DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH!
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335, — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—>! mali oglasi, ki služijo v social n e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50)
itev. 10	« Maribor, sreda, dne a. februarja 1938	«	Leto	«111
Centralizacija in decentralizacija
Centralizirani fond za ceste in elektrifikacijo. — Monopol državnih tiskovin in šolskih knjig.
Te dni razpravlja jugoslovansko časopisje o nameri ustanovitve centralnih fondov za ceste, elektrifikacijo in monopolu državnih tiskovin ter šolskih knjig.
Minister za gradbe je namreč predlagal v ministrskem svetu, da potrebuje cestni fond, da najame na njegov račun novo posojilo, ko se porabi dovoljena milijarda za javna dela. Pol milijarde bo veljala samo cesta iz Beograda do Zagreba.
Isti minister predlaga, da naj se tudi trošarina za električni tok steka v tak centralni fond, ki bi služil za elektrifikacijo pokrajin, ki še niso dovolj elektrificirane.
Vrhutega obstoja zakon, ki odreja monopol za državne tiskovine in šolske knjige, pa tudi kulturno literaturo, ki se doslej še ni dosledno izvajal. Vse te tiskovine, ki jih je ogromno, naj bi izdelovale državne tiskarne ob posebnih svojih ugodnostih, dasi nikjer drugod to ni običaj.
Kaj pomenijo ti predlogi in praksa?
Predlogi ne pomenijo nič drugega, kakor združevanje »gospodarske sile« in
centralizacijo v najširšem zmislu,
dasi neprestano govore in pišejo o decentralizaciji in razširjenju samouprav. Politika v besedah torej dejansko nasprotuje praktični politiki.
Ne ugovarjamo, da je država dolžna podpirati socialno ali gospodarsko šibkejše pokrajine države. Ena dlržava smo. Toda to podporo mora država nuditi iz svojega gospodarstva, v kolikor socialne in gospodarske razmere dopuščajo, ne da bi pri tem odtegovala v previsoki meri prejemke tem in onim samoupravam preveč v prid drugim. V centralizaciji fondov in monopola tiskovin pa vidimo načrt za daljšo dobo let in sklepamo iz tega, da se na merodajnih mestih ne misli na »najširšo« samoupravo, ki jo omenja ustava.
Pri teh metodah gospodarstva so vsekakor nekatere samouprave preveč obremenjene in prav nič se ne čudimo, če bodo v bodoče mogle še manj storiti za reševanje socialnih problemov kakor danes.
Po vseh državah se socialnim problemom posveča precej pažnje, pri nas le malo. S tem centralističnim gospodarstvom se pa odtegne prav znatni znesek samoupravam, ki se bodo upravičeno izgovarjale, da jim primanjkuje sredstev, ker mora centralizacija takih fondov bolj razvite pokrajine objektivno močno oškodovati. Denar fondov se bo porabljal po vidikih centralne uprave, kar je logično.
Mislimo, da ie že treba misliti in tudi nekaj storiti
za finančno in upravno decentralizacijo.
Označeni predlogi pa ne odgovarjajo tej tendenci ustave in to nas upravičeno vznemirja.
Na Holandskem so čakali princa-prestolonaslednika, rodila se je pa princesa. Kakor vse kaže, bo holandski prestol ostal tudi v bodoče v ženskih rokah.
Draginja je poskočila kol j
leot mezde
pove statistika delavskega zavarovanja
Prejšnji teden smo čitali poročilo iz finančnega odbora narodne skupščine, ki pravi, da so se delavske mezde bolj zvišale kakor je porasla draginja. To poročilo ministra Cvetkoviča je preoptimistično.
Primerjajmo:
Povprečna mezda je znašala na osebo (samo v delavskem socialnem zavarovanju) leta
1930
1933
1935
1937
Din 26.45 „ 23.23 „ 22.40 „ 23.46
Celoletni zavarovani zaslužek se je od 1935 sicer zvišal za ca. 22 odst., število delastva pa za okroglo 17 odstotkov, dnevna zavarovana mezda le za 6.6 odstotkov. Od 1936 na 1937 pa za 6 odstotkov.
Življenjske potrebščine so se povprečno podražile samo v zadnjih
Francoski socialisti proti vsaki
okrnitvi socialnih pravic
Zakon o delu in ureditvi delovnega razmerja v Franciji.
Francoska Chautempsova vlada izdeluje zakon o delu in delovnem razmerju. Predsednik vlade je v svoji programatični izjavi zatrdil, da se delavske socialne pridobitve ne bodo poslabšale, vendar je v vladi opozicija pod vodstvom prejšnjega finančnega ministra Bonneta, ki se izreka proti 40 urnem delovnemu tednu in še nekaterim socialnopolitičnim pridobitvam delavstva, češ, da ogrožajo produkcijo in vrednost franka. Ta opozicijska politika pa ima namen omajati ljudsko fronto in nje program., čeprav se giblje v mejah, ki ga je doslej odobravala meščanska radikalna socialistična stranka.
Spričo te reakcionarne intrige je
s. Rene Belin, namestnik predsednika delavske zveze s. Jouhauxa, poslal vladi svarilo, ki opozarja na politične posledice, če bi vlada nastopala proti delavskim pridobitvam. Socialisti bi v tem primeru ne mogli več podpirati politike, ki lomi svojo dano besedo in nastopa proti delavstvu tako, da ga prikrašuje na pridobljenih pravicah.
Vlada morda računa, da bodo enkrat glasovali zanjo levičarji, enkrat pa desničarji. Z delavskega stališča bi pa ne bilo moralno, če bi takoi vlado podpiralo, ki vegetira od ekstrema v ekstrem, obenem pa vodi v bistvu le protidelavsko politiko.
Kako le v Nemčiji?
Nemški fašizem v luči gospodarske statistike
3 milijoni brezposelnih Nemcev nimajo nobenih dohodkov.
10 milijonov Nemcev ima mesečni dohodek izpod 60 mark (720 Din), S milijonov Nemcev ima mesečni dohodek do 100 mark (1200 Din), a 5 milijonov Nemcev ima mesečni dohodek do 200 mark (2400 Din). 2335 ljudi ima okrog 5 milijard mark (60 milijard Din) premoženja (cenitev na osnovi plačevanja davkov).
4961 gospodarskih družb ima 23 milijard mark (276 milijard Din). 7296 ljudi ima okrojr 20 milijard mark (240 milijard Din) premoženja. 213.338 oseb ima v svojih rokah četrtino celotnega nemškega narodnega premoženja. Vsak od teh ima
premoženja za najmanj 50.000 do 1 milijon mark (od 700.000 do 13 milijonov Din).
V dveh letih Hitlerjevega vladanja (1933 in 1934) so dobili iz svojih obratov v Nemčiji: Ekscesar Viljem 495.000 mark (6 milijonov Din), eks-cesarica Hermina 333.960 mark (čez 4 milijone Din), ekskronprinc z ženo in hčerkama 251.440 mark (čez 3 milijone Din), princ Oskar z družino 59.400 mark (čez 700.000 Din) itd., itd. Skupno so člani dinastije Ho-honzollern v dveh letih nacionalsocialistične vlade v Nemčiji dobili 1 milijon 456.430 mark ali 18 milijonov Din.
