SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 29
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 28 de julio - 28. julija 2005
DEMOGRAFSKA PODOBA SLOVENIJE
Soglasje o vojnih zakonih?
IVAN ŽNIDAR
V januarski ptevilki tega leta slovenske revije ,,Ampak", prima-rij dr. Tone Kunstelj, specialist pediater, objavlja članek z naslovom ,,Umiranje in razvoj v Sloveniji in Evropi".
Navajamo v skrajpani obliki nekaj njegovih izjav o demografskih podatkov o ptevilu rojstev in smrtnih slučajev danes v Sloveniji. Med drugimi dr. Kunstelj omenja, da je bilo v Sloveniji leta 2002, 800 smrtnih slučajev več, kot se je pa rodilo otrok istega leta. Leta 2003 pa jih je umrlo 2130 več, ko se jih pa je rodilo. Če se bo to ptevilo ponavljalo, ali če bo plo to Ptevilo navzdol, bo okoli leta 2200 umrl poslednji Slovenec. Na nagrobnik mu bodo napisali: ,,Tukaj leži poslednji predstavnik Slovenije, naroda ki ni ljubil življenja".
Demografski podatek o pte-vilu rojstev, ki zagotavlja osnovno biolopko obnavljanje prebivalstva, je znan: 2,15 otroka na ženo. To ptevilo v Evropi zagotavljata le Turčija in Albanija. Relativno visoko stopnjo rojevanja za Evropske razmere poznajo skandinavske države. Izrazita izjema je Francija, za katero navajajo, da se je leta 2003 rodilo 232.000 več otrok, kot pa je bilo smrtnih slučajev. Podatki tudi povedo, da se kar 80% Francozinj odloči za drugega otroka, in 45% za tretjega. V Sloveniji pa so te ptevilke dva do ptirikrat manjpe, saj rodi le 35% Slovenk svojega drugega otroka in 10,5% žena se odloči za tretjega. Družin, ki imajo tri otroke, je v Sloveniji komaj 5%. In to vključno da živi v Sloveniji do 50.000 muslimanov, večina ima slovensko državljanstvo, njihove družine pa veliko otrok.
Kakpna je demografska podoba doma, dr. Kunstelj omenja naslednji primer: v maju bo moja druga hčerka rodila tretjega otroka. Njene sopolke, 23 deklet je bilo v razredu, bodo letos stare 30 let in so do konca leta 2003 rodile skupaj 13 otrok, ob tem da ima ena med njimi ptiri otroke.
Najnižjo stopnjo rojstev (1,13) v Evropi imajo v Italiji, Estoniji, Ukrajini in na Čepkem. Slovenci se lahko ponapamo z eno najnižjih stopenj, ki se v zadnjih letih giblje med 1,20 in 1,28. Izrazito nizko stopnjo rodnosti razen Poljske imajo vse tranzicijske države, ki se po letu 1990 prebijajo iz gospodarskih, političnih in miselnih sporov, druge polovice 20. stoletja, ki so jih ne samo gospodarsko, ampak tudi idejno upostopili, med
njimi tudi Slovenija.
Slovenija se izrazito stara. Ko primerjamo popise prebivalstva leta 1991 in 2000 vidimo, da se je v teh letih, dobrih desetih letih, ptevilo mladine, vključno do 19. leta starosti, zmanjpalo za 22%, hkrati pa se je ptevilo oseb starejpih od 65 let povipalo za 35%. Presegla se je bistvena točka staranja naroda, ker je ptevilo starejpih od 65. leta večje, kot mlajpih od 15. leta. Ker je otrok vse manj, se bodo postopoma zapirale osnovne pole, nato srednje, po letu 2020 pa pe ena univerza. Delo bodo izgubili polniki, manjkalo bo izobražene kvalificirane delovne sile.
Med razlogi za manj oziroma premalo rojevanja otrok, navajajo dvig izobrazbene ravni žena, torej večjo stopnjo njihove izobrazbe, njihove zaposlenosti in s tem obremenjenost v poklicnem delu, hkrati pa večjo ekonomsko neodvisnost. Velik vpliv ima tudi dvig standarda, nestabilnost delovnih mest za mlade žene in negotova stanovanjska politika.
Drugi razlog je pomanjkanje narodne zavesti, pomanjkanje čuta odgovornosti, pripravljenosti in žrtvovanja do skupne narodne blaginje. Pomanjkanje vere, volje in veselja do življenja, zavesti materinskega in očetovskega poslanstva.
Repitev je mogoča, dodaja dr. Kunstelj. Potrebujemo pozitivno naravnano družinsko in prebi-valstveno politiko. Potrebujemo politiko mnogo malih in pozitivno naravnanih korakov v korist družin, materinstva otrok in to na mnogih področjih. Vzpodbuditi je treba rojstvo tretjega otroka, saj nam pele tretji otrok v družini zagotavlja ekonomsko, kulturno in narodno preživetje. Potrebujemo državo, ki bo star-pem to omogočila, ki jih bo, če se tako odločijo, za to tudi nagradila.
Potrebujemo popolnoma drugačno miselnost kot jo imamo danes, potrebujemo vzdupje, ko bodo (čeprav jih ne uporabljamo več) po napih vrtovih zopet plapolale najleppe zastave življenja — otropke plenice, to pozitivno miselnost, ki jo pogrepamo že desetletja.
Sedanja vlada si je kot enega bistvenih ciljev zastavila prav razvojno politiko do prebivalstva. Upajmo, da jo bo izvedla in uspela. Kajti jasno je kam nas vodi dosedanji popolni družinski in prebivalstveni liberalizem, če nam ne bi uspelo ustvariti pozitivnega družini in otrokom naklonjenega vzdupa. Šlo bi navzdol polstvo, kultura, gospodarstvo, jezik, in okoli 2200 bi umrl poslednji Slovenec.
Vodje poslanskih skupin in predsedniki parlamentarnih strank so se v sredo, 20. julija sestali s predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem na posvet o vsebini t.i. vojnih zakonov. Po sestanku sta Cukjati in predsednik vlade Janez Janpa pojasnila, da so prisotni nekoliko zbližali stalipča glede zakona o žrtvah vojnega nasilja. Z dogovarjanjem o vsebini zakonov bodo nadaljevali jeseni, nato pa naj bi besedilo zakonskih novel popravili ali pa jih celo vložili na novo.
Sodeč po predlogih, ki so jih poslanske skupine konec maja posredovale Cukjatiju, se SDS, NSi in SLS na eni ter LDS, SD in De-SUS na drugi strani razhajajo predvsem pri vprapanju, ali naj se osebam, ki so med drugo svetovno vojno v protipartizanskem taboru („sodelovale na strani okupatorja" pravi levica), prizna status žrtev vojnega nasilja.
Medtem ko koalicijske SDS, NSi in SLS vladne predloge podpirajo v bolj ali manj nespremenjeni obliki, pa DeSUS ter opozicijske LDS, SD in SNS ponujajo kar nekaj popravkov predlaganih novel. Te poslanske skupine nasprotujejo predvsem predvidenemu izenačevanju NOB in ,,kolabora-cije".
Z vladnim predlogom novele zakona o žrtvah vojnega nasilja sicer status civilne žrtve ne bi bil več odvisen od vojapke sile, ki ji je bila oseba izpostavljena. Predlagana novela zakona o vojnih grobipčih pa predvideva, da bodo po vojni umorjene osebe pri kategorizaciji grobipč posebej obravnavane kot žrtve revolucionarnega nasilja. Kot rečeno, je največ razhajanj pri vprapanju, ali naj se status žrtve vojnega nasilja prizna tudi osebam, ki so ,,prostovoljno ali poklicno sodelovale z agresor-
jem". Veljavni zakon o žrtvah vojnega nasilja status tem osebam odreka, vladni predlog pa želi člen iz zakona črtati. Kot je v pismu vodjem poslanskih skupin zapisal Cukjati, je vprapanje, ali lahko na podlagi kolaboracije posameznikov vse pripadnike protipartizan-skih enot in vse civilne nasprotnike komunizma obsodimo za kola-boracijo. V nasprotnem primeru pa je vprapanje, kakpna je potem definicija kolaboracije in kdo lahko posamezniku odreče status žrtve vojnega nasilja.
Koalicijske SDS, NSi in SLS črtanje člena podpirajo, ostro pa mu nasprotujejo vladna DeSUS ter opozicijski LDS in SD. V DeSUS denimo ne morejo pristati, da bi bili žrtve vojnega nasilja tudi „sodelavci okupatorja in njihovi svojci" (Se je po 60 letih revolucije in po 15 letih samostojnosti kaj spremenilo? op. p.), zato pričakujejo, da se bodo njihova stalipča pri usklajevanju zakona upoptevala, v nasprotnem primeru zakonskih novel ne bodo podprli. Tudi v LDS ne morejo podpreti predloga, da bi se status slovenskih oboroženih sil po novem priznal tudi vojapkim enotam, ki so „sodelovale z okupatorjem oziroma kolaboracijskim skupinam".
