vs»k šaa d».ly HpUdaj* - PROSVETA MftT ft. Lanašak Am OttM «f PatillisMiai M97 MU Law»d»la Am _year xxiv. - GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Konferenca o vol nih dolgovih Otvorila m bo 14. decembra y Parizu. Francozi zahtevajo te-meUito preiskavo finančne al-tuacije v Nemčiji. — Brezposelnost v Nemčiji Ae vedno na. rašča Berlin, 11. nov. — Nemci in Francozi so ae zedinili, da se mednarodna konferenca o vojnih dolgovih in reparacijah otvorl 14. decembra v Berlinu, toda obe državi morata prej odobriti načrt s ozirom na nemške privatne •dolgove, ki pa ne sme biti v konfliktu z določbami Youngovega načrta. Francozi izjavljajo, da ao svetovni ekonomi, ki so proučavaM finančno aituacijo v Nemčiji v prošlem avgustu, napravili več pomot v evojem poročilu, zato je potrebna nova preiskava v finančni položaj Nemčije. To je potrebno, predno se otvori konferenca v Parizu. Nemški bidustrijci niso zsdo-voljni, da bi zastopniki francoskih kapitaliatov preiskovali finančno in industrijsko situacijo v Nemčiji. Pravijo, da se Francija v zadnjih mesecih zelo trudi, da razširi svoj vpliv na nemško premogovno, jeklarsko in e-lektričareko industrijo v Porur-, ju. Njen namen je dobiti nekatere politične koncesije od Brue-ningove vlade, da utrdi svojo industrijo in finančno nadvlado v Evropi. Kancelar Bruening je druge- Uk»t tristo ubitih v bitki pri KačMiKtzu. Obstreljevanje a-Ske dekltfte šole. — Ja-poncl šolie sovjetske vlado, da p^pira Kitajce U. nov. Tristo Ki- jfin trije Japonci so blH u-ia 77 ranjenih v bitki med imi in japonskimi četami K Kučengtsa, Mandžurija, poročila tukajšnjemu Asshi" Tokio. U. nov. — Poročila iz lUina javljajo, da so kltaj-4ete otvorile ogenj na japon-possdko. Predno so začele z Spiranjem, so ugasnile vee luči. Med civilnim vtlstvom je nastala silna vsled grmenja topov. Ja-posadka je po dveurni bitki odbila napad ln zapo-Kitajce v beg. Japonske čete v Tientainu Ho tisoč mož, kitajake pa te 30,000. Japonski dietrtkt H pettiaoč prebivalcev. Ame-jfci 15. pehotni polk v Tlentel-| je še vedno 'oborožen ln pri-nvljen protektiratl ameriška jrtjenja in lastnino. i Ptfpbig. 11. nov. — Pred unl-mo Nankai v Tientainu je pri-) do bitke med policijo in is- sdniki zgoraj danes zjutraj,| HI MR «e glasi telefonsko poročilo, ** mnenja in zaupa francoski ga je prejel glavni stan v indžuriji. Nadaljnja pobila iz Tiehtei-jivljajo obstreljevanje ame-llte dekliške šole, ki jo vadriu-Fnetodistična misijonska poki ja. Večina krogel je'4tfM*> |j in so padle v bližini poalopja. Harbirv, 11. nov. — Evidenca, I aovjeti podpirajo Kitajce v jfavem odporu proti japonski iraziji z denarjem in orožjem, i w&. Vesti iz Mančullja go- flo mobilizaciji in koncentra-liovjetskega vojaštva ob me-L Te čete štejejo več kot 40,000 si in so pripravljene stopiti v kcijo v primeru, da bi japonsko Ijastvo pričelo prodirati proti irbinu. l«overjev svak aretiran radi kršitve prohiMcftje fitnta Monica, Cal., 11. nov.— brneliuR Van Neas Leavitt, ak predHednika Hooverja, je I včeraj aretiran na obtožbo riitve suhaškega zakona. Z lim vred je bil aretiran tudi W R. Dailey. lastnik grocerij- »* trgovine. Aretacijo je izvr-Pjeki tukajšnji policaj in dva Akibicijaka agenta. Uavittova žena je seetra *li*dnika Hooverja. Leavitt [W1 aretiran, ko je stopil Iz w^yjeve trgovine. V rokah je F vr«'<>. v kateri je bilo 19 fknlc žganja. Dsiley je bil jjvno obložen butlegarstva, w na Kodišču je bil oproščen. P«** državne želecnke is-kazujejo deficit 11. nov. — Deficit fran-pk drtavnih železnic znaša PMOo.ooo kot kale Sporočilo, ,rk J(' predložila Asociacija F^J^ in upnikov parle-F10 Ti apelirali na poštenja '»djfUnujejo sa kredit, da izvlečejo Iz zagate. N^ikalnl izgredi * ftpaaijl 2fdLrifj. H. nov. — Izgredi *V^r;kHlo konferenca v Parizu sprejela načrt o reparacijah, ki bi upošteval nemške obli-Ml dolgovom v Ame-ji ln v drugih drla-vah. r ■ • , ' • . J7, 4 Medtem pa breaposelnoet v Nemčiji stalno raste. Uradno poročilo se glasi, da je bilo 31. oktobra 4,672,000 delavcev brez dela, 1,370,000 več kot v Isti dobi lanskega leta. To število pa ne uključuje brezposelnih pisarniških in poljedelskih delavcev. Drelaer obtožen prešustvs iPineville, Ky., 11. nov.—Poro-ta okraja Bell je včeraj obtožila Theodore Dreiserja, znanega a-meriikega pisatelja, in Marie Pergain prešuatva. Dreiser je prišel sem s grupo pisateljev, da uvede privatno preiskavo kom-panijskega terorizma nad rudarji. V Obtožnici je rečeno, da je Drelaer prebil noč a Pergainove v tukajšnjem hotelu. Dreiser je sinoči podal izjavo, v kateri zanika trditve v obtožnici. Pravi, da je obtožnica poskus omrsftenjs, ker se avtoritete boje raakritjs terorizma, ki ga kvajajd nad rudarji in hočejo veled tega diekredltirati preiskavo njegovega komiteja. - Svarijo pred anarhijo New York. — Emergency Un-employment Relief Committee je razposlal okrožnice industrijskim firmam, v katerih jih poziva, naj prispevajo v sklad za podpiranje brezposelnih ter tako preprečijo anarhijo. Bresposelni zahtevajo delo ali podporo,-In a-ko ne bodo dobili ne prvega ne drugega je revolta neizogibna, je rečeno v okrožnici. Organizator Izgubil prtzH preti de portadjl Boston. Mass. — Wllliam T. Murdoch. organlsstor Natlona^ Teatile Workera unije je Izgubil prvo bitko, ko je federalno okrožno sodišče savrgk) njegov apel proti de portadjl. Sedaj se bo o-brni I na sesano vrhovno nodito-e. in če bo tndi to zavrglo priziv, bo Murdoch deportiran na 8kot-sko. ST CMcuo, HI., četrtek, 12. novembra (Nov. 12), 1831. maillag at »sscial wto o< posta— pro^šsd šse in meiion USS. Aci of OtV ISlt, aatbertaad oa »aa U. ISIS. 8TEV.—NUMBER 265 rsisiasi$čsi Kuvcivnu- JAJO V STAVKI DeMajalei utrpeli velike Izgube, a vzllc temu nočejo priatatl aa zahteve atavfcarjev Beaton, Maaa. — (FP) — Sedemnajst parnikov, ki ao imeli prispeti v Boston, je odplulo v druge luke radi stavke pristani-Ščnih delavcev, kar je povzročilo veliko konfusljO, izredne stroške in sakasnitev. t Stavkarji so soglasno odgla-sovali proti sprejetju kompromisa, ki ao ga jim ponudili deloda-jalci, nakar so slednji izjavili, da ae ne bodo več pogajali s stavkarji glede končanja spora. Joaeph P. R£an, predaednik Mednarodne unije pristaniščnih delavcev, j« izjavil, da ne more zahtevati od prlstaniAčnih delavcev v drugih mestih, da bi Iz simpatije do atavkarjev v Bostonu odšli na Štrajk. Ryan je spr-vega nasprotoval ' štrajkarjem. ker so se podali v bo j sa privilegije, kstere ne uživajo člani u-nije v drugih pristaniščih. To je naprsvik) precejšnjo zmedo pri stavksrjih, dokler nI Ryan popustil od svojegs stališča. Italijanski zunanji mlnleter Grandi ne bo Imel oflelelnega sprejema, ko prispe v New Wanhington, D, G — (FP) -V strahu pred morebitnimi demonstracijami protifašističnih l~ taMjabov, si 11 svoje sovrsltvo do Mussolini-jevega režima ob vstopu zunanjega ministra Grandija na ameriška tla, je državni department prepovedal javni sprejem v New Yorku in odredil, da se Grandija takoj posadi na vlak, da ga odpelje proti Washingto-nu. Par dni praj so Usti objsvili vest, da je newyorški župsn Wal-ker zagotovil fašistično vlado, da bo priredil Imposanten sprejem zastopniku Mussollnljevegs