StraSna eksplozija v tovarni
Par sto mrtvih in ranjenih	smodnika v Itallli
V tovarni smodnika v Colleferro južno od Rima se je vnel nek objekt. Kmalu pa je nastala silna eksplozija. kije pokopala pod razvalino nad 200 ljudi, gasilcev in drugih oseb. Po francoskih poročilih je okoli 160 mrtvih in mnogo ranjenih oseb. Uradno pravijo, da ni izključeno, da gre za sabotažo — in to — v državi, kjer je vse prebivalstvo od novorojenčka do umirajočega starca na strani režima. Preiskava pa mora
dokazati, če ni morda kriva pomanjkljiva varnost. Po eksploziji je nastal še požar. Vojna že v tniru zahteva silne človeške žrtve.
\ *
Za notranjega ministra Bolgarije
je kralj imenoval Ilijo Kožuhareva. S tem je tudi vladne krize konec.
Na Portugalskem so odkrili zaroto komunistov in zaprli so jih več sto.
treh letih znatno nad 20 odstotkov^ Če tedaj' primerjamo naraščanje celotnega zavarovanega zaslužka, zavarovanega delavstva in naraščanje mezd, ta števila niso v sorazmerju z naraščanjem draginje.
Vidimo namreč, da je draginja prehitela dviganje mezd za 17 do 19 odstotkov in je zaraditega delavstvo sedaj toliko v slabšem položaju kakor je bilo leta 1930.
Anglija in Rusija proti Japoncem
Rusija predlaga, da ji Anglija garantira njene evropske meje
Med Anglijo in Rusijo se vrše pogajanja glede skupne akcije proti Japoncem. Rusija je pripravljena podpreti Anglijo proti Japoncem, če prevzame Anglija jamstvo za varnost ruskih mej v Evropi.
Ruske priprave v Aziji potrjujejo to namero.
Nova Rooseveltova poslanica kongresu
Roosevelt zahteva kredit za 47 novih bojnih ladij
Dne 29. januarja je Roosevelt predložil zbornici spomenico, v kateri zahteva iznova oborožitev in sicer kredit za 47 bojnih ladij, da bodo Zedinjene države ščitile domovino in vsa ostala morska obrežja. Izreka se za načelo omejitve oboroževanja, čim bo to mogoče. Obenem zahteva zakon proti ogromnim dobičkom vojnih dobaviteljev. Hočemo ohraniti mir in naše orožje bo služilo obrambi.
Za omiljenie nezaposlenosti v Zedinjenih dr2avah
Delavstvo zahteva 140 milijard dinarjev kredita za javna dela
Voditelj delavskih industrijskih organizacij je predlagal predsedniku Rooseveltu, da naj parlament dovoli tri milijarde dolarjev za javna dela (okoli 140 milijard dinarjev). S temi deli bi se zaposlilo do tri milijone nezaposlenih delavcev.
Lep volilni uspeh angleške delavske stranke
V volilnem okrožju Farnworth
grofovina Lancashire v severozahodni Angliji so bile volitve. Delavska ptr?nka ie kandidirala Tomlinsona, ki je dobil v volitvah 24.298 glasov, konservativni kandidati pa le 16.835. Preišnji poslanec delavske stranke je umrl.
Sunek
lUilc
li S
NNHmm preti Jaragossi
Težišče bojev severno od Teruela
Republikanci še vedno obvladajo položaj na bojišču pri Terueiu. Ne samo, da so zadržali vsakršno napredovanje nacistov, so s spretnim sunkom severno od Teruela, pri Singri, pretrgali cesta in železnico, ki vodita izpred Teruela proti Saragossi. Vsled tega je armada 40.000 nacistov pred Teruelom odrezana od svojega zaledja in more dobavljati hrano in vojne potrebščine le po velikih ovinkih.
Nacisti se zaman trudijo, da bi zadržali razvoj republikanske ofenzive na severu. To soi menda tudi že sami uvideli, zato skušajo razbremeniti svojo fronto ^>ri Terueiu
z ofenzivo pri Granadi
Pri Granadi so pričeli z besnimi napadi na 20 km dolgi fronti, ne da bi bili dosegli doslej kakšne pomembnejše uspehe, dasi je radiogeneral Quiepo de Liano že zopet poslal v svet velike slavospeve o uspehih syo-je vojske.
Neprestani bombni napadi nacistov na Barcelono
Te dni so fašistični bombarderji ponovno napadli Barcelono in odvrgli več ton bomb, ki so seveda zadele, kar v gosto naseljenem mestu ni no-
bena umetnost. Ubitih je bilo skoro 300 ljudi, okoli 700 pa ranjenih. Zlasti je bilo ubitih veliko baskiških otrok-ki so jih poslali iz baskiških pokrajin v Barcelono, ker je bomba zadela neko tako otroško taborišče.
Vladina letala so pričela vračati milo za drago z napadi na Salamanco itd. Vendar pa vlada razglaša, da ne bo nadaljevala z bombardiranjem odprtih mest, ako nacisti prestanejo z napadi na odprta mesta na republikanskem ozemlju.
Republikanska vlada se zaveda, da je bombardiranje odprtih mest barbarstvo, ki se ga je treba sramovati.
Novi pokojninski zavodi
v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu.
Ministrstvo socialne politike jc sporazumna z ministrskim svetom sklenilo, da se osnujejo poleg ljubljanskega pokojninskega zavoda s sedanjim, delokrogom še zavodi v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. V drugih banovinskih mestih se ustanove poslovalnice po potrebi. Novim zavodom se področja šele dodele.
Predsednik čehosl Tvaške v h de dr. Hodža je praznoval 1. februarja šestdesetletnico rojstva. Dr. Hodža je rodom Slovak. Pomemben je njegov nastop zlasti glede konsolidacije in sodelovanja srednjeevropskih in balkanskih dežel.
Seja narodne skupščine in senata.
V pondeljek, dne 7. februarja se sefr stane narodna skupščina. Predloženo ji bo poročilo finančnega odseka o proračunu. Seja senata bo pa sklicana dne 21. februarja.
Nemško veleposlaništvo v Beogradu. Nemčija namerava osnovati v Beogradu veleposlaništvo, ker pričakuje še večje gospodarske stike z Jugoslavijo.
Proračun v finančnem odboru narodne skupščine. Finančni odbor je odobril proračun za 1938/39 s 17 glasovi proti 14. Določena sta bila po-Točevalca za večino in manjšino .
Banovinske samouprave. V poslanskih krogih pripovedujejo, da vlada dobi pooblastilo za izdajo na-redbe o banovinskih samoupravah.
Svet balkanske zveze bo imel svojo sejo, ki je bila odgodena dne 15. februarja v Ankari. Predsedoval bo grški predsednik vlade Metaxas. Z ozirom na razne obiske in razgovore v mednarodni politiki bo ta seja usmerjala politiko balkanske zveze.
Preosnova čehoslovaške vlade.
Nameravane izpremembe v čehoslo-vaški vladi bi rada izkoristila agrarna stranka. Predsednik stranke Beran je izjavil, da je treba zmanjšati vpliv levičarjev v vladi. Odložiti bi morala dr. Krofta zunanje ministrstvo in s. dr. Derer pravosodno ministrstvo. Reforma vlade v tem zmislu bi pomenila notranjo reakcijo, ki bi jo lahko popravile šele volitve.