Nekoliko več soglasja med parlamentarnimi strankami je pri vprapanju, ali so civilisti, ki so bili žrtve partizanskega nasilja, kljub temu, da z okupatorjem niso sodelovali, žrtve vojnega (ali revolucionarnega) nasilja. Vladni predlog predvideva, da so žrtve vojnega nasilja, na njihovih grobipčih pa bi pisalo „Žrtvam vojnega in revolucionarnega nasilja". Vladne SDS, NSi in SLS se s predlagano reptvijo strinjajo, v DeSUS pa tem osebam status žrtev vojnega nasilja sicer priznavajo, spremenili bi le napis na grobipčih, ki bi se glasil
,,Žrtvam vojnega nasilja". V SD pa bi status žrtve priznali le otrokom pobitih civilistov, na njihovih grobipčih pa bi pisalo ,,Umrli kot žrtve vojne".
Pri zakonu o vojnih grobipčih pa se poslanske skupine razhajajo pri vprapanju, ali naj se status vojapkega grobipča odreče vsem vojakom, ki so bili kot ujetniki pobiti med vojno ali po njej. Kot je zapisal Cukjati, ostaja bistveno vprapanje, ali so pripadniki nepar-tizanskih oboroženih enot vojaki ali ne. In če so, ali so njihova grobipča vojapka grobipča, ne glede na to, ali so padli v boju ali pa so bili pobiti kot ujetniki. Vladni predlog črta člen, ki tem vojakom odreka status vojnega grobipča.
Vlada v noveli zakona o vojnih grobipčih pe predlaga, da na spominskih obeležjih ne bi smelo biti komunističnih oznak. V sedanjem zakonu namreč velja prepoved fapističnih in nacističnih oznak, vlada pa bi to prepoved razprila tudi na komunistične. Temu odločno nasprotujejo v DeSUS, kjer menijo, da rdeča zvezda ali srp in kladivo nimajo ideolopkega naboja, temveč so simbol upora. Predloga o brisanju simbolov na obstoječih spomenikih ne podpirajo niti v LDS in SD.
Poslanske skupine načelno soglapajo pri vprapanju napisa na grobipčih povojnih pobojev. Veljavni zakon predvideva napis ,,Žrtve vojne in povojnih usmrtitev", poslanske skupine pa^naj bi se zedinile glede napisa „Žrtvam vojnega in revolucionarnega nasilja".
V slovenski jeseni se bodo torej pogajanja nadaljevala. Mi pa v ustih čutimo grenak okus v zavesti, da po pestdesetih letih tedanji krvniki in njih nasledniki pe vedno ne priznajo resnice in blatijo spomin tisoče slovenskih žrtev.
Brez Puk piča a na poti do zakona
Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukrač je v sredo 22. julija podal odstopno izjavo. Predsednik vlade Janez Janpa je dejal, da obžaluje Pukračevo odločitev. Potrdil je, da bo novi državni sekretar imenovan, ,,vendar je v tem trenutku prerano govoriti o imenu".
Pukrač, sicer državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, razlogov za odstop ni sporočil. Neuradno pa se je govor4ilo, da se je tako odločil zaradi nesoglasij z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, predvsem ker naj bi ga ta pkaniral.
Predsednik vlade je ocenil, da je državni sekretar delal dobro in da je bilo doseženih več premikov na relacijah Slovenija, Slovenci v zamejstvu in po svetu. Nekatera statutna vprapanja urada, ki je z mandatom nove vlade prepel iz okrilja ministrstva za zunanje zadeve neposredno pod vlado, pa so se repevala prepočasi in Pukrač je ocenil, da lahko naredi več v parlamentu, je pe dejal Janpa.
Vlada je Pukrača 3. decembra lani imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, 16. decembra pa mu je poverila vodenje urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. V prejpnjem mandatu DZ je Pukpič vodil parlamentarno komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V četrtek, 21. julija je Pukpič je na novinarski konferenci v Ljubljani potrdil, da se vrača v državni zbor, kjer bo po njegovih ocenah lahko najbolje upravičil
visoko volilno podporo na zadnjih parlamentarnih volitvah (Pukrač je od vseh kandidatov prejel najvipo podporo). Razlogov za odstop Pukrač ni želel komentirati.
Obenem je sporočil, da so prav ta dan vladi predali zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, ki je po njegovem mnenju najpomembnejp dosežek urada v zadnjih treh letih. Poudaril je, da bo ostal tesno vpet v delo za Slovence po zamejstvu in po svetu in si prizadeval predvsem za sprejetje zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.
Po besedah Pukrača so se priprave tega zakona v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu lotili zelo resno. Pojasnil je, da je zakon izrednega pomena, saj dokončno ureja odnose med Republiko Slovenijo in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. S tem se ureja odnose tudi z različnimi organizacijami, ki skrbijo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Zakon je obenem prvi slovenski zakonski akt, ki zelo jasno in natančno določa terminologijo, povezano s Slovenci zunaj države. Prav tako določa vse pristojnosti in naloge v zvezi s sodelovanjem s Slovenci v zamejstvu in po svetu, tako na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem in drugih področjih. Prinapa tudi pravno podlago za urejanje financiranja organizacij za Slovence v zamejstvu in po svetu, je pojasnil Pukrač.
RAZGOVOR
Pred obiskom zbora Pomlad
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
Meseca avgusta nas bo obiskal Mepani pevski zbor Pomlad iz Novega Mesta, ki ga vodi Argentinec Fernando Mej^as. Med drugimi nastopi se bodo v soboto 13. predstavili v Napem domu v San Justu. Dogodek je gotovo v mnogih pogledih zanimiv, zato smo stopili v stik s pevovodjem in mu stavili nekaj vprananj.
Fernando, kako je nastal zbor Pomlad?
Pomlad je nastal leta 1992 na pobudo prof. Jožice Prus, ki je ustanovila zbor in ga vodila do konca leta 2000.
Od kdaj ti vodin zbor?
Prevzel sem vodstvo aprila 2001.
Gotovo ni navadno da Argentinec vodi zbor v Novem mestu. Kako si se odločil, da se naselinin delujen v Sloveniji.
To se je začelo koncem leta 1996 in v začetku 1997, ko smo s slovenskim zborom iz Mendoze gostovali v Sloveniji in Avstriji. Bilo mi je tako vneč, da sem po tistem celo leto premipjeval, da bi se preselil v Slovenijo in tukaj nadaljeval svoj ntudij. Končno sva se z ženo odločila in naredila ta velik korak.
Glasbeno nolo si ntudiral v Mendo-zi. Ali so ti priznali ntudije; si opazil razlike med Argentino in Slovenijo v strokovni pripravi na glasbo?
Niso mi priznali ntudijev, kar je po svoje razumljivo, kajti ntudijski program je precej drugačen predvsem, če pomislimo na to, da sem v Mendo-zi ntudiral zborovsko dirigiranje medtem, ko je program v Ljubljani usmerjen pretežno na orkester. Glede strokovne priprave mislim, da je to odvisno od vsakega predmeta in profesorja. Na splonno lahko rečem, da je v Sloveniji vinja raven, predvsem zaradi same organizacije glasbenega
ntudija, ki se začne že v nižji, se nadaljuje v srednji in se konča na visoki noli (akademiji).
Kdaj si se naučil slovensko? Si imel težave?
Slovennčine sem se naučil nele v Sloveniji, kar pomeni, da sem imel na začetku težave s komuniciranjem. To se je postopoma popravljalo in nlo vsak dan na boljne. Danes po sedmih letih in pol lahko rečem, da se normalno sporazumevam, četudi vem, da imam ne precejnno pot do idealnega znanja.
Bi lahko kaj povedal o turneji, ki je pred vami, zamisel, cilje, pričakovanja?
Zamisel, da pripravimo turnejo po Argentini in Čilu je pri^a skoraj sama po sebi, in sicer ne od mene, temveč od Pomladnikov. Zdi se, da so postali zelo radovedni, kar se moje domovine tiče. Z resnim delom in namenom, da to uresničimo, smo začeli malo več kot pred letom in pol. Želimo z
dobrimi nastopi in kontakti s Slovenci v Argentini, pa tudi z Argentinci, povrniti usluge vsem tistim, ki so prispevali in ne prispevajo k uresničenju te turneje.
Kje vse boste nastopili?
Nastopili bomo v Buenos Airesu in sicer v Salon dorado de la Secretaria de Cultura de la ciudad de Buenos Aires. Pred Slovenci pa v Nanem domu San Justo, skupaj z domačimi gostitelji. Nadaljevali bomo v Mendo-zi, kjer imamo tudi dva koncerta, od teh enega za Slovence v njihovem domu. Potem gremo v San Juan, kjer bomo peli v imenitnem avditoriju ing. Juan Victoria. Za konec gremo ne v Santiago de Čile, kjer nam organizirajo koncert v eni izmed cerkva v mestni četrti Providencia. Imeli smo namen, da gremo tudi v Bariloche. Na žalost bo zaradi časovnih in finančnih težav to moralo ostati za kdaj drugič.