režime. V načrtu je bila parada po glavni ulici in govori v mestni hiši, toda državni tajnik Stim-son, ki je bil posvarjen po svojih opazovalcih, da se Italijani v New Yorku pripravljajo na demonstracije in da bi bili salo veseli, ako bi mogli pozdraviti Grandija z gnilimi jajci in morda še s čim drugim, jf prepovedal oflcielni sprejem. Tak sprejem saatopnlka teroristične fa-Šistovske vlade bi spravil v zadrego državni department, kar se pa ne sme zgoditi. Tako je prišlo, da oflcielni program naznanja, "da bo Grandi dospel v New York 16. novembre ns psrniku "Conte Grsnde", ns-kar ss bo takoj vsedel na vlak in odpeljal proti WashfngtonuH. (Mogoče je, da Grandi sploh ne bo prispel v New York, temveč se bo izkrcal v Jsrsey Cltyju in od tam nadaljevel svojo pot v VVaahington). Pil VOLinAH VpraAanje le besedno borltake sira! carine Issva-Voditelj laki je krHl-dobll ukor London, U..J0V. — Velika Britanija je pričela včeraj s reže van jem svojih ekonomskih probblemov. PrSmijer MacDo-nald je na otvoritveni aeji parlamenta izjavil, da bo njegova vlada pod vzela fae mogoče korake za ublažite^ krise, da se Anglija postavi tia trdne noga. Otvoritvena a^ja ae je raavila glede zaščitne »nald je po-kot avojlm vlada v njego-ta temeljito vprašanje, kf ure ekonom- tne carine je Uoyd, atlvni član naj parla-,ljev govor, ki, m. Kon-o akcijo, je Jtna carina je pride na vrsto britskega mu js od-ore storiti nl-illgentnega in anja. s besedno bi carine, toda jasnil tako pristašem, da vih refkah in prerešetala v se nanaša na ske situacije. Bitka radi pričela, ko je najmlajši abornkše, ment sprejme je bil prečltan servstivci dejal Lloyd. prva in po vprašanje imperija govoril česar brez skrbnega prou George Lansbury, voditelj la-borltake opoalclje. je potem sko-čil na noge in |)ričel mahati s kopija kraljevega govora. , "Ta dokument/' je dejal Lans-bury, "ne vseb*js nlčssar od prve do zadnje besede." Lansbury je potem pričel napadati Philip 8newdena, ki bo v kratkem prejel plemiški naalov in postal član Nastal je hrup^V mini pričeli vpiti, naj molči, Počnejo je Lansbury dobil ukor od pred-sodnika nbornlce. Kraljev govor, ki ga je aplssl MacDonald, ni vseboval nlkaklh zakonodajnih načrtov, toda is njega ja bilo rasvidno, da bo vlada imela prosto roko pri rojevanju perečih vprašanj in, da nataeraVa prem i j er izvajati dlk-tatorično oblast. Zbiranje prispevkov sa Wrange-i lav aanatorl j Boston, Mu« — Baronica Wrangel, vdova generala Wran-gla, voditelja ruskih belogardistov proti boljševlkom, bo v kratkem prispela v Boston, kjer bo obiskala bogatine, ki aoču-stvujejo s njo že radi tega, ker sovražijo boljževike, ter apelirala nanje, naj prispevajo sa Wrsngelov spominski senatorij v Jugoslaviji, lmsla bo tudi shod v poslopju /unior lige. In dobiček, ki ga bo prinesla vstopnina, se bo porabil za iste namene. : 'i Meden kupil sovjetske slike London. It nov. — "Dally Telegraph" poroča, da Je An-drew W. Mellon, zakladnlškl tajnik Združenih držav, kupil več dragocenih alik starih mojstrov is muzeja Hermitage v Leningradu. sovjetska Rusija. Mellon je baje plačal 16,400,000 za sil- Socialisti v Brldgeportu, Conn.. dobili Aeet uradnik«^ |U#lU llstlčna smsga v Readingu je pUkava f " • Chkago. — Is poročil glavnemu stanu oociallatične stranke o zadnjih volitvah je razvidno, da so socisllstlčnl glasovi po veeh mestih, kjer so bile volitve in je stranka imela kandidate, močno narasti!. Največje presenečenje so pokazale volitve v Hrulneportu, Conn., kjer so socialUtl izvolili šest uradnikov, tri ter i te, ^ dve "eeleotmena" ln enega alderma-na. Dvema druglms strankinima kandidatoma sa aldermana je manjkalo le nekaj glasov do is-volitve, enemu osem ln drugamu nekaj več glasov. Vaa stranke ps je najbolj pre-aenečil soc. kandidat ss župans Jasper McUvy, ki je dobil U,-084 glasov, zmagoviti demokrat 17,886 in republikanec M00 glasov. V več distriktih je dobi" on veČino nad ostalima kandidatoma Za to izredno napredovanja ao-ciallstlčnih glasov v Brldgeportu r naj več saskige MoLevyju, ki s svojo kampanjo in žgočo kritiko starih strank ustvaril med delavstvom večje sanimanj« sa tolitve in probleme mesta. In ako bi stranka Imela močnejše organizacijo, bi bil najbrž Izvoljen, vsekakor pa ostala dva kan-didata v mestno zbornico, katerima je manjkalo le nekaj glasov dO zmage. V Readingu so socialistični o Dan s bili socialisti poraženi s okrog tisoč glssov večine. 2upan Stump je rekel, da je ta poras la ssčs-sen, ker stranka bo sopst prišli na krmilo pri prihodnjih volitvah, ko se bo večina ljudi prepri-Čala o prednostih soclallitlčnr vlade. Reskclonarci so preslepili volilce z vlhranjem sestave — sllčno kot pri sednjih volitvah v Angliji. Velik napredek pokasujejo socialistični glasovi v Clevelandu, kjer so od zadnjih volitev narasti! sa 100%, v Buffalu sa 70%, v Utici, N. Y„ sa m% In v New Yorku za 26 odstotkov. Palm bo moral ostati v zaporu Lanslng, Mfeh., II. nov. — Frsd Palm, prva žrtev mlchigan-akega zakona, Id sahteve dosmrtno Ječo sa osebo, ki v četrtič krši prohiblčnl zakon, bo morsl odslužiti svojo kaasn od sedsm do petnajst let itpors. Vrhov no sodišče je savrglo spel sa pomilostitev. Pslm Js bil obsojen v dosmrtno Ječo, toda prejšnji governer Kred w. Green je kasen snižal Policaj povozil nuna Chksago. — Policaj ftor P»*oe-ser Je v torek zvečer s svojim avtom do smrti povozil 40-U»tno nuno Msry Msrcla v Pulhnanu. Druga nuna. ki js fetla srsvsn, je bila ranjena. Dva kamanšeta nMta v Nemčiji Bad Doberan. Nemčija. — V apopadu med fašisti in komunisti sta bila dva komuniste ubita. Bitka je sledila, ko so fašisti navalili na komunistično zborovs- Gandi bo 09tal v Lonflonu Premljer MacDonald se bo ee-atal s komitejem,, ki represen-tira Indijske manjšine. U. nov. Mahatma Gandi, voditelj Indijskih nacionalistov. katerega je vselndljakl kongrea pred par dnevi posval, naj se vrne domov, se j^ odločil, ds ostane v Londonu do zaključka konferenoe "okrogle mlse." On prlčskuje "dostojno poravnavo" indijskega vprašanja, predno bo konferenca končala s svojim delom. MacDonald se bo danes sestal ssstopalkt indijskih manjšin in pričakuje se, da jim bo pojasnil, kaj morajo pričakovati od Velike Btitanije. Spor med re-preaentanU manjšine ln nscio-nallstl ovira poravnavo, odkar so v tsku pogajanja glede neodvisnosti Indije., Hlndutl, katere vodita dr. Monjc in pandit Malavlya, ao proteatirall pri .MaeDonakiu proti dogovoru, ki ao ga aklenlll zastopniki indijskih manjšin. Zahtevali ss, da ae plemenski in verski spari predlože Ugl naro-lov v rešitev. Velika Britanija x> najbrž odklonila te sahteve, kajti njeno stališče je bilo vedno, da V> indijske afere njena Jomača sadeva ln velsd tega ne ipadajo pred Ligo narodov. Mml hpMI ^hrasto viU propada baaka Jo jasen pred isgredl lačnih de-T lavcev narašča Dayton, O, (FP) - Union Trust Ce., največja banka v tem npstu, jrtaprhi vrsta. Imela je leset podružnic In vloge so sna-iale več kot sto milijonov dolarjev. Veliko število delavoev jo izgubilo prihranke in vsled tega je polom ssnje težak udarec. Union Trust Oo. Je srsstls Iz konsolidacije treh bank, ki je bila Izvršene, ko je pričela priti tkati krlsa pred dvema letoma Večji del svojega