Avstrijska stanovščina se otepa hitlerijancev. V Avstriji so pretekli teden pozaprli precejšnje število nacistov, ki so razpredli svojo agitacijo pod firmo pomirjevalnega odbora širom vse Avstrije. Avstrijski režim preživlja težke ure svojega življenja. Nikogar nima, na kogar bi sc lahko oslonil. V boju z rajhovskim fašizmom ne more računati na pomoč Italije, ker stoji Italija kot zaveznica
na strani Nemčije, pri lastnem ljudstvu pa je osovražen.
Petletnico fašizma v Nemčiji so
praznovali v nedeljo v tretjem carstvu. Praznovanje pa ni bilo tako hrupno, kakor je bila doslej navada pri proslavljanju obletnice.
Ljubezen do fašizma gre skozi želodec. V fašistični Nemčiji si lasti režim pravico predpisovati državljanom vrsto in količino hrane. Eno nedeljo v mesecu sme jesti državljan samo enovrstno jed (.Eintopfgericht’). Kako izgleda .recept’ za tako jed či-tamo v »Deutsches Familienblatt«: »Kislo zelje s fižolom in korenjem.« V znak ljudske skupnosti je vsaka nemška družina tisto nedeljo, ko se kuha samo v enem loncu (Eintopfsonntag) toi-le: V-2 kg zelja se pristavi v V2 1 vode in dodene 5 dkg telečjega loja ter počasi kuha. Še popre} pristavi Vi kg fižola in V2 kg na koščke rezanega korenja. Za okus dodaj 2 fino zrezani čebuli, sol, poper, majaron in peteršil ter zakuhaj. Kislo zelje se naloži v sredo sklede in obloži s fižolovo zelenjavo.« Kdor je od take hrane, postane navdušen pristaš fašizma, ker šele tako prav spozna dobrote, ki jih je deležen.
Stavka ie razlog za takojšen
(Sodba Stola sedmorice odd. B v Zagrebu Rv 646/37 z dne 23. 11. 1937.)
Pri marib. sodišču je vložilo tožbe več delavskih zaupnikov na plačilo mezde proti podjetnikom tekstilnih tovarn, ki so odpustili zaupnike po lanski tekstilni stavki. Okrajno sodišče je tožbe zavrnilo iz razloga, da je stavka tehten razlog za takojšen odpust po .obrtnem zakonu. Okrožno sodišče v Mariboru je to sodbo razveljaivilo, češ, da je stavka po naši zakonodaji dovoljena in da upravičena stavka ni razlog za iodpust.
Stol sedmorice pa je ugodil reviziji tožene tvrdke Doctor in drug, zastopane 'po odvetniku dr. Alojziju Juvanu iz sledečih razlogov:
»Ugotovljeno je, da je bil tožnik odpu' ščen iz službe, ker se je pridružil stavki delavcev, ki je izbruhnila v podjetju tožene stranke in zapustil delo. Prizivno sodišče je mnenja, da pristop k stavki ne tvori odpu-stitvenega razloga po § 239 toč. 3 obrt. zak., ker zakonodaja v členu 9 zakona o inšpekciji dela in v § 73 zakona o zaščiti delavcev priznava staivko in ker se je tožnik pridruži) stavki pod ,pritiskom višje sile spričo dejanskega položaja, ki notorično vlada med strankami, ko ni mogoče siliti posameznikov, naj delajo, ko drugi stavkajo in se s tem izpostavijo nevarnosti za življenje ali zdravj« ter očitkom nekolegijalnosti ali še hujšemu.
Revizijsko sodišče temu naziranju ne pritrjuje.
Naša zakonodaja ne priznava stavke kot pravice delavcev.
Iz določbe člena 9 zakona o inšpekciji dela, po kateri vodi oblastni inšpektor statistiko o stavkah, mezdnih sporih in izporih in iz določbe § 73 zakona o zaščiti delavcev po kateri borze dela ob stavkah in izporih ne opravljajo posredovanja za ono podjetje, v katerem je stavka ali izpor, slednjič iz določbe § 109 toč. d zakona o zaščiti delav-
Romunske volitve
Gogove priprave za zmago.
Volitve v Romuniji bodo v začetku marca. Vlada je izdala kopo odredb, ki se ji zde potrebno, da bo volilni boj prav usmerjen.
Doslej so imele romunske stranke vsaka svoj posebni volilni znak natisnjen na glasovnici. Vlada je te znake odpravila in odločila, da bodo znake zamenjale pike. Vladina stranka bo imela eno piko in vsaka naslednja lista po vrstnem redu eno piko več.
i Prva, druga in
tretja lista pa so liste vlade in njenih prijateljev, ki so bili o nameravani spremembi volilnih predpisov obveščeni pravočasno, da so takoj vložili liste.
Gogova vlada je nadalje prepovedala, da bi agitatorji iz enega o-kraja hodili v drug okraj in je omejila propagando samo na »dovoljene stranke« in na kandidate.	n«*.
Za red in mir bodo skrbeli vpoklicani orožniški rezervisti.
odpust iz slu2be
cev, po kateri zahtevajo delavski zaupniki posredovanje državnih oblasti ob grozečih stavkah, sledi zgolj to, da računa zakonodaja s stavkami, kakor tudi z izpori kot dejanskimi tpojavi gospodarskega boja, da skuša te pojave iz gospodarsko-političnega stališča preprečiti ali vsaj omiliti njih posledice, nikakor pa ne, da priznava stavko kot pravico delavcev.
Pravica združevanja
v svrho poboljšanja ekonomskih in socialnih prilik je delavcem priznana.
Todla stavka je borbeno sredstvo združenih dlelavcev, Borba je naperjena proti delodajalcu in predstavlja, kolikor je z njo neobhodno združeno kršenje službenih po-godib, napram delodajalcu civilno krivico. Da so službene pogodbe kršene od celega kolektiva stavkujočrh delavcev, ne more n; tem ničesar spremeniti. Kršitev službene pogodbe se tudi ne da opravičiti s sklicev a njen: na višjo silo, da je bil tožnik pod moralniir pritiskom kolektiva ali se celo bal fizičnega obračunavanja od strani sodelavcev, če bi kazil stavko.
Takšnega izgovora bi se mogel končne poslužiti vsak posamezni stavkujoči delavec in ibi v posledici tega stali vsi delavci pod pritiskom višje sile, katero so si pa stvorili sami. Tožnik je zapustil delo ibrez v zakonu priznane ovire. On svojega postopka ni upravičil s tem, da bi mu bili dir.ugi dielavci s silo zabranili ali onemogočili delo, ko je bil sam delavoljen.
Podan je torej važen razlog xa odpust iz službe v smislu § 239 toč 3 o. z, in ker je tak važen razlog podan,, se tožnik ne more sklicevati na zaščito § 119 izakona o zaščiti delavcev-zauipnikov.
Končno pravi prizivna sodba še, da se priključek k staivki ne more smatrati za kršitev pogodbe,
ker je bila stavka upravičena in utemeljena
z ozirom na razmere, ki so vladale v obratu tožene stranke, s čemur so mišljene nehigi-jenske prilike, šikaniranje nekaterih delavcev od strani nadrejenih in sramotno nizke mezde.
Tudi ti razlogi ne morejo obveljati, ker tožnik s isivojo tožbo ni uveljavljal, da bi bili iz kateregakoli razloga iz § 238 o, z. upravičeno izstopil iz službe, ampak je uprl svoj zahtevek na trditev, da je bil brez utemeljenega razloga odpuščen iz službe.