Fernando, najlepna hvala za razgovor in mnogo uspehov na tej turneji.
Še daleč od resnice
Želim predstaviti prav kratek komentar na govor predsednika Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovnka, na državni žalni slovesnosti v Spominskem parku Teharje.
Ne mislim oporekati govora kot takega, ki je v marsičem korak naprej v dosedanjem obravnavanju žalnih slovesnosti od strani vladnih krogov. A vendar je nekaj trditev, ki zaslužijo komentar.
Bom nel kar mimo trditve, da smo Slovenci dali svoj prispevek k zmagi nad silami osi - tu je gotovo mi^jena tako imenovana NOB -saj noben resen zgodovinar ne more trditi, da bi se vojna, zaradi ne le slovenske, ampak vse jugoslovanske partizannčine skrajnala le za en sam dan. Pa saj to tudi ni bil namen vodstva partizanov.
Komunistična Sovjetska Zveza se je res uprla ,,silami zla" (nacistom in farastom), a to nele potem, ko je bila sama napadena, kot prav poudari g. predsednik. Ne omeni pa, da je bila prej skoraj dve leti z njimi ,,v npanoviji" za razkosanje Evrope.
Potem omenja, da je v nasprotju z nihanjem takratne politične elite, ,,... imela komunistična partija jasno opredeljene in med seboj povezane cilje: borbo proti okupatorjem in hkratno spremembo družbene ureditve".
Tukaj gospod predsednik malo zamena cilje. Sprememba družbene ureditve (beri: prevzem absolutne oblasti) je bil edini cilj komunistične partije; tako imenovana borba proti okupatorjem pa samo kulisa za dosego tega ci lia. Števil o padlih okupatorjev in ntevilo pomorjenih sonarodnjakov to nedvomno potrdi.
Veliko represij okupatorjev so povzročile ravno partizanske sabotaže, malo pomembne z vojankega vidika. Važne pa so bile za sejanje terorja in s tem za cilje revolucije, ne pa za osvoboditev naroda.
Potem pa pride tisti odstavek, ki je že čez 60 let leit-motiv uradnega govorjenja: „Menčanskim politikom, ntevilnim kmetom in neopredeljenim posameznikom je ostajalo vedno manj prostora med komunističnim odporom (zakaj ne nasiljem, op. pisca ) in med sodelovanjem z okupatorjem, ker so v tem vide i več možnosti, da ohranijo svoje institucije, način življenja ali celo življenje samo. S tem so se povezali z okupatorsko stranjo, ki je s sabo nosila breme uničevalne vojne in zločinov proti človentvu. In znarfi so se na strani poražencev."
V tej trditvi je torej osrčje tega govora. Vse drugo je ,,de relleno", nadev, kot sem že nekajkrat omenil. Sodelovali smo z okupatorjem in z njim nosimo breme uničevalne vojne in zločinov proti človentvu.
Dobro da na koncu govora g. predsednik poziva, da mora nane življenje temeljiti na resnici. Dokler se bodo ponavljale taknne lažne trditve, bomo ne daleč od nje.
Franci Markež
Slovenci se ne bojijo terorizma
Slovenci se počutijo varne (82 odstotkov), bojijo pa se predvsem nevojankih virov ogrožanja varnosti, predvsem brezposelnosti, mamil, kriminala, majhne rodovitnosti, prometnih nesreč, uničevanja okolja in revnčine. Vojanke grožnje drugih držav in terorizem sta najmanj zaznana vira ogrožanja varnosti Slovenije.
To so pokazali izsledki javnomnenjske raziskave Nacionalna in mednarodna varnost, ki sta jo pripravila Obramboslovni raziskovalni center ter Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij v okviru Fakultete za družbene vede.
Raziskava je potekala na vzorcu 1002 udeležencev med 17. marcem in 25. aprilom letos. Raziskava je sestavni del projekta Človenki dejavnik v vojankem sistemu, ki poteka v okviru ciljnega raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir 2004 - 2010 in ga sofinancirata ministrstvo za obrambo in Agencija za raziskovalno dejavnost RS.
LAZ IMA KRATKE NOGE
Pri preverjanju diplom in spričeval na Slovenski obvenčevalno-varnostni agenciji (SOVA) se je pokazalo, da sta imela dva uslužbenca agencije ponarejeno spričevalo. Javna uslužbenca sta odpovedala pogodbo o zaposlitvi in nista več zaposlena v agenciji. Bojan Bratuna je bil v agenciji SOVA zaposlen že deset let in je kljub pomanjkljivi izobrazbi -imel je namreč spričevalo poklicne nole, za katerega se je kasneje pokazalo, da je ponarejeno - hitro napredoval znotraj hierarhične lestvice. V zadnjih letih je bil namreč nef t. i. oddelka prisluha etra in fizičnega priklopa (gre za tehniko, ki naj bi s pomočjo računalninkega programa razvozlala signale mobilne telefonije). — Drugi zaposleni brez primerne izobrazbe je služboval kot varnostnik.
Presenetljivo je, kako se vse javno življenje kar naenkrat odvija v eni sami luči. Oktobrske volitve so namreč postale edini svetilnik, ki vodi vse vladne korake, daje pa smisel tudi ostalemu razvoju družbenega življenja.
V polnem teku. Čeprav se v mnogih okrožjih in v sklopu ntevilnih strank volilna kampanja uradno ne ni začela, je dejansko povsod v polnem teku. Bistveno pa je ob tem, da postavimo stvari na svoje mesto. Ni novost v Argentini (tudi drugje po svetu ne), da vlada aktivno posega v volilno kampanjo. Vendar doslej ne nismo videli take zavezanosti vlade in osebno predsednika v kampanjo na parlamentarnih volitvah. Čeprav se več ne govori o plebiscitu, je vseeno jasno, da Kirchner hoče v praksi izvesti to idejo. Ko bo zmagal (če bo in kolikor bo) bo ta beseda gotovo v ustih vseh vladnih mož. Le tako si moremo razlagati, da je doslej, ko manjkajo ne trije dolgi meseci do volitev, predsednik uporabil 73 % svojih potovanj v notranjost države v propagandne namene. Pred kratkim v časopisju objavljene statistike govore o dejstvu, da je 19 od zadnjih 26 govorov bilo volilne narave. Najbolj žalostno je, da so to priložnosti otvoritve javnih del, podelitve podpor in subvencij ter pristojbnin provincam ali občinam, v katere je vlada obvezana, in da vse stronke teh potovanj, srečanj in zborovanj krije državna blagajna, v katero prispevamo vsi.
Kaj nas ne čaka. Od tu pa do oktobra napovedujejo vsaj ne 30 zborovanj, na katerih bo predsednik osrednja figura. Z njim bo seveda v kampanjo vpletena vsaj polovica vlade, ker skoraj polovica ministrov in državnih sekretarjev kandidira na posameznih listah uradnega ali neuradnega peronizma. Zanimivo je, da iz predsednikovih ust sliramo kaj malo konkretnih napovedi ali idejnih opredelitev. Glavni poziv je: ,,Spremljajte me", ki spominja na ne ne tako daljni „Sledite mi!" Druga stalnica predsednikovih nastopov pa je napad na bivnega predsednika Duhaldeja, katerega sicer običajno ne imenuje, ki ga pa istoveti z vsemi slabimi lastnostmi pretekle argentinske politike, katero bo on spremenil, če mu narod podari tako zaželjene glasove. Tudi to se bo seveda nadaljevalo do volitev; potem bomo pa videli, katera je resnica.
Spodrsljaj in njegove okolinčine. Na tej poti je vlada doživela neljub spodrsljaj. Časnikarska sporočila so navajala kar sporttljivo zvinanje pokojnin. Do tega pa ni pri^o in predsednik se je precej razjezil zaradi ,,neresnih govo-
ric", ker ga ta korak nazaj postavlja v slabo luč. Poleg tega so začeli časopisi obnirno poročati o presežku pokojninske blagajne, ki se suče blizu tisoč milijonov pesov. Dejstvo je da po vpeljani navadi vlada ta denar uporablja za druge namene: kupovanje državnih bonov in plačevanje zunanjega dolga. Izgovor je bil sicer pričakovan a vendar kritično označen s strani mnogih opazovalcev: zvinanje pokojnin bi ne bolj pognalo inflacijo, proti kateri se vlada bori z vsemi močmi. Izgovor inflacije tudi vpliva, da vlada zanika povince javnim uslužbencem in učiteljem, kar po vsej državi proži nove stavke in rastoč socialni nemir. Upokojenci bodo morda bili deležni	kaknnega
izboljnanja v svojem težkem položaju, a verjetno bolj v neposredni bližini volitev.