kapitala je i mala nalolenega v hranilnih In poeojllnlh- društvih ln radi tega je uživala saupanje delavcev. Ko je bila na sugestijo predsednika Hooverja ustanovljene Narodna kreditna organizacija, te je)tuki) organlslral komitej, kateremu« jo načelovsl bivši, governer James Cox, s namenom, da podpre to sedaj propadlo ln-(tltucljo. Dobila je milijon dolar-|ev od kifcdltne organlzecije, toda to je # moglo rešiti pred po-iNMk »4 Trgovci in industrijcl so silno vznemirjeni In bojs se Izgredov sestradanih delavcev. Aktivni •o v sblranju prlspsvkov sa bres-poselne, toda to na bo moglo re-I1U situacije, kejti armsda brez-poselnlh stalno raate ln beda po- staja čedalje resnejša, Na drugI strani pa je socialistična organlsaclja v Daytonu aktivna v organiziranju delav ikega komiteja sa brezposelne. Za svoj načrt je pridobila večje Število delavskih unij in organi-zscij. V kratkem se bo vršile konferenc*, na kateri ss bo rss-pravljalo o načrtu municipalns odpomočl. Ta od|x>moč naj bi da la delavcem to, kar želijo delo. Načrt je aeetavlf Joeeph W. Hharts, član ekaekutlvnega komiteja aoelalistlčns stranke. Po tem načrtu naj bi presto ixisre-dovalo, da bi delavci dobili prazna skladišča In zapuščen« tovarne, v katerih bi lahko tsdslovsl blago sa svojo uporabo In preoetalo blago 'Ismenjevall s drugimi produkti bresposelnlh delavcev. 'Taka medsebojna pomoč b dela vee poučila o koristih zadružništva In ji) Isobraalls v socializmu", Je i«kel SharU mm euvks Columbos, O. — Krog petsto rudarjev je sasUvkalo pri dveh premogovnikih Hunday Creek (*>Mi do/V Mllfleldu, kar Jim je a znižala mesdo sa NINI USLU2BI ■iN federacuo lOksekutlvnl svet unije federalnih uslužbeneev posval član-atvo, naj ae odcepi od Ameriške delavske federacije Waahlagton, I>. C. — (FP) — Ker ao delegati na sadnjl konvenciji Ameriške delavske federacijo v Vaneouverju sagovarja-I stališče Mednarodne aaociaci-e strojnikov ln stališče njsj pridruženih unij. je eksekutivnl svat Narodne federacije svesnih uslužbencev peeval članstvo, naj se odcepi od Ameriške delavske federacije. Luther ^ StesraM predsednik, in G. McNslly. tajnik, sU inlclstlrala gibanje sa odocpKev. V okrožnici na Članstvo Izjavljata, da sta bils razočarana radi sovražnega poročila, ki se je nanašalo na načrt glede >onovfle klasifikacije svesnih u-»luitumcov, katerega Js predložil eksekutivnl odbor ADF in ga je konvencUa sprejela na zahtevo strojnikov. Ta groaečl raskol v delavskih vrstah je posledica dolgoletnega spora med Isfftslatumlmi agsntl unije strojnikov in drugih ladje-gradnlžklh strok tor agenti Fe- deraclje fedsraln|h'ualuil)enoev. Slednji so hoteli uviljavltl ponovno klaalflkacljo plač potom izredne legisladje, delavci v vlad-nih ladjedelnicah so pa bUl naklonjeni uravnanju mesdne lestvice potom mornariškega mes-dnega odbora, - r vztrajal, da st unija federa nih uslužbencev odcepi od Ameriške delavske federacije, bo ta korak povečal konflikt, ^fradsednlk Green in drugI člani eks*ut!v-nega odbora bodo skušali pregovoriti 8tewarda Ur dokasatl, da njsgova organlssclja ns bo mogla ststi osamljena ln se boriti proti novi organIsaclji, katero bo moralo delavstvo uatanovltl med vlsdfljgtl nameščenci. španski msgnat Miljučen Is par- Madrid, U. nov.—Juan March, eden najbogatejših mož v fipa-nljl, je včeraj Isgubll sedež v ustavodajni skupščini. Poslanci so s 191 glasovi proti 4 odglaso-vall ss isključltev na temelju Obtožbe, da je March skušal podkupiti člsne komisija, ki mm-kujejo njegove nelecalne trgov-sks trsnsakcljs, ki jih js vršil za časa diktatura generala Pri-mo de Bisera. To Je is druga IsklJučlUv te zbornice v zadnjih dneh. Krnili-ano Igleslas, vodlUlJ radikalne republikanske stranke, je tegu-blf svoj šedež sadnjl petek na obtožbo, da je hotel a podkupnino rešiti Marcha pred proesku-cljo. AnUrsilail preprečili sprejem Grandija v New Yorku New Vork. — Dlnno Grandi, fašistični sunanjl minister Italije. ki pride te dni v Združene držav«' kmiferirst s Hoovsrjem, ne bo imel pompognega sprejema v mestni hiši v New Yorku. Državni depertment je odredjl, da gre Grandi v epremetvu močnega oddelka policije s psrnlka na kolodvor In direktno v Waah-tngton. A tem bodo preprečili velik« demonstracije, ki jih pri-previjajo Italijanski protUalisti v New Yorku. ISirM^^H Krlsa v Cihidivakijl Prsgs, U nov, kija, ki Je bila na d Wm W *lC ^ Z*«*«" države Imele veliko in močno bojntf mornarico največjo In najmočnejšo na svatu. WIUIam H. Gardi-ner. predsednik te lige, ja ifdal pamflet, v katerem pile. da jt Hoover pckasal "veliko igpo-ranco" v zadevah bojna mornarice. To jo ras-kačilo inienirja. Zahteval ja, da Gardinar takoj prekliče ovoja dolžitev, nato pa ja i»eiM>-val komisijo, ki naj doiono, če je on reo tako prekleto neumen, kar oe tiče mornarica Hooverjev spor z Oardlnerjem in Mornarico ligo je malenkost, ki za nas nič ne po-meni. Kar je važnega, je komisija. Za vsako malenkost In neumnoot ja takoj komisija. Odkar imamo Hooverja v Boli hiši, je bilo že toHko preiskovalnih komisij, da jih ni mogoče Pri tej najnovejši komisiji Je najloplo to. da ao v njej pMdoadnikovi pristaži, repub-llkanci, o katerih oe lahko te v naprej pričakuje. da bodo oprali inienirja. To »pot po-kaauje. kako rasen je Hoover v teh rosnih "Krepki pobegnila" Izraz "rugged indivldual" (utrjen ali krepak poeametnik) postaja že klasičen. S t» frazo je hotel predsednik Hoover v nekem svojem govoru oanačlti tip Američana, ki ae njemu zdi najboljši Tak Amerižsn se ne na-sisnjs aa nikogar, pač pa si sam išče in gradi svojo srečo. Taki bi morali biti vsi in rspub- , lika bi bila srečna! Krepki individualiiem! To mora biti ameriški ideal. O tam "krepkem indivldualismu" še vrabci čivkajo, tako je razvpit. Cssopisi, knjige in flhnl ao ga polni do vrha. Povsod Šivi v — .i HasiMn t.-r da bi pristopila no, smo ustanovile v Waukegsnu-No. Chicagu ženski zadružni klub, in ixv*em3i par danic, se skero vse redno udeležujejo sečnih sej. Kot vsako novo dru-štvo, ima seveda tudi to potsž-'fkoče in mnogi dvomijo, da H j« ta klub potreben. Vzrok takim pomislekom ps je seveda v I ker semenske np savedajo prava- beaedah in sliki, U med živimi Ijudmignna-* ^ !tt man Iššiš dandanes. Krepkih individijcev ni, so pa iadivldualistl, ki hočejo takih Indivldljev Jasno ja, da individualisti v svojih sanjahj____ ftive petdeset let ia svojo dobo. V takosvanlh .plota, front irskih časih js bilo precej krakih pooa-.Hpar mernikov v Ameriki. Ce je bilo slabo v me- " daj. pika in frtae, da nam ni ostati dolgo v postelji. . Tisko se je nekaga jutra tudi t mano zgodilo, da sem bil ves o-pikan od brencljev in primorse vstati ia Jpostelje. ftel sem pred okrajno pomožno postajo Št. 4, kjer dajalo brezplačni živež brez. delavcem. Kmalu po 7. je še bilo tb ranih kakih 200 brezposelnih idelaveev, ki ao čakali pred vrati do 8. ure, 4a se pdpro vrata. Pogovarjali smo se o delu. Neki delavec v vrsti pravi: "Delal sem v tovarni, kjer izde-. lujejo vsakovrstna parne in vod-ne cevi. Pa Uko priganjajo delavce k delu, da mora eden toliko napraviti, kakor so prej napravili trUe delavci in to sa mnogo nišjo plslo kakor amo jo dobivali pred'par leti. Delali smo pa komaj 1 - 2 dni. malokdaj 8 dni v tednu, U še takrat komaj fi-4 ur na dan. Ce se pa delavec pritoži če* slabe delavske razme-m, samo svojem« sodelavcu, pa boss takoj izve in ni dolgo potem ko ga ittfrajo h tovarne ln aapi-šejo na črno listo, tako da v tej tovarni ne dobi deU nikdar več. [Saj tako, so tudi s menoj naredili," je rekel Jslavec. -Samo par besed sem rekel, da imamo slabe dalavske razmere, pa sojine kaj ^tro Utirali iz tovarne, ker oni jako hitro izvedo, če M takega rečeš, kar ni povolji korporaciji. Skoro tako 0r da bi bil vsak stroj rog delavec vohun." |§d*lku ja delalo 00 delavcev, sedaj pa; vili droge stroje, jih 10 in več producirajo kakor prtj s 100 delavci. Tako meče mašlherija delavce na cesto, zato pa nas pride .sem vsak dan prosit miloščine tako veliko " je dostavil: sedanji lakom, sistem odstra-estiti s soclali-B!