Dejstvo prenizkih mezd pa ne vzame stavki značaja protipravne kršitve službene pogodbe, dokler je višina plače prepuščena svobodnemu dogovoru medi delodajalcem in delavci.
Iz teh razlogov se je reviziji ugodilo in vzpostavila 'prvostopna sodlba, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen in tožeča stranka obsojena na plačilo pravdnih stroškov.*
A. M. de Jong:	91
i IZDAJA ;
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
»Kako misliš to, Goort?... Jaz sem vendar prav tako človek, kot si ti?«
Vrč je pogledal mimo župnika, hoteč zadržati trdo besedo, ki mu je bila na jeziku, končno pa je le povedal:
»Vi ne razumete, kaj lahko pomeni ženska v življenju moža.«
Globje je sklonil stari župnik svojo glavo na prsi, oči pa so mu sijale žalostno. Vzdihnil je, videti je bilo, kakor da se obotavlja, stresel je z glavo in še enkrat vzdihnil, nato se je vzravnal.
»Mislil sem si že, Goort, da nočeš o nikomur več in ničesar več čuti,« je rekel mračno.*>Na najino pismo že tudi nisi odgovoril... Ne smeš se toliko sklicevati na svojo pravico, dragi moj... na zemlji nam jc usojen le kratek čas in nikakor nismo tu za našo lastno zabavo... Razmisli o tem... pa nikar mi ne zameri, da sem to omenil, ne da bi iri€ bil vprašal... hotel sem samo tebi dobro.«
Mereyntje je gledal skozi okno in samo mi-
mogrede poslušal razgovor. Veliko ni razumel, pač pa so mu šle dobrotljive besede župnika zelo k srcu; občutil je nemir, ki se je polaščal Vrča, da mu je bilo samemu neprijetno. Toda teh stvari se je komaj zavedal in vrhu tega je bil še tako nestrpen, da kar ni mogel pričakati, kdaj bo prišel zopet na led in se podal v tem sijajnem spremstvu nazaj v vas.
»Ali ne bi šli?« jc vprašal premeteno, ko je razgovor za hip utihnil.
»Da, seveda,« je rekel župnik, »toda jaz ne grem več na led. Za moje stare kosti je bilo drsanja dovolj; Ne gre drugače, moram odreči.«
Mereyntje je bil razočaran, toda hočeš, nočeš se je moral udati. Župnikova ponudba, da bi se popeljal z njimi v kočiji domov, je bila gotovo zelo zapeljiva, toda misel na svojega prijatelja, ki bo moral na ta način sam nazaj v vas, rmi je narekovala, da ostane z njim, kar je tudi storil.
Odbrzela sta v gibčnem, urnem tempu, da bi še pred nočjo prišla domov. Na zapadu so se rdečili temni oblaki in sonce je tonilo kot velikanska, grozotna temnordeča kaplja krvi. Bisernata svetloba je objemala oblake in se izgubljala v sinjino nebesnega svoda, nad ravnino pa je ležala mrzla atmosfera umirajočega zimskega dne. V taktu ob led udarjajočih drsalk je prepevalo v
Mereyntjeju, pesem je sledila pesmi, kar se jih je bil kdaj naučil v šoli, dokler ni Vrč iznenada stopnjeval svojega tempa. Zdajci je ostro železo divje zaškrtalo po ledu in izpod Vrčevih nog so prasnile svetle iskre na vse strani, da se je Mereyntje prav pošteno ustrašil. Začuden je pogledal Mereyntje okoli sebe. Cul je imenovati svoje ime in zagledal je Janeko in dolgega graničarja, ki sta vozila v isti smeri. Zardevajoč je povesil glavico; potem pa se nagnil naprej in se pričel poganjati, da bi pospešil vožnjo...
VI.
Nenadoma se je veter izprevrgel v jugoza-padnik. Megla se je vlačila nad vodo in poljem, zrak je postal mehek, led se je talil, kot da hi nekdo z gobo, namočeno v topli vodi potegnil čezenj. Veter je postajal skoro nežen, dihi pomladi je objel zemljo: izpod neba je rosilo, tiho, in neprestano: dež je izpiral debeli led in razoral njegovo gladino. Zimsko veselje je zamrlo. Na vasi je zavladala zopet običajna zimska pustoš. Možje so hodili naokoli, skrbno oziraje se za vetrom, vsrkavajoč soparico skozi nos in so postajali nemirni: čutili so prihajajočo pomlad, in pri pomisli na poljsko delo, ki jih je čakalo, so jih zasrbele roke, ki so že predolgo mirovale.
(Dalje prihodnjič.)
3 Stran
Ljubljana
Sodr. Beti Kopač je umrla
Trbovlle
V smrt zaradi bede
Žalosten slučaj se je pripetil te dni v senčni grapi, kjer stanujejo upokojeni rudarji, povečini oni, ki so zaradi bolezni predčasno upokojeni in prejemajo majhno pokojnino. Ker mu pokojnina ni zadostovala, da bi bil lahko plačeval borno stanovanje, se je pognal v obcestni prepad nad Bevškim, upokojeni rudar Grmovšek Frane. Žal ni to osamljen slučaj, da so stari rudarski veterani obupali nad svojim bednim življenjem in da so namesto beraške palice raje izbrali smrt.
Tečaj malih harmonikarjev v Trbovljah
se je pričel. Pouk se vrši vsak petek ob 4. uri popoldne v mali dvorani gospe Forte na Vodah. Poučuje prof. Rančigaj iz Ljubljane. Dosedaj se je priglasilo že lepo število malih harmonikarjev. Priglasi v tečaj se še sprejemajo v petek.
Kdor si namerava postaviti lasten krov.
Občina Trbovlje namerava parcelirati nekaj svojega zemljišča za stavbne parcele in jih oddati delavcem in nameščencem, občanom te občine za gradnjo stanovanjskih hiš. Namen te akcije je, pomagati onim, ki si žele in imajo resen namen postaviti si lastno streho, omiliti stanovanjsko bedo in pospešiti razvoj Trbovelj. Da bo mogoče določiti obseg potrebnega zemljišča in vse potrebno glede smotrene zazidave, vabi vse, ki žele dobiti stavbišče, da -se zglase na občini Trbovlje. Pripominjamo, da bodo pogoji taki, da bo izključena kakršnakoli špekulacija s temi stavbišči in da se bo v polnem obsegu dosegel cilj, ki si ga je v tem pogledu postavil občinski odbor.
Hrastnik
Važno predavanje, V nedeljo, dne 6. t. se bo vršilo s pričetkom ob 3. uri popoldne v gostilni g. Domitroviča .predavanje ^»Ma. saryk o ženi« in »Socialna zaščita žene«* Predavali bodo ss. dr. Reisman, Eržen ali Jelen. Sodružice in sodlrugi, pridite vsi!
Kranl
V ofenzivo za novo kolektivno
pogodbo,
je bil poziv na stavbince na nedeljskem zborovanju stavbinskega delavstva. Cas zahteva enotnost stavbinskega delavstva, proti enotnim delodajalcem. V nasprotnem slučaju bo stavbinsko delavstvo ostalo brez kolektivne pogodbe. Vsi govorniki so podčrtavali kritično stanje stavbinskega delavstva z ozirom na pripravljen in odločen odpor delodajalcev. Od delavstva se ne sme več slišati: kaj bo organizacija ukrenila za rije in kaj je že ukrenila. Delavci se morajo vpraševati, kaj bomo naredili in kaj smo že naredili. Uspeh more biti samo plod dela vseh, ne pa morda posamez^ nih funkcijonarjev. Stavbinci, v organizacijo in na delo!
