »tekstilna karta« vsebuje za eno četrtino manj točk kakor dosedanja. = 2idovska podjetja v Bolgariji. Na podlagi zakona za zaščito naroda, ki vsebuje določbe glede židovskih podjetii. je bilo ugotovljeno, da je v Bolgariji 4272 židovskih trgovinskih in industrijskih obratov. Od teh bo moralo likvidirati 3511 obratov, 761 obratov pa bo lahko nadalje obstojalo, in sicer 498 židovskih obratov, ki bodo dobili dovoljenje za nadaljnji obstoj na podlagi sorazmernega deleža židovskega prebivalstva v Bolgariji, 263 obratov pa se po zakonu ne smatrajo kot židovski obrati, ker veljajo zanj izjemne določbe. — Decentralizacija Industrije na Madžarskem. Madžarska industrija je osredotočena v sami Budimpešti, kjer Je 40% vsega madžarskega Industrijskega delavstva. Tudi delež budtmpeštanskih podjetij v celotni produkciji je okrog 40%. S priključitvijo Sedmograške in Bačke ter Ba-ranje se je sicer delež Budimpešte nekoliko zmanjšal, vendar obstoja nadalje potreba decentralizacije. Zato pripravlja madžarska vlada zakon, ki predvideva posebne ugodnosti za naselitev industrije v provinci ln sploh decentralizacijo industrijskega razvoja. Naše Gledališče DRAMA Nedelja 22. februarja ob 14. url Sneguljč:ca-Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30 uri Človek, ki je videl smrt. Izven. Ponedeljek 23. februarja zaprto. Torek 24. februarja ob 17.30 uri Zaljubljena žena. Red Torek. V nedeljo ob 14. uri bodo ponovlH P. Go-llevo mladinsko igro »Sneguljčica«, ki vedno znova očara mladino s svojo pestrostjo. Poleg sneguljčice, sedmih škratov in kraljeviča, sta pri mladini posebno priljubljena zabavna razbojnika Frice in Frače. Razen njih nastopa še zlobna mačeha, kraljica, dvorni maršal, lovec in dvorjani. Igrali bodo: Levarjeva, Mira Danilova, Tiran, Košič, Raztresen, Presetnik, Lipah. Veljale bodo zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Zvečer bodo ponovili rumunsko komedijo dramatika Eftimija: »Človek, ki je videl smrt«. V njej pisatelj duhovito ironlzLra provincijalno življenje, njegovo majhnost in nepomembnost. V mir majhnega mesteca zanese potepuh razburjenje, dejavnost tn konflikte. Nasprotje med njegovo fci meščansko miselnostjo je temelj za koncept igre. I OPERA Nedelja 22. februarja ob 15. ari Aida. Izven. Ponedeljek 23. februarja zaprta Torek 24. februarja ob 17. uri Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Premierski abonma. Občinstvo Iz ljubljanske okolice opozarjamo, da bo na splošno željo danes ob 15. ari uprizoritev Verdijeve opere «Aida« v sledeči zasedbi; egiptovski kralj Lupša, Amneris-Radev-Kogojeva, Aida-Heybalova, Radames-Franci, Ramfis-Betetto, Amonas-ro-Prhnožič, eel-Kristančič. Dirigent. A_ Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simcoiiti, koreograf: ing. P. Golovin. Abonenti reda Premierskega bodo Imeli v torek ob 17. uri uprizoritev Beneševe operete »Svet! Anton, vseh zaljubljenih patron« Peli bodo: Zupan-župana Matijca, Barb:če_ va- njegovo hčer Lenko, Japljeva-Helo Fieldovo, milijonarko iz Kanade, B. Sancin- tenorja Tina Klementa, M. Sancin-reporterja Ribo, Janko-poročnika Pavla Tomca, Poličeva-Marušo, J. Rus-občnske-ga stražnika in M. Simončič-ciganskega primaša. Dirigent; R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin. METLIKA. »Izdaja pri Novarl« bo v »Teatro Puccini« v ponedeljek 23. t. m. ob 18. Uprizoritev te napete in dramatične švicarske drame v Metliki bo gotovo velik kulturen dogodek. Posebno ker nastopajo Igralci v slikovitih srednjeveških kostumih. V glavnih vlogah nastopajo: Kraljeva. Starčeva, Nakrst, Malec, KoslČ, Košuta, Kovlč, Venišnik 1. dr. Vstopnice se dobe že v predprodajL Ljubljana, 21. februarja Kot žrtev zločinskega zahrbtnega umora je padel včeraj proti večeru g. Avgust Praprotnik, eden najbodj markantnih slovenskih gospodarstvenikov v dobi po prvi svetovni vojni. Morilske krogle so mu prebile srce in je bil na mestu mrtev. Ko so ga prepeljali v sa na torij, so mogli zdravniki konsfcatirati le še njegovo smrt. Vsaka pomoč je bila iluzorna. Z Avgustom Praprotnikom odhaja v večnost mož izrednega formata, ki pa jo vzklil prav iz naše ljudske plasti. Rodil »e je dne 5. oktobra 1891 v orožniški rodbini v Ljubljani na Viču in pohajal je ljubljanske šole. Starši s skromno orožniako plačo niso imedi srodstev za dolgo tn drago šolanje temveč so morali gledati, da bi svoje otroke čimprej spravili h kruhu. Ko je dovršil nižje razrede realke, so ga zato dali na pred prvo svetovno vojno tako slovečo Mahrovo trgovsko šolo Po njeni dovršitvi je dobil prvo službo pri Trgovsko-obrtni zadrugi v Ljubljani, katere nameščenec jo postal leta 1908. i Ta prva služba je bila odločilna za nadaljnjo življenjsko pot g. Praprot n tka. Trgovsko-obrtno zadrugo, ki se je, kakor kaže že njeno ime, bavila predvsem s kreditiranjem trgovcev in obrtnikov in je njeno delovanje po naravnem razvoju dobivalo vedno bolj značaj bančnega potovanja, ie že nekaj let kasneje prevzela Jadranska banka in jo spremenila v svojo podružnico. Z zadrugo je prevzela tudi večino njenih nameščencev, med njimi mladega Praprotnika. ki je bil v teh par letih znal s svojo sposobnostjo in delavnostjo dobiti že tak ugled, da je postal bančni prokurist. Služboval je do leta 1914 pri ljubljanski podružnici, nato pa neka; časa pri centrali Jadranske banke in pri njeni podružnici na Dunaju, dokler ni bil sredi leta 1915 imenovan za ravnatelja Jadranske podružnice in se kot tak vrnil v Ljubljano. pos'ej je g. Praprotnik ostal ves čas v Ljubljani in se vedno bol; uveljavljal v bančnem svetu. Ko se je zaradi vojne tudi centrala preselila v Ljubljano, je postal n;en podravnatelj, leta 1920 pa njen glavni ravnatelj. Pod njegovim vodstvom se je banka razvila v enega največjih bančnih zavodov v bivši Jugoslaviji ter je zl-asti navezala tesne stike z industrije. Čez dve leti je izstopil iz službe Jadranske banke ter postaj podpredsednik Slavenske banke ki je ime'3 svoj sedež v Zagrebu, svoje po-družnice pa po vseh večjih hrvatskih in sloven'1-: h mestih. Ko je po letih povojne konjunkture Sla venska banka zašla v težkoče k/< >r nešteto drugih denarnih zavo-tlr.v k- ?em Evrope, je poleg drugih poteg-n:'a v svoj vrtinec tudi g. Praprotnika. če-prav je bil svoje mesto v njenem vodstvu r "■ /i! že poldrugo leto pred njenim steči i cm. Poslej se je g. Praprotmk posvečal predvsem naši industriji, s katero je bil kot bančnik navezal tesne zveze. Sodeloval je pri mnogih industrijskih podjetjih predvsem pa pri Kranjski industrijski družbi, katere predsednik je bil. Ko je prišel v krizo znani avstrijski Kreditni zavod za trgovino in industrijo, ki je imel svojo podružnico tudi v Ljubljani, je dal iniciativo, da se je zbral ob sodelovanju trdnih ljubljanskih zavodov domač finančni konzorcij, k: je prevzel ljubljansko podružnico in jo spremenil v samostojen zavod danes enega najmočnejših med nami. S tem je pri^ia v domače roke tudi pivovarna Union, ki ji je še posebej veljala Praprotnikova skrb. Za živahno se razvijajočo- industrijo je bil eden najbolj kočljivih problemov zadostna preskrba s premogom in koksom. To preskrbo je izvrstno organiziral g. Avgust Praprotnik s Prometnim zavodom za premog, ki se je zlasti specializiral na dobave premoga in koksa iz inozemstva ter z njima zalagal nešteta industrijska podjetja. Prometni zavod za premog jc vodil ves čas sam osebno in je na ta način vzraslo njegovo zanimanje za premogovno industrijo, česar posledica je bila, da ;e sčasoma ustanovni dva lastna rudnika, majhna sicer, a sveže se razvijajoča. Mož Praprotnikove podjetnosti in delavnosti pa se ni mogel omejevati le na zasebno gospodarsko udejstvovanje. temveč je vedno vidno posegal tudi v javno življenje. predvsem seveda v njegove gospo darsike panoge. Bil je eden glavnih ustanoviteljev Ljubljanskega velesejma ;n vse do sedaj predsednik velesejmske zadruge. Prav tako je sodeloval pri ustanovitvi Zveze in-dusrtrijcev, sedanjega Združenja industrijcev in obrtnikov v Ljubljanski pokrajini Bil je vsa leta član njene uprave, več let njen podpredsednik, od leta 1937 dalje do svoie tragične smrti pa njen predsednik L. 1938 in 1939 je bil tudi predsednik Zveze industrijskih korporacij v Beogradu, od I. 1924 dalje pa predsednik Avtomobilskega kluba v Ljubljani. Iz ostalega njegovega udejstvo-■ranja v javnem življenju naj omenimo le še njegovo zavzemanje za naše gledalce, ko ga je bilo treba po krizi v vojnih l"tih 1914 do 1918 docela na novo obnoviti. Usta- nov* je takrat poerf>en gledališki konzorcij, ki je gledališče uspešno vodil do njegovega podržavljenja. Izredna delavnost in pridnost, pogumna podjetnost in velikopotezna iniciativnost So lastnosti, ki so pokojniku pripomogle, da se je iz skromnega viškega dečka razvil v enega naših prvih gospodarskih pionirjev. Kot f»o?podarstven''k ie užival ugled v vseh kro-gih ne glede na politično usmerjenost, sam pa se politično ni udejsrtvoval. Med svoje podnornike pa so ga Štela tudi mnoga naša kulturna podjetja in mnogi naSi kulturni de'avci. Prav tako je na razne na-č;ne pomagal neštetim drugim, ki so se zatekli k njemu. Pred nr-^ci je ob sTrani svoje ge. soproge. nrk^aoie ocPične t»led*1i;ke umetnice Rez;ke Thalerjeve in v krogu m-oicev t;ho obhajal petdesetletnico svo;e-ga živi>enia. Ve po^ieten. agilen in delaven je b;1 da mu ie br'o težko verieti njegova leta. Mr.-i'čeva roka na je sedaj kruto p^kim'a to kipeče /ivlien:e. Ve«,t o umoru s Sardenkova dramaHkc dela. ki jih je pisal za ljudstvo in mladino. V prozi je izdal nekaj spisonr verske vsebine: posebno se je bavil r. Marijinim kultom in s kultom sv. Alojzija. Vsekako je čas že sedaj prerasel dobršen de/l njegove poezije, zlasti še ono. ki je prežeta s homi-letično retoriko in z verbalizmom. V sleherni antologiji slovenske lirike pa bo zastopan Sardenko z nekaj verzi tiste lahke, izrazito čustvene na narodno popevko spo min ja joče pesniške note. ki je nastal iz dveh nespornih odlik Sardenkove pesniške narave: iz njegove skoraj že femrnilne čustvenosti in iz njegovega čuta za lahki, prosojni. slikoviti in ubrano pojoči verz kratkega diha. Tako ie kanonik dr. Alojzij Merhar kot Silvin Sardenko zapustil sled v slovenski literarni kulturi. Naj ostane vsem v blagem spominu! pa je bila prva. slovenska pesniška knjiga, ki je izšla po prevratu lanskega leta Tako je poezija Silvdna Sardenka v zadnjem času spet stopila v ospredje naše literarne kulture. Nenadno, v letih, ki so še omogočala razmah in delo, je moral ta nežnočutni lirik za večno odložiti liro in ubogati neizprosni zakon življenja. Z njim je izgubila slovenska katoliška lirika svojega najizrazitejšega predstavitelja mod živečimi pesniki. Alojzij Merhar je bil po rodu z Jezice. Rodil sc je 15. junija 1878. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani 1898. bogoslovje pa 1902. Kot kaplan je služboval v Smartnem pri Litiji in v Planini pri Rakeku, nato pa je študiral na Gregorijanski univerzi v Rimu cerkveno pravo in je leta 1906 promoviral za doktorja. Po kratkem službovanju v dušn»pastirski službi na kmetih je postal veroučitelj v Ljubljani, nato stolni vikar in naposled stolni kanonik. V tem sivojstvu je sedaj zaključil svojo življenjsko pot. Merharjevo ime bo ostalo v naši literaturi združeno s pojavi in smermi, ki označujejo zadnjih deset, petnajst let pred prvo svetovno vojno. Medtem ko ;e Anton Medved nadaljeval in izpopolnil v območju katoliškega svetovnonazorskega tabora poezijo realističnoklasične smeri, ostajajoč predvsem pri racionalno-refleksivni in opisni vsebini, se je Silvin Sardenko pridružil v imenu iste nazorske smeri impresionistični in novoromantični Moderni ter je gojil predvsem poezijo nežnega čustva, rahle, krhke slikovitosti in modernega včasi tudi ritem narodne pesmi posnemajočega pesniškega izraza. Merhar je bil kot gimnazijec član znane dijaške »Zadruge« in se je prav posebno družil s pesnikom Dragotinom Kettejem, o Pust je na Dolenjskem skoro neopazno minil Ljudje so se naveličali dolgotrajne zime In komaj čakajo južnega vremena Dol. Toplice, 20. februarja Pri nas skoro vsak dan zapade nova snežna plast, tako da imamo že toliko snega, kot ga od 1. 