>l>odriavil ma-vse industrije, tako da ■ in prtxkidralo zs tffctvp, ne samo sa en parazitov kskor se- organizirani od kapitalistov in V volilni kampanji tudi obe finali rrooarai- člrani z velikimi vsotami nomana Uknaa kluba Sicer le Se pcptavljen na politično polo od strank, kakor sta republikanska in demokratska in je tudj financiran od njih v politični kampanji s velikimi vsotami denarja, ne bo gledal, ako je izvoljen, za delavske interese, ampak bo gledal in delal za interese tistih, kateri so ga financirali v polf-tični kampanji in mu pomagali do izvolitve. , t Vač navzočih je bilo mnenja, da ie najboljže, če volimo prihodnja leto za socialiste. Tretji delavec je pravil o teŽkočalL ki jih /UUH «n n*. tmi^nUH katera oglasila s kakšnim dobri- počasi napredujemo, kajti vi fese šele učimo in razmotrivamo, da bomo bolj ^ragumele zadružno In strokovno vprašanje. V tovarnah dela mnogo žensk in opravljajo moška dela, plača- ^ He pa so veliko slabše, dasi narode ravno toliko kot moški. Iz lastnih iakušenj vem, kakoeo na volilni dan rastni hujskači hodili od hiše do hiše in ženske nagovarjali, naj volijo, sanje, nevedna, pa je še svojega pregovorila, k jena j naredi križ na volilnem listku. Vse take tež-kočo in taka neveda bi se dala odpraviti potom ženskih organl- stalno delali, so nas priganjali kot hudič grešno dušo, $otem pa kake 3 mesece, predno ao jo ta- prli, smo dobili pa ukaz od ravnateljstva, da morsmo priti na delo vsako jutro, pa če se polotimo dela ali ne. Prfšli smo na delo vsako jutro in 'smo delali % uri, vČasi 8, največkrat, smo se pa vrnili domov, ne da bi se kaj polotili delati. Ko je masec prišel h koncu, smo imeli večje stroške s poulično železnico kakor smo zaslužili." Rekel je tudi, da je vse tako izgledalo, kakor da bi bilo ravnateljstvo tovarne ii* družba poulične železnice dogovorjeni, da plačajo delavci vožnjo. Četrti je rekel, da ima še* no in 6 otrok, peti jih Ima 9, šesti pa kar 11, pa je že leto in pol brez dela, "potem vež, kak šno življenje imam. Ta podpor^ ki jo tukaj, dobim, ne zadostuje za zadostno življenje n#v*«h 18 oseb. Otroci so ros ž* mali, pa vendar hočejo zmiraj jesti; če mu ne daš, se pa dere, da kar glava boli." Na vseh, kolikor jih je bilo tam, se je Čitala skrb in obu vičnega sistema. Zato je pa d< nost vseh delavcev, da delamo na to, da ga odpravimo in nadomestimo s socialističnim, M nas "bo povedel v poiteno človežko druž-bo.—Joneph Ule. ^^^m Pfip0' "Zato' nt kap Svicnim, Itnerijo bo NOVEJI k angleškim y0| Arito* lavske stranke v Angliji, bil poražen pri volitvah. nasvetom, tako da bo ženski svet skupno deloval pri svojih zahtevah.—Prancea Leakovec. V stih — aa vso prilivalce v mestih ni bilo nlk .. dovolj kruha — Je ^»samenjilk, odrinil proti aapadu ns divje prerije. Tam je bilo ladosti prostora in priložnosti ta vsakega pustolovca, ki se je znal prilagoditi. Kdor ni našel rude, si Je pa ustsnovil farmo. Zemlje je bilo dovolj in stala ni nič. Vaak tak pustolovski naseljenec js bil ssm svoj zakonodajalec In sodnik. Danes ni več tega. Prontirska doba ja izginila, ko jA^ranUr' prišel do Pacifika na .aapadu in dokanadake meje ns aeveru. Takrat je bilo konec pustolovskega individualizira v Združenih drlavah. Nato ao prišli stroji ln masna produkcija, ki je popolaafca uniči- jo pravH, aam pritr-Kbover pravi, da si naj aami pomagamo. Najboljša pomoč je. tk, da strmoglavimo sedanji sistem, mesto tega pa postavimo socialisti*'nega, ln to lahko naredimo s glasovnico." Kadar*so volitve, moramo iti vsi volit In volimo sa kandidate, ki jih pdstavi na politično polo socialistična atrnnks, pa bomp glssovsli proti sedanjemu zlitemu in zajavoif interese. Ce bi ns glasovali za republikanske ln ds^ mokrstske kamlidste, bi glasova-H proti rnunlm srbi in za sistem kMgjrlložnoatf lialegs podjetnika. Prllle tak kot ka tmamo sedaj, v ks- o uničile priložnosti teram nI nič druma kot depi^ so verišne prodajalne, ki eo uničile pi malega trgovaa. Prišla Je farmška cija. ki Je uničita priložnosti malega farmarja. Prišli so trusti, ki to organizirali Ves sija, brOzdelja. iskorUčanje siromaštvo, ftsj bi se mogli in ki Toda -iMrnk^ "krepkih posameznikom, so nekoč osvajali sapad In asverosapa^L Is ■Ta tradidja. kot navadno vsaka, noče Ljudje le vedno sanjajo, da sl lahko pomagajo aa fcstac poet Odkar js Iiginll "frontir". se asi fMtolovci vračajo v velika »sala. Tako je Amerika dobila sVpJe moderne zločinske gaitfe.1T katerim Je veliko pripo-n»o«teir.4MMelJa. V Wlh Je tudl^s deset-ljudi, ki na rasne legalno in napol le-talne načine «pre#*tlmjo" aa hitro bbogate-nje. VSI ti eo podjetni iadividualiatl, ki na svoj na^n. pod krinkami rasnih bualnessav in profesij, vlečejo denar Is khkoveraain nevad-ne mnse. Tak Ja4aderni Indivlduallsem Amerike. I Gospodarstvo privatnih Industrij v Ameriki j« p rt ato ža tako daleč, da Ja aamsgoče upeeliti vneh ljudi, ki prlložnoaU as pulim > in doetnjao čeprav M na bilo danainj* krise. Stroji aajbeljših čaaih. Kam pojdejo ti IndividljiT Kjk^nnj peHšajo Vsak« vrau a« Jim ddt), dn utraifti kakor sta rspub-tikansks No. okt. Chies&.^L — Dna 28. v Slovenskem domu v VVaukeganu predavala Ana Kra-sns. Dvorana js bila polna, kar se psč le redkokdaj zgodi. Povedala nam ja o slabih premogar-skih razmerah in o delavskih razmerah sploh. Pravila nam je tudi o HooverJevi prosperiteti, katera nas ne bo pustila, dokler se ne bodo delsvel ln delavke fca-vedli svoje nsloge, da se organizirajo ter da skupno nastopijo. Njena Izvajanja so bila dobra ln pomenljiva. 