Jesenice	\
Razpust DKD »Enakosti«. V soboto, dne 22. m. m. je bilo razpuščeno na Jesenicah in Javorniku Delavsko kulturno društvo »Enakost«, češ, da je prekoračilo svoj delokrog. To pa s tem, ker je zbiralo delavske otroke in jih izobraževalo ter skrbelo za n telesni razvoj. Pri vsej stvari so prizadeti, delavska odra na Savi in Javorniku, knjižnica na Javorniku, znani pevski odsek z Javornika in izobraževalno delo s pomočjo predavanj in tečajev. Upati je, da se bo stvar na kak način uredila brez škode za delavsko izobrazbo.
Slovenska Bistrica
Nedovoljen sestanek. Nedavno je sklicala podružnica Saveza metalskih radnika Jugoslavije sestanek v zvezi s pripravami za volitve delavskih zaupnikov. Sestanek je bil prepovedan, ne da bi vedeli zakaj.
PtU|
Predavanje o čarovništvu g. dr. Travnerja je bilo kljub slabemu vremenu lepo obiskano. Navzoči so predavatelju z zanimanjem sledili in bodo prihodnje predavanje, ki bo v četrtek, dne 3. t. m. o državi in narodu posetili v še večjem številu.
Anketa o postavitvi novega kopališča se je vršila v soboto v mestni posvetovalnici. O rezultatu prihodnjič.
Ruie
Predavanje o Franciji priredi »Vzajemnost« dne 5. t. m. s pričetkom ob 17. uri v gostilni Magdič. Pridite!
Občni zbor »Vzajemnosti« se bo vršil dne 6. t. m. s pričetkom .'5. uri pop. v goštilni Magdič. Člani, udeležite se ga vsi!
Cma pri Prevaljah
Redni letni občni zbor podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije se bo vršil v nedeljo, dne 6. februarja točno ob pol io. uri dopoldan v prostorih gostilne s. Kneza. Na občnem zboru po poročal tudi centralni tajnik s. Arh o novem pravilniku bratovskih skiadnic. Člani organizacije, udeležite se občnega zbora vsi in točno. Letošnje leto je za strokovno organizacijo jubilejno leto. Radi tega pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe! — Družnost!
Preklic. Podpisani preklicujem, kar sem govoril proti g. Tomšetu Francu in se mu zahvaljujem, da je odstopal od sodnega ipo-stopamja. — Žerjav, dne 27. januarja 1938. Čop Ivan.
Z ljubljanske Delavske zbornice je v nedeljo zavihrala črna zastava. Preminula je s. Beti Kopač po težki pljučnici ob 0.15 uri ponoči v 69. letu.
S. Josip Kopač, vpokojeni ravnatelj Delavske zbornice, in rodbina so izgubili z njo najboljšo družico, mater, staro mater in teto.
Pokojnica je živela predvsem za svojo rodbino. S. Kopač je pa imel v njej najboljšo družico, ki je trpela in se veselila z njim, razumela boj delavskega razreda in podpirala moralno svojega moža, ter ga navduševala tudi v najtežjih dobah, ki jih je moral preživljati delavski agitator-socia-list. Sodelovala je v gibanju. Sama je bila aktivna članica delavskih organizacij in ustanov.
V nedeljo je bil sklican v Ljubljani sestanek opozicije z vabili. Javljeni so bili referenti iz Beograda (Trifunovič in drugi).
Letos so razposlali vsem občinskim svetovalcem osnutek proračuna za leto 1938/39 v dlrugi polovici januarja meseca. Proračun dobi lahko različne oznake. Sedanjega so recimo označili, da je to »uravnovešeni« proračun. Odkod in zakaj tako imenovanje?
Kakšen je tu takozvani uravnovešeni proračun?
Za danes si oglejmo proračun socialnega skrbstva.
Pri izdatkih socialnega skrbstva vidimo na iprimer sledeče večje postavke: 1. Za redne podpore v mladinskem skrbstvu določa ^uravnovešeni proračun Din 500.000.—. Za nekoga morda na prvi pogled visoka številka. V resnici pa izhaja mestna občina s to vsoto le: a) če z največjo rigoroznostjo in strogostjo omejuje krog oskrbovancev in b) če daje občina za oskrbovance povprečno po Din 60 mesečno podpore. Po dosedanjih izikazih dobiva kakih 80 otrok sploh le po Din 30 mesečne vzdrževalnine, naJd polovico vseh podpirancev pa le Din 50.
Nevzdržnost teh številk kaže in izpričuje najbolj okolnost, da .proračunaiva občina sama za dtečje zavetišče za enega otroka in en obrok po Din 2.25 dnevno. Kje je vse ostalo? Kako moremo potem uspešno pobijati beračenje otrok?
Po tej postavki izato ne moremo govoriti o uravnovešenem proračunu. Piotreba
Preteklo soboto, dne 29. t. m. ponoči je po kratkem bolehanju zatisnil svoje trudne oči soutemeljitelj našega delavskega kolesarskega športa s. Leopold Košuta.
Košujta je kot delavec prišel s toplega juga v Maribor tim je tu našel svojo novo domovino. Mtaid je našel pot -v socialistično delavsko gibanje, ki j>e tedaj, pod pokojnim s. Reslom, pri nas pričelo naglo napredovati. Pričela so se ustanavljati 'delavska kulturna društva, strokovne organizacije in med delavstvom je našla odmeva tudi agitacija za dtelavski šport. Najpriljubljenejša panoga je bila kolesarjenje. Delavstvo je spoznalo, da mu je po težkem in napornem, večkrat enoličnem delu potrebno tudi gibanje v prosti naravi, na svežem zraku, v diružbi sebi enakih, kjer se lahko veseli in goji duha solidarnosti. Pobuda za ustanovitev delavskega kolesarskega društva v Mariboru je izšla od s. Resla, Košute in še par sovrstnikov ter je našla takoj živahen odziv med delavci.
S. Košuta je postal duša društva in njegov dolgoletni predsednik, ter je posvetil društvu vse svoje zmožnosti in ves svoj prosti čas. Pod njegovim vodstvom je postalo mariborsko kolesarsko društvo matica številnih podružnic, ki so vzrastle širom Slovenije.
Kot tovariš v delavnici je vžival s. Košuta neomejeno zaupanje svojih sodelavcev.
Cez mejo jih izganjajo. Izgon habsburških konspiratorjev z baronico Pacher na čelu je silno razburil avstrijske vladine kroge. Te dni je prišel v Maribor odgon-skim potom neki delovodja, jugoslovanski državljan, oče številne družine, ki je moral na poziv oblasti v par urah preko meje, dočim mu je družina ostala še v Avstriji. Predno so ga odpravili na mejo, so mu še sporočili, da mora iz Avstrije, ker so oblasti v Jugoslaviji izgnale baronico Pacher in njene prijatelje. Kakor izgleda, imajo habsburški valpti v sosednji Avstriji precejšnjo besedo in vpliv. Vsekakor ne bo odveč, ako bi skrbeli za to, da bi v naših obmejnih krajih bilo čim manj povoda za nezadovoljstvo, ki ga habsburški agentje izza meje, po svojih tukajšnjih posrednikih, spretno izrabljajo v svoje namene.