1895. ni bilo več. Oranje snega s plugom po cestah skoro ne pomaga nič, ker ve Ino zapade nov sneg. Ljudje so se že naveličali dolgotrajne zime in komaj čakajo nastopa južnega vremena. Kljub ostri zimi in visokemu snegu ni ostala mrtva zimska zdraviliška sezona. Vedno je nekaj zdraviliških gostov, ki se tudi v ostri zimi j>oslužujejo zdravljenja v naši termi in se prav zadovoljno počutijo po blagodejnih učinkih zdravilne vode. Ker je v zdraviliškem dornu centralna kurjava in vlada povsod enaka toplota, se ni bati prehlada. Tudi primerno zabavo in razvedrilo si znajo gostje poiskati. Ko bo pojenjal mraz in bo nastopilo južno vreme ter se bo ozračje segrelo, boio gotovo pričeli prihajati še številnejši gostje, ker je bila letošnja zima kaj opasna za revmatike. Predpustni čas je za nami. Pustne dni smo preživeli v znamenju resnega časa brez predpustnih zabav, veselic in plesov. Tudi domače gostovanje je bilo bolj skromno in marsikatera družina je ostala brez običajnih predpustnih krofov, ki so v normalnih razmerah bili skoro na v salti mizi. Namesto krofov je dobro služila ajdova potica ali špehovka, katero znajo nekatere kmečke gospodinje kaj izvrstno in okusno pripraviti. Tudi svinjina je prišla na mizo le tam, kjer so doma klal:, drugi pa so se morali zadovoljiti s prekajenim mesom. Za pustne dni so zopet oživeli hrami po dolenjskih vinogradih. Visoki sneg in slaba, s snegom pokrita pota niso ovirala vinogradnika, da ne bi za pustne dni pohitel v vinograd pogledat, kako se mu obnaša vino v hramu, ter ga prinesel nekaj steklenic domov za domače pustovanje. Da pa se ne pozabi stara navada, povabi pri tej priliki tudi svoje prijatelje, da mu je krajši čas in da v hramu pri toplo zakurjeni peči malo pokramljajo in razmotrivajo pereča vsakdanja vprašanja, kar se najlažje stori pri kapljici rajnega domačega v:na in dobrem prigrizku, ki ga pripravi skrbna gospodinja. V vinogralu pozabi vinogradnik na vse skrbi in težave, tu najde vedno utehe in pravo zadovoljnost. Poklicni šoferji so se Ljubljana, 21. februarja. 2e v oktobru 1941 smo poklicni Šoferji uvideli potrebo po enotnem zastopanju svojih interesentov ter smo ustanovili v ta namen Skupino Šoferjev pri Pokrajinski delavski zvezi, ki se je osnovala po združitvi prejšnje zveze šoferjev ln Šoferskega društva »Volan« ter se sedaj vodi kot enotno, strogo stanovsko društvo le v korist in zaščito šoferskega stanu. Skupina šoferjev je politično in versko neodvisna in delujejo kakor poprej Zveza in »Volan« popolnoma avtonomno za zboljšanje socialnega in gmotnega položaja poklicnih šoferjev. V ta namen je skupina vložila na Pokrajinsko delavsko zvezo predlog za uredbo, ki naj reši socialna ln stanovska vprašanja poklicnih šoferjev. Pokrajinska delavska zveza je to uredbo predložila Visokemu komisarijatu v rešitev ln sklicanje posebne ankete deloda- jalcev ln delojemalcev, ki naj o vsem razpravlja, zlasti o delovnem času, ki naj traja 200 ur mesečno, odškodninah za nadure, odpovednih rokih, pokojninskem zavarovanju pri Pokojninskem zavodu in slič-no. V skupini šoferjev je predvidena tudi ureditev podpor v primeru bolezni, smrti ln nezgode. Uvedene so tudi posebne legitimacije, ki predstavljajo važen dokument, zlasti pri posredovanju dela. Iz vsega tega lahko vsak poklicni šofer razvidi, da ima skupina šoferjev najboljšo voljo, da v vsakem pogledu stremi za tem, da ščiti težnje poklicnih šoferjev ter da se svoje člane po potrebi tudi gmotno podpre. Obenem vabimo vse organizirane in neorganizirane šoferje, da se udeleže občnega zbora skupine šoferjev, ki bo 1. marca 1942 ob 9. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi (Delavska zbornica), vhod iz Čopove ulice, v sejni sobi, pritličje levo. Tam bodo točno poučeni o vsem delu za dobrobit šoferskega stanu. Za vse Informacije se obračajte pismeno Krasna, nova kolesa BIANCHI Oglejte si jih pri glavnem zastopstvu za Ljubljansko pokrajino IGN.VOK LJUBLJANA — TAVČARJEVA 7 NOVO MESTO — GLAVNI TRG na naslov: Pokrajinska delavska zveza, Skupina šoferjev, Ljubljana, Miklošičeva c. 22., L nadstropje, soba št. 5. Ustno pa lahko dobite vse potrebne informacije vsak torek in petek od 10. do 12. dopoldne isto-tam. Prvi koncert -''"^TŠ MM . musi MMBBH&ž; ■K W?iMš JlIliHB VI 9 ^IHIIiHnH „j.ijlij'huwxiesnika, č:gar rodbina je stanovala z nami v isti hiši skoraj 30 let in to na Rimski cesti, v stari Podkrajškovi hiši »pri Jurčku na Luž «, kjer je bila od nekdaj stara furmanska gostilna z velikim dvoriščem, meječim na slavno Mirje. V tej hiši sem se rodil in tu so se rodili tudi vsi Prelesnikovi otroci (pokojna Minka. poročena dr. Voduškova, Vida. soproga slavnega Talicha, Tonček in Olga. ki je oba v. najlepših letih pobrala davica. V onih časih proti tej bolezni skoraj ni bilo leka: celo vrsto otrok je pobral smrtni angel). Smrt tedaj zame ni marala, ker se me razen ošpic noric m prijela nobena bolezen dočim se je parkrat dotaknila moje mlajše sestrice, ki je iztaknila vse bolezni, kar Jih otrok sploh more dobiti: rajnki popularni ljubljanski otroSki zd ravnik-homeopat dr. Mader se je temu kar čudil Zato pa je imel z menoj več opraviti kot ranocelec, ker sem si na Mirju zdaj razbil koleno, zdaj prebil čelo z železnim obro čem Jurčkovega soda, ki sem ga imel namesto lesenega za otroško igračo, parkrai pa sem jo izkupil v borbi z Jurčkovimi konji, od katerih sem dobil tudi lišaj. Ko so me morali radj nalezljivih bolezni moje sestre izolirati, me je mama oddala k svoji mesarski žlahti, doli na šentpetrsko predmestje. Tam sem spal skupaj z mesarskimi pomočniki im se navadil kaj hitro prav po mesarsko kleti in sj izpopolnil svoje tozadevno znanje iz Jurčkovega hleva. Za nameček sem prinesel domov tudi uši, tako da je bila moja menažerija popolna! V svoji zorni mladosti sem na velikem in dolgem hodniku Jurčkove hiše v zabavo vseh stanovalcev otvoril menažerijo, ki je poleg cirkusa bila moj mladostni ideal. Iz papirnatih škatelj sem napravil vagone, v katere sem spravil razne metulje, hrošče, tudi martinčke in murne, ki sem jih nalovil na Mirju ob Rimskem zidu. Tudj domači kanarček s svojo gajbico je šel med »zverine« in čivkal med njimi svoj glasni protest. V star kuirvk sem zaprl C"lin«v?a msčka. k! sem ga ulovil na njenem dvorišču, ter ga »priredP« za leva tako, da sem mu navezal okoli glave nekaj prediva in na koncu repa tudi manjši šop. Muc pa se je branil levje grive na vst-kriplje in jo sproti trgal s sebe, mene pa, ki sem se z njim boril za — grivo, opraskal na žive in mrtve. Ko sem se ves krvav pritoževal mami, da Cilin muc na noben način noče biti lev, se je neusmiljeno kro-hotala. Med smehom me je vprašala, kolikšna je vstopnina v mojo menažerijo in denar pošteno odštela, ko si jo je ogledala. Zato sem ji njeno krohotanje oprostil. Pogladila mi je razkuštrane lase in dejala: »Ti presneti siv'c ti!« in se mi ljubo nasmehnila. Moja mati je bila originalna m nam je obešala razne priimke. 2e davno preden je sosedov prišel do »fičija«, je bil v naši hiši »brbrin«. Kajti mama je vedno zadela v črno, in se je tisto vsakega hitro prijelo. Natiskal sem svojeročno »plakate«, vabeče v menažerijo, ki sem jih nabil kar z žeblji na vrata vseh strank v hiši in enega celo na ulico, da so imeli pasanti Rimske ceste svoje veselje, dokler ga ni odstranila huda hišna gospodinja Cila, ga prinesla bridko se pritožujoč moji materi, meni pa priložila zaušnico. Tudi me je hodila tožit v šolo k staremu učitelju Gerk-manu, da me je kar vpričo vsega razreda javno oštel, zakaj da mučim živali in zabijam žeblje v Ciline lesene stopnice. To je bilo res: Ce sem dobil kak krajcar, sem si včasih namesto sladkarij rajši kupil žeblje. da sem jh potem zabijal v stopnice ter prj tem užival gledajoč, kako je žebelj pod udarci kladiva lezel v mehki les. Ce je bila grča. se je seveda žebelj skrivil in skrivljen molel iz nje. tako, da si Je Cila strgala ob njem svoje krilo. Pa je bil zopet ogenj v strehi, jaz pa za klofuto ali brco bogatejši, v šoli pa za javno Gerk-manovo pridigo. 2ivali nisem mučil, vsaj vedoma ne. Polagal sem metuljem, hroščem in drugim zverinam v njih vagone kruha in celo koščke pečenke, pa je niso hotele jesti in so rajši poginile, kakor pa se prilagodile novemu redu. Tako sem moral živi inventar svoje menažerije večkrat menjati. Ko je začel štrajkati »lev« v kurniku in se zaganjati ob njegove trhle stene, je padel s kurnikom vred na dvorišče, kjer se je kur-nik razbil, maček pa s tem dosegel zlato prostost. Preseli se je za stalno na streho, je že vedel zakaj. Moja menažerija je bila ob največjo atrakcijo. Mama je v svojem prirodnem humorju s smehom in skrbjo gledala, kako sem začel v nadomestilo za pobeglega mačka koketirati s podganami na Cilinem gnojišču. K sreči pa se ni dala nobena ujeti. Zaradi raznih nesreč in pomanjkanja inventarja sem razpustil menažerijo in otvoril »cirkus Oblak«. Napravil sem velik« plakate, ki so vabili na predstave z dre-siran:mi majevimi hrošči in rogači; seveda je imel vsak prostor določeno ceno. Plakat sem nalepil s popom, ki sem ga napravil iz moke, tudi na hišni zid na cesto. Zopet je Cila prinesla plakat nad katerim se je seveda «meiala cela Rimska cesta, moi* materi. Zdai me je tud' ona s pridržanim smehom ožtela. pa se mi je to zdelo silno za malo: nisem mogel razumeti, kako da bi jaz ne smel piakatirati »svojega« c'Tkusa. ki ga plakatira cirkus »Za-vatta« (ki smo mu rekli »Copata*) ali »Cir- kus Amato«. Toda k predstavi je vendarle prišla cela hiša (s Cilo vred) in imela svojo zabavo, zlasti ker je morala moja mala sestrica pod mojo nevarno grožnjo igrat: v cirkusu vlogo »neumnega Avgusta« z raznimi neumnimi izreki, ki sem jih pridobil deloma v pravih cirkusih, deloma pa od hlapcev v Jurčkovem hlevu in Zorče-vih mokarskih pomočnikov, kj je imel na Cilinem dvorišču svoje skladišče moke (zato tudi za »pop«, potreben za plakatiranje, nisem bil nikoli v zadregi. Sredi predstave mi je kar na lepem najboljša sila. neK rogač, odbrenčal in za njim še nekaj hro-ščev; za pobeglimi sva se z »neumnim Avgustom« spustila na lov, in je bilo to naj-sijajnejša točka cele predstave, saj so se Weiserjevi in Prelesnikovi s Cilo vred oa smeha tolkli po kolenih. Predstave ni bilo treba nadaljevati. Ker pa mi je vendarle vrgla nekaj drobiža, sem bil z njo kljub blamaži, ki mi jo je pripravil rogač z drugimi kebri. kolikor toliko zadovoljen, saj sem si lahko zopet kupil žeblje in jih zabijal v Ciline »štenge« ... Manj pa m; je bilo povšeči, ko me je stari Gerkman. s katerim je imela Cila stalne zveze kot njegova stara prijateljica in menda celo so-rodnica. vpričo celega razreda vprašal, kako je bilo v mojem cirkusu, ko so mi nastopajoči med predstavo ušli. Cilo sem sovražil ... To Je samo majhen del mojih mladostnih podvigov in norčij. Kako sem nekoč belo Cilino kokoš r razn;m; barvami spremenil v papagaja, sem že povedal svoj čas v »Kroniki« pod naslovom »Mirje«. • Nov| grob°vi. Umrla je v Ljubljani učiteljica v pokoju gdč. EleOnoia Devovi. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah c S/. Križu. — Za vedno je zapustil svojce kontrolor državne železnice v pokoju g. Fra >-ce Steiner. Rajnki je bil vrl zaveden m~>ž ln dober tovariš. Pogreb blagega poko'-nika bo v nedeljo ob poi 16. iz kapele sv Jožefa na Žalah k Sv Križu. — V Gro-supljah je preminil jetniški paznik v pokoju g- Ivan Lučovnik. Zapustil je .soprogo, 3 sinove in hčerko, ki je vsem ugla-dil pot v življenje, tako da imajo danes ugledne položaje. K večnemu počitku bodo dragega rajnkega spremili v nedeljo oo poi 16. iz hiše žalosti v Grosuplju 62 na domače pokopališče. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje! » Nov vozni red avtobusne proge v Go-rizio in Idrio. Avtobusno podjetje S. A Inž. F. Ribi & C. sporoča, da vozi avtobus, ki odide iz Ljubljane vsak delavnik ob l l. uri, od 3. t m. dalje naravnost v Gori/io. Tja prispe ob 18.50 uri. Prihodnje jutro odide avtobus iz Gorizie — izpred avt>-busne postaje — ob 8. uri in prispe v Ljuo-ljano ob 11.30 uri. V Aidussini dobita zvezo z Idrio tako avtobus, ki odide iz Ljubljane ob 14. uri, kot oni, ki odide zjutraj iz Gorizie Prav tako imajo potniki, ki se odpeljejo iz Idrie ob 6. uri, v Aiduss ni zvezo z Ljubljano ter tisti, ki se odbijejo iz Idrie ob 15.50 uri, zvezo z Gori_jx. Nov vozni red z direktne vožnjo v Goriz.o torej znatno izboljša zveze našega mesta z Vipavsko dolino, Aidussino in Idrio. * Obrtniki-iznajditelji na milanskem ve-lesejmu. Za milanski velesejem, ki >o otvorjen prihodnje dm, je Nacionalni fašistični zavod za obrt in malo industrijo or_ ganiziral poseben oddelek, posvečen iznajdbam iz italijanske obrti, zlasti iz male mehanike. Da bi vzbudil čim živahnejše -zanimanje med obrtništvom, nudi zavod raz-stavljalcem različne ugodnosti Tako jim daje prostor brezplačno na razpolago, Krije strošKe za razsvetljavo razstavišča, obenem pa jim je na razpolago z raznimi trgovskimi in denarnimi posredovanji. » Pridelek v5na na svetu in pri nas. Agencija »L' Eco di Roma« prinaša zanimive številke o gibanju proizvodnje vina od leta 1929. do 1939. Povprečni svetovni pridelek vinske letine je v tem deset'e^u znašal 18 7 milijonov hI. Najskromnejša je bila trgatev leta 1936-37, ki je dala kom;j 154 milijonov hI vina. Naslednje leto je pridelek zrasel na 186 miliionov hI, leta 1938-39 pa na 201 milijon. Središče obdelovanja vina je v evropskih deželah, ki so k celi tej reki dobre kapljice prispeva .e okrog 147 milijonov hI. Evropi sledi Afrika z okrog 19 milijoni hI, Severna in Juž- Vešna zgedba o klobučku na Amerika z okrog 14 milijoni, Azija z 245.000 in Avstralija s 742.000 hI. Vsi uozali deli sveia ne dajejo torej niti 20 od°^t-kov evropskega pridelka Temu razmer j i nikakor ni krivo samo podnebje, tem«eč še razne druge okoliščine — v Amerki na primer trtna uš, ki je zaradi prepovršnega oskrbovanja prinesla strahotno razdejanje v vinograde, v Aziji in Afriki pa mohamedanska vera., ki svojim pripadnikom prepoveduje uživati vino. Angloaisi,-ki nima o dovolj vina na razpolago, se predajajo uživanju drugih alkoholnih pijač in So na glasu nezmernih pivcev. V Evropi je j po letini 1938-39 na prvem mestu Francija z 58 milijoni hI pridelka, na drugem me^tu 1 je Italija z 39 milijoni, nato pa slede Španija z 19 milijoni, Rumuni a z 8 in Portugalska s 7 milijoni. Ce k tem deželam prištejemo še sosednji Alžir, ki daje letno 17 milijonov hi pridelka, znaša celotna letna proizvodnja 149 milijonov hI, kar pre 1-stavlja 30 odstotkov svetovne proizvodnje. * Zadovoljiv razvoj italijanskega svilar-stva. V pogledu svilarstva sta med italijanskimi provincami na prvem mestu V;-demska ir Treviška pokrajina, ki prispevata eno tretjino celotne italijanske proizvodnje in premoreta okrog 100 000 svilo-rejcev. V Furlaniji je leta 1940 zna5a'a povprena proizvodnja na rejca 80 kg ko'<>-nov. V vsej Italiji je okrog pol milii>Ti svilorejcev, kar predstavlja spričo velikega pomena svile v domačem in mednarodr * u gospodarstvu vsekakor uvaževanja vratno številko. Z nekaterimi smotrnimi ukrepi za izbol ;šanje svilarstva bi proizvodnja laiko dosegla 40 do 45 milijonov kg kokonov na leto. * Ljubavna žalolgra v restorann. V petek opoldne je 401etni trgovec z manufak-turnim blagom Antonio Baldi iz okolice Roviga obedoval v neki restavraciji na eni glavnih ulic sredi Bologne. Z njim ta obedovali tudi dve njegovi prijateljici, 441etna Amilde Romani in 46!etna Alda Manfreii-ni. Na lepem so se vsi trije nekaj sporekli pa je Romaniieva potegnila majhen revolver iz svoje ročne torbice ter nekajkrat ustrelila proti Baldiju. Zadela ga je v dim-lje, da se je zgrudil v mlaki krvi. Ostali gostje so napadenemu trgovcu. takoj priskočili na pomoč in poskrbeli za njegov prevoz v bolnico. Njegovo stanje je resno. Policija je razen napadalke aretirala tudi Manfredinijevo, ker domneva, da je ona dala povod za izbruh ljubosumja. * 750 bal bombaža v plamenih. V skla dišču tekstilne tvornice Renco v Verbanil je v petek iznenada izbruhnil požar. Začelo je goreti v prostoru, v katerem je podjetje hranilo 750 bal bombaža. Gasilci, ki so bili takoj na mestu, so imeli eno uro trdega dela, preden so udušili plamene. Ogenj je uničil ostrešje prostora, zgorelo pa je tudi mnogo bombaža, tako da trpi tvornica znatno škodo Kakor je preiskava pokazala, so požar zakrivili otroci, ki so se pred poslopjem igrali z vžigalicami. * Velik gozdni požar pri Savoni. Iz Sa-vone poročajo o >žaru. Gorelo je dva dni ln plameni so dodobra uničili 60 ha gozda v občinah Albenga, Alassio in Villanova. Gasilci, gozdna milica in vojaki so bili na delu dva dni in dve noči, da so omejili požar. škoda je znatna. * Dijaki so takoj uvideli, kakšno kor -t bodo imeli s knjižno zbirko CVetjV iz domačih in tujih logov ter so se pridno odzvali vabilu na subskripcljo. Priče, ku eni a, da bodo tudi starši podprli svoje otrok. ;.ri njihovem kulturnem prizadevanju ter tudi sami naročili imenovano zbirko. Natanr-iJ. prospekti se dobe v knjigarni Mohorjeve družbe v Ljubljani na Miklošičevi cesti .9. * Opozorilo. Nadaljujemo odlomke te dr. Oblakove »Knjiga spominov«. Poglavje »Kako smo delali izpite« začasno prekinjamo, ker hočemo za izpremembo pok-:riti novo. globljo, čustveno stran te ea^-m. vo raznolične knjige tudi iz najzomejse avtorjeve mladosti. Ponovno opozar amo, da »Knj ga« še ni izšla, prvi del (»Irsu mladih dni«) pa utegne iziti še letos. »Tomo,« je rekla gospa Kraljeva svojemu možu, »ko pojdeš jutri v službo, bom šla s teboj v mesto; rada bi si kupila klobuk.« »že spet nov klobuk? Tvoj je vendar še čisto dober.« »Ampak, Tomo, klobuki so še vedno poceni. Te priložnosti ne smem zamuditi.« Drugo jutro sta stopila v trgovino s klobuki. »S čim smem postreči?« je vprašala prodajalka. »Rada bi nov klobuk,« je dejala gospa Kraljeva. »Prosim,« je rekla modistka in se prijazno nasmehnila. »Imam prekrasne klobuke po znatno znižanih cenah. Hočete poskusiti tale blobuk?« Gospa Kraljeva si je dala klobuk na glavo in se ogledovala v zrcalu. »Kako ti ugaja?« je rekel soprog kratko. Gospa Kraljeva je poskusila še celo vrsto klobukov. »Katerega naj vzamem?« je vprašujoče pogledala moža. »Meni ugaja temno zeleni.« »Čudno,« je rekla gospa Kraljeva, »meni pa je temno modri bolj všeč. Ali se ti ne zdi, da je lepši, Tomo?« »Ne morem reči,« je odločno odgovoril mož. »Vsak ima drugačen okus,« je dejala prodajalka. »Torej, odloči se sama, Mlnka,« je rekel gospod Kralj nestrpno, »jaz moram v pisarno!« Gospa Kraljeva se dolgo ni mogla odločiti in je ogledovala oba klobuka. Kralj je pogledal na uro. »Moram oditi. Vzemi, katerega hočeš. Na svidenje!« Zvečer je vprašal Kralj svojo ženo: »Torej kateri klobuk si kupila?« »Ugani, Tomo!« »Gotovo temno modrega?« »Res je.« »To sem si precej mislil, da boš vzela dražjega. Pri tem pa mi je temno zeleni dosti bolj ugajal — in povrh je bil še deset lir cenejši. Ampak ti me nikoli ne poslušaš.« Zdajci je gospa Kraljeva pohlevno pog'e-da!a svojega moža in se smehljala: »Potolaži se, Tomo, kupila sem si tudi temno zelenega. Saj sta oba klobuka zares strašno poceni.« i ProS. Nikltiis« v spomin že 14 dni je minilo, odkar Vas, naš dragi prolesor, ni več med nami. Ob pogrebu so se Vas spominjali s po-mebnestjo Vašega znanstvenega dela za našo univerzo in za znanost sploh. Zado.->ti bo, če omenimo le to, da ni v tujih jezikih nobenega dobrega učbenika iz mineralogije ali petrografije, kjer se ne bi sklicevali na mnenje našega Vasilija Vaailjeviča. Vsi Vaši bčenci smo Vas spoštova i, bili ste zelo priljubljeni, ne samo zaradi svoje pravičnosti, marveč v glavnem za svoje milo in človekoljubno stopanje z nami. Vse to je dobro razumljivo za tistega, ki je vsaj enkrat iniei čast pr.ti k Vam, v Vašo delavno sooo. In Vaša obvestJa za začetek predavanj razjasnjujejo vse, kar hočemo povedati; brali srno: »Čast mi je obvestiti svoje slušatelje...« Za Vase znižanje do nas, uragi proiesor, se Vam iskreno in toplo zahvaljujemo. Vemo, da Vas je poleg želje, naučiti nas svojili prkj.iu-jen.li predmetov, gnala želja, ustvariti ozračje vzajemnega razumevanja in spoštovanja, če za dosego prvega nismo bili vsi zmožni — v drugem ste popolnoma uspeli. In če bi bili Vi, dragi proiesor, zdaj zmožni oceniti naša iskrena čustva, bi bili najbrž zadovoljni in bi jih ocenili s svojimi nam toliko dragimi besedami, z besedami, ki nam bodo vedno v spominu: »Tako, tako... Popolnoma pravilno.« Pri zadnjem slovesu ob pogrebu se nam je zazaeio: Ce naj je življenje po smrti, kakršno si predstavljamo, bi morali Vi, dragi profesor, občutiti, s kakšnim težkim čustvom smo se Vaši učenci poslavljali od Vas. Montanisti in fužinarjL * O izredno lepih, toplih odnošajh, ki so vladali med pokojnim univ. prof. V. V. Ni-kitinom in njegovimi slušatelji, priča tudi naslednja zahvala, ki jo je vdova gospa poslala pokojnikovim učencem: Sprejmite, mojemu možu tako dragi študenti, mojo globoko in najprisrčnejšo /a-hvalo za tople besede, izpregovorjem ob j grobu mojega pokojnega moža. Te Lese de j so bile skromen izraz globokega spoštova-! nja in vdanosti, ki ste mu jo izkazovali. — S Z ozirom na česte razgovore o Vas Vam morem povedat!, da je ljubil prav vsakega od Vas in da je vsakemu od Vas želel, da bi dosegel Čim večji uspeh na življenjski i poti, ki ste si jo izbrali, ter svojemu narodu doprinesti čim večjo korist. V imenu pokojnega moža Vam želim, da bi še nadalje imeli mnogo uspehov pri svojem strokovnem delu. Vera Nikitina e u— Življenjski praznik. Znani mizarji mojster v Zgornji Šiški g. Matija Peru prestopi 23. t. m. v drugo polstoletje in v torek oo godoval. Matijevo življenje je bilo poliio truda, toda plodonosno. Rou;l se je v Zgornji šiški, kjer je dovršil tuoi šolo. Leta 1906. je stopil v uk pri mizarstvu A. Rojina Znanje, ki si ga je pridobil v svoji učni dobi, je bilo veliko, toda uka-željncst je gnala Matijo v tujino. Dolgv dobo let je bil zaposlen na Koroškem nazadnje v Berlinu. Leta 1921. se je z bogatimi izkušnjami vrnil v svoj rojstni kraj in ustanovil lastno mizarsko obrt, ki jo je kmalu dvignil na stopnjo modernega mizarskega obrata. Matija Perko uživa med svojimi stanovskimi tovariši in med obrtništvom ožje domovine ln še čez njeie meje spoštovanje in ugled, številnim čestitkam ob njegovem jubileju se pridružujemo tudi mi in mu želimo krepkega zdravja, da bi tudi na svoji nadaljnji življenjski poti imel še mnogo uspehov. u— Poročila sta se g. Peter Biz ak, kap. biv. jug. vojske in Marta Osterc Valjalo, profesorica. Čestitamo! u— Vse stalne prodajalce zelenjave na živilskem trgu opozarja mestno pogla a. -sto. naj svoo zelenjavo pripeljejo na trg na prodaj, ker je proti prodajalcem zel3-njave na domu podvzela najstrožja -min mojega moža dr. Gusta Maraža. prisrčna hvala Mr. Ida Zarnik-Maraž. u— Glasbena šola »Sloga« ima dan«* v nedeljo ob 1^11 uri dopoldne tretji interni nastop gojencev. Nastopili bodo gojm-ci pevskega in instrumentalnega oddelka. Rabljene gramofonske plošče in grame S ane kupuje „EVERE5T" — LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 44 Zasebni plesni pouk — začetniški sli pa poizveduje z oglasi v »JUTRU«, ki hkrati govore tisočim in zato najdejo za vsak oglas dovolj zanimancev. — Oglase in »JUTRO« naročajte v podružnici »JUTRA«. * n— Od juga se obeta. Zadnje dni je po vsom Dolenjsikem pormsAil mraz in temperatura se suče okoli ničle. Preko meter debela snežna odeja je posebno na južne :h pobočj h pričela vidoma konneti in tud: s streh počasi, toda vztrajn> kaplja V petek zjutraj je imoV, Novo me'it o po več me e-cih prvi dež ki je bil snccr leden. tod£ obeta s>koc:i išnio spremembo vremena. Kmetje ie boje. da bo ozvnina za.rad; prevelike vlače pričela "niti. Mivčnni končno le prtfc'i odstranjevati s p'o?n:kov d-> 25 cm debele planiti ledu in sm^a. ki bi ob preh;tro na^o^-ajoči odju?: lahVo r^vzro-č:l prave pon'ave v nnn-ome kih k"cteY Mctfna občina na je rr:če'a pn- v^c- h odvažati pgromre kune snet ali na vsiai iz-ni^k iz rodbinske po;e v žun-nem uradu Osita'e o«»ebe. ki po tej nare-dh' n'so zavezane imeti osebne izka7n;ee i'h bodo 'ahke nre;e'e čim bodo rizdeliene izkaz niče v-«-em ohv«»zn-kom Datum izda^nia rnsebn:h izkaznic za te r^ebe bo pravočasno razs!a5«n n— Odmema r>oS*e. Te dni 'e pričela no vomc"ka nohtna uprava p-o^iovnc odrtrem Mati dvak-at dnevno n-semiko p^+o proti T.i"K'ian; Pr.