Alarmni zvonci. Seveda vlada ne uporablja istega kriterija na drugih področjih. Soglasno strokovnjaki menijo, da so državni izdatki zadnje čase grobo narasli. Gre za posojila ali direktno subvencije provincam, velike vsote za javna dela in druga socialno odmevna področja. Izdatki močno presegajo rast davčne nabirke, vendar strokovnjaki niso edini glede posledic tega stanja. Tisti, ki jih ta položaj ne skrbi, gradijo svoje zaključke na domnevi, da se bo to stanje raztegnilo kvečjemu do oktobra. Po volitvah naj bi se vodovje umirilo in odtok fondov ustavil. Vsi ti sedanji dodatni stronki naj bi bili volilne narave, nakar bo prevladala pamet. A medtem je tudi ta pojav važen dejavnik inflacije. Kljub vsemu optimizmu vlade, strokovnjaki predvidevajo, da se bo letonnja inflacija sukala okoli 11 odstotkov. Prihodnje leto, če bo Po po sreči, ne bo presegla 8%. Medtem vlada sega po sek-torialnih pogajanjih, ki naj bi preprečila rast cen na področju prehrane.
Razbita opozicija. Kot je tudi že tradicija v argentinski politiki, vlada lahko prodira s svojim projektom, ker je opozicija močno razbita in ne najde skupne poti. Povratek na politično polje bivnega predsednika Menema in tudi nekdanjega gospodarskega ministra Cavalla je Ptreno pe bolj zmepal. Ni jasno, kam se bodo obrnile razne skupine, ki trenutno tavajo po argentinski politični sceni kot ovce brez pastirja. To je ena glavnih pomanjkljivosti sedanjega trenutka: ni referentov, ni močnih zdravih osebnosti, ki bi lahko za sabo potegnile množico nezadovoljnih volivcev, ki so prisiljeni da nenehno izbirajo manjPE zlo. Pojava vredne alternative bi lahko bistveno spremenila razmerje sil v skoraj obupani družbi.
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN JUSTO
Slava Vam, nap' križarski vitezi — domobranci!
60 leto zaporedoma se napg misli in spomini vračajo na dogodke med in po drugi svetovni vojni. V Napem domu v San Justu smo se zadnjo nedeljo v juniju poklonili napm žrtvam — padlim, mučen-cem — komunistične revolucije.
Sv. mapo je za vse rajne daroval p. Alojzij Kukovica. Med mapo je prepeval MPZ San Justo, pod vodstvomn prof. Andrejke Selan Vombergar.
Po sveti maP so se rojaki pomaknili v prostore Napega doma, kjer so bile molitve pred spomenikom Franceta Balantiča — pesnika ognja in pepela. Pesnik je v svojih verzih začutil lastno usodo
ter usodo naroda in domovine. Položili smo venec v spomin vseh žrtev in padlih krvave komunistične revolucije. Venec je nosil napis: ,,Slava jim!" položili so ga bivP člani domobranske vojske, ki so se pogumno postavili za geslo Mati, domovina, Bog.
Občestvo je zbrano spremljalo polaganje venca in spokojno zmolilo v zaupanju in veri, da je pravični Bog plačnik vsem, ki so življenje darovali v imenu vere in svobode.
Že v dvorani je po pozdravu predsednice Napega doma, ge. Mici MalavaPč Cassullo, povzela besedo Pavlinka Grbec, ki je pre-
brala intervju s starim očetom, Slavkom Urbančičem, o dogodkih iz leta 1942 — 1945. Slipali smo kako sta se Slavko z bratom Raj-kom borila, da sta preživela ko so jih zajeli komunisti in na lastni koži doživela zvijače in grozote porajajočega režima, kako sta morala ubežati Nemcem in kako sta se priključila domobrancem in ju je božja roka vodila, da sta se končno repla. Po borbi na Dravskem mostu so bili vsi trije — bratje Slavko, Rajko in Tone, že na (tragično slavnem) transportu, ko pride neki Anglež ter jim ukaže naj izstopijo, čep da je kamion prepoln. Ker so že vedeli, da tiste transporte vračajo domov, so se odločili, da gredo v gozdove odkoder so se prebili v Italijo in od tam — preko raznih taboripč — pripi v Argentino.
Hvaležni smo g. Slavku za sporočilo v razgovoru: ni bilo grenkih besed, le hvaležnost Bogu, da ga je ohranil pri življenju ter potrdilo, da so bili na pravi poti in so se odločili za pravo smer. Pa pe

______

li

"'"'it' mv iNVr 'i,)!
želja, da bi se tudi danapnja mladina odločila za vrednote za katere so se oni borili.
Na besedilo Vladimirja Kosa ,,Slava Vam, nap križarski vitezi — domobranci!", ki ga je pesnik spisal letos prav za to priložnost, se je sanhupko občestvo poklonilo vsem žrtvam. Sodelovalo je izredno ptevilo nastopajočih ter Mepani pevski zbor pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, ki je s posebnim čutom izbrala pesmi, ki so odrsko predstavo izredno obogatile.
Kosov tekst je zajel vse ptiri letne čase, preko katerih je orisano trpljenje in upanje naroda, ki je doživel grozoto revolucije. Okvir za Kosov tekst je bila mogočna scenografija, mojstrsko delo g. Toneta Oblaka, ki je predstavljala gozd, kjer se je ozadje menjavalo, da preidemo iz pomladi na poletje, v jesen in zimo. Celotno podajanje si je avtor zamislil kot sinfonično pesnitev, ki je z odra Napega doma mogočno izzvenela in globoko pretresla vse navzoče.
Kod smo že omenili, je bilo sodelovanje pri nastopu množično. Navedemo jih v celoti, ker je vsak vestno, z zanosom in prepričanjem podal svoj del in prispeval k občutenemu podajanju globokega besedila.
Nastopali so učenci 7. in 8. razreda slovenskega osnovnega tečaja Franceta Balantiča ter mladina in odrasli, člani Napega
doma San Justo — potomci domobrancev. Uvod: Belič - Draks-ler Nupka. Poosebljenost časa: Petelin, Marta Pomlad: (belokranjske nope): Grilj Tomaž, Kržipnik Andrej, Kržipnik Marjan, Menghini Nikolaj, Oblak Matjaž, Puntar Nikolaj, Bergant Gabrijel, Belič Klavdija, Fekonja Milena, Malovrh Ana, Miklič Sonja, Oblak Lucijana, Puntar Micaela, Smrdelj Sapka, Urbančič Camila, Urbančič Urpula, Uptar Marjana. Poletje (prekmurske nope): Ma-rinčič Lučka, Malovrh Gabrijela, Oblak Erik, Omahna Erika, Qua-lizza Natapa, Qualizza Gabriela. Jesen (gorenjske nope): Belič Ne-venka, Bregar Marko, Miklič Nadja, Omahna Micaela, Smrdelj Ljudmila, Štrubelj Luka. Zima (ljubljanske nope): Draksler Franci, Jelen Stanko, Loboda-Oblak Tinka, Ravnik Matjaž, Rovan Toni, Urbančič-Oblak Marta, Zupanc-Urbančič Alenka.
Adaptacijo teksta je imela na skrbi Maria Ivana Tekavec. Režija: Maria Ivana Tekavec in Blaž Miklič. Kot smo že omenili je mogočno sceno ustvaril Tone Ob ak. Kostumi: Mirjam Oblak in Maria Ivana Tekavec. Luči in zvok pa sta imela na skrbi Andrej Šuc in Luka Štrubelj.
Tako smo se Slovenci v Napem domu ponovno — že pest-desetič — spomnili nape narodne tragedije, genocida svobodnjakov po koncu druge svetovne vojne. Slava jim!
M.I.T.
ZENA IN NJEN SVET
Slovenska žena v sliki in likovnem ustvarjanju
(17)
Slikarka Elizabeta Hafner Najul, s slikarskim imenom Eli Hafner, se je rodila v Mendozi, Tunuyan 9. novembra leta 1954. Njena starpa Florijan Hafner tudi slikar in mama Marija Sajovic sta bila rojena v Sloveniji. Eli je poročena in ima dva otroka. Otropka in mladostna leta je preživela v Mendozi, kjer je hodila tudi v polo in kjer živi pe danes.
Ona vedno poudarja, da je samouk, čeprav po njenih delih tega ne bi sklepali. Posveča se slikarstvu že od leta 1980 dalje. Slika z oljem, s čopičem in iglo na platno, les in marmor. Natančnost njenih stvaritev zahteva večmesečno delo za vsako sliko. Poleg slikanja se posveča tudi restavra-torstvu. Obnovila je slike v zelo znani cerkvi De La Carodilla v Mendozi.
Imela je že čez petdeset skupinskih in samostojnih razstav. Največ v rodni Mendozi, kjer je razstavljala tudi za mendopko slovensko skupnost. V Buenos Airesu je razstavljala pri skupinski razstavi v Slovenski hip pod okriljem Slovenske Kulturne Akcije. V Sloveniji je imela razstavo leta 1999 v Mariboru in letos v Mengepu in Lescah. Njene slike se nahajajo poleg Argentine in Slovenije pe po mnogih državah po svetu.