Zabaven večer bo priredila »Vzajemnost« koncem tega meseca. Levji del programa bodo absolvirali naši diletanti.
Pevski zbor »Vzajemnosti« bo skoro pričel z vajami.
Pevsko društvo pekovskih pomočnikov priredi v soboto dne 5. februarja t. 1. v Gambrinovi dvorani veliko tradicionalno
Pogreb pokojnice je bil v pondeljek, dne 31. jan. ob 4. uri popoldan iz Delavske zbornice v Ljubljani na pokopališče v Sv. Križu. Krsto pokojnice so pokrivali številni venci organizacij, sodrugov, sodružic ter rodbinskega znanstva. O priljubljenosti pokojnice je pričala tudi izredno velika udeležba pri pogrebu. Zastopana je bila Delavska zbornica, »Zarja« in druge organizacije. Ob grobu se je v lepih besedah poslovila v imenu delavstva od pokojnice s. M. Podbevškova.
Ob bridki izgubi za rodbino in za delavsko gibanje izrekamo tem potom s. Jožetu Kopaču in rodbini svoje najiskrenejše sožalje. Kremenit značaj pokojnice si pa vzemimo za zgled.
Sestanek je pa bil prepovedan iz razlogov javnega reda in miru.
mestne občine je v .pogledu mladinskega skrbstva večja, ivieliko večja in ta postavka ne bo zadostovala.
Nadaljnja veičja postavka je za oskrbo otrok v zavodih, ki je proračunana nai Din 400.000. Kdor le malo pozna socialne (prilike v območju ljubljanske občine, ve, da je še veliko število otrok, ki bi bili zavodove oskribe nujno in brezpogojno potrebni. — Danes pa oskrbuje ljubljanska občina komaj 110 otrok v zavodih? Kaj čuda, če se potem .ponavlja sledeča žaloigra: najprej da — zato, da fco cenejše — občina zapuščenemu in oskrbe potrebnemu otroku podporo Din 30 do 50 mesečno. Otrok propada naprej in potem se čaka, da pride v konflikt z zakonom, da postane po zakonu goden za poboljše-valnico. Pravočasna zavodova oskrba pa bi mogla zajeziti in preprečiti marsikdaj to težko in strašno žaloigro.
Mladinsko skrbstvo je torej tudi v novem proračunu nezadostno votirano. Posebej pa je treba opozoriti še na eno postavko: v mladinskem skrbstvu je določena postavka Din 500.000 kot dimgi obrok za dečje zavetišče v Trnovem. Dobro in v redu je, da se že enkrat prične z zidanjem dečjih zavetišč. Toda: Zakaj mora sedlanja mladina biti .prikrajšana zato? Zakaj se bo zidalo to zavetišče iz rednih, tekočih sredstev, zakaj se mora zidati pa — recimo — mrliška veža iz najetega posojila? —
Po svojih sposobnostih bi bil lahko postal delovodja, toda odklonil je ponujano mu mesto, ker je hotel ostati enak med enakimi in mu je bilo klečeplaztvo, združeno s priganja-štvom, kar se često zahteva od delavca, ki napreduje, zoprno, nezdružljivo z njegovim prepričanjem.
V .pondeljek popoldne je spremila pokojnika ogromna množica na njegovi zadnji poti na pobrežkem pokopališču. Korporativno so prišli dielavski kolesarji iz Maribora, Studenc in Pobrežja ter številne delegacije in Slovenske Bistrice, Hrastnika, Zagorja in Litije, da se poslove od svojeiga častnega predsedlnika.
Pri pogrebu je igrala godba Glasbenega društva železniških delavcev, pred mrtvašnico in ob grobu ,pa so zaipeli po vrstnem redu: zbor društva pekovskih pomočnikov, pevski odsek delavskega kolesarskega društva iz Slov. Bistrice in dtel. pev. društvo »Frohsinn«.
Poslovilne besede je izpregovoril ob .odprtem grobu v imenu centrale I. delavskega kolesarskega društva s. Eržen. Nato je zatrobil trobentač s. Perko nad odprto gomilo zadinji kolesarski pozdrav mrtvemu predsedniku.
Družini naše sožalje!
Pokojniku pa bomo ohranili časten spomin!
predpustno veselico. Podporni člani in prijatelji društva vljudno vabljeni. Vstopnina Din 5.—.
Pobrelje pri Mariboru
Del. kult. društvo »Vzajemnost« vabi na redni občni zbor v soboto, dne 5. februarja ob pol 8i uri zvečer v gost. Renčelj. Odbor.
Studenci pri Mariboru
Diletanti »Vzajemnosti« uprizore dne 6. februarja J. Ogrinčevo burko »V Ljubljano jo dajmo«. Kdor se hoče zabavati, naj pride. Družnost!	Odbor.
Tiskovni sklad
Celje: Na predavanju KMO v nedeljo, dne 30. januarja je zbral s. Tratnik Din 46.50. Leše pri Prevaljah: na občnem zboru »Vzajemnosti«, dne 30. januarja je zbral s. Ivart-nik Din 54.50. Pobrežje pri Mariboru: na občnem zboru podružnice I. delavskega kolesarskega društva na Pobrežju, dne 30. januarja so zbrali sodrugi Din 101.50. Iskrena hvala!
Celje
Delavsko predavanje in zborovanje
Lepo uspelo predavanje o socialni zakonodaji
Rudarji iz Pečovnika in celjski delavci in delavke so v nedeljo do zadnjega kotička napolnili dvorano Delavske zbornice, kjer se je vršilo napovedano predavanje. V imenu KMO je predavanje otvoril in vodil predsednik s. Godnik, ki je po kratkem nagovoru podal besedo s. dr. Reismanu, katerega so prisotni toplo pozdravili. Predavatelj je na poljuden način obširno govoril o socialni zakonodaji in boju delavstva za izvajanje zakonitih določil. Na to je govoril s. Jelen o pomenu strokovne organizacije in delavskega tiska. Pred zaključkom je s. Godnik pozval navzoče, ua se naj oklenejo svoje organizacije in zlasti čitajo in naročajo »Delavsko Politiko«, nakar je zaključil lepo uspelo predavanje. Pred razhodom se je priglasilo 11 novih naročnikov na »Delavsko Politiko«.
Zborovanje pečovniških rudarjev
Minulo nedeljo se je po predavanju v dvorani delavske zbornice vršilo rudarsko zborovanje, ki ga je sklicala podružnica ZRJ Pečovnik. Zborovanje je otvoril in vodil s. Leopold Slapnik, o mezdnem gibanju in volitvah zaupnikov, ki se bodo vršile v nedeljo, dne 6. t. m. pa je obširno poročal s. Arh. Rudarji volite listo ZRJ, katere nosilec je s. J. Papež.
Delavski pravni svetovalec
Posojilo iz leta 1929. (Gradec) Vprašanje: Svojemu sorodniku sem leta 1929. posodil nek znesek. Leta 1936. je sorodnik predlagal, da se mu prizna zaščita kmetov in da se dolig zniža na polovico. Jaz sem ugovarjal, da se dolg ne more znižati, ker je sorodnik iv boljšem imovinskem položaju od mene, vendar še nisem prejel od sodišča nikakega sklepa. Kaj naj ukrenem?