'Vh Pel svojega predava svetila tudi ženskemu s niča ie, da smo ie salo nlmale za izobrubo. ti tudi aa to ni bilo pMIke; le tisU se je štela isobfažio, ki je tnala par anjrleAklh beSB. "^Takrat še ni bilo ženskih ovgani-saclj, rasen podpornih. Dandanes pa imamo ie rsinovmtne ženske klube in 4e ae le ženska količkaj zanima, se lahko pridruži enemu sli drugemu. Želeti je. m bi se O tem ln Datrolt, Mich, Volitve ao prešle, ampak prosperiteta se že ni pokazala izza. vogala, čeravno se nam je o6etalo, da bo po volitvah holje z delom. No, mogoče bi bilo kaj boljše, ako bi bili is-voljeni delavski kandidatih tako (ta bo Šla depresija že nadalje svobodno med delavskim ljudstvom. Veliko se agitlra za delavsko stranko, ali kaj pomaga taka Stranka, ko pa nima nobenega kandidata kadar ao volitve. Kaj mi pomaga, če sem socialist, ko pa ne morem voliti svoje stranke, ker nima kandidatov na volilni dan. Tako mi ne kaže drugače, da volim sebi nasprotno stranko, ali da glasovnico enostavno-prekrižam. Torej, sodru-gi, če že imate stranko, imejte tudi kandidate, kadar so volitve* Samo ime "Jaz sem socialist" ne bo izboljšalo delavskega položaja; le glasovnica velja* koji izpolne. r:!: i// ' JKani so le čudno vidi, da med tolikimi sodrugi hi niti enega, da bi bU sposoben za en ali drugi urad v Datroltu. Upam, da pri prihodnjih volitvam bom lahko videl tudi socialistični tlket. lipam pa tudi/da s tam nisem nobenega razžaljl, Povedal sem je to, kar je resitiča, čeravno ne bo komu po volji, Drultvo št. 12$ S$PZ priredi domačo zabavo — večerinko — v soboto 14. nov, ob 7. zvečer. SU* vabljeni vii Slovenci in Hr-vati, člani in nečlani, mladi in stari. fcabaVe ln drtlgih dobrot bo obilo za vsa. Samo podplate priiite ln pete pribite, da se boste bretškrbno vrtali. Zabava se bo vršila v Slov. del. domu ns 487 S. Artlllery a**. Vi* dobiček bo v IcoHst društveni blagajni. Ne potablt« večera t4. nov. Asiton Potokar. Bellslre. Ohio. — Potiv na protestni shod, katerega priredi liga sa obrambo tujerodcev proti registrscijskemu sakonu ln od-tiskanju prstov dne 29. novembra ob Z. uri popoldne v Češki dvorani ha 41. eeatl ln Harrison v Beilaitn, Ohio. Liga as je potrudila In pot vala pana Andrew Kronala, Franka Ledvinko, kongresnika Franka Murphyja, državnega senatorja Eari*. LewiHa. državnegarepse-zentanta W. T. Robertaa, zadnji govornik bo pa od mednarodne obrambe iz Pittsburgha (Imena i4|e vem). Liga je dala natisniti tri tisoč letakov, kateri bodo razdanimed ;t\ijerodce ^n tudi med domačine, tako da |bo shod obiskan polno-številno. Ddžnost veže vse na- r HaspahUfSd^ninMve'bilft je pariika' Mudetvo^ebib rodnosti, da se shoda udeleže ta f^9QOt ^ je v svoji zmedenosti .1 ravnost V past, katere se je hotelo of enkrat ne bo dosti opozicije in ne bi magala, če bi tudi bila, kajti prava v parlamentu, temveč je skrita med pol rukanimi finančnimi interesi in rc nimi časnikarji. Nevarnost je v polit ranči teh finančnih interesov. V v nancah so zviti, toda glede javnih problemov ao silno zabili. Sicer pa odviani od okoličin fra'nihče ne ve, k obrnejo okolščine. čujejo osebno, kaj mislijo nsli predpostavljeni o nas tujetem-cth in če smo res zaslužili takten zakon, kateri je naperjen fcroti nam. da bomo, če bo sprejet, vedno morali nositi s seboj registracijsko listino, na kateH bo slika dotičnega in odtis prstov, tako da bo na razpolago stražnikom, kadar te vprašajo po nji.—Leuis Favllnleh. . . ., i Debata v Dstroltu Detroit, Mkh— Imel sem priliko biti prisoten na predavanju naše sodružice Krasne dne 6. novembra v dvorani SNPJ v Chicagu. Njen govor je bil nekaj izrednega ta naše žene in mladino, kako izboljšati za bo< lavako eksistenco, da nisacije ni kaj boljšega pričakovati. Smo lahko ponosni kot Slovenci v Ameriki, da imamo med nami tydi ženo dobro govornico, •da razumeva delavski položaj. V PetroltU nam Je dobro poznana in želimo, da bi jo zopet slišali v kratkem. Shod za brezpaaalM^Mrfltii! bil povoljno obiskan, ali lahko hi bila že dvakrat večja udeležba, ako bi se dalavstvo zavedalo, da je potreba se organizirati* ;Ce)o tisti, ki so že mesece brez dela, se niso udeležili. Gotovo to pomeni, da jim ni velike sil* Mi, ki smo bili navzoči na *bodu, vam nudimo pomoč in če jo ne potrebujete, je še toliko boljše. Govornika Spoljar in TayJor sta dala dosti raaumeti, kar povzroča miserijo. Pričakovali nismo velike udeležbe od onih, ki stalno delajo in pravijo da mora le vsak sa sebe gledati. Dobro bi bilo, da. bi kdo aa drakno^agšu sa) govor Taylorja.| Na 14, nov. imaakšli^a^H no In koristno prireditev. Vtif se debata med angležko poshijo-člmi odseki socialističnih klubov It. .1 it Chioaga in žt. 114, Detroit, na 11» W. Six Mile nd. ob 7. zvečer. Vstopnina presta prid otvoritvijo debate, podebati prosta zabava in ples; vstopnina 26c za oeebo. Tema debata ja "Kaki šne smernice je zavzemati, da pridemo hitreje do socialisma demokratičnim ali revolucionarnim potom." Demokratično stran zastopata naša mlada sodruga iz Detroita, Stc^an Menton in Roy Travnik, revolu(Uonarno pa it Chicaga nam dobro poznana sodruga Oscar Godina ter Donaid Lotrich. Ne pozabite vsi stari ln mladi ae pobiožtevflno udeležiti, aaj časa nam ne primanjkuje. Prireditev bo podučnaga in sa-bavnega pomena. Opeea v CWv (levelanž. O. — devekusdža- nl so hoteli, da sllžljo že krasno opera Turjaško mundo." To priliko bedo imeli v nedeljo nov, Sližsli bodo nm večji alovenski sbor v Ameriki. Radi slabih ratmer ae je tudi snižslo vstopnino. Uko da lahko več ljudi sliši in vMi to lepo delo našega pevovodje Joka Ivn-nuaha. Po operi bo plea In prosta zabava v spodnji dvorani do 1. ure t jutra j. Na svidenje v nedeljo U. nov.! J.B. Norman fkasms; Volitve v Anei glede na to, kako se mežajo motivih ročajo listi - izvojeval velik ^ pri tem pa je samega. pgumegTTS go, izročil svojim sUrim sovražnikom Malo, je mož, ki bi bili naredi« ■■HH|9H''Mnnki in|i čanju. M »vojemt Upton &noUUr je poslal telegr«a všečnei Lo^krn New Leaderju dovolitvah: Pogum ob uri potrtosti i socialisti še z v^šo odločn^tjo ri: delavce za socializem, namesto da bi voditi kapitalizem za kapitaliste A. J. MumU, predsednik Konfei progresivno politično akcijo: Te v, tundamentalno zmaga fašistov. Nek ditelji delavske strsnke niso storili koraka k socialistični ekonomiji, ko vladi. Nazadnje so podprli kapitali* WWitun Z. Fjnter, ameriški kon vodja: Delavci Anglije se bodo odaL od reformizma in se oprijeli revolu. metod za izhod iz današnje krize. V, menijo, da pride carinska vojna in b j^io najintezivnejšo svetovno konki trge; predvsem bo konkurenca naper ti Združenih državam. Volilni izid čal ^nevarnost vojne na vseh fronUh. Georgg Bernard Skaw:\ MacDonald je do več kot je pa pričakoval, od svojega n n ja. Konservativci si adaj domišljaj ko store kar hočejo. Prvi teden mord do vojno Rusiji, mahnejo po Indiji, Svobodno irsko državo ter jo pri kronsko kolonijo in popolnoma odpri poro brezposelnim delavcem. Vse to zgodilo, ampak angleško ljudstvo n pripravljeno na vsako bedastočo torij H. G. WeU$: Ako nova vlada hit vrne "dobrih časov", s^ lahko zgodi, ško ljudstvo krene daleč na levo h ko Delavska stranka bo v bodoče velilu dfkalna kakor1 je bik kdaj poprej. 