Iz njene zelo uspepne razstave letos v Mengpu z naslovom „Slikarske čipke" povzamem sledeče misli iz ptudija o njenem delu, katerega je napisala umetnostna zgo-
dovinarka Anamarija Šajn:
Ne glede na smernice v umetnosti pa Eli Hafner, argentinska slikarka slovenskega rodu, že več kakor dve desetletji svojo ustvarjalno misel usmerja prav na človepko figuro. Obrazne poteze njenih upodobljen-cev razkrivajo narodnostno različne tipe
ljudi, med njimi pa imajo svoje posebno mesto tisti, ki so povezani z domovino njenih starpev. Zdi se, da prav te slika s posebno ljubeznijo, seveda pa pogosto upodablja tudi ljudi iz Argentine.
Slikanje ji je želja, ljubezen, ki se ji posveča z vso predanostjo. Njene slike nastajajo počasi in natančno. Vsaka poteza čopiča pupča odločilno sled. Ustvarja predvsem v oljni tehniki na platno, kar ji omogoča na slikovno polje vnesti specifično mehkobo, ki bi jo lahko primerjali z mehkobo dupe. Pri beleženju je zelo precizna in vseskozi ohranja tesen stik z realističnim pojmovanjem človepke figure, ki jo vodi v pravo fotografsko natančnost. Pozornost posveča vsakemu detajlu in prav te dobesedno filigransko obdela. Svojstven-ost likovnih zapisov Eli Hafner je nedvomno čutiti v upodobitvah draperije, predvsem pa čipk. S preciznostjo in mojstrsko dovrpenostjo izrisuje detajle čipkastih ovratnikov, rut, pa tudi namiznih prtov in podobnega. Pri tem ne uporablja čopiča, ampak se ,,slikarskega tkanja" teh delov oblačil oziroma dodatkov v bivanjski kulturi loteva kar s pvanko. S konico igle namreč nanapa drobne pikice barve in tako ustvarja ne le verodostojno podobo, temveč tudi taktilno dražestnost. Njene čipke so kakor prave in kar same vabijo roko, da se o tem prepriča.
S takpnim nanapanjem barve ustvarja
lagl CiF
tudi simbo-
občuteno, nežno povrpnsko naglapenost strukturiranost. Čipke pa
in svojstveno
v njeni ustvarjalnosti igrajo lično vlogo, saj izpričujejo nostalgičen spomin na svet in čas njenih babic. Zdi se, da so slikarki svetinja, ki jo želi ohra-
niti in do katere čuti posebno spopto-vanje.
Njen ustvarjalni perfekcionizem, ki se izrazito kaže v upodobitvah čipk, je čutiti tudi v beleženju značilnosti drugih materi-jalov. Avtorica zna pričarati mehkobo tkanine, toploto lesa, lesk kovine, in to tako, kakor so to delali stari mojstri.
Slikarstvo Eli Hafner je zelo tesno vezano na stvarnost zunanjega sveta, pa vendar skupa zapise obogatiti s svojimi mislimi, spoznanji, spomini, željami in sanjami. V pripovedih, ki so navidezno žanrsko obarvane, so latentno prisotne mnogo globlje vsebine. Tudi pri upodobitvah ljudi ne upopteva le zakonitosti in pristopov klasičnega portretnega slikarstva, temveč jih posredno prefinjeno in subtilno bogati s svojimi čustvi in osebnimi spoznanji. Ta se sicer pogosto razodevajo le ob poglobljenem gledalčevem podoživetju.
V slikarstvu Eli Hafner se čas ustavlja. Pa ne le zaradi motivov, s katerimi pogosto zapluje v preteklost, temveč tudi zaradi načina beleženja. Kakpna pretanjenost! Le koliko potez, tistih drobnih in tako odločilnih, je potrebnih, da nastane takpna gostobesedna, ilustrativno natančna in fotografsko dovrpena likovna pripoved!
Obiskala sem njeno razstavo v Mengpu in sem bila presenečena nad vso njeno ustvarjalnostjo. Želim ji pe mnogo likovnih uspehov v Mendozi, Sloveniji, in zakaj ne tudi v Buenos Airesu!
Obžalujemo da smo jo odkrili tako pozno, vendar nas zadovoljuje njen uspeh in priznanje, ki ga je imela v domovini svojih starpev.
Polona Makek
Buenosaire pko gledalipče po Sloveniji
(6)
(OD NAŠE DOPISNICE - Konec)
GLEDALIŠČE SE POSLAVLJA
Po končani predstavi v Cankarjevemu domu smo Pi na večerjo k družini Inzko, kjer so nas prav s toploto in domačnostjo sprejeli. Bernarda nam je skuhala prave koropke klobase in spekla palačinke namazane z dulce de leche; vse to je bilo za nas nepozabno, saj smo bili pri avstrijskem veleposlaniku in nam je sama gospa veleposlanika vse to pripravila. Najleppa vam hvala!
Ta večer je bil zadnji, ki smo ga preživeli vsi skupaj, zato smo tudi malo povzeli doživljaje in priPi do zaključka, da ves trud, vse vaje, ki smo jih imeli vse te mesece, niso bili zaman. In kakor je rekel Tone (Podržaj) ,,od danes naprej pa pe nekaj let se bo o vsem tem govorilo!" RazPi smo se med sorodnike in prijatelje, pa smo se vendar malo pogrepali. Zato smo se pa tudi telefonsko pe naprej povezovali.
Naj bodo sedaj na vrsti zahvale vsem tistim, ki so prispevali in pomagali, da smo to potovanje in turnejo po Sloveniji lahko izpeljali: Najprej napm starpem, ki so nam podelili ta veliki zaklad slovenskega jezika
in ljubezni do Slovenije; učiteljem, živim in mrtvim, ki so nam podajali vse prizore in razlage Slovenije, ko pe ni bilo nobenega interneta in možnosti videti Slovenije v slikah, pa so nam jo tako opisali, da smo lahko videli napo domovino, prav tako kakrpna je. Hvala vsem režiserjem, na žalost večine že ni več med nami, ki so nam dali možnost, da smo se lahko učili nastopati, recitirati, deklamirati, itd; in vsem, ki se pe trudijo, da vse to ne izumre. Hvala napm duhovnikom, da so v nas utrdili v veri, katera nas skupaj s slovenstvom podpira, da vztrajamo pri delu za skupnost.
Posebna zahvala gre Druptvu Slovenija v svetu, ki je turnejo organiziralo; Ministrstvu za kulturo RS; gospodu Toniju Burji za kombi; nadpkofu Uranu za vso gostoljubnost in prijaznost; koropkim prijateljem za prisrčnost; vsem in vsakemu v vaseh, v katerih smo nastopali, ki so nas gostili in nam stregli z ljubeznijo in prisrčnostjo.
Pa pe naslednje zahvale: gospodu Tonetu Oblaku, neutrudljivemu delavcu, ki je žel močno pohvalo, mi bi pa brez njegovega dela gotovo dosegli manjp uspeh; An-
Skupina pri nadpkofu Uranu
drejki Selan Vombergar, ki je vodila pevske vaje in si tudi za to vzela čas; njenemu možu Marku, ki nam je skočil na pomoč s slikami za bropuro in tudi posredoval kvalitetne fotografije za program; arhitektu Juretu Vombergarju, ki je napisal besedilo za bropuro ,,Gledalipka dejavnost v Argentini po letu 1948", za kar si je moral vzeti dosti osebnega časa; Tonetu Rodetu za spisani tekst ,,V znamenju križa", ki smo ga vsi z občutkom in spoptovanjem sprejeli in se ga tudi naučili.
Naslednja podjetja in posamezniki pa so prispevali k izdaji bropure: Parket Bajda SRL, Andrej Drenik, Vinko Glinpek, Interpack S. A., Viktor Leber, Lipa-Hue SRL, Bratje Oblak, Tone Podržaj in sinovi, Nap dom San Justo, N.N. San Justo, Družina
Simčič, Druptvo Slovenska vas, Tiskarna Vilko, Vladimir Vorič.
Prof. Ivanu Vombergarju, ki nam je priskočil na pomoč s pevskimi vajami in pripravo v Cankarjevemu domu. Posebna zahvala naj gre tudi družini Fink, ki nas je vedno spremljala nas podpirala in navdupevala pri vsem napem delu, gospod Božidar in gospa Tinka, Marko in Kristina. Vsem vam Bog povrni!
Darinki Zorec, ki je posodila vso opremo za uprizoritev igre v Buenos Airesu, druptvu Zedinjena Slovenija za podporo in posebej Tonetu Mizeritu za pripravljenost, tudi Odboru za Slovensko hipo, ki nam je velikodupno nudil prostore za vaje. Posebej pa vsem tistim, ki ste nas spremljali z molitvami in dobrimi željami.
Ne smem pa opustiti zahvale napemu režiserju Blažu Mikliču, za vso njegovo zamisel, neprespane noči, živce ... Ko nas je pred pestimi meseci poklical in nam povedal za kaj gre, smo bili kar navdupeni, ko se je pa bližal čas, smo se pa tudi mi malo bali. Pa je le uspelo zato, ker je Blaž vztrajen, tudi mogoče trmoglav, a brez tega gotovo ne bi po. Še enkrat Blaž: hvala za vse!
Sedaj se pa res poslavljamo in upamo, da ste tudi vi z nami doživljali te nepozabne trenutke.