Odgovor: Pojdite na sodišče in zahtevajte, da izdajo sklep. Če bo za Vas neugoden, se bodete lahko pritožili v 15 dneh na okrožno sodišče.
Znižanje dednega deleža po predpisih o zaščiti kmetov (Gradec)
Vprašanje:	Moja žena ima še terjati
dedni delež iz leta 1930. Dolžnik dedščine je predlagal pri sodišču, da se dedščina moji ženi zniža z oziram na določbe uredbe o likvidaciji kmečkih .dolgov, vendar pa je bil ta njegov predlog zavrnjen, ker vrednost posestva ni padla. Ali bo lahko dolžnik s pritožbo zoper sklep sodišča uspel?
Odgovor: S pritožbo dolžnik ne bo mogel uspeti, ako je bilo posestvo sedaj višje cenjeno, kot pa pri zapuščinski razpravi. Davčna prijava za pridobnino (Ribnica na Pohorju)
Vprašanje:	Ali moram davčno prijavo
za pridobnino poslati preko občine ali pa naravnost davčni upravi?
Odgovor: Naravnost davčni upravi. Stroški za dostavo uradnih pošiljk (Ribnica na Pohorju)
Vprašanje: Ali in koliko sme zahtevati sodni sluiga za dostavo uradnih .pošiljk?
Odgovor: Sodnemu dostavljaču ste dolžni plačati za dostaivo uradne pošiljke po jo je moral dostavljač prehoditi, tarilu znesek, ki je odvisen od razdalje, ki Oporoka v korist cerkve (Studenci) Vprašanje: Moja sestra poseduje hišo, ki jo namerava po smrti zapustiti cerkvi. Ker nima drugih sorodnikov, bi prišel kot zaikoniti dedič v ipoštev jaz. Ali lahko ospo-ravam njeno oporoko in kje lahko izvem, ali je oporoko že napravila?
Odgovor:	Ker imajo samo stariši in
otroci zapustnika pravico do dolžnega deleža, ne bodete mogli izpodbijati oporoke niti Vi, niti Vaši otroci, ako bo Vaša sestra zapustila svojo imovino cerkvi. Oporoke niso nikjer registrirane, radi česar morate povpraševati le Vašo sestro, ako hočete zvedeti, ali je oporofko že napravila ali ne.
Popust na čehoslovaških železnicah v letu 1938. pri potovanju v ČSR.
Uprava čehoslovaških železnic razglaša, da bodo v letošnjem jubilejnem letu 20 letnice obstoja čehoslovaške republike uživali obiskovalci ČSR iz tujine v času od 1. maja do 31. oktobra izjemoma splošen 50 odst. popust na železnici in sicer že po 6 dnevnem bivanju na ozemlju ČSR. Ta popust velja za vsa, tudi posamezna potovanja po ČSR. Kot izkaznica zadostuje potni list.
Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev
>OGENJ<
v Mariboru, Koroščeva 8
kjer dobite tudi vsa ootrebna poj as ni la.
Sestanek opozicije v Ljubljani prepovedan
O proračunu ljubljanske mestne občine
Maribor
S. Leopold Košuta, soutemeljitelj našega delavskega kolesarskega športa, umrl
Pololaj obratnih zaupnikov in
nove volitve obratnih zaupnikov
pri Kranjski industrijski družbi.
(Neiskrena igra ZZD z delavskimi interesi in pridiobitviaimi).
Jesenice, 30. januarja 1938.
Kakor i>e vsem znano, je bilo 5 zaupnikov delavstva KID idvakrat razrešenih: prvič zaradi stavke stavbincev, drugič pa njih izvolitev sploh ni tbiila vzeta na znanje. Poleg tega so bili ti zaupniki še vrženi na cesto. V tej stvari teče cela vrsta praivd, ki pa še niso končnoveljavno zaključene. Zanimivo je, da je nedavno Državni svet v sličnem slučaju kakor je ta, razsodil za zaupnike ugodno in ugotovil, da banske uiprave sploh nimajo pravice odločati o tem, ali se koga prizna ali ne prizna za zaupnika, nego samo o tem, če so se volitve vršile pravilno ali nepravilno. Poleg vsega je banska uprava s svojo odločitvijo, da ne sme glavni — sicer razrešeni — zaupnik Ravnik Franc sklicevati plenumov zaupnikov, ohromila ta plenum oz. delo 11 še nerazrešenih zaupnikov.
Na svoji seji z dne 29. dec. 1937 je vseh 16 zaupnikov soglasno sklenilo, da se volitve v letu 1938. ne vršijo, nego se mandati zaupnikov podaljšajo za 1. 1938. To svojo odločitev je dobro utemeljilo ter jo sporočilo vsemu delavstvu v letakih, podpisanih od vseh 16 zaupnikov.
»Slovenskemu delavcu«, glasilu ZZD, to seveda ni bilo všeč. On se ni strinjal s sklepom zaupnikov ter je zahteval volitve. — 19. januarja t. 1. so se ,pojavili na Jesenicah letaki, izdani in podpisani od ZZD, v katerih se zahteva izvedba volitev, ugotavlja se, da je zadeva razrešenih zaupnikov od
upravne instance (ne pa sodne) že končno-veljano rešena, napada se zaupniški zbor, odreka se mu zaupanje od strani ZZD, ki nima-v njem nobenega zaupnika itd. Zaupnikom se očita nezakonitost, zapravljanje funkcij, da jih vodi samo zagrizenost in sl. Ta letak ni bil zaplenjen, nego so ga brez vsakih težav delili. Zatem je izšel inov letak, ravno tako od ZZD z vabilom na članski sestanek, v katerem se spet napadlajo zaupniki in je v njem tudi sledeči stavek:
»Po krivdi nekaterih varalic grozi delavstvu nevarnost, da bo v bodočem letu brez obratnih zaupnikov« itd. Tudi ta ogabni letak so mirno delili. Delavstvo opozarjamo, da naj te letake prečita in jih primerja z letakom, izdanim od zaupnikov, pa naj si vsak sam ustvari sodbo. Zaupniki so nastopali s samimi dejstvi. ZZD nastopa z očitki, napadi, lažmi, smešenjem in podobnim. — To je zrcalo pisicev teh letakov, ki so najbrž prav tako inteligentni, čeprav se ne sramujejo inteligentov na onem bregu zmerjati in sramotiti. ZZD-inteligenti imajo namreč dobro jezuitsko zavijaško osnovo in so kakor ustvarjeni za demagoge!
Kakor da bi jih zadela streJa z jasnega neba, so dobili zastopniki vseh organizacij, tudi one, »katere organizacijska sredstva so laž, zasmeh in teror, ki tožijo, miučijo, ogabne gonje vodijo zoper vse, ki se jim zoperstavljajo; ki so pretkani in kakor kača beže pred resnico in pikajo samo iz varne zasede, posamič in v grupah; ki se razočaranemu svetu rogajo kakor satan
MALI OGLASI
Nail£itatel|l knpn< lefo nafcenel&e pri nažlli linerentlh!
Franc Kormannov nast.KorI Ross
Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnarija In igrače v*eh Trat. Nai-■*«£ia izbira in naiboliil nalom
Priporoča ac
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domf.zzo.z.