0*W Amtrineer: Volitve niso pasti bolje t Laboritje so izgubili pol lljon glasov, liberalci ao izgubili tri glasov in torij 1 so pridobili tri milijc trt. Vse je šlo tja — kamor spu Donaid s svojo peščico laboritov je jih, kamor spada; llberslci so zunaj lem, kamor apadajo ln delavsks stn opoziciji, kamor tudi spada, dokler n la absolutne večine. To bi se morsl že pri prejžnjlh volitvah in delavski bi danes imela veliko močnejšo opori« boljši rezultat volitev je ta, da ima* vativci zdaj kompletno kontrolo nad črvivo ladjo Velike anteni je. To ji tako naj bo, kajti razvalina je njihot hovih bratcev ilberaleev in sdsj lahk z njo kar hočejo. Delavska stranka ne sme tolkdar več biti odgovorna u kapitalistične Velike Britanije! Zakaj ne rastemoVse žhrtf Človek raste samo na stroft* hrane. Hrana se v glsvnem porabi dela, ki ga opravlja telo in le tisto, ta pride ritsti v prid. Bitja, ki ne del* lahko tjem bolje rasto. To dejstvo i lahko opaža. Ptice, ki ne letsjo, «> « go večje od dobrih letsjk. Vodne nosi mokri element, Ishko dosešejo menzije od onih, na kopnem, ki troa šen del rv obliki hrane sprejete energij mlkanje. Kakor DflPtšuje preobfflt rast, iio jo pomanjkanje M vira. 81 pubertetne dobe se odvlšns hrana I druge nsmene, zato pa kmalu po • rast preneha. Višjs temperatura P kakor znano, doforalost, rast je taW —1 in zaradi tega sojužnjskitg prej manjši od severnjakov. svoji materi5 Desetletna hčerka odkod sem jas prišla? Blati: Bog te je dal , Hčerka: Ali je tudi tebe B<* ^ Mati: Da, mene tndi. Hčerka: Staro mamo tudi. Mati: Da. tudi staro mamo. Hčerka: In prastaro msmo t Mati: Da. tudi piababi^ Ikserka: Kaj? AH ml ^ V mama, da v naši rodovi ni ni bHo v nobenih spolnih odnožsjev? j iMti nI ns to nič Ameriški indivlda^ TJJJ ^ __VI—i TJal Uvi ssmo m davno skrahiral. - ^ jI In pa v glavahanlh. ki sodobro«] za itkorižžanja, hočejo fi no fn nevedne maeo ljudi, da Je 1 nos na vae mogoče načine. 12. NOVEMBRA. FlOSVBTK reč otrok«) ki ni ne v šoli ni n« delu — je mnogo bolj tel«ven. V takih čaaih odvzeti otroka it šo-le v nadi taaluika pomerija le povečati z otroki veliko Število Ta okolščina je dala povod h geslu "Naaaj v iolo." Ali getlo Mino bi dosti ne pomagalo, ako ae nekaj ne ateri ta otroke, ki jim aezapoalenoat staršev oteflr koča nadaljnja ftolanje. Doatl j« treba atoritl v tej ameri, ali vaaj te je tačelo. Tako na primer j« maato Indllanapolia izjavilo, da bo akrbelota vaakega otroka pod 16. letom In mu omogočilo pohajanje šole bret otlra na jroapodar tke ratinere v njefovt jdfllui. Tekom minulega 'leta ao hrano 8000 Aolaklm otrokom. V mestu Cfeiefenatl ti priaaievajo )K>mAgati drušlnam, kjer' je ne-'fcapoalenoat očeU onemogočila pohajanje lole aUrejiim otrokom. V meatu Provkienoe ao mštno povečali štipendij (acho-iarahip) M arednje šole. Mnogo univera je poskrbelo ta in breiplatne šolnine potrebnim dijakom. v J • ' Oealo "Naaaj V šolo" taaluii vpottevanje a atrani vaeh tujerodnih organlaacJJ. Upati je, da ene otgaitfaacije, ki to dajale štipendij« ta dijake, bodo lato atorile še v večji meri tekom tedanje krite.—Pite, Vorku tekom minolega poletja ta tri dni na teden le onim, ki ao mogli prineati potrdilo it avoje-gt volilnega okraja, da stanujejo v meatu vaaj dve leti. lahteva daljšega bivanja je še Rtrošja, ako gre ia od pomoč potrebnim Oetapotlencem. V slučaju najhujše potrebe ae more vaa-klrikone utegnejo biti mnogo na« slabšem.—FLIB. HAMBURGAMBRICAN IJNE| JK ODPRAVILA DRUGI RAZRED Ntzapotljeitci m) o«ta-ttjo, kjtrto Mnogo netapoalencev ae dan-danea preseljuje a daiole in maajših ttieet v večja moaU v •nadi. da Um dobijo delo. Mnogi to aliia)! o pritadevanjih v rez-nih met tih. da ae dobi kaj de.a ta nezapoaleip in o večjih akcijah v od pomoli proti bedi, pa upajo, da ae ekoriatijo U prilike. Drugi rnlaUjo. da na vaak način mora biti več prilike ta delo v veleme-atih. ' . To plreteljevanje v večja me-aU Je tarnalo do takugu obaega, da Je federalni department ta delo izdal prijateljaki naavet ne-tapoalenim delavcem, naj rajši oatanejo tam, kjer ao. Daje ae jim na trtanje, tU ob danaAnjih prilikah Je akofaj nemogoče dobiti delo e* delat ce la drugih kra-Jev. Metta imajo več kot dovolj poala akrbeti ta tvoje lattne domače delavce. Pritok t deiele le otoikoča V tako odpomotno akcijo ln le pdaUbŠa ix*lolaj onih netapoalencev, ki pridejo od tunaj po delo in jga ne najdejo.; r 4 Dep^rttoent of tabor pravh "Je mnpgo boljše ta netapoalene otebe, |U oatanejo tam, kjer ao ln kjerito poznani, kjer utegnejo Imeti drijaUlJe ali torodnike ln kjer njihove kvalifikacije ta delo ao nhjboU mane. Selitev od kraja do kraja le potlabša polo-taj. toliko ta delavca aamega, kolikor ia občine, kamor ae pri-aeUuJeJo." Treba ae je tavedati, da Um, kjer ao driave ali občine odredile Javna dela ta odpomoč proti nezapoilenotifJe to deloi"*«-. vlrano ta domače delavce. Večinoma M daje prednoat ameriškim dHavlJanom, alt tudi ti mo. rajo biVatl v dotični dršavl oaU roma občini vaaj eno ali oelo dve leti. No primer, delo «a ailo je bilo nal razpolago v meatu New I mUUonev Upkartel V Berlinu ao 4e dni odprli ood- mo mednarodno Jipiaarnilkoraa« aUvo "I»AM (Internationale Bu. reau^AuaetelUmg). Nemški mU nlater flehreiber, ki Je rasatavo otvoril, ae je v tvojem govoru (iotakoB tudi vprašanja»'6e piaar-niški »troji ne itpodrlvajo preveč ljudi na ofato. Ugotovil pa je nato, da plaarniški atroji ljudem ne jemljejo kruha in taaluika, ampak Jim delo le elajiujejo; danea Ima Icljub plaarnlškim atro-Jem po vtem avetu okoli 9 milijonov tjpkarlc tvoj kolikor toliko dober tatlušek. . r^v m »i "SavmJ* kšdlm ;; > IMltt - adl se ml, dU jih vaak. * Dobre to ta moja fHo, In flh m j tCIHa v mikrofonu. In poleg tega ŠMf Zip-r*b odprt*! CHICAGO PR-OS sna Teme Stliilcar: PAVLA S VETA Sodnike. Na strehi tega , hotela ee nahaja jdWWJBi| pritličju pa RflHgf»4 stanejo v Um tmmM trgovine, udobne eobe u po pet rob-goste, so pe Sedla je na klop pred kočo. Sedaj je noč in bo priila; ponoči kakor tat. kakor človek t slabo vestjo, ki ee če« dan ekriva po heetah in goičah, ponoči pa iiče skrivnih poti in se i to- giba hiš in ljudi. Njeno aree je idrobljeno, oh, krvavi, krvar vi... zakaj, le zakaj je vse to moralo priti nad-njo sedaj, ko je stara in smrti željna? Utrujenost je legla na njeno sivo glavo. Vss teža usmiljene ljubezni in vsa nesreča njenega otroka jo je vlekla k tlom. Zastavila si je usta i dlanjo ln dahnila v noč skrivnostno, da je ne bi čule njive ter,vas in boste naokrog: — Pavla . .. ! Pavla pa je stala zadaj za kočo. Priila je po stezi, ki grm skozi goad, ln se je izogibala hiž. Belo ruto je imela na glavi, kočare ji je ležala ob nogah in tako sta se srečali: obe etrti. Hči z zlomljeno mladostjo, mati upognjena pod bremenom hudega. — Mati, td>ils se bom I Msti je bila trda v besedah. Srce je bilo polno usmiljenja, jezik pa je bičal: — V greh si z«ta vala. To se bo spokorilo in zabrisalo, v grehu pa ne boš umrla, dokler sem živa tvoja mati! Skrij se v izbo vse dotlej, da bo minulo.; Tisti pa, ki ti k storil sramoto, naj bo pogubljen že v življenju! — Da, mati, naj bO pogubljen! — In kdo je-? — Ne vent Pričel je in je iel... Stokrat bolj hudo, uboga! Srce je govorilo in mati jo je peljala v kočo. _ — Sedaj se spočij, ti nesreča moja! Ogrnila jo je, ko ee je vlegla na posteljo, zdrknile pod podobo svetnice na kolena ln tako v molitvi zaspala. % m Nihče v vasi ni vedel, kaj je prignalo Pavlo domov. Nekakšna bolesen, ali pa je bila ksjžarsks hči nerodna v meetu, ko ne sna drugega. ko do kolen tlčatl v zemlji in plati. Tudi v cerkev ni šla, nikamor je ni bilo na spregled. Pri oknu je posedala ln je gledala na vas, ki jo Je sneg zasul v sedlo in odrssal od doline. Zvečer so lajale lisice za kočo, veter je tulil, žvižgal ter trobil vijavice okoli strehe. Mati je sedela pri peči in resala polena v tenke trežčlce, is katerih Je resala Pavla zobotrebce. Po trideset in trideset jih je s rafijo vezala v svežnjlče ln jih metala v koš. Mati jih je nosila v tr^ k trgovcu