Maruča
Čehov spet uspe pno na napih odrih — in v Sloveniji
Slovensko gledalipče Buenos Aires je v režiji Blaža Mikliča predstavilo slovenski publiki v Buenos Airesu dramsko delo Antona Pavloviča Čehova ,,Striček Vanja". Gledalipka skupina je z njim gostovala v Sloveniji na devetih krajih (med drugimi v Mestnem gledalipču v Ljubljani) z velikim uspehom. Gostovali so v Sloveniji v organizaciji izseljenskega druptva Slovenija v svetu in s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Gostovanje gledalipke skupine pa je eden izmed emigracijskih prispevkov ob 60. obletnici begunstva. Hkrati pa letos sovpada datum tega zgodovinskega dogodka s 40. obletnico Slovenskega gledalipča Buenos Aires. Vemo, da so njihovi gledalipki nastopi želi v matični domovini priznanja, začudenja, pohvale in aplavze. Že pred leti je Miklič postavil na oder isto igro, a z drugimi igralci, ki je tudi žela velik uspeh.
Pred odhodom v Slovenijo so pa imeli sedaj dve dramski predstavi v mesecu maju: prvo v Napem domu v San Justu in drugo, v Slovenski vasi. Obe predstavi sta bili zelo dobro obiskani. Bila bi velika pkoda, da to gostovanje, ki je navduplo slovensko domačo publiko, ne bi bilo zabeleženo, kako je potekala dramska predstavitev v Buenos Airesu.
SGBA sestavljajo igralci iz različnih slovenskih Domov. Ni prvič, ko se na naph odrih odigrava ta drama. Kot večina Čehovih
dramskih del nam tudi ta vedno nudi nove prijeme in podoživljan-ja. V klasičnem ^svetovnem gledalipču so drame Čehova zelo priljubljene, čeprav ko je bil avtor pe živ, ni žel posebnih uspehov. To pa zato ker je ustvaril nov način teatra, ki je bil za tiste čase nerazumljiv za običajno publiko. Čehov, ki je bil po poklicu zdravnik, je temeljito poznal človepko naravo in premnogokrat nenaklonjeno okolje, v katerem se je
odvijalo življenje ljudi. Kot je zadeto napisano v katalogu: „Razgalil je človekovo bolečino, strahove in dvome. V Čehovih delih ima gledalec občutek, da se ničesar ne dogaja. Toda če pozorno sledi razpletu, lahko opazi, kako govori dupa in kako človek raste in zori". Bogastvo vsebine je v razgovorih, zato čeprav so drame včasih predolge, jih je težko omejiti, ker bi se s tem izgubila ali zatemnila vodilna pot v notranjost osebnih doživetij.
Striček Vanja (Prizori iz vapkega življenja) je drama, ki se odvija na Serebrnjakovem po-
sestvu v predmestju Moskve. Režiser Blaž Miklič je izbral ravno primerne igralce za vsako vlogo in znal iz njih priklicati gledalipke sposobnosti in spretnosti.
Na tem posestvu živijo stara pestunja Marina, ki jo je prepričljivo in doživeto predstavila Mirj-anka Vorpč Truden; Marja Vasil-jevna (vdova, mati profesorjeve prve žene), to vlogo je z lahkoto, suvereno in prepričljivo podala Marija Zurc Čeč; Sonja (Sofja Aleksandrovna, hči prvega profesorjevega zakona) to je podala vlogi primerno: naivno, romantično in sveže Metka Markovič Marinčič in Vojnicki (striček Vanja, brat prve profesorjeve žene). To zahtevno vlogo, ki nosi osrednjo dramsko odgovornost, pa je odigral režiser sam Blaž Miklič. Odlično je obvladal vso paleto razpoloženj, ki se vrstijo v tej osebi: realizem, razočaranje, idealistično preteklost, trpljenje ob nesrečni ljubezni in udanost usodi, ogorčenost, ironijo, itd.
Na posestvo pa se preselita iz Moskve profesor Aleksander s svojo drugo mlado ženo Jeleno Andre-jevno. Vlogo prevzetnega profesorja Aleksandra je mojstrsko odigral Ciril Jan, ki se je po letih vrnil kot igralec na odrske deske, a se mu pozna, da ima v sebi gledalipki talent. Svojo težko vlogo je odigral odlično prepričljivo z vsemi nian-sami, ki jih je zahtevala predstavitev Aleksandra: ambicioznost, hi-pohondrija, narcisizem, sebičnost. Elizabeta Rupnik pa je zablestela v svoji predstavitvi Aleksandrove mlade žene. Najbolje je predočila publiki boje in dvome med zakonsko zvestobo, dolžnostjo, spoptovanjen, prijateljstvom in gorečo ljubeznijo, ki je iz dneva v dan rastla do zdravnika Astrova.
Tone Podržaj pa je podal lik Mihaila Lvoviča—Astrova. Sijajno je prikazal osebo, ki ljubi naravo, ki je razočaran nad življenjen, ki ga mori rutinsko zdravnipko delo na podeželju, a vendar ima pe iskrico upanja in željo po ljubezni.
Čeprav v krajp vlogi Teljegina Ilja Iljiča, obubožanega kmeta, je kot vedno tudi tokrat Janez Kraj-nik prikazal s primernim občutkom, kretnjami in glasom to podobo tako pogosto v tistih časih zadnjega ruskega carja.
Nam že znani igralec Marko Štrubelj pa je naravno in spropčeno predstavil delavca na posestvu.
Iz vseh zornih kotov je bila tokratna predstav Strička Vanje odlična. Igro je prevedel v slovenpčino Josip Vidmar. Igralci so odlično obvladali slovenpčino, ki je bila sveža, spontana in v primernih tonih, kot jih je zahtevala drama.
Naj omenimo pe tiste druge ,,tihe" sodelavce, brez katerih pa bi gledalipke predstave ne potekale tako harmonično, estetsko in prepričljivo. Za luči, zvok in rekvizite sta poskrbela Janez Ma-rinčič in Marko Štrubelj. Veronika Malovrh je pokazala svojo spretnost in talent pri izdelavi kostumov in ma-
Naslovnica bropure, ki jo je SGBA izdalo ob 40. obletnici in ob 60-letnici begunstva, in je bila na razpolago v Sloveniji
skiranju. Za celotno organizacijo predstav pa je vestno prevzel odgovornost Matjaž Čeč.
Scenografija je bila pa sad kreativnosti Toneta Oblaka: času in kraju drame odgovarjajoča, z navdihom romantičnega podeželja, s preprostimi elementi, ki pa nudijo domipjiji primeren okvir dogodkov.
Publika je imela na razpolago bogato ilustriran program, ki je vseboval življenjepis Čehova, kratek izvleček igre, imena nastopajočih in vrsto barvnih fotografij.
Gledalci so z burnimi aplavzi podali svoje zadovoljstvo in pohvalo Slovenskemu gledalipču Buenos Aires. Vsi pa želimo gledalipki skupini in režiserju pe mnogo kvalitetnih predstav in uspehov!
K.C.
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
DOBRI V ANGLEŠČINI
Pred dnevi objavljena statistika Univerze v Cambridgeu uvrpča Slovence v sam vrh pri opravljanju izpitov iz anglepkega jezika, saj je v povprečju več kot 90 odstotkov kandidatov v letu 2004 izpite opravilo uspepno. Izpiti iz anglepčine Univerze v Cambridgeu so vodilni izpiti na področju preverjanja znanja iz anglepkega jezika. Vsako leto izpite opravlja več kot 1,5 milijona ljudi v 135 državah.
NOV PREHOD NA HRVAŠKO
Na Hrvapko je od ponedeljka mogoče potovati tudi prek novega cestnega mejnega prehoda Podgorje-Jelovice, ki je zdaj odprt za mednarodni promet.
MELODIJE MORJA IN SONCA
Na sobotnem finalnem večeru festivala Melodije morja in sonca je zmagal Domen Kumer s skladbo Do Portoroža, drugouvrpčena je Rebeka Dremelj s skladbo To je prava noč, na tretje mesto pa se je uvrstila pesem Solze z neba Mance Špik. Uvrstitve so rezultati glasovanja gledalcev s televotingom, glasovanjem prek telefonskih sms sporočil ter glasov občinstva festivala v Amfiteatru portoropkega Avditorija.
Nagrade pa je podelila tudi strokovna žirija. Priznanje in nagrado za najboljpo melodijo je prejel skladatelj Marjan Hvala za pesem z naslovom Kam plujemo v izvedbi Bogdana Baroviča. Za najboljpe besedilo je žirija nagradila avtorico pesmi Modre oči Darjo Pristovnik, pesem je izvajal Peter Janup za najboljpo priredbo pa aranžerja Francija Zabukovca za pesem To je prava noč v izvedbi Rebeke Dremelj. Priznanje za najboljpo izvedbo je prejela izvajalka Manca Špik, ki je pela pesem Solze z neba. Za najboljpo skladbo v celoti na festivalu pa je strokovna žirija razglasila skladbo z naslovom Vroče. Izvajalec pesmi je bil Anžej Dežan, besedilo je napisala Urpa Vlarač, glasbo Matjaž Vlapč, aranžma pa Boptjan Grabnar in Matjaž Vlarač.