Maribor, Frankopanom oilca 1,
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča cen), občimatva za izdelavo oblek za goipod« in dame po najnižjih dnervnih cenah. Mitra in aolidaa izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
KOLESA, GRAMOFONE,
šivalne stroje, otroške vozičke popravlja dobro in po kulantnih cenah znana tvrdka JUSTIN GUSTINČIČ, mehanična delavnica, MARIBOR, Tattenbachova ul. 14.
Shramba koles čez zimo.
] izgubljeni cfiiši* (gl. »Slovenskega delavca«, štev. 4) — torej tudi ti so dobili povabilo na razgovor z nekompromisno, edino zveličavno ZZD v Krekov dom, kjer se niso bali, da ibi. ga bilo treba ponovno blaigosloviti, kakor se ne branijo v tamošnjem kinu denarja od takih ljudi, v »katerih umira človek in raste zver«,
Tu so gospodje od ZZD poskušali vplivati na zastopnike ostalih organizacij, da se izvedejo volitve obratnih zaupnikov in da naj se sestavi tozadevni volilni odbor. — Navzoči so bili zastopniki JSZ Javornik in Jesenice; NSZ samo Javornik ter SMRJ Jesenice. Besedo je imel sedanji poslujoči tajnik okrožja ZZD, bivši predsednik in — JSZ, Albin Gasser, kjer je pač ponavljal stvari iz letakov,, navajal, Ja ni mogoče mandatov podaljšati, da so mandati i 31. dec. 1937 potekli, kar mu zatrjuje tudi Del. zbornica v posebnem dopisu, da je ZZD storila vse, dia se volitve vršijo, pa da ni uspela ter da poziva vse zastopnike, naj se izjavijo, ali gredo v volitve ali ne. — Nobeden od teh zastopnikov, razen Kralja od NSZ z Javornika ni mogel odgovoriti, ker se nihče ni posvetoval niti z odborom niti s članstvom. Edino Kralj je izjavil, da se gre v volitve in da je tak sklep njegovega članstva na Javorniku. Za tem je predsednik ZZD Ažman razgovor zaključil, g. Gas-ser pa je pridržal Fr. Kralja, da se pogovorita o nadaljnjih pripravah za volitve. — Gasser je še trdil, dia zastopstvo ZZD zahteva to izjavo, ker bo sicer— če se ne gre v volitve — razrešenih še ostalih 11 zaupnikov. Pri razgovoru navzoči zaupniki niso ničesar slutili, dasi je Gasser že navedel razloge, zakaj se bo to zgodilo. Vsa stvar se je potem razvila v burno debato; g. Gasserja so vprašali: ikidlo je oz. bo kriv razrešitve zaupnikov, kdo je odpravil § 219. obrtnega zakona, kdo je poslabšal pravila Bratovske skladbice, kdo je koga poslal v Nemčijo in kdo vrši denuncijantstvo po Jesenicah itd. To izpraševanje je povzročilo na eni strani vidno zadrego, na drugi strani pa zabavo in smeh ob pogledu na tiste, ki niso znali odgovoriti.
Komaj pa so zastopniki organizacij o-krog pol 8. ure odšli iz Krekovega doma, so dobili doma dopise Kr. banske uprave pod VI. No. 63 4 z dne 22. januarja 1938, v katerih se sporoča vsem zaupnikom in njih namestnikom, da se mandat delavskih zaupnikov kakor tudi njih namestnikov pri KID na Jesenicah ne podaljša za leto 1938. S tem je bilo dejansko razrešenih oz. so bili odvzeti mandati še ostalim 11 zaupnikom in 15 namestnikom zaupnikov, kakor je to pro-rokoval oz. vedel že toliko prej g. Gasser
! Albin. Kako se bo stvar razvila, še ni jasno. Če ne drugače, bo stvar v rokah 16 najstarejših delavcev, ki bodo tvorili volilni odbor, če bo odlok banske uprave potrjen in se bodo izvedle volitve obratnih zaupnikov na Jesenicah.
Delavci z Jesenic in Javornika! Pre-čitajte pazno vse to! Videli boste, kako so se razvijali dogodki, ki jih deloma itak poznate. Če se bodo vršile volitve, pa velja): bodite trezni! Dobro premislite kaj boste ukrenili in kam se boste odločili. V Vaši odločitvi bo tudi Vaša usoda!
Kulturni pregled
Miroslav Krleža: Gospoda Glembajevv
Krleža je najmarkantnejši sodobni jugoslo-venski pisatelj; njegove drame so dragocene umetnine, v katerih se zrcali z eruptivnim, realizmom segajočim ponekod v naturalistično upodabljanje, živo sodobno življenje. —* Današnji progresivni človek hrepeni po oder-skih stvaritvah, ki so zajete iz nepotvorjene sedanjosti. Tako, z bistrim in pronicajočim pogledom (Umetnikovim ustvarjeno kulturne ogledalo je sodobnemu človeku nujna duševna potreba, je sproščenje njegovih duhovnih spon, je dVig in porast nad vsakdanjostjo, je novo užgana življenjska moč. Zato naša gledališča mnogo greše, ko gre preko njihovih odrov toliko medlih in brezpomembnih del, ki ne nudijo sodobnem« človeku potrebne hrane. Krleža pa je za kulturnega človeka doživetje. Toda Krleža je potisnjen ob stran, le malokdaj prihaja na naš oder. Njegova drama »Gospoda, Glem-bajevi« prikazuje niz parvenijskih meščanskih generacij, katerih propad in gnilobo slika pisatelj z udarno, duhovito in bleščečo silo svojega talenta. Glavno vlogo je igral Vlad Skrbinšek kot gost. Kot gost? Skrbinšek je tako povezan in zrasel z mariborskim odrom, je njegov organski del, brez katerega zija praznota, tako da ga nismo občutili kot gosta. Bil je tam, kjer bi moral biti. Njegov Leone je bil zrela igralska mojstrovina, na višku umetniškega ustvarjanja. Žel je mnogo priznanja. Njemu pa najbližji lik je bil Nakr-stov dr. Puba Glembav; dobro, le včasih nekoliko preveč poantirano je zasnoval Košuta Jezuitskega spovednika Silberbrandta. Nadalje so ustrezali v svojih vlogah Kraljeva kot sertra Angelika, Starčeva kot baronica Glembajeva — na koncu zadnjega dejanja ie bila malo razumljiva —, P. Kovič kot dr, Pavel Altmann, Grom v vlogi starega Glem-bava ter vsi ostali. Predstaiva je prekašala običajni nivo in je bila navdušeno sprejeta. Izborna režija je bila Gavelle-Skrbinškova.
I. delavsko kolesarsko osrednje društvo za dravsko banovino, centrala Maribor
podružnice:
Studenci, Pobrežje, Hrastnik, litija, Trbovlje, Zagorje, Slov. Bistrica
naznanja tužno vest, da je umrl ustanovitelj našega društva, dolgoletni predsednik in častni predsednik, sodrug
Leopold Košuta
v soboto, dne 29. januarja ob l.uri zjutraj v 72. letu. Njegovo truplo smo v pondeljek, dne 31. januarja slovesno položili k večnemu počitku.
Maribor, dne 1. februarja 1938.
Centrala I. delavskega kolesarskega osrednjega druStva za dravsko banovino
				
zah	Mte g«bo In pausod	l kruh In petino iz Del	noske n	'kome e Mora. £?«!
Za konzorcij Izdala In urejuj« AdolJ Jelen * Maribora. — Tiika: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.