In dobila sani soli In slsdkorja. Taka Jima Je teklo življenje, kakor Je govorila mati, pogovarjajoč se sama s seboj v to semsko tegobo: — Revščina je naše premoženje. Kar Imamo ml premalo, Imajo drugI preveč, prf nas Js laloet — tam veselje, tu lakota — tam obllnost, Bog ps se jezi in bo udsril, ker so tako poteptali njegovo dobroto! IPsvls molči. Le včasih reče besedo, dve, ves čas pa jo gloda sramota na vznotraj In vse bolj postaja mračna in zakrknjena. Trda. ne-usmiljena, pošsstns misel se plssl okoli srca. V očeh je bolj srd kakor ftslott, bolj skrivnost kakor očitno trpljenje, več nepokoja kakor miru. J Mati flt raimUlja: — Kmalu bo čas, ko bo* rešena. Nihče ne ve, samo Bog vČ in Bog ti bo odpustil. • • ♦ Naslednjega dne je bila sama. Mati je šla v trg. Zimsko solnce Je lezlo skozi mraz, okna so bila prepletena z ledenkaml. Oblačila se jf. Skozi krilo se je bočil trebuh ln ko se je Kledala v malem zrcalu, je močneje prepaeala obleko in si oblekla še eno krilo, da Je skrila, česar ni smel nihče vedeti. Odprta Je okence ln vsa dolina je ležala pred hjo bela in čista kakor nevesta na poročni dsn. Iz vasi je donela harmonika. Svatjs gredo v cerkev. Vrisk doni žkozi čisti zrsk, zvončki na saneh pozvanjajo in na klancu vidi konje, ki so opletenl s pisanimi trakovi . . . Zapre okno, sede na mizo ln si zatlsife Gleda vase, gleda vse bolj, da vidi vso nesrečo take grdo ln okrutno, da je že vse temno okoli nje, da samo še tipa ... Kamorkoli se hoče prijeti, da bi se potegnila k solncu, zdrkne nazaj v temo, zakaj aad v njej Ja težak kakor zemeljska obla . . . Fantje se ji bodo smejali in nihče več ne bo zavriskal pod njenim oknom. Z otrokom se bo vlačila po svetu . . . Kam bo šla, kam se bo zatekla, kdo Jo bo vzel v službo ... Gospa ...7 Tja ne rajši umre od lakote, kakor da bi že en-prestopila prag te proklete hiže! — Mogoče bo umrlo? Prokletstvo bede tepta, kar je ustvarila natura, da Je najlepAe ln najviije na svetu. • O, žena, ki s veseljem in hrepenenjem rodiš sad svoje ljubezni, o, protyetstvo, kadar pričakuje Žena v strahu in trepetu plod svojega izkušnja vca ! s Za hip zasanja: Leži v postelji, v lepi, beli postelji. Njeno dete leži ob njeni strani, majceno je, zaprte očke ima in zraven sedi oče .. . Ves solzen je od radosti in ponosa in hvaležnosti do nje, ki mu je dala otroka. Za roko jo drži in oba sta nema od prevelike sreče-- Tudi na smrt misli. Da, na smrt misli to mlado dekle, ki Je komaj pričelo živeti. Smrt.. . Človek le ulblje, obesi, zastrupi in /e potem tako strašen. Spomni se obeženca, ki so ga našli otroci pod nekim kozolcem. Kako jo Je bilo strah nekaj dni. Lepo bi bilo umreti, če bi človek ležal v postelji kakor da spi.. Da M se prav nič ne spremenil. Ampsk obrssi mrliče v so beli, voščeni, spremenjeni, tako grozni so, ko leže stegnjeni v leseni krsti . . . Tedaj ns bi n)č več tat zakajenih sten. teh podob, te drobtinice na misl. Njeno telo bi ležalo v zemlji, in dež bi Jo močfl in njene ustnice bi se rasmazale od mokre prsti, v njene oči bi se sdedli ostudni črvi . . . Streslo jo ja. Njeno življenje je bilo močnejše ko misel na smrt. Začutila Je, da se nikakor ne bi mogla za vedno ločiti od vseh teh revnih znanih stvari, ki jo obdajajo. V njenem telesu se je zgenllo. Stiskala je trebuh k misl in prežeta od vsega trpljenja, ki ga je prenašala te huda mesece, se je oklepala dan za dnem bolj misli: (Kon«e prihodnjič.) na ra#dlago tudi velike sobe sa 4 do deset oseb, sa katere pa se računa primerno nižje cene. Na razpolago tudi prostorne dvorane za kongrese ln manjše za seje ali predavanja. Dasi Je bil ta hotel otvorjen komaj dva tedna pred mojim prihodom, Je vodstvo orimorano odklanjati Atevilne go«te vsaki dan ; Nedaleč od hotela se dviga novo bančno poslopje, poleg tega pa velika uradna palača, kateri bodo sedaj dodjali še dve nadstropji "AH je to poslopje novor Jem vprašala, kazajoč na neko drugo poslopje. Ph mi ; e znanca odgovoril: "Ne, to poslopje je že staro; zgradili so ga že let* 1924." Da, še ne sedem let dtaro poslopje se tukaj smatra za staro. Največji ponos tega t mesta glede kulturnih poslopij tvori sedaj palača, znana pod imenom * ' in kulture," del tvori najmoder-lišče na svetu. Pri-povedova}! so mi, da se je baš Novo Sibirsk—sibirski Chicago (Novo glavno msat«, spremenjeno e industrijako sradlite po sovjetski vladi, kj#r »o js fttevilo prebival.tvs dvignilo v 10 lotih od 11,000 na «10,000. toda Jo Is vodno bre^ ulične ftotesnios In tlskovsnlh cest) Aass Leaiss Strsag v "Nmmv News" , Zs Proavsts priredil f. N. I Mesto bras uličnih železnic, ki ps bo v kratkem posedovalo največjo tovarno poljedelskih strojev na svetu. Mesto, kjer rabi že dve tretjini prebivalstva stara petrolejake svetilke sa razsvetljavo* toda gradi električno centralo, katera po ob-sežnoeti ne bo saostajala sa ono ogromno, ki je* sedaj snana žirom sveta pod imenom Dnjepro-"troj. Je to mesto, kjer se poleti dvigajo na netlakovanih ce-stah silni oblaki prahu, v jeseni in spomladi pa eo te oeste spremenjene v Jesera blata in luš — toda obenem mesto, kjer se snuje krasne naaade, kulturna središča. delavska sabevišča in domove v obsežnosti, ki skoro pre-khtojo one v Moskvi. Je to nedelje mesto, kjer valovi temperatura med ao pod, • po siml In 120 nad ničlo (Fahranhelta) po leti. Mesto kontrastov, primerno za deželo kontrastov — Novo Siblrsk, glavno mceto Sibirije. Potežkoče v Novo Sibirsku. In U»h Je Jako mnogo, prihajajo od prehitrega naraščanja mesta. Od velike vasi s približno 20,000 prebivalci pred la med revolucijo. ee je dvignila takorekol preko noči v mesto s 210.000 prebivalci. Deeetkmtao pomnožen je prebivalstvu v desetih le-tih! Sovjetske oblasti ao preračunale (ia ti računi ao v vsakem slučaju natančni), da bo Meto Ma 1*87 Še najmanj «00,000 prebivalcev. To pa ni spckulacljsk! proračun kakih a merišMh zemljiških žpekiilan tov, temveč so to trda dejstva določena potom načrtov poeebaa toiiuto"*« w nahajai'"na "po-goepodarske komisije sovjetske |u prot| novemu ogromnemu ho- menta, ogromni kompleksi, modro in trdno sasnovanl. Je to mesto, ki nima časa za Oddih, ki je še bolj napolnjeno gradbenimi ruševinami ko Moskva in trpi vsled pomanjkanja stanovanj še bolj ko boljše-viška prestollea. Danes zahteva to mesto nekaj skoro nemogočega, Jutri pa to nemogoče že Štirikrat prekosi. Celo sgpdaj zjutraj, pred svi vlade, Csristlčns Rusija s svojim tipičnim nazadnjaštvom js ustanovila In pustila glavno mssto Sibirijo v zaspanem gnesdu, ki Je bilo sns no pod Imenom Omak. Bilo Js prepuščeno sovjeteki vladi, s njenim bliskovitim tort |KHlsr*kim dviganjem, da spo-sna vse važnosti tega kraja kot glavno mceto ln veliko Industrijsko središče. Tukaj se križata ena Ismed največjih slblr* sklh rak. Ob, In največja sibirska železnica, ki Je obenem najdaljša železniška proga na svatu. Komaj dvesto milj oddaljeno os nshaja Kushas, največje premogovno »mlišče na svetu. Modri sovjetski ekonomi so vrtUll Izvrstno so, ko eo določili glavno središče ogromne Sibirija. Novo-elblmko prebivalstvo je nekako nestrpno, ker ee mesto naslva običajno že povsod "Slbirakl Chicago", toda to Ime bo mestu oetelo As ss dolga leta. Naspretetva v