MATEMATIČNI IN GASILSKI OLIMPIJCI
Na 46. mednarodni matematični olimpiadi v Meridi na polotoku Yucatan v Mehiki so uspeh dosegli tudi slovenski tekmovalci. Na tekmovanju, ki se ga je udeležilo 91 držav, je Gapper Zadnik z Gimnazije Vič osvojil srebrno medaljo, David Gajser z II. gimnazije Maribor in Špela Špenko z Gimnazije Bežigrad pa pohvali.
Slovenska gasilska reprezentanca je na gasilskih olimpijskih igrah, ki so potekale v hrvapkem Varaždinu, dosegla zelo odmevne uvrstitve. Med 3120 gasilci iz 32 držav je v različnih kategorijah nastopilo 163 gasilcev iz Slovenije, ki so osvojili tri prva mesta in dve drugi.
PO SVETU
SVET V SENCI TERORJA
V sredipču Londona je v četrtek, 21 julija na treh postajah podzemne železnice in na enem avtobusu pripo do ,,niza incidentov". Po navedbah policije, je po za ptiri manjpe eksplozije. Varnostne sile so začele množično operacijo iskanja napadalcev, v kateri so že prijele več osumljencev. Policija meni, da namen napadov ni bilo le ustrahovanje, ampak je po za eksplozije, ki so imele za cilj povzročiti človepke žrtve. V iskanju napadalcev so v petek ustrelili na postaji podzemne železnice osumljenca. Šele potem so ugotovili, da gre za Brazilca, ki ni povezan s spodletelimi bombnimi napadi. ,,Njegova smrt je tragedija in policija jo obžaluje," je sporočil Scotland Yard. V Egiptu pa je med petkom in soboto v nizu bombnih eksplozij, ki so ponoči pretresle egiptovsko letovipče Šarm el Šejk ob Rdečem morju, je umrlo najmanj 88 ljudi, preko 200 jih je bilo ranjenih. Med žrtvami je devet tujcev. Policija je ugotovila, da so eksplodirali najmanj ptirje avtomobili bombe.
SVET SE NE MENI ZA LAKOTO
Organizacija Združenih narodov je donatorje mednarodne skupnosti pozvala, naj s prispevki pomagajo zahodnoafripki državi Niger. Tam se 2,5 milijona ljudi, od tega 800.000 otrok, sooča s hudo lakoto. Sedanjo humanitarno krizo v Nigru, eni najrevnejrah držav na svetu, kjer se pogosto soočajo s podhranjenostjo, sta sprožili supa in lanska invazija pupčavskih kobilic, ki so letino žita oklestile za več kot 200.000 ton. Pomanjkanje hrane je prizadelo tudi sosednje države, vključno z Malijem, a Niger je najbolj prizadet.
SPORNI PUTIN
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal in s tem uveljavil nov sporni zakon o volitvah, ki so mu močno nasprotovali pripadniki opozicije. Po novem zakonu bodo tako lahko na volitvah nastopale le politične stranke in ne več tudi zveze, kar Putinovi kritiki vidijo kot nekaj, kar bo pe oslabilo zadnje opozicijske sile v ruski dumi. Zakon, ki sta ga ta mesec že odobrila oba domova parlamenta, je s predsednikovim podpisom stopil v veljavo. Med drugim zakon omogoča prepoved tujih opazovalnih misij, onemogoča nastop na volitvah neodvisnim kandidatom, strankam pa onemogoča združevanje v volilne bloke pred volitvami.
OB DESETI OBLETNICI
Tak je bil naslov večeru Slov. kult. akcije v nedeljo, 24. julija, v ramopki dvorani -namenjen počastitvi desete obletnice smrti pisatelja Narteja Velikonje in obenem z njim ,,vseh slovenskih umetnikov in kulturnih delavcev, ki so jim vojna, revolucija in izgnanstvo v tujini vzeli življenje".
Predsednik g. R. Jurčec je v uvodnih besedah označil večer takole: „Umetnik, pisatelj, kulturni delavec ne umre ob smrti: pusti dela svojega duha..."
Za njim je bil na sporedu govor T. Debeljaka o Narteju ter o vseh, ki so plodove svojega duha in srca darovali v skupen slovenski kulturni hram, pa je njihova neprecenljiva požrtvovalnost bila poplačana z grenkim beličem: okupatorji ali domači sovražniki so jih preganjali, mučili, v ječe in taboripča metali ter morili. Omenil jih je dolgo vrsto... a manjkalo je tiste tople besede, ki bi bila njihova delo postavila v blestečo luč in nam njihove like znova približala...
V	prvem delu smo slipali pe Pregljeve, Velikonjeve in Kunstljeve besede ter Balantičeve verze. Po neuspepni glasbi iz zvočnika je vokalni tercet s Soči izzvenel naravnost triumfalno.
Drugi del je začel Novačanov Jeruzalemski sonet, kateremu je sledil Velikonja: najprej znana Oporoka, delček iz pisma in skoraj prekratek izrez iz njegovega zagovora pred sodipčem. Vokalni kvartet je lepo odpel Gallusa Ecce quomodo — kar so gotove bile najleppe minute vsega večera. Sledili sta Kalinovi Nimam groba ter Pomapni spev. Zaključil pa je večer tercet s Palestrino: Pleni sunt coeli.
Ob primernih lučnih spremljavah je bila zelo efektna scenerija: zlomljeno drevo, ki je upodabljalo po groznem viharju strte nape kulturne moči.
Kvalitetno so mopki recitatorji prekapali ženske, a tudi Oporoka in Kronika bi bili v vepčih rokah zveneli popolneje.
Večer ,,Ob deseti obletnici" je imel slavnostni značaj, ali takega bi si bil človek ob spominu na dolgo vrsto zaslužnih mož vsaj želel; zato se je nastop onih, kateri so brali z zlomljenih listov in lističev, kaj malo ujemal z njim.
Štiridesetminutno zamudo naj prepipemo tiskarskemu pkratu, ki je morebiti po svoji glavi postavil uro začetka v časopise in na vabila ali pa prirediteljem?
V	celoti večer ni izpolnil napega pričakovanja; če izvzamem pevske nastope in nekaj recitacij, se ostali del ni povzpel nad povprečno umetnipko virano.
SLOVENCI V ARGENTINI
OSEBNE NOVICE
Poročila sta se v San Justo dne 24. julija 1955 g. France Škulj in gdč. Anica Smole. Čestitamo!
OBVESTILA ,,SFZ"
„Slovenski tečaj" za vse slov. fante od 14. leta naprej se bo pričel v avgustu. V nedeljo 31.7. ob 16.30 bo na Pristavi sestanek vseh, ki ga bodo želeli obiskovati. Predavali bodo strokovnjaki za slovensko zgodovino, zemljepis in slovenpčino. Slovenskemu fantu je poznanje teh predmetov ena prvih lastnosti njegove osebnosti, zato naj se nobeden fant ne izogne tej dolžnosti.
Šah turnir za prvenstvo SFZ se prične v soboto 30. 7. ob 15h na Pristavi.
Domobransko proslavo bomo imeli v ramopki dvorani v nedeljo 14. avgusta ob 19 uri.
Ping-Pong tekmo so nara fantje igrali 10. 7. z arg. ,,77 Futbol Club-om". Izid je bil 3:3.
Nogometna tekma med SfZ in ,,For ever" klubom iz San Justa je izpadla 0:0. Igrali smo jo 24. 7.
Priporočamo vsem fantom, da si zboljpujejo slovenpčino z branjem slovenskih knjig. Knjižnica Druptva Slovencev je odprta vsako soboto popoldan in nedeljo zjutraj.
Svobodna Slovenija, 28. julija 1955 - pt. 30.
SLOVENCI IN ©PORT
ZMAGE NA MOTORJIH
Slovenski motociklist Alep Hlad je v grpki Kalamati zmagal na tretji dirki za evropsko prvenstvo v supermotu. Hladu očitno velika vročina na dobro pripravljeni progi v neposredni bližini morja ni delala preglavic, saj je zmagal v obeh vožnjah in premagal tudi vodilnega v skupnem septevku za EP, Avstrijca Johanna Schrufa. Z zmago si je slovenski tekmovalec privozil tudi novih 50 točk, tako da za vodilnim zaostaja le pe ptiri točke.
Avstrijsko Dunajsko Novo mesto je bilo prizoripče tretje letopnje dirke skupnega državnega prvenstva spidvejistov Slovenije, Avstrije in Hrvapke. Podobno kot na prvih dveh je tudi tokrat slavil aktualni slovenski državni prvak Matej Žagar, za njim pa sta na stopničkah stala pe Avstrijec Manuel Hauzinger in Hrvat Jurica Pavlic.
OD 2:0 DO 0:3
Nogometap HIT Gorice so na povratni tekmi prvega predkroga lige prvakov v Tirani izgubili proti istoimenskemu nasprotniku z 0:3 in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Prva tekma se je končala z izidom 2:0 v korist Novogoriča-nov. - Še danes se sprapujejo, kako je to možno ...
NAJBOLJŠI VOJAKINJI NA SVETU
Slovenski judoistki Rapa Sraka in Urpka Žolnir sta na svetovnem vojapkem prvenstvu v ruskem St. Peterburgu osvojili naslov svetovnih prvakinj. Rapa Sraka je tako ponovila uspeh izpred petih let, ko je zmagala v nizozemskem Den Helderju, medtem ko je bila bronasta z olimpijskih iger v Atenah 2004 Urpka Žolnir najboljpa med vojakinjami lani v Bakuju.
ŠE BOMO ZMAGOVALI V TENISU
Mariborčanka Polona Hercog in Novomepčanka Jasmina Kajtazovič sta postali evropski tenipki prvakinji med dvojicami do 14 let. V finalu prvenstva v Ostravi na Čepkem sta premagali Nizozemki Quirine Lemoine in Lynn Schonemage s 7:5, 2:6 in 6:2.
Alepa Bagola in Tina Obrez pa sta zmagovalki finala dvojic v italijanski Anconi. Na 10.000 dolarjev vrednem turnirju sta Bagola in Obreza v soboto zvečer premagali domačinki Iannozzijevo in Menno s 6:1 in 6:0.
NEOLIMPIJSKE ZMAGE
V Duisburgu so se končale 7. svetovne pportne igre, na katerih tekmujejo predstavniki neolimpijskih pportov. Deset dni pportnih obračunov, v katerih je sodelovalo 3.500 tekmovalcev v 30 pportih je največ uspeha prineslo ruski ekipi, ki je zbrala 31 zlatih, skupaj pa 64 odličij. Slovenska ekipa, ki je ptela 28 članov, je osvojila ptiri odličja - srebrni so bili Lucija Mlinarič v kotalkanju, Natalija Gros v pportnem plezanju in Dejan Sitar v lokostrelstvu, bronast pa Jasmin Čaupevič v balinanju.
Krsta
V	cerkvi Marije Pomagaj je bila krpčena Cecilija Grilj, hčerka Andreja in Veronike Vombergar. Botra sta bila Pavlika Vombergar in Marjan Grilj. Krstil jo je msgr. Jure Rode.
V	cerkvi Sagrada Familia v Palomarju je bil krpčen Aleksander Cariddi. Očka je Gustavo Cariddi, mamica pa Adriana Možina. Botrovala sta Marisa Cariddi in Nikoljaj Možina.
Srečnim družinam iskreno čestitamo!
EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE
Slovenija bo v letu 2012 imela evropsko prestolnico kulture, evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) pa se zavzema, da bi v Sloveniji razpisali natečaj za izbiro mesta.
Na časnikarski konfe-
renci v Ljubljani je dejala, da bi bilo po njenem mnenju za pestrejpo ponudbo mogoče dobro izbrati kako drugo mesto in ne Ljubljane, ki je že sedaj zelo dobro obiskana.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Maruča Zurc Čeč, Marko Vombergar, Ivan Žnidar, Andrejka Selan Vombergar, Mara Sanchez Črnak, Katica Cukjati, Ivana Tekavec, Polona Makek, Tone Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
CATERING Cocina » Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte, JT-illii^yif;:-?!-	rezerva
'-f.'-"	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK » asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Gneče, pa brez piketov
Fotografija je presenetljiva: lepa slovenska okolica, gneča pa taka kot v sredipču Buenos Airesa, ob kaki piketerski blokadi. Tujci bentijo zaradi dolgih kolon in plačila cestnine na kratkem avtocestnem odseku Šentilj-Pesnica. Na mejni policijski postaji GruTikovje pa so povedali, da je bilo treba v soboto 1 6. za izstop iz Slovenije na Hrvapko v G ru pk o v ju n a j d lj e č ak a ti poldrugo uro, ko so bile kolone vozil dolge približno tri do ptiri kilometre. Ves dan so nastajali zastoji na Ptujski cesti v Mariboru, promet pa je bil zelo gost, s stalnimi zastoji, tudi na mariborski obvoznici. Nekateri vozniki v konici v soboto dopoldne so dejali, da so za 50-kilometrsko razdaljo med Šentiljem in mejnim prehodom Grupkovje potrebovali kar ptiri ure in pol. Bili so ogorčeni, m zlasti zato, ker je bilo treba za nekaj kilometrski avtocestni odsek Šentilj-Pesnica, zastojem in čakanju navkljub, plačati 180 tolarjev cestnine. Odgovorni pa so napovedali pa so podobne zastoje in kolone pe za najmanj naslednje ptiri konce tedna.
ZNOVA
Papež proti Harryju Potterju
Pripi so na cilj.
V ključavnici je rožljalo. Odprl je vrata.
Atove roke, velike, trdne, zanesljive, popolne, vredne najboljpega renesančnega čopiča, so iskale nekaj po žepih. Počepnil je in z odločno kretnjo prižgal vžigalico, ki jo je trenutek preje vzel iz plave pkatlice na kateri je bila, z belimi in z veliko začetnico popevno napisanimi črkami beseda Ranchera.
Približal je desno roko k tlom, da bi se videlo čimveč povrpne, potem pa je previdno pel z levico do vžigalice, pazoč da bi ohranil plamenček ki je na gorečem koncu brlel, a svetloba je počasi izginila. Z novo vžigalico si je pe enkrat posvetil, nato pa z odprto roko potipal po tleh.
,,Lahko vstopimo, je že suho," so bile njegove prve besede.
Lastna hipa!
Kaj se je godilo tedaj v njegovem srcu, ve samo Bog. Nepopisen je moral biti tisti trenutek!
Gotovo ni bila pozabljena, a bila je vsaj malo zadopčena, zapustitev domače hipe onkraj morja, v njegovi Sloveniji.
Mama je prižgala petrolejko in pobožno rekla: Hvaljen Jezus.
Naslednji dan, krasni dan!
Vsenaokrog sonce in trava - trava in sonce ^ mala pampa. Samo tu pa tam nekateri slovenski sosedje ...
Začetek slovenske vasi.
Mara »rnak Sanchez
Te dni je izpa pesta knjiga o Harryju Potterju. Zato ni čudno, da je svetovni tisk spravil na prve strani tudi papeževo^ menje o tem ,,junaku". Že kot kardinal je dal Joseph Ratzinger nedvoumno vedeti, da mu pretkani čarovnipki učenec in njegova fantastična, nadnaravna okolica nista po godu.
,,Dobro bi bilo, da ljudem pojasnite zadeve s
Ahčinovi kipi
So le pe kratek čas na ogled in razpolago Kličite: 4751-2591
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUZKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipite na poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
SOBOTA, 30. julija: Cafe-koncert na Pristavi ob 21. uri.
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hipi.
NEDELJA, 31 julija:
Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca, ob
15.30 v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Zlata mapa g. Franca Himmelreicha v njegovi fari ob 18. uri.
V Slovenskem domu v San Martinu po map ob 10. 30
predstavitev knjige ,,Historia de la iglesia de San Benito". Avtor je Carlos C. Bizai. SOBOTA, 6. avgusta:
Pevsko glasbeni večer SDO-SFZ, ob 20.30 uri v Slovenski hip.
Odprtje likovne razstave Adriane Omahna, ob 20. uri
v mali dvorani Slovenske hipe. Vabi Slovenska kulturna akcija.
NEDELJA, 7. avgusta:
53. obletnica Hladnikovega doma v Slovenski vasi. ČETRTEK, 11. avgusta:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob
16,30 v Slovenski hip. Na programu bo razgovor z go. Marto Križ Golob o artrozi. Sobota, 13. avgusta:
Koncert pevskega zbora Pomlad iz Novega mesta, v Napem domu v San Justu. NEDELJA, 14. avgusta:
Mladinski dan v Carapachaju s celodnevnim programom. PONEDELJEK, 15. avgusta:
Zveza mater in žena s Pristave vabi ob 10. uri na
razgovor o doživetju v Sloveniji z go. Maručo Čeč.
Harryjem Potterjem, saj gre za subtilna zavajanja, ki prav zato neopazno in globoko delujejo v smeri spodkopavanja krpčanstva in dupe, preden se je sploh lahko razvila," je kardinal Ratzinger leta 2003 zapisal v dopisu nempki kritičarki Pot-terja Gabriele Kuby.
Sveti sedež manj vznemirja v teh knjigah popisana magija, veliko bolj pa ,,vizi-ja, v kateri se medsebojno mepata realnost in nad-naravnost in ki se ne drži natančnih pravil in napotkov cerkvene hierarhije", je po-modroval časnik La Repub-blica. Časnik dodaja, da ni nobenega dvoma, da Benedikt XVI kot papež ni spremenil svojega mnenja.
Šesta knjiga o Potterju Joanne K. Rowling z naslovom Harry Potter: Princ nečiste krvi pa medtem postavlja nove rekorde med