£t« o>dn--<»m'ia z vlakom« ob H.lft in 18..10 ter mo-a biti vva '* '"rat dn«*vno ki s« na dostavlja po -• -n-"v"o"'h le v urah. n— Pazite na otmkg v Hru^ici pri Smi-belii je nosečnica Maria Klemenčič^v.a ro-'ož;!a svoio tri m m>' m»c-»C8 hčerko Francko na rn^no zakn-^o r*eč in se po da'a na de'o v l-"binio M""ltem otr- k razhreal in rarkril za^di -«-r^če neči tako nev»nr oo"ik';ne po vsem brin-u. da so oa m^ali prepeljati v novomeško žensko bo^i^ico. n— Obvezna cdčaia žhine. Po pr?dr«vine v vsaki obč:m zd"ž:+i v za if^-nice zaradi oddaje skunne žive teže V smislu teh pred-d;w se oddaia Vavne ž'vine onih pr"s*vs,t-n'kov. ki so onr^-^cni od obvezne oddaje, ne računa v dob-T dotični za*ednic; n;ti ni mogoče oddano tf'o vračunati v prid 9*ta lim odlaja'cem Zaradi tesa »e rjpozariajc ohč'nske za'ednice da m^-a5o v vseVrrn primeru redno oddajati določeno jim živo skupno težo. n— Iz vlaka fe padla Pri postanku vlalca je hotela na kolodvoru hitro izstopili 23'et-na postna uradnica Neža Bukovčeva iz Črnomlja. Pri tem ji je srrdranilo na po'ede-nel;h sitor»n:cah in ie tako n^^^čno padla, da si? ie ri^vm^a levn nofo Zdravi se v novomeški ženski bolnišnici. h ft^ierske V falcu so nedavno priredili zabavni večer Spored je bil pripravljen pod geslom s-Potujoče občinstvo«. Na vrsti so bile melodije iz operet, dunajske pesmi, šaljiva predavanja in razen drobiž. — Podobna prireditev je bila v nedeljo v Slovenjem Gradcu. Enodejanka. štajerski plesi, petje mešanega zbora, nastop deklet in koncert novega slo^enieerraškega orkestra so Izpolnili spored. Dohodek je šel za zimsko pomoč. Nova nesreča zaradi plazu. Zadnji čas se je na Spodnjem štajerskem primerilo več smrtnih nesreč zavoljo plazov. Zahtevale so skupno pet človeških življenj, o čemer smo poročali tudi v »Jutru«. Toda nesreče se nadaljujejo. Od Sv. Križa (občina šo-ber), poročajo, da je nameraval hlapec Alojz Majhenič zapeljati z volovsko vprego voz drv iz gozda. Po pobočju pa je pridrvel plaz. ki je pokopal hlapca In vprego. Zasul Jih je 20 metrov visoko. Majhenič Je obležal pod voličema in 1e kmalu izdihnil za hudimi notraniiml poškodbami. Plaz je našla ponesrečenčeva sestra in so sneg hitro razkopali, toda zaman. Ponovni žalostni primeri opozarjajo k največji previdnosti. Civilna poroka. Na občini v Mo^rfu sta se poročila rudar Franc Krajšek in kmetica Marija Reberšakova. Neznan ponesrečenec na f***t1. Na Ptujski cesti v Mariboru so našli nekega neznanca nezavestnega. Rana na temenu je kazala, da se je ponesrečil pri padcu. Pre-pellali so ga v bolnišnico. Star Je kakih 40 let. Vse kaže. da ga je podrla božjast. Zaenkrat dcjVVunschkonzert« bo v Kranju prirejen to soboto in nedeljo. Vsak si lahko izbere kakšno glasbeno točko, za katero pa mora žrtvovati primeren znesek za zimsko pomoč. Za to soboto in nedeljo so v Krnniu na razpolago štiri godbe in vojaški zbor. Po obratih so razdelili programe in spiske željenih prsmi. Obratovodje izbero v sn razumu z obratnim načelnikom iz sperma komad, ki ga želijo čuti in peš!jejo spisek z darilom vred vodstvu okrežnega urada narodno socialističnega skrbstva v Kranju. Prireditev v soboto ie bila naTveni^na Kranjčanom, v nedeljo popoldne, pa okoličanom. Kuharski teč,"M «e rn^-l-mi^o ^ meznih kraiih. V Loki b'» d-r'--- t-'1e kuharriri tečaji Nr.-lelje «•♦«> bila te'-- 'e-čaja v Medvodah in v V 'u Tečaji se prirejajo pod v m pr i-torice Abtove iz Cclovca. ki t: rouč -e. kakšne jedi se dajo napraviti iz krompirja. Glasbene prireditve. V Loki je pred kratkim nastopil komorni trio zr.-čnc o' rambe. ki je izvajal nekatere komade nemške komorne glasbe. Naslednji dan je nastopi'o ljudsko "gledališče Scnnutt. Nadalje je bil v Loki prirejen koncert znane organizacije Kraft durch Freude. Vse te priredi've bile v kinematografski dvorani. - Komorni trio je nadalje priredil keneert v telovadnici ljudske šole v št. Vidu. D-lje re je trio podal v Šmartno pri Litiji in potem še v druge gorenjske kraje. Najdena Ustnica. Vodja kina v št. Vidu je v dvorani našel denarnico s 150 markami in listinami. Denarnico je Izgubil neki vojak, ki jo je kmalu dobil vrnjeno in nihče ni zahteval odškodnine. Obsodba di. Fritza Neunerja. Kakor smo poročali, se je moral pred celovškim posebnim sodiščem zagovarjati obratovodja celovške usnjarne dr. Fritz Neuner, ker je utajil znatno množino usnja. Sodba je b^a razglašena po dvodnevni razpravi v četrtek Dr. Neuner je obsojen na 3 leta ]ece in na globo 500.000 mark, knjigovodja Sommer pa je oproščen. Spomin na pazar v gležclišcii Pobudo za ta dopis — tako nam piše g. Ivan Zidan, državni upokojenec iz Ljud-Ijane — ml je dal zanimiv dopis g. Pn-teklja v »Jutru« z dne 11. februarja 1932, povodom 55. obletnice požara v starem ljubljanskem gledališču. Sem eden redkih očividcev in mali del obrambe proti razširitvi omenjene katastrofe. Služil sem prvo leto pri 17. pešpol-ku v »Kolizevmu«. Usodne noči sta imeli 1. in 2. stotnija pripravljenost za primer požarov v mestu. Sreli noči nas iz trdnega spanja zbudi dežurni z glasnimi klici v takratni spakedranščini: »Alarm, cvajte avf, trjater gori, naša pa erste imata fa-jerberajtšaft, vse mora avsrikat.« Ko smo v brzem koraku prispeli na po-zorišče, se je požar v notranjosti dvgal z vso silo. Culo se je pokanje, prasketanje in obupni človeški kriki. Gost smradljiv dim se je valil pri odprtinah iz poslopja, vmes pa so sikali plameni kakor ogromni jeziki. Gasilci so napel; z balkona daleč čez ulico na Kongresni trg ogromno dolgo plahto in so po tej drči spuščali rešence z vrhnih prostorov, katere so brzo odnašali ali odvažali. Kongresni trg je bil kakor v opoldanskem solncu, in razsvetljeno pročeije Nunske cerkve se je zdelo, da je čisto blizu. Noč je bila mrzla, temna in mirna. Nebo se je videlo črno. Sprva je nekaj mož pomagalo pri ročni brizgalni, ki pa ni kaj -prida delovala. Slišalo se je tucli o zamrznjenih ceveh. Ker je bila za sosedno, komaj 2 do 3 metre oddaljeno h šo, v kateri ima danes trgovski lokal ga. Toni Jager, velika nevarnost, nas je odšlo nekaj v to hišo na zunanji mostovž ob Ljubljanici; tam smo stražili. Lastnik h še je bil irao-viti trgovec Mihael Kastner. Ko je bila med 3. ln 4. uro zjutraj nevarnost razširitve požara odstranjena, smo se vrnil] domov, še danes, če se ozrem na neizpremenjeno hišo in oba zunanja mo-stovža, mi »topijo nehote živo pred oči prizori one strahotne noči. Indija Z zasedbo Malake, Singapura ln prodiranjem v Burmo si je Japonska odprla pol v Indijo, glavni steber britskega imperija. Ta dežela, ki je velika kakor kakjua celina in šteje več nego 300 milijonov prebivalcev, je zemljepisno prav tako maso enotna, kakor v narodnostnem, plemenskem ali samo podnebnem oziru. Dežela, k je s svojim prislovičnim bogastvom in ako. raj neprekosl ivo rodovitnostjo vedno ^nova privabljala tuje osvajalce, obsega v svoji notranjosti velikanske puičave, gorovja, ki ločujejo predel od predela, in e malo obl udene visoke planote. Monsunsui vetrovi onna?ajo sicer z močo nasičene oblake nreko nje. toda del te moče zajamejo ta«oj v terasah dvigajoča s? robna gorovja Dtkana, Ghati, da se izlije oP obalah, kjej 'e zaradi tega nastal eden najbohotnejših obalnih pasov s palmami, sadnimi drevesi, žitom, bombaževimi nasadi, riževimi nasadi, tropskimi sadeži m preobilico ljudi ter njihovih del. Višji onla, ki pa splovejo preko dežele :n šele ob rooj Kimala e izlijejo svojo vlago, tu pa v tolikšnih množinah, da sc ti predeli najbolj bogati s padavinami sploh in da tu ne nastajajo samo vele toki. temveč tudi širni, zamočvirjeni pasovi. To je Tarai, ozemiie pravih diungel. šele dalje na jugu so nastala rodovitna središča incli skc-ga življenja, kjer znaša gostota prebivalstva do 250 ljudi na štirja. ški kilometer in kjer se je vedno odločalo gospostvo nad Indijo. Pandžab na severozahodu, ob zgornjem toku Inda, zgorne področje Gmga od Delhija do Benaresa n,. severu in Bengalska na severovzhodu so te odločiroče pokrajine, od tod vodijo nekatere redke zveze ob robeh visokogorskih dežel proti južnim obalam. Za te ceste je šlo vedno pr borbah za Indijo in ko &o Angleži zagospodovali nad obalami D:ka na^Bengalijc in pravim Hindustanom, u-n je ostala dežela padla sama od sebe v r-o ke. Zavarovali so si ceste in so v notranjosti, v visokogorskem Dekanu, v puščavi Tar, v Osrednji Indiji ter v pokrajinah na južnem koncu domačim državam pustili živeti do današnjega dne. Ge pa primerjamo karto te politične razdelitve Indije s karto gospodarskih donosov, bi ju lahko zamenjali: kjer da;'ejo tla bogat plod, te namreč britska posest, a kjer so tla skopa. obstoje domače države. Te države so danes na^sigurrrejša opora britskega gospostva, kajti nobeden '.zmf^d domačih knezov ni siguren, da bi obdrtal srvojo oblast v ogromnem socialnem preobratu. ki bi sledil brezpogojno vsaki politični spremembi v Indii Indijsko prebivalstvo je namreč v socialnem, gospodarskem, verskem, narodnostnem in plemenskem oziru tako raznovrstno, da te raznovrstnosti skoraj ni mogoče več prekositi. Odloča pa v prvi vrsti še vedno ven. Tu stoji nasproti 77 milijonom mohame-dancev nič manj nego 238 milijonov Hin dujeev, pristašev nekako posurovele oblike brahmanske vere. Toda ta ne predstav, ija nobene enote, temveč je samo zbiraini po m za prist"šc najrazličnejših bogov tn božič, ki so združeni včasih v verska ob čestva in Icvline milijonov ljudi, včasih pa razcepljeni v majhne skupine pristašev določenih svetišč ln obredov. Prehod k tako zvanim malikovalcem, to je k pripadnikom primitivnih naravnih kultov, ki jih cenijo na kakšnih 8 milijonov duš. je prav tako nedoločen, kakor prehod k 350 000 budi srtorn v himalaskih deželah, a nedoločen je tudi prehod k islamu. Tu so n pr nič manj nego 4 milijoni Sikhov, ki strenvjo po spojitvi islama s hinduizmom tn so pri tem ustanovili novo vero. Načelo kast [»a je lz hinduizma tudi že davno prodrlo v mohamedanske dele prebivalstva ter cepi to prebivalstvo še bolj. ker je ločitev nad poedinimi kastami zelo ostra in jo 15 mi-lionov oseb obsegajoča kasta brahmanov, duhovnikov v lastnem interesu vzdržuje dalie. Čeprav veljajo Evropci. kakor tudi kristjani različnih smeri, ki jih je kakšnih 8 milijonov uradno za skupino izven vsen kast. predstavlia o praktično vendarle širno š? pno številčno majhno kasto med in-diisko množico Tujci, k iih ie okrog 600 000 (med njimi le polovica Angležev, dočim se skrivajo med ostal:mi tudi mpšanci in pripad liki vzhodnoazijskih lnidstevi poleg ostal h ljudstev Tndije naravnost izginjajo V rasnem oziru so se nekdsnii »Arfcl« že da • no nome*ali čeprav iih govori vedno J57 miliiopnv razne »ari""ske* ievke Ti jeziki samo so si zelo različni in uporabljajo ''di najrazličnejše pisave tako dq se priDadiii-ki teh iezikov med seboj ne rszumeio. 121 milijonov "e H'ndu-®tanc<»v 53 milijonov Bengalcev. 21 mili ionov Mahratov itd. Prišteti je treba še 71 milijonov pripadnikov raznih dravidskih ljudstev, ki izvrajo r->3. no in jezikovno iz starejših ljudskih pla-sti. dal e 4 milijone Mundov. ki jih smatrajo nekateri za praprebivalce Indije. Himalajska ljudstva pripadajo rumenemu plemenu Skratka, nič čudnega ni, če pri tolikšnih razlikah še ni priflo do indijske enotnosti, Anglija pa je znala vedno izigrvati tc ali ono vero. to ali ono pleme, to ali ono ljudstvo, tega alj onega domačega kneza proti drugim, dokler jih ni imela vseh v svo ih rokah. Med tem ko se »samostojne'? kneževme upravljaio večinoma avtokratsko in im-j-jo samo večje med nnmi nekakšne ustave je bila Anglija prisiljena, da da ma • stim provincam, ki so pod njeno neposr^d. no upravo, neko določeno avtonomijo V vprašanjih notranje uprave se mora obirati tu na sklepe provincialnih skupščin, ki se pa peveda večinomo imenujejo, ne pi izvolijo Toda guverner province ima vsem tem v primeru spora s svojim parlamentom pravico, da se obrne na pou kralja in ta odloča dokončno Parlament, ki stoji podkralju ob strani, se namreč p« večini isto tako imenuje, v najvažnejši! vprašanjih zunanje politike, vo ske, poli cije in financ pa nima nobene odločujoč besede. Vlado predstavljajo podkralj, dva tajnika, k' jih podkral" imenuje, vrhovni vojaški poveljnik kot vojni minister in se šest ministrov za razne streke. med njimi trije Indijci, ki jih določa parlament in so torej odgovorni »1'udskemu zastopstvu s. Angleži so že večkrat obljubili, da bo,!o Indijo spremenili v parlamentarno moiar-hijo po vzorcu dominionov. toda ta preur?. ditev je vezana na pristanek domač'h »samostojnih« knezov, ki tega pristanka doslej niso dali Razen tega pa je treba seveda še pristanka indijskega »cesarja«, io je angleškesra kralja. S to taktiko je Anglija ustvarila do'g-0-traino prehodno stanj«, ki sicer nikogar .* e zadovoljuje, a daje Veliki Britaniji vendarle možnost, da se okorišča z vsemi silami dežele, z davki, možnostjo zaslužka, tržišči za svoe blago, delovnimi močmi in vn. jaki. Indija je imela namreč V mirnem Času vojsko, ki je štela 360 000 mož .n je med prvo svetovno vojno narasla na preko milijon mož. Ta voiska -'e bila razdeljena razen na garnizije v Indiji sami (pri čemer nameščajo iz previdnosti čete določenega rodu. vere in narodnosti med pre- bivalstvo druge vere, narodnosti ln plemena) tudi na postaje ob Indijskem oceanu, na Aden, Somalijo, Hongkong, Singapur itd. Tudi v tej vojni uporabljajo Angleži indijske čete v Libiji, Egiptu, Mezopou* miji, Perziji in Vzhodni Afriki. Angleško gospodarstvo je v dve sto letih svojega gospostva nad Indijo pobra'o že mnogo zakladov iz Indije, zlasti siio-vine, kakor bombaž in juto, plemenite vrste lesa, čaj, rude vseh vrst od zlata m draguljev do petroleja. Izvoz je znašal v zadnjem letu pred to vojno 1629 milijonov rupij, od tega je šlo za 549 milijonov rj-pij blaga v Anglijo samo Se važnejša j a je Indija Angliji kot odlagališče za ont-ske izdelke, pri čpmer zaslužijo poleg m-dustrijca in trgovca ogromne vsote tudi angleški brodarji: 4000 ladij s skupno A milijonov ton je priplulo letno v indi s Burmo so upali Angleži držati trdne i? v svoiih -,-ikah "ego nezadovoljno Indijo, preko Burme pa so držal: tudi Itidilo ">oi svoin. pritiskom Vojna na Packu. u4 se 1e razvila v vomo na pr?f*n Tridi"> pt« n?