mestu so nets* brisljiva — nepregledne vrsto lesenih koč. ki eo zgrajene bras sil topole, med katerimi se iz jekla ia I občinstvo obdano tudi na straneh s predstavi ns odru primerno scenerijo, katero ss lahko premiše in spreminja enostavno z dvignenjem ročaja električnega stika. Kot je primerno za glavno mesto, se Novo Slbirsk razvija tudi v važno kulturno središče. Večje število vseučilišč in tehničnih šol že deluje z ogromnim številom učencev in učenk, mnogo poučnih zavodov se še gradi, nekaj pa jih je fe zasnovanih za prihodnje leto. Pred tremi leti ni mesto vsebovslo še nobenega takega višjega poučnega zavoda. Največji tak zavod tvori vseučilišče za železniško tehniko. (Konec prihodnjič.) Zi kratek čas Geor-v Lon- "P nik gledal oblasti ijonov jal v mestu zaatop- Jj*da." velikega čikaškega da kupi od sovjetskih nte, ki stanejo 6 mi-ibljev in predstavljajo v pogledu gledal i- vsebuje posebne tvorbe, ki omogočujejo moderne gledališke tendence, potom katerih postanft ^bčlnstvo del celotne slike na odru. /Sedeži, Id tvorijo polkrog, 8000 po številu, predstavljajo bolj sliko am-fiteatra. Na primer: Pritličje sedežev jc mehanično tako urejeno, da Izgine iz površja v nekaj sekundah nakar se dotični prostor sp cirkuški 1 v Jezero sli ps r se lshko vrši-Nsd avdienco in jo predli ve ... odrom se dviga 200 čevljev obsegajoči obok, predstavljajoč podnebje, kjer sd potom enostavnega dviganja ročaja elek tričnega jtika uprizori sprememba vremena in predstavlja polno vnih oblikah vremenska polnim planetari- MDva uboga vraga" Lord Lonsdale ge sta se skupaj don, ko jc na neki postaji stopil v njun oddelek neki delavec. Prepozno je opazil, da je sašel v prvi razred; v zadregi se je o-brnll k lordu Lonsdalu in se mu opravičil: . mu "Oprostite, gospod — nisem vedel, da je to kupe prvega raz- C mm Toda že drugo jutro jo prine-tljivo in bi se nazaj. "To je sleparija." zavpije na prodajalca, "krogla je zanič. Vrnite mi denar! Saj sem vam rekel, da bi rad tako, kakor jo ima baron Strela, da se bodo v njej videli grad, visoka drevesa, vodometi, u rase,-marmorne klopi , ne pa samo stranišča in svinjaki!" e Učiteljica pripoveduje malim abecedarjem zgodbo o svojeglav-nem jagnjetu, ki ga je volk požrl. "Glejte, otroci," sklene svojo zgodbo, "če bi bilo jagnje ubog- ne bi bil prise novih modernih delsv-sklh stanovanjskih palač, kulturno palačo Javnih nameščen-eev in druge silne zgradbe.'/ Hotelsko poslopje, katerega so to lansko leto občudovali Baladi posebne lepoto v arhitekturi. zaviema sedaj še drugo me-Ito: prekosil ga je sovi hotel Dlnamo s petimi Obširnimi nad-stropjl, ki vsebujejo krasno zasnovane sobe, dvorane in pro- s premem jem. Na primer, ako se hoče avdienco prestaviti v krasno Špansko noč, v trenutku se nahajajo gledalci sredi divne noči Južnega podneb/a;' zvezde žarijo na nebu s svojo modrikast«) svetlobo, medtem ko se beli oblaki polagoma premikajo po obzorju. Grom, blisk, d?ž, Črni oblaki, sneg, vse to se spreminja, kskor zahteva predstava na o-dru. Vse te čudovite spremembe se ne vršijo samo pred gledalci, temveč nad njimi in o-krog njih. Oder sam ima vrtilne naprave kakor v moskovskih novejših gledališčih. V ozadju odra so široks vrata, slfos katera se lahko premika scenerijo poljubno, kakor na križišču ulične železnice. Scdltorijo se lahko spremeni v par sekundah. Na straneh gledališča se lahko premlčc lino 000 čevljev 20 do 80 prizorov,- tako, da je > Kakor grafova . Ožbalt je videl na vrtu barona Strele krasno stekleno kroglo; v njej so se videli grad, visoka drevesa, vodometi, terase, da, začudeni kmet je zapazil celo marmorne klopi. Zahotelo se mu je take krogle. < In gre v trgovino ln zahteva: "Dajte mi stekleno kroglo, kakor jo ima baron Strela, kjer se bodo videli grad, visoka drevesa, vodometi, terase, marmorne £lo-pi . . ." ■postrežejo mu in Ožbalt odnese kroglo domov. Zasadi jo 114 vrtu na kol. • s višino različnih co- NAROČNIKI POZOR! Znamenja (Oet, 31, 1931), pe-1 da vam je naročnina pota dna. Ponovite jo proda vam lista as usts-vimo. Alta Usta as prejmete, je mogoče ustavljen, ker ni bU Plačan. Ako Jo Vaš I* plačan la ga ne prejmete. Je ustavljen vsled slpvs. pišite nam dopisnico to navedite stari ln novi Naši zastopniki ae vsi društveni tajniki in drugI saaUpni-ki pri katerih lahko ptočatoaa- Naročnina aa osle leto Je la sa pel SNI* J sa pel Mn 91.40. Ca BMain Chicago In Očeta leto 17 M, pel leta IS.7I, sa ! 14.00 člsnl Za Evropo Člani doptoisjs V STARI DOMOVI Posebna odplutja iz New Y( ST LOU1S DEUTSCHLAND 9. d 110. di Sijajen »preje« tu čahs tsa. Dospeli bouU | ss božične praznike. Hitrs odprava Iz H»mburt» « vsŠsgs potovanja. Pesebni zastopniki saie družin spremljali vsak izleC Zcodaj ai zajaaičiU | zm1žank CKKE TJA in NAZAJ 1» MteljM iMjuaJtft rpraiaju kMmnMi UUImc ^ Hamburg-American; lI 177 N. MICHIGAN AVE. ...... ■HI _ " 1 Mati Evgerijje je bila Američanka Oja&ajt« oslabela organa LMh. U nus«>t«m tudi In •dr.vilo1 m pridobitev Mvfjanja. Kun fcll oj«*u>. |.r«v| k/kU/lna V m^m ».idnuji mi euipcivis. • iev gvieiv MMtof 9m »Mfaito. obi.tnim la MMjrarnlM n«. (thi« ta od- natavit« ataklmico v manuk. Ako >leons III., tods le i je bila njsns mati Cesarico Evgenija, po »liki Winterkalt«rja. * TE vizoko^ionečs ime, Marija-J Evfenlja-Icnscijs-Avguitina tis Montijo, ime ceaariee in soproge Nspol mslo ljudi ve, da _ Američanka, hči Willisms Klrk patricka, ameriškega konzula- v Malatfi ns Španskem. Ooape vlse-kefs Btanu, ki ao se ahsjsle k dru-isbnim prireditvam v sijajnih palačah Francije, Jo niso nič kaj npo-Atevale. Ns neki novoletni zabavi v Tuildriss palači v Psrizu jo ja so prof s nsksgs višjega uradnika eelo rasialila. Ko je eeasr čul o žalitvi Js Evgsniji mirno dejsl: "Jaz ae bom zato maščeval." Tri dni poznsje Je odredil, da naj bo krsaots ln miloba Evgenija zs vzor meičsnom francoske preaM fisatdsast let poanej« jc ona postala vzor ljudem, ker En klobuki kar poplavljajo | Evgenija je tudi kadils cigan a ten} odpravila stare predi kakor ao tudi amariike ieae ristile odprsvo škodljivih d n Francozov /snovi v cigaretah, izdelanih M • «- način kot ja mbo 1 Sirike Toasting Procesa, i o? ultra-vijollčnih žarkov, ia i Opravile predsodek proti ka ienak. Moderna reda j« napi več čudežev, in sstvarjsjots je. vedno ns delu da izumi td v pomoč kadilcem, kot je "not tab" ns eallophane zavitkih i garate, ki ao ravnokar postat ns trg od iadelovslcev "I Strike cigsret," ki omofofttf 'ss neproduini ssviUk tnoi odpre a tem, ds ae drli aass' medtem ko aa poterne u < "tsbH in ss vitek Je odprt.-(J W»l aa vaa TELEFON ROCKWELL 4904 K r TISKARNA S.N.P.J mmmaamm0i SPREJEMA VSA , »Si v tiskarsko obrt spadajoča dela ▼easliee In shode, visitnice, taenike, knjige, koledarje, letake hrvatskem, slovaškem, Cešken^ nemškem, snflsikesi f jezika ln drugih fi -i • s ppk i 'V'« f VODSTVO TISKARNE APELQU NA ČLANSTVO S.N.PJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarna Cene smerne, unijsko delo prve vrste # Pišite pe Infonnaeije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-69 So. Uirndato Avaaoa CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI V8A USTMEKA POJASNILA Upravništvo THO&VtTA* SŠŠ7 S. Usmdnle A*tn Chknce