>ša sedai "enopisno zmedo v njihove n« tode in načrte. Nedeljska križanke upmvn >{.i.iat Adamson svojemu bližnjemu rad pomaga Zgadbe o mv7n2Zjih in tisfcss Neki novinar je umrl in je prijel do nebeških vrat. *K.lo je tu?« je vpraša; sveti Peter »No mar.« — »Ven!* je 7 vpil sveti Peter »novinar j! nim i jo vstopa v nebesa!« Novinar jc snlezV žvižj"joč do :':la in potrka1: »Novinar želi vto~-! - Tlob^«-mu je zaloputnil vrnta pred n—om: :>-virar*ev tukaj ne m-remo rabati!« Tedaj je časnkar s~del na stopnice, ki vodi.io i? nebes v pek1?, in ie u-trno' M list. T?den dni p-^n "e je im°' proete. ured:i"ke kaite za nebesa in peklo ... * Urpdrvk poVron zr"^0?^ tf-^nikn ip n^e-je! oe^em nel-^cn niemu ne^^nnepa po-st>odn. ki ie obco,?',1o kitic in ie i me7 a naslov* f^em p-iv4a\r'>'< iT'-e-i,i!v ie pisal po5:Hatel5n- »Sco^^ovani gosnod' Mrtvi n;sfe r^rad' ter»a ker ste mi tv-iclnli pe=-em po pošti, namesto da bi jo prinesli osebno!« * Pred časom ie reki itnliij>n«ki list povprašal svo^e č'tn*e1ie: »Kn+ere kniige so vam v vašem življenju najbolj pomagale naorej?« Neki čitatelj je odgovoril kratko: »Ku-h^rrka knimatere in čekovna knjižica mojega očela.« * Majhen madžarski list je pred kratkim posvetil nekemu umrlemu meščanu sledeče besede v spom n: »Gospod Hogeav je v svojem življenju mnogo trpel, bil je naročnik našega lista od prve številke dalje.« Tisk zmore vse. V nekem ameriškem listu je bilo pred kratkim brati: »Zaradi pomanjkanja prostora smo morali ta teden odložiti celo vrsto rojstev in smrti.« 1. Znanost o upravljanju države, spretnost voditi državne posle 8. iznajdba Ga-lilea Galilea, daljnogled. 15. glasbeno delo, 16. tolovaj, razbojnik, 18. svečana duhovniška in sodniška obleka, uradna obleka, 19. čas, v katerem zemlja prepotuje svojo tirnico okoli sonca, 20. človek, ki zaradi neke duševne bolezni požiga, 22. vodja Argonavtov. 23. vrsta zemlje, 24 nauk, da je vesoljnost Bog, 26. ruska poročevalska agencija, 27. stara žena. 29 sprehajati se, 31. inicijflki francoskega pisatelja, 33. Aškerčeva pesem. 35. žensko ime, 36. italijanski dolečni člen. 37. rimska boginja jeze, 39 oblika pomožnega glagola. 40. jadranski otok. 42 kazalni zaimek, 43. umetno narejena ovira da se nabira voda, katero izrabljalo za Industrijske namene, 44 živec 46. srednjeveški podložniki, 49 prometno sredstvo, vozilo, ki ga uporabljajo pozimi. 50 vzor. 52. vaditi, vežbati, 53 vojno napredovanje, dnevni marš. 54. oseba iz Srhillerjeve drame »Viljem Tel (namesto z piši k!), 56 pridevek Goethejeve matere, 57. drama Frana Galoviča (hrv dramatik V tudi žensko Ime. 58 pripadnik starega slovanskega plemena. 59. mesto na Daljnem vzhodu, znano iz rusko-japonske vojne 60 lepota, mičnost, prikupnost. NavD!čno: 1. Zavod, ki skrbi za zdravje dijakov 2. nemška znamka avtomobilov, 3. adverb časa v pomenu: tega leta 4 berač iz Odiseje 5 kfzplni zaimek. 6. maska, 7. žila čovcdnica, S. reka v Banatu, 9. ime hu- manista Roterdamskega, 10. tuji veznik, 11. pritrdilnica, 12. z nožem ubijati, 13. zelenica v puščavi, 14. član posebne svetovne organizacije, ki se deli v lože, frama-son. 17. ameriški pesnik Edgar Allan, 20. iz deščic sestavljen tlak, pod, 21. kuriti ogenj, 24. del čebelnjaka, 25. žensko Ime, 28. kazalni zaimek, 30. kazalni zaimek, 32. časovni veznik. 34. evropska država, 36. Bvirgerjeva balada, 38. zapor, 40. mera za zlato, 41. bolezensko vnetje, 43. jezdec 45. vodna tvorba, 47. Lu. 48. nikalnica, 49. rečna riba, 51. zal. krasen, 53. dvojica, 55. grška črka, 57. tukaj. Rešitev nedeljske križanke Vodoravno: 1 časnikar, 8 Mirabeau, 15 letalo, 16 iti, 18 tolmač, 19 oni, 20 avers, 22 Rea, 23 VC, 25 arena. 27 Ohrid. 29 et, 30 Ems, 32 erg. 34 ris, 35 ode, 36 konec, 38 lista, 41 tunel, 43 okop, 44 tunel, 43 okop 44 Cid, 45 Ema, 46 panj, 47 bik, 49 ja. 50 ab. 51 ton, 52 je, 54 kupa, 57 Avar, 59 Kš, 30 Una, 62 ro, 63 Noe, 65 aa, 66 pafc, 67 bajadera, 68 kartanje. Navpično: 1 človekoljub, 2 ae, 3 sto, 4 Nana, 5 Ilirec, 6 ko, 7 riva, 8 Miro, 9 rt, 10 aorist, 11 Bled, 12 Ema. 13 Aa, 14 učiteljišče, 17 te, 20 Anglija, 21 shramba, 2* cmok, 26 Er (= erbij), 28 ri. 29 eden, SI snob, 33 os, 35 Onan, 37 epik, 39 Ida, 40 Tea, 42 upor, 48 Kurd, 51 tast, 53 ena, 55 Pole, 56 do, 58 Var, 59 kaj. 61 aj, 63 na, 64 Ek, 66 p(olnim) n(aslovom). Uz&zmi telovniki Požar med mladinsko predstavo V nekem lizbonskem kinematografu je nastal med predvajanjem mladinskega filma ogenj v operaterievi kabini. Med stotinami otrok, ki so bili v dvorani, je nastala silna panika, vse ie r;n;lo proti izhodom. V gneči so se trije dečki zadušili, več drugih je bilo lažje ranjenih. ANEKDOTA To je bilo še v čau. ko so bile v navadi občinske volitve. Lokalni list lz Rosenhei-ma v Nemčiji je priobčil tedaj članek, ki je med drugim veleval: »Občinske volitve so tudi tukaj sprožile cel plaz letakov. Kurio. zum pa je bil volilni proglas, ki se je obračal na pisarniške nameščence in je pozival z debelimi črkami: Pisarniški nameščenci! Zbudite se!« Ker moramo varčevati s »pikami«, najbrž letošnjo pomlad ne bo mnogo novih kostumov. Vendar so tudi stari kostumi videti kakor novi, če jih osvežimo s primerno novo bluzo. Čedna bluza iz pralnega blaga nam pride prav tudi poleti, ko jo bomo lahko nosile s poletnim krilom brez jopice in nam bo tedaj nado-mestovala novo poletno obleko. Poleg bluz z dolgim životom, ki ga prepašemo s pasom iz tvoriva bluze, bomo nosile letos tudi močno ohlapne bluze, ki se pod pasom skrijejo v krilu. Obe bluzi, ki jih predstavlja naša škica, sta športno izdelani, h kratu pa učinkujeta dovolj elegantno, da ju lahko oblečemo ob vsaki priliki. Lahke bluze K:ko malo potrebujemo blaga za tak telovnik brez rokavov, ki ga lahko izdelamo v poljubni dolžini! Blago pa mora biti sv i o, živo, kajti novega telovnika si ne nabavljamo zato, da bi nas grel. Zamišljamo si ga tako, da bi čim bolj osvežil in spremenil staro obleko, ki Ji nobena predelava ne more več pomagati, ali po-nošeno krilo, ki ga ne moremo nadomestiti z drugim. Za moderen telovnik lahko porabimo kak ostanek blaga, del kariraste jopice ali še preostale dobro kose stare obleke. Skratka, sleherno tvorivo pride prav naši iznajdljivosti, ki išče novih možnosti za obogatitev naše pomladanske gar- derobe. To tvorivo pa mora biti, kakor smo že povedali, dovolj živo, da dosežemo z njim popolnoma svoj smoter. Telovniku lahko ukrojimo moderno obliko, ki s svojo dolžino pokriva polovico krila, če pa nimamo dovolj blaga, se moramo zadovoljiti tudi s kratkim telovnikom, ki seže do pasu. Obe obliki sta moderni Marinada za solato brez olja Zmešamo sok treh limon, gorčice po okusu, sesekljane čebule, zelenega sesekljanega peteršilja ali drobnjaka, malo soli, malo popra, drobec pralnega saharina in po potrebi razredčimo z vodo. S to marinado lahko zabelimo vse zelene solate, krompirjevo solato, kuhano kar-fijolo in kuhano, na listke zrezano zelena INSERIRAJTE V „JUTRU"! iiffii 11 ftfi Povest »Predstavniki vzvišenega naroda pričakujejo državljana polkovnika Vidala!« »2e erem.« je zaklical Vidal ter se pred odhodom še enkrat obrnil k Saint-Justu. »In ko opravim s predstavniki, bom govoril ljudstvu, vsemu ljudstvu, dragi moj. Slišali bodo, da je lopov Saint-Just pruateli in zaščitnik lopovov, in delali iz tega svoje zaključke. Evo. kai si pridobil s tem, da si skušal podkupiti poštenega vojaka. Dobro naj ti tekne!« Po teh besedah je z velikim hrupom odkorakal med gručami, ki so osuplo in pre-padeno strmele vanj. Molk je bil zavladal po vsej širni veži. Onkraj velikolepih dvokrilnih vrat ie sluga za hip zadržal Vidala. Ko mu ie nazadnie odgrnil zavešeni vhod. ki je vodil v dvorano, in ie mogel stopiti k pregradi, ie videl, da ga ie Saint-Just prehitel. Ta čas. ko ie on vstopil z ene strani, se ie poslanec že z elegantnimi koraki vračal na svoje mesto ood govorniškim odrom. Polkovnikove oči so se srečale s Saint-Justo-vimi iasnimi očmi in čitale v niih izraz tako kljubovalnega zaničevania. da bi bil mani pogumen človek vztrepetal. A Vidal ni hotel razumeti tega pogleda, ampak sc je ozrl po nemi množici po- slancev ter vzel iz žepa zapiske, ki si jih je bil Pripravil. Pričel je svoj govor s slavnimi dejanii svoiih tovarišev na Nizozemskem in s častjo, ki io to pomeni za deželo. Nato je govoril o potrebnosti ojačenj zoper mezdnike tujih trinogov, ako naj se vojna kmalu in zmagovito dokonča. Niegova boievita postava in njegov rezki glas, ki ie donel po dvorani, kakor bi poveljeval svoiemu polku, sta poslušalce globoko prevzela. Bilo ie. kakor bi nehote pooseblial vojaško čednost Franciie. in kdor ga ie videl, si ni mogel kai, da ne bi zaupal v neogibno in dokončno zmago republikanskega orožja. Vidal je končal prvi del svoje obrazložitve z naznanilom, da ga je general Dumoriez nalašč poslal v Pariz, z naročilom, naj privede novake. ki so jih nabrali pred mesecem dni, v tabor slave. Skupščina mu ie navdušeno zaploskala, in ploskala ie tudi galerija, na kateri so se gnetli domoljubi obeh spolov, ki jih je bil privabil naglo razširjeni glas o nastopu med Saint-Justom in polkovnikom, ter upanie. da se bo prepir med njima še hrupneie in zanimiveie nadalieval. Polkovnik ie tu za trenutek premolknil. nato se je ozrl po Saint-Justu in prešel k drugemu delu »voiega govora. »Do tod, državljani predstavniki, sem imel čast. poveličevati iunaštvo naših roiakov. ki smo po pravici ponosni nanie. Joi meni, da se moram odvrniti od tega slavnega predmeta ter vam iz-pregovoriti o nepoštenju, sleparijah in izdajstvu! Ako se čutimo kot Francozi v nekem oziru vsi omadeževane od takšnih sramotnih deiani. imamo vendar možnost, da se operemo s strašilnim kaznovanjem zločinca, ki nam je nakopal to sramoto.« Sredi pričakujočega šušliania, ki se ie vzdignilo po tem uvodu, ie zazvenel rezek smeh: Saint-Just ie skušal omajati vero v govornika in ga osmešiti. »Državlian polkovnik je priiatelj lepih puhlic!« je rekel s svojim kislim glasom. Toda nihče ga ni poslušal, niti ne Vidal. ki je v nadaljnjem po vseh pravilih obložil zakupnika Lemoina. Poslušali so ga ob popolnem molku, in ko je utihnil, je nekaj poslancev vstalo in hotelo kreniti k odru. Toda Saint-Just si ni bil zaman izbral mesta baš pod tribuno: prehitel je vse druge, se naglo vzpel po stopnicah in takoj zaprosil za besedo, ki jo je tudi dobil. Vidal. ki se mu je zdelo, da še ni izčrpal predmeta. je hotel protestirati proti temu izpodrivanju. »Državljan predsednik.c je zagrmel. oklepaie se pregrade, in kljubovalno vrgel glavo nazaj, »nisem še končal! Preden izpregovori državlian poslanec Saint-Just. vas moram poučiti o nadalie-vaniu Lemoinove zadeve, in videli boste, da bi kazalo zaslišati državljana Sa:nt-J*sta drugje, ne pa tu.« »Ako naj se vprašanje resno pretrese,« ga je prekinil Saint-Just in ce z govorniškega odra či- nekje roko ozrl po skupščini, ki jo je podjarmljala njegova ironična mirnost, »tedaj bo dobro, da obravnavamo vsako stvar posebej. Pred seboj imamo veleresno izjavo, ki bo treba vse naše pozornosti, da jo preverimo. Ce ima polkovnik kaj dodati, to je, če mu gre za nadaljevanje iste stvari, naj počaka, dokler se ne najdeta čas in prilika, da ga zaslišimo. Ne dvomim, državljan predsednik, da odobravate moj predlog, naj se vrše naše razprave po nekakšnem redu, to je, naj se obravnavajo vprašanja samo po eno na mah. sproti, kakor se pojavljajo.« »Ali ...« je začel Vidal. »Molčite, državljan polkovnik,« ga je predsednik opomnil. Vidal je skomignil z rameni in se vdal v to, da bo čakal, dokler mu spet ne dado besede. Saint-Just si je s finim robcem obrisal ustnice in se odkašljal; nato je počasi, z nenavadno mirnim glasom izpregovoril: »Strašna obtožba je bila izrečena pred to skupščino, obtožba, ki bo gotovo spravila krivca pod giljotino, ako se izkaže, da je osnovana. V žalostnih časih trinoštva, ki so danes za nami, so ob vsaki, še tako nedoločni ovadbi brez pomišliania žrtvovali življenie poStenih ljudi. V novi dobi Razuma, čigar zaria je vzšla nad Francijo, v teh slavnih dneh svobode in bratstva, zdaj, ko smo pred zakonom vsi enaki, pa bi bilo zločin, če bi koga prenaglo obsodili ali...« Tu se Vidal ni mogel dalj brzdati. ŠPORT andldatl za prvaka na table-feniškem turnirju Mladike za moštva Včeraj popoldne se je drugič začei m danes popoldne se bo dokončno zaključil prvi table-teniškj turnir za moitva, k; ga je v svojih prostorih organiziral SK Mladika. Kakor smo že rekli, mora na tem turnirju nastopiti vsako moštvo proti vsakemu, kar je konkurenco toliko razvleklo, da so bili v celoti potrebni štirje dnevi, da je bila odigrana do konca. Danes ves dan bodo zaigrali še zadnji udeleženci — vseh prijavljenih moštev je bilo 8 — ki še niso opravili vseh srečanj z vsemi tekmeci turn rja. Med drugim so port med Japonci Šport na Japonskem uživa veliko udomačenost in zajema najboljše sile iz vseh japonskih šol Na Daljnem vzhodu je veliki japonski narod začel svojo usodno borbo. Odkar je izbruhnila vojna tudi tamkaj, se čita in sliši o Japoncih nekaj več, kakor se je slišalo prej, in zato smo tudi športniki začeli nekoliko več razmišljati o teh žilavih zastopnikih rumenega plemena, ki so na zadnjih mednarodnih športnih prireditvah pokazali silen napredek. V izpopolnitvi nedavnega članka, ki smo ga že objavili na tem mestu in v katerem smo na splošno prikazali žila-vost in vztrajnost japonskih športnikov, do-dajemo danes še nekatere podrobne podatke, posnete lz zadnje številke zagrebškega »športa«, ki piše med drugim takole: »Po berlinski olimpiadi je šele Evropa prav začela razmišljati o športnih uspehih Japoncev, ki so se tamkaj predstavili kot velik športni narod. Kdor je poznal razmere. je vedel že prej. da Japonska prednjači vs^m narodom Azije v športu, toda v glavnem pri nas nihče ni imel pravega pojma o športnih sposobnostih tega naroda. Stiki Japonske z velikimi športnimi narodi so bili do ored kratkim prav skromni. Zemljepisni položaj je onemogočal vse živahnejše odnošaje s športnimi velesilami, razen tega pa so voditelji športa na Japonskem smatrali, da za Japonca ni dostojno če v borbo vstopi premalo pripravljen ali sploh slabši od nasprotnika. Tega cesarska Japonska ni hotela in ni mogla! Na japonsko pobudo so bile leta 1913 ustanovljene tako imenovane »Igre Daljnega vzhoda«, na katerih so razen Japoncev nastopali tudi Kitajci. Filipinci in Indijci Japonska se je polagoma, toda stalno dvigala, dokler ni izvojevala prvenstva v A.ziji in se medtem pripravljala za srečanje z drugimi športnimi silami. Ko je leta 1830. iz te konkurence izpadla Kitajska, je bilo tudi konec *Iger Daljnega vzhoda«. Toda Japonci so med tem že toliko napredovali, da so se lahko spustili v športni boj z ameriškimi in evropskimi narodi. Izmed teh srečanj je bil najpomembnejši dvoboj z Ameriko. ki je v ve!:ki meri vplival na razvoj športa na Japonskem, kic so se ga kmalu oprMole najširše plasti naroda. V tem zagonu ie Janonska kmalu zavzela svoje mesto med športnimi velesilami sveta in «e pojavila nato na berlinski olimniadi. kjer je že zavzela navidnejše mesto. Svoje i med Italijo in Hrvatsko 'e vi po med?fibojpnm sporazumu preložen od 1. m^-^a na io april. Tekmovanje bo v Za&rebu. llo LpMpaa NEDELJA, 22. FEBRUARJA 1942-XX. 8: Poročila v slovenšč ni. 8.15: Poročila v italijanščini. 8.30: Orgelski koncert or-ganista Zambettia. 11: Peta maša iz bazilike Sv. Pavla v Romi. 12: Razlaga evangelija v italijanščmi (pater Zappaterreni). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (pater Sekovanič). 12.35: Sramel. 13. Napoved časa — poročila v italijanščini. | 13.15: Komunike Glavnega stana Oborože-' nii Sil v slovenšč.ni. 13.17: pesmi — or-| kester pod vodstvom Angelinia. 14: Poro-! čila v italijanščini. 14.15: Ljubljanski ra-i dijski orkester pod vodstvom D. M. Si-' janca: operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: V. Kuret: Obrezovanje in gnojenje trt — predavanje v slovenščini. 17.35: Lumbarjev vokalni kvartet. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca, pestra glasba. 21: Koncert organi-sta Pavla Rančigaja. 21.35: Simfonični koncert — v odmoru predavanje v slovenščini. 22.45: Poročila v italijanščini. ali oglas! Kuharico pridno m zanesljivo, za vsi druga domača dela, iščem. Nastop 1. marca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2504-1 Službo dobi Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L J.—. INSERIRAJTE V „ JUTRU"! Pridno dekle vešče pospravljanja sob in drugih hišnih del, sprejmem v dobro in stalno službo. Zglasiti se: Pre-dovič, Poljanska c. 73-11. od 9. do 10. ure. 2446-1 Hišnika (-co) trezna, pridna, poštena, do treh odraslih članov, sprejmem za 1. april. Ponudbe s točnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Trezen, pošten«. 2401-1 Daktilografko zmožno perfektno italijanskega, po možnosti • nemškega jezika ter stenografije, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Pisarna«. 2388-1 Mlado dekle k otrokom in za vsa hišna dela spreimem. Sablatnik, Čopova 10. 2425-1 Snažno žensko sprejmem za hišnico. Tržaška cesta 14, II. nadstr., levo. 2524-1 Perfektno sobarico zmožno tudi nekij gospodarstva. pošteno, marl'ivo, zdravo, natančno v delu. po'eg te«a bi opravljata J« ca* na dnigi biino d«U. iščem Službu na d»#e1t. Ponudbe s slik" 13 05!. odd. Jutra pod »D 1 poletna izpričevala^ 2*16-1 Iščem gospodično, ki obvlada odlično nemški in italijanski jezik, k 8let-nemu dečka za par ur 112 dan. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 2445-1 Postrežnico sprejmem trikrat tedensko dopoldne. Aljaževi 39-1. 2529-1 Dva čevljarska pomočnika za splošna dela sprejme Humar, Ljubljana, Stari trg št. 9. 2512-1 Služkinjo z znanjem kuhe, od 25 do 40 let, iščem. Tržaška cesta 19. 2472-1 Blagajničarko s primerno šolsko izobrazbo iiče kavarna »Emona« v Ljubljani za takoj. Osebne ponudbe od 11. do 12. ure v pisarni kavarne »Emona«. 2477-1 Kuharico prvovrstno, z dolgoletnimi izpričevali, zdravo, pošteno, staro 30—35 let, poleg te ga bi 1 pravljala še druga hišna dcia, iščem. Služba na deželi — plača dobra. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Veselie do dela«. 2517-1 za današnji dan ostali prihranjeni najpomembnejši trije dvoboji, in sicer meo Mladiko in Hermesom na eni ter Korota-nom na drugi strani, popoldne pa bo najvažnejše srečanje med Hermesom in Mladiko. Imena, ki smo jih pravkar navedli, so tudi imena treh kandidatov za naslov prvaka v tem prvem turnirju te vrste. Dopoldanski del tekmovanja se začne ob 9., popoldanski pa ob 14., vse v dvorani SK Mladike na Kodeljevem poleg kina v Mostah. Kontoristinjo zmožno italijanščine in nem ščine, spreime trgovina s Liubljani za takoišen nastop. Ponudbe na poštni predal št. 123. 2553-1 Mlad inteligent | z univerzitetno izobrjz bo, prvovrstna moč, do bi tako.) dobro mesto, stalne zaposlitve za kn.il-govodstvene sisteme ;n biro-orgnnlzacije — Po možnosti znanje itali JanSčine ali vsaj nem-| ščine. Plač« dobra. — | Predstaviti =e osebno 23, t. m. od 15. do 18. ure pri Grifflni. Via Verdi I št. 2. LJubljana. 2561 1 največje športne svečanosti je hotela japonska slaviti v okviru proslave 2600 letnice cesarstva skupno z XII. olimpiado, ki je bila prav tako določena na japonska tla. Toda prišla je vojna s Kitajsko in vsi ti načrti so šli po vodi. Na Japonskem gojijo šport predvsem v šolah in na vseučiliščih. Življenje po klubih, kakor ga poznamo pri nas, ni razvito tako zelo, kar je deloma tudi posledica splošnega življenjskega načina. Na Japonskem ne poznajo počitka ob nedeljah ali osemurnega delavnika in podobnih običajev kakor pri nas, temveč delajo stalno in brez počitka. Športna vzgoja je namenjena mladini od nežne mladosti tja do visokih šol, od koder izvira tudi, da prihaja največ japonskih rekorderjev iz vrst učencev ali akademikov. Vsaka šola od najnižje do univerze in vseh mogočih strokovnih šol ima svoja krasno urejena vežbališča. To so prav za prav majhni stadioni za vse mogoče športne panoge poleg številnih reprezentativnih stadionov, ki jih imajo najmoderneje opremljene v bližnji in daljni okolici Tokia. Tudi teh nekaj podatkov spet kaže ogromne športne razmere cesarske Japonske. Športno življenje na Japonskem ne sloni samo na dovršeni organizaciji, temveč prav tako na dovršenem nadzorstvu nad njo. Drugače kakor v Evropi velja na Japonskem za športnike stroga izbira in same oni mladi ljudje, ki dajejo upati na najboljše uspehe m zmage, pridejo v poštev za sistematično vežbanje in za nastope proti drugim narodom. Za Japonca je največje odlikovanje, če lahko v športu zastopa svojo državo. Med narodne športe na Japonskem spadajo razen viteških iger predvsem plavanje in pa — atletika. Sicer pa je znano, da so Japonci, ko so obnovili športne odnošaje z Evropo, prinesli s seboj skoraj vse športne panoge odtod, jih uvedli tudi pri sebi doma in pokazali pri tem, da so za vse nenavadno nadarjeni in dovzetni. Ker so razen tega tudi vztrajni in nepopustljivi, so v zadnjem času tudi že v teh »mlajših« športnih panogah dosegli zavidljive uspehe. Kot dobri športniki so Japonci tudi dobri vojaki, ki jih krasijo vse lastnosti, kakršne so si v glavnem pridobili v strogem športnem življenju. Postrežnico za dopoldne iščem. Dr. Jerneičič, Aškerčeva 13. 2573-1 Pridno dekle skromno, spreimem za vsa dela s 1. marcem. Služba [ stalna, plača dobra. Slomškova 31, zgornii zvonec. 2610-1 Gospodinjo | ki bi poleg kuhe orravlia-!a vse hišne posle, išče družina 2 oseb. Nastop takoi. Ponudbe na ogl. ovNK NA NOGAVICAH ZNAMKE: W A L 6 A c e r c a Rappresentante o Concessionario Išče zastopnika ah pooblaščenca Scrivere: Ponudbe na: COMM. G. GAVOTTl — COItSO ITALIA 17 MILANO Plašč , Krzneno jopico i Več rabljenih pc-lc (pliši, ru;jv, ugodno belo. ^ . Zj j sobnih r.uhin skih oprav, prodira. N_slov v vseh po- menjam zi per.-sianer I kakor tudi posamezne ko-slovalnicah futra. 2626-6 «"ratnik. Ponucbe n i | made pohištva, otioike po- 03! odd- Jutr« pod j stehice. otroške vozičke m >Ovrat..il:« 2591 7 1 druge uporabne predmete ———---— ! kuni trgunna »OGLED«, Gojzeije a!' smuške Mcstm tr* } 2345-12 Nov kauč d\a damska kolesa in va-rlni .iparat, zelo ugodno n.i-p;odat. Generator delavnica. Tvrševa 13 (Fiaovec. Moderne spalnice levo dvorišče!, te! 29-2" 2611 I*cseila I -.611. ~.o:.» • S. i.ic-ic, fcu l!rit,, ,|<4 orehove korenine, T- ^ V % T;?! '- m kuhin.f prodaja na ■ e- vtimeth .Ima. 2W! Re,e ral; ,i:vo Vidmar. I " " ' Vodnikovi 31. 2420 12 Karbid — ---- vs?ko količ r,o n »tružnico j Jedilnico •er r.izličue .troje za kiju- 1 „ orehovo, moderno, s čavnicar e k-epar-e in m,- ; kaU(; prodam. Ogled ta-zare. kupimo. Generator j di y nc, tel. i Sever Tria5ka 17 -615-7 j 2500-12 29-2 Steklenice šampanjske, outelike bor-do m chunti. kupi vsako množino, plača najbolje in pošlje ponje na dom M. Cesar, Gasilska ul. 3. te lefon št. 23-69. 2371-7 Seseda L za dajanje nesloga šifro l 3 — Novo jedilnico baročni slog, kupim. — : Ponudbe na ogl. odd. Ja-.60. v, Air,- I >alvazoria — vse zvezke I. orel in »Alta« . . „t * , l i r. izdaje. Plačam dobro! Pismene ponudbe: naslov in cene na ogl. odd. Jutra pod »Klasiki«. 2461-8 francoski model in »Alfa« kotel (bakreni), kupim. — Ponudbe na Anton Zgonc, sodavičar, Cerknica 161. 2339-7 Kupujem po naivišji dnevni ceni kro laške, šiviljske, pletilske in volnene odrezke, staro icm per volno, podlogo, konte-r.ino in razne stare cunje, uto in vreče Kovačič. — Tyr5eva c. 35. 2227-7 Volnene, krojaške pletilske. šiviliske odrezke ovčjo volno in mešane bom bažne odrezke, kakor vse tekstilne surovine kupuie »Jugovolna« Tvrševa 41 — lasproti sv. Krištofa. 2159-7 Kože aomačih zaicev, domačih mačk, veveric, lisic, dihur-ev, kun, vider kupuje L. Kot krznarstvo, Ljubliana vlestni trg 5. «4-7 Krojaške odpadke volnene in bom bažne pletilske ter živilske od rezke kakor vse tekstilne odpadke, kupuje Gerk man. Hrenov« 8 47 Dober glas la Vaš oglas sežeta v deveto vas! Vajenca za trgovino z mešanim blagem, sprejmem. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Roža«. 2580-44 Vajenca za mehanično obrt, poltenih staršev »prejmem. Ljubljana. Karlovška cesta 4. 2601-44 Pouk Beseda L —.60, taksa —.60, u dajanje naslova tU za šifro L 3.—. Oljnate slike poceni naprodaj. Strelilka ul. 32-1. 2535-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Vodovoda« c. 7. 2559-« Prodam 2 kompl. bloka znamk II. fil. izložbe Zagreb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bloke, 25)5-6 Želim se priučiti v kratkem času trgovskega knjigovodstva in korespondence. Cenj .ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen 9«. 2430-4 Italijanščino, nemščino, francoščino poučuje dipl. učiteljica. — Kolodvorska ul. 11, pritličje. Pojasnila dopoldne, 2337-4 Dekle | U Mi samoftojno kuhati la opravlja vsa hlina dela, i*e dufto k maniti družini. Nastop 1. ali 15. marca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100«. 2622-2 Klavir in klavirsko harmoniko poučuje gospa po hitri in uspešni metodi. Temeljit pouk teorije. Začetnike (za harmoniko) sprejmem tudi v skupinah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2532-4 Inštruktor absolvent tehniške fakultete, daje inštrukcije iz vseh predmetov srednjih šol. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Serieuxc. r 2574-4 Nemško konverzacijo združeno s sprehodi želim poučevati. Pismene ponudbe na ogl. odde-l. Jutra pod »Vestna«. 2590-4 Italijanščina nemščina Poučevala bi nemščino za pouk v italijanščini ali za plačilo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2625-4 ŽML Beseda l —.60. taksa —.60, za daianie naslovi ali aa šifro t 3.—. športni voziček globok, tapeciran, kromi-ran, skoraj nov zamenjam za istotako dobro ohranjen globok otroški voziček. E\-ent. razliko doplačam po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1482-6 Pe£ na laganje dnalkc in atnke. Mam proda Metulia. Ljubljana. Gosposvetska c. 16. 2493-6 Blagajno 1 reg., prodam. Tratenj«' kova al. l-II., levo. 2628 Prodam llovskl enooki trieder daljnogled 8X27 za 850 lir. vljollno z 150 lir. — Hišnik. Celovita e. 26. 2551-6 Lesene stopnice ln balkonsko ograjo prodam. Zalofika ceste 44. 2613-6 Nesrečna mlada, vdova prosi dobrosrčnega gospodi zi odkup dveh novih koles in peči Zephir. Denar nujno rabi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Lepa kolesa«. 2572-6 Prodam črno perzijaner plaič, skoraj nov. Tyrfeva. c. 69a-I., levo. 2569-6 Prodam eno Schaffhausen-uro za 1000 lir, necessaire in drugo. Grablovičeva al. 18. 2607-6 Prodam celo garnituro za mlekarno, bufet ali gostilno, veliko kredenco, pult, mize, stole, zastekleno omarico ia štedilnik oa plin. vse t najboljšem stanju. Mizarstvo Ličen, Šolska 5 . 2605-6 Termofore gumijaste, 3 litre, agodno prodam. Kolodvorski 22. 2603-6 Trgovske stelaže pulte in omire zaradi opustitve trgovine ugodno pro-daia: Zeschko, Cankarjevo nabrežje. 2612-6 Prodam dobro ohranjeno mehko spalnico ter gramofon »Ho-mocord« s 100 različnimi ploščami. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Morsko travo čopiče za zidarje, slikane, metle in drugo drobno blago dobite pri trrdki Ter-«••> Kongresni trg 14. na d*balo. 2*18-6 Prodam nekai trgovskih omar pultov in miz. Naslov v vseh poslov. Jut«. 2597-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohn-n'en, moderen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ponedeljek«. 2426-7 Preprogo pristno kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tudi sarajevsko«. 2438-7 Antikvarične knjige Vse vrst« antlkv.iričnih knjig od c«jstirej*ih do nainovejSih. kupuje — knjigarna Janez Dolžan Radio Beseda L —.60. uksa —.60, zi dajanje naslova ali za šifro L 3.—. Radijski aparat dobro ohranjen, prodam takoj. Rožna dolina, Cesta II, št. 14, pritličje. 2427-9 Radio lepe oblike, tri dolžine, prodam za 2800 lir. Ogled od 13. do 15. ure: Kri-ževniška ul. 11-11. Slikar. 2541-9 4cevni radioaparat prodam za 700 lir. Ljubljana VII., Tugomerjeva 11. 2620-9 Posteljo in omaro, čisto, vzamem na posodo takoi proti primerni odškodnini. Ponudbe na od. odd. Jutra pod »Snažno«. 2545-12 Camera da letto in ottimo stato vendrji prezzo occasione. Indirizzo Reparto Pubbliciti Jutro. Spalnico v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2456-12 Orehova spalnica nova, naprodaj. Poizve «e: M. Peterca, telefon 30-05. 2489-12 Krasno spalnico kavkaški oreh, prodam. — Cerar Anton. Vevče 105, pri trgovini Rant. 2548-12 Novo spalnico kompletna, prodam pO ugodni ceni. Jemefeva št. 24. 2587 12 Prodam jedilnico, kavč. trgovske omare in pult. poceni. Ulici 3. maja tra pod »Kolo«. 2543-11 Žensko kolo dobro ohranjeno, kupim. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 2088-11 Žensko kolo dobro ohranjeno, prodam. Krakovski nasip 10. 2537-11 Sušilni aparat Oiaubo), rablieno. za sušen i e vodne ondulaciie. kupim. Receli Anton, St. Jernej aa Dolenjskem. 2496-7 Smolo smrekovo, prekuhano, kupim. Ing Preželi, Wolfo-va 3-1., Ljubljani. 2503-7 Rabliene steklenice od črnil« 1 V. in "4 1, Iru-pire ivtfi L« p« i ne. Ti««»>i:.. M««tf 2«M-7 Kupfm 4 Tttt MO>* «1 POMfU M V'?«. .Ponudbe o. odd. Tntra pod »4 vore«. 2556-7 Dva moška kolesa ribljena, prodamo ali zamenjamo za otroški voziček ali šivalni stroi. Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 2540-11 športno kolo Milano, izredno dobro ohranjeno, z najboljšo predvojno pnevmatiko. ugodno proda: Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3. 2539-11 Ravnokar došla nova poSilJka otroških koles ln trlciklov. Ogle' te si našo veliko ealogo otroških vozičkov d'Q-koles in dr „0 ug-"Vnh cenah. _ Trrdkn »Tehnik« JoPlp Banj al d. z o z. Ljubljana Miklo-klofiičeva c. 20. 2592-11 Neseda I — 60 taks« —.60 " naslov« ali nt Iifro f V—. Plasfcano spalnle« pr«da mizarstvo fo«ip /iu-žek. Streliška 5. dvorišče. | 2546-12 I Prodam dobro ohranjen dam^ki plašč. Ogled: nedelja od 10. do 13. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2440-13 Ugodno prodam damski zimski črn plašč Z ovratnikom iz krzna in mu-fom ter dve svileni obleki, dobro ohranjeni. N^ve Jarše it. 27, I. nadstropje, desno. 2398-13 Krzneni plašč krtice naprodai. Tekauc, Gledališka 11-H. 2455-13 Kupim površnik a!i trenchcoat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Površnik«. 2490-15 Gg. natakarji — eleganten smoking nerabljen, z« srednjo postavo, poceni naprodai. — Naslov v vseh poilovalnj-cah Jutra. 2485-1J Želez n. uniformo za manjšo postavo k« plm. Ponudbe z oemko cene na ogl. odd. Jutr-pod »Prometnik«. 2963 U Les Besedi L —.60, taksi —.60. za dajanje naslova ali st Jifro L 3.—. Kostanjev taninski les ponudite vsako množino teo nakladalna postaja ali gozd. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra cera«. 2395-1» Berite oglase JUTRA in poslnžnjte se jih! Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Do 20 tisoč lir posojila v knjižicah Mestne hranilnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večkratno jamstvo«. 2412-16 50.000 lir posojila za vknjižbo na prvo mesto iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000«. 2413-16 Obratovalno opremo za izdelovanje nadomestkov usnja, prav poceni prodam. Rudolf, Glinška 8, Ljubljana. . 2471-16 Vse denarne in trgovska posle hrrršir-1 h-tra ln toiao. r>v-!t« se n« RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Telefon 38 10. V najem Beseda L —.60. uksa -.60. ra daianie naslova ali za šifro L 3.—. Dobroidočo gostilno oddam na račun. Prevzem takoi. Spreimem dobro plačilno natakarico. Nastop takoj. Vsa poiasnila pri Rah-netu, gostilničarju, Moste, Ciglarieva. 2538-17 Vinotoč &11 gretjino vzamem v račnn «11 v najem Grem tudi na Dolenjsko Even tuelno sprejmem mesto natakarice. Ponudbe na ogl. odd Jutra P°<1 »Priiupljlva ln p"'""1 « 2552-2 Na i več oclasov ima JUTRO" Inseriraite torej tudi Vi! UMiMIMIMI odda beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Beseda I —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Lokal in stanovanje na ulico ali na dvorišče, opremlieno ali neoprcmlie-no, vzamem takoi ali po-zneie. Bavec, Levstikova 16. 2419-19 Trgovski lokal lep, v sredini mesta, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 2387-19 Stanovanje preprosta, celo mšico, pri-tikline. takoj oddam malo-članski družini z nekai gotovine. po dogovoru. Cesta na Loko 22. 2599-21 «31 Beseda t —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Prazno sobo po možnosti s štedilnikom iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za marec«. 2428-23a Opremljeno sobo lepo. sončno, blizu tram-vaiske proge, išče soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden 33«. 2415-23a Kompanjona (-ko) z nekai kapitala, iiče dobro znani gostilničar Ljub-liančan, z gostilniško kon-cesijo. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 2429-30 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, po možnosti s kopalnico v hiši. iščem za 1. marec. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik 3«. 2513-23a Stanovanje 5 do 6 »ob koniioitno ali celo vilo vzamem v najem takoj ali kasneje. Ponudbe pod »Dobri plačnik« — na Samicen, poštni predal 13, Ljubliana. 49 Opremljeno stanovanje s kuhinjo iščeta dve gospe takoi ali pozneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospe«. 2520-21a Dvo- ali trisobno stanovanje iščem, eventuelno vzamem najem dvostanovanjsko hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inžemer« 24-0-21 a Primeren lokal za vinsko klet, po možnosti v bližini centra, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Fu-tra pod »Klet«. 2386-19 Iščem za takoj »uh. čis tlokal ca. 50 kv. m, dvoriščna stran. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Lokal 50«. 2596-19 Beseda t —.60. taksa —.60, za d-'ame naslova ali za šifro L 3.—. Opremljeno vilo enodružinsko, 3 sobe, 200 lir nagrade dobi, kdor mi preskrbi enosobno stanovanie v Ljublia-ni za dve osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2523-21a 500 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi 3 ali 4sobno stanovanie z vsemi pritiklinami v centru, v Šiški ali za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marec 1942«. 2530-21a Gospodična solidna, mirna, zaposlena, išče prazno sobo s pečjo, eventuelpo enosobno stanovanie, solnčno v mestu ali nai bližji okolici za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaposlena gospodična«. 2509-23a Opremljeno sobo s souporabo kuhinie, išče gospodična takoj ali pozneie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čistota«. 2521-23a Mala gostilna z gospodarskim poslopiem na Dolenjskem v bližini žel. postajice ob državni cesti se odda takoj v najem. Prednost gostilničarji-beeunci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1 liro od litra«. 2483-30 Izgubljeno Izgubljena je bila od Resljeve ceste do kavarne Emona zlata broša. Poštenega najditelia naprošam, da io odda proti na gradi v mlekarni, Slom- škova 9. 2431-28 Glasbila Beseda l -.60. taksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro l 3.—. Harmoniko diatonično, dobro ohranjeno kupim Cenj. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Cena in opis«. 2514-26 Pianino dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Ju Izgubila je revna oseba ročno torbico v petek dopoldne, z zadnjimi prihranki, karto za obleko. Pošten najditell naj izgublieno izroči proti primerni nagradi ' Marna Zupan, Trnovska ul. 19 2542-28 Izgubljena listnica in oblačilna izkaznica na ime Zidanek. Naiditelia se naproša, da lih vrne v ogl. odd. Jutra. 2522-28 Zvedel sem slučajno za osebo, ki ie pobrala moie nalivno pero T>Waterman« 14 januarja na Tyrševi cesti blizu bivše artilerijske voiašnice. — oel. Filatelija beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro l i.—. Filatelisti pozor Nakup ln prodaj« inamfc vseh vrst. JOL aioun.o* in fllntelutlC alb potrebščin, je naj ugodnej&a v knjig.rni Dolžan. Ljubi Jan« Stri carjeva S tel 44 24 1 Dopisi •• Beseda L 1.—. taksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Iščem enosobno stanovanie ali sobo, kuhinjo in kabinetf. — Prevzamem splošna hišna popravila. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »št. 14680«. 2571-21a Višji uradnik z ženo. išče za april ali takoi primerno stanovanje. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-pritikline, veiik sadni m tri pCKj „zei0 mjrna stran. Zelenjadni vrt, oddam samo stalni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2349-20 Kupim parcelo v Ljubljani ah okolici Liubijane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mine«. 2347-20 ka«. 2593-21a Manjšo hišo Z vrtom t biižnu okolici, nedaleč od tramvaja, ugodno prodam. Ponudbe na od odd. Jutra pod »Lir 7'S.OOO«. 2508-20 Manjšo hišico z vrrom kupim na Dolenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hišica«. 2518-20 Komfortno vilo obstoiečo iz 5—6 sob z vrtom, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Komfortna vila«. 2515-20 Prodamo polovico dvonadstropne hi-š. z dobr dočim lokalom. P.,nudbe r.a ogl. odd. Ju-t'a pod »Center 1«. 2476-20 Parcelo 1200 m2, tudi polovico, prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »32 lir za m2«. 2406-20 Hišo t gostilno ali primerno za trgovino, ob glavni cesti, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstno št. 2467«. 2467-20 4stanovanjsko hišo v Šiški zamenjam za manjšo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manjša hiša«. 2487-20 Hišo i gostilno prvovrstno, na prometnem kraju, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 425.000.—t. 2468-20 Hišo m teritoriju Ljubljane, dvo-ali tristanovamsko, takoj kupim. Nuine ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do Lir 250.000.—«. 2582-20 Trisobno stanovanje komfortno, iščemo za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dr. L.«. 259s-21a Sobo odda Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3-—. Opremljeno sobo z dveiaa posteljama m di-vanorn, oddam. Poseben vhod. Vodnikova cesta 165, 1. nadstr., Zg. Šiška. 2411-23 Majhno sobo oddam solidnemu gospodu. Pojasnila: Cesta v Rožno dolino 5, pritličie. 2436-23 Prazno sobico po možnosti s štedilnikom išče mirna gospa. Event. bi pomagala pri gospndimstvu ali drugje. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Brez-domka«. 2470-23a Prazno sobo ločen vhod. ali garsonjero, iščem za takoj ali pozneie Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«. 2557-23* Opremljeno sobo z dvema nosteliama, iščeta dva gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir na. solidna«. 2547-2Vi Sostanovalka eventualno z lastno posteljo ln posteljnino želi priti v čisto zračno sta nov«nje. ali v malo pra zno cenejšo sobico v alt blizu centra s souporabo kuhinje Pismene po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »-Sostanovalka« 2589 23a Opremljeno sobo za Bežigradom ali v Sp šiškl Iščem za 1 marca ali 15 mnrca Ponudbe na osrl odd. Jutri pod »Kjerkoli«. 2588 23a Opremljeno sobo blizu gl kolodvora Išče drž uslužbenec za 2 osebi. Ponudbe pod »želez ničar« na ogl. odd Ju tra. 2585-23a Sobo s štedilnikom ali majhno stanovanje iščem za 2 osebi s 15 marcem ali 1. aprilom. Ponudbe pod »Pošteno plačam na ogl odd. Jutra. 2584-23a tra pod »Pianino«. 2484-26 j Prosim da ga odda v oct. __________■ odd. Jutra. 24.9-28 Beseda L —.60. tak j -.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Prodam dobro ohranjen šivalni stroj »Singer«. Zor, Ljubljana, Tavčaneva 4-III. 2441-29 Kupim motor za žaganje drv. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. Z i S528I Izgubil sem ziato Udlivno p?ro od škofle ul. do Bolgarske ul Ker ml je dras soo-min prosim najditelja, da ga odda proti nagradi v ogl odd Jutra 2560 28 2elim znanja z gospodično prnetne zuna-niosti. sem trg.-obrt. stroke iz okolice, sredniih let. Če mogoče, slika zaželie-na, ki io vrnem Dopise ogl. o4d. Jutra pod »38leten«. 2414-24 POŠKODOVANE NOGAVICE vseh vrst ne zavrzi te! Napravite Jih KOT NOVE s najnovejšim, epohalnlm elektro-pnev-matlčnlm POBIRALCEM PENTELJ, najdo-vršenejšim, nedosegljivim in cenenim: Model A prenosen — Model B z luks. omarico. ZA DELAVNICE POSEBNI MODELI! Možnost postranskega zaslužka na domu vsakomur! Vsestransko jamstvo! Brezplačen pouk! Pišite na: „T R I N O M" LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 13 Stroji vedno na zalogi! V oglasnem oddelku dvignite pismo pod »Večja hiša«. 2405-24 Harcerje res dobre pevce, samca in samico, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 2335-27 Beseua I. —.60, taksa — 6C za daianie naslova ali z šifro L 3.—. Kupimo 1—2 va- gc na sena za konje. Ponudbe ie poslati na: Rudnik And. Ja-kil d. d., Krmeli na Do lenjskem. 2380-33 Sena travniškega, dobrega, prodam več vagonov. Naslov v vseh poslovalnicah Intra. 2579-33 Več vo7 prodam. Nas1 >eh po- slovalnicah h 619-33 Zajce, bele orjake anice prodom i > na. Mivka 30 2 - 27 Konja kupim. Naslov v vseh posl Ju tra. 2567 27 Zajce A,nčll« (sumee) kupim. .Ne mlajše od 6 mesecev. Plačam dobro Nislov v vseh posl Jutra. 2562-27 Prodam lovskega psa ptičaria, kratkodlakega, z rodovnikom, 10 mesecev starega. Ogled: Predovičeva ul. 23- 2576-27 Be»eda 1 1 —. taksa -.60 za daianie naslova ali za šifro I 3.—. Boljši gospod dobro situiran, gre v vso ■ oskrbo. Preskrbi živlieniske j potrebščine. Ponudbe na ojil. odd. Jutra pod »Cenitev do 45 let starost: ni izključena«. 2469-25 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili mojega moža, gospoda Miloša Ambrožiča višjega poštnega kontrolorja na njegovi zadnji poti. Posebna za-nvala darovalcem venca ln Šopkov, kakor tudi gg. pevcem za ubrano ln ganljivo petje. Hvala vsem ln vsakomur za vse, kar ste mu storili dobrega Sv maša zadušnlca za pokojnim bo v ponedeljek, dne 23. februarja t. 1. ob VtS. url zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. Ljubljana, dne 21. februarja 1942. 2ALUJOCA SOPROG -\ Vdovec simpatičen. 43 let brez otrok, želi poročiti gospodično nll vdovo 35 do 50 let Prednost Imnjo kmetice Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Re-no«. 2609 2.' Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" oglasni oddelek Oglasi v »Jutru« imajo vedno usneh! REUM ATIZZATI REVMATIČNI Fete regolarmente le »oiln cura di zdravite s« redno z UR0D0NAL in bosre preprečiti: Bolečine, Ishias (bolečine v kolku), Glavobol, Debelusnost Zjutraj in zvečer en« žiičica Urodonal« v " m «I o vodi ITALIJANSKA PROIZVODI)! tpjjfa prrp.orOT.rO: D i fi m a m O n d .iji frf '1^'OOO'Nii'' iir:PPO)lV&ti svtrpvnega slovljfa Avt. hot. Milano- t95i d«l 31-1-38 Eviterete > Dolori, Sclatlca Emlcrania, Obesitd Un cucchieino de ceffi mattino e sere in un po' d* ecque PR0DUZI0N t ITALI A RA Razno "eseda 1 - .60. taksa -.60. n daianie naslova ali za šifro l 3.—. 1 T ■ L.MM 2 9 5 1 Prazno sobo lepo, veliko, sončno, od dam. Naslov v vseh pošlo-valneah Jutra. 2498-23 Prazno sobo oddam s 1. marcem Postojnska ul. 68. 2510-23 Sobo oddam dvema gospodoma pri kolodvoru. Naslov vseh poslovalnicah Jutra, 2460-23 Dve prazni sobi v centru, ev. s kopalnico oddam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »1. maj« 2403-23 Opremljeno sobo elegantno, oddam italijan skemu oficirju. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 2486-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, od dam. Ogled od 4. ure dalje. Flander, Gosposka 4, pritličje. 2583-23 Prodam šastetanovanjsico hlSo v Ljubljani. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Šiška« 2568 20 Kozolec manjši an veoji kupim Naslov v vseh posl Ju tra. 2566 20 Stavbno parcelo dobro ležečo, 670 m2, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2575-20 Kupim parcelo od 500 do 700 m2, okolica Ljublurie. Brez posredoval ca. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«. 2604-20 Najlepšo parcelo 10 minut od Pošte, ugodno prodamo. Centrum, brez stroškov. Globus, Petrarko va 26 (Komenskega). tel. 31-02. 2594-20 Parcelo del dobrega sončnega vrta v Trnovem, ev. celo vrt narsko domačijo s stanovanjsko hišo, pripravno za obrtnika, prodam Cesta na Loko 22, Liubliana. 2600-21; Sobo z dvema event. z eno posteljo, s souporabo kopalni ce, oddam solidnim ose bam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2581-23 Opremljeno sobo lepo, z dvema posteliama oddam po nizki ceni. Pred jamska 35, levo. 2578-23 Lepo sobo z dvema posteljama, s souporabo kopalnice, oddam takoj. Verstovškova 18-1. 2574-23 V centru mesta oddam i sobe za pisarno Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobe za pisarno«. 2598-23 vr> Beseda L —.60. taksa —.60. zs daianje naslova ali za šifro L 3.—. Hišo šeststinovansko, ugodno prodam v Liubliani Po nudbe na ogl odd. Jutra pod »Gotovina«. 2623-20 500 lir nagrade onemu, ki preskrbi sobo ? dvema posteliama s souporabo kuhinje ali enosobno stanovanie v severnem delu L:ubliane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ta koi 48«. 2410-23a 2 prazni ločeni sobi za pisarno rabim takoi ali [•ozneie. Ponudbe na Ra-•lio Pegan, Frančišloanska ulica. 2442-23a Prazno sobo šče uradnica. Ponudbe na odd. Jutra pod »Marec«. 2423-23a Gospodična išče preprosto čisto sobico za 1. marec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna gospodična«. 2606-23a Opremljeno sobo ali sobico, v bližini Rožne doline ali Tivolija, iščem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »13«. 2627-23a mObrt Beseda L —.60. taksa — .60, za dajanie naslova ali za šifro L J.—. Restavracijo večjo, dobroidočo, » naj strožjem centru mesta, oddamo takoj r oaiem. — Samo resni strokovno uspo soblieni ponudniki nai stavijo ponudbe. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 2394-30 če se danes fotografirate lutri že slike dobite (ne retuširane). 4 slike L 12.—. Foto Tourist Lojze Šmuc, Via 3 maggio, preie Alek sandrova c. 8. 2369-30 Zapustil nas je za vedno naS nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, stric ln tast, gospod IVAN LUČOVNIK jetniški paznik v pokoju K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 22. februarja 1942 ob pol 16. uri iz hiše žalosti v Grosupljem št. 62, na domače pokopališče. Grosuplje-Ljubljana, dne 21. februarja 1942. Globoko žalujoči: JOSIPINA, soproga; dr. HINKO, ing. RUDOLF, JOŽEF, sinovi; VERA, hčerka — in ostalo sorodstvo. t Umrl nam Je nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, tast ln stric, gospod Francč Steiner kontrolor drž. železnic v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 22. februarja 1942 ob % 4. url popoldne lz kapele sv. Jožefa na 2alah k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. februarja 1942. ŽALUJOČI OSTALI č 1 t a i t e pazljivo oglase »JUTRA" FOTO STUDIO prosi vse svoje cenj. stranke za oproščenje, v kolikor r teh dneh navala niso bili primerno ali pravočasno postreženl ln se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Cenjene dame prosimo, da že sedaj pohitijo s fotografiranjem. da bo izdelava lahko čim boljša. Za nadaljno naklonjenost se priporoča HOLTNSRI — FOTO STUDIO LJUBLJANA, ULICA 3. MAJA ŠTEV. 5 lAMARO. "1918V JjREN/ uyy9i8- mrMTSfm m fmL tCL VERMUT EIAHCO i BELI VERMUT S. A. Ing. RIBI & C. - Gorizia Gorizia — Aidussina — Postumia — Ljubljana Vozni red veljaven od 3. februarja 1?42-XX 7.00 odhod GORIZIA — Autobusna postaja prihod 18.50 7.55 prihod AIDUSSINA — Trg V. E. odhod 18.00 8.00 odhod AIDUSSINA — Trg V. E. prihod 17.50 8.30 prihod S. VITO DEL VIPACCO odhod 17.20 9.20 prihod POSTUMIA — Autobusna postaja odhod 16.30 11.30 prihod LJUBLJANA — Glavni kolodvor odhod 14.00 AIDUSSIN1 ZVEZA Z MONTENEROM IN ID RIO AUTOBUS NE VOZI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH i* ■ ' . : v - - ' nadema mas Je zapustil ness dobri ief in predsednite našega zavoda g. AVGUST PRAPIOTNIK industrijalec ie! ga bomo obran IS vedno v najlepšem spominu Uiradniitvo (Prometnega soroda sa pr«mc{ d. d., v £)ubljani . ./ ; . i, . .: -v ^ i' {r •' J. " ' /V ^ rC- • • v. ^ »i-.: .. ^ < M f faviit cd be* f|Ofis/Ecja veleseftna javlja žalostno vest, da je 20 t m. nenadoma preminul dolgoletni predsednik upravnega odbora gospod •Avgust (Praprotni/e Zaslužnega predsednika bomo ohranili v hvaležnem spominu " ■ .-. • ■* - v-t - . ■ .3 • »v • - --.-. .... Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani Zapustil nas je nas nač-use ljubljeni in čobri Rutomobilski klub ljubljanske Pokrajjne u Ljubljani naznanja suojemu članstuu žalostno uest, da je dne 20. febr. 1942 umrl njegov uelezasiužni in dolgoletni predsednik, gospod ■C-.s [S3? bftkt .i,? l Pogreb bo u nedeljo, čne 22» februarja 1942 ob 3- uri popoldne z Žal, iz kapele su. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 20. februarja 1942. Rezka Praprotnik in ostalo soročstuo m ueleindustrllalec itd Pokojnika, ki si je pridobil za napredek in organizac jo avtomobilizma neuenljiue zasluge, bo naš klub ohranil u trajnem in hualežnem spominu. Ljubljana, ZO. februarja 194Z. Uprauni odbor sM K • "i '? h: I Ptl fei r $ P;.-: SE ' 1 Združenje industrijceu in obrtnikou Ljubljanske pokrajine sporoča žalostno uest, da je u petek, dne 20 t. m., popoldne nenadoma preminul njegou zaslužni predsednik gospod industrijalec Odličnega pokojnika, ki se je dolgo let usestransko prizadeual za interese nase industrije, ohranimo u trajnem spominu. U LJubljani, dne ZI. febr. 194Z-XX. Nenadoma nas je zapustil dolgo-letni predsednik našega zavoda gospod m.m?*. I m m industrijalec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 22. t. m. ob 15. uri z Žal, kapele Sv. Nikolaja, v družinsko grobnico na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika, ki ima mnogo zaslug za procvit našega zavoda bomo ohranili v trajnem spominu. Upravni svet in ravnateljstvo Prometnega zavoda za premog 9.8., v £,ubl,ani. m - m 2 mm *'»S" -:i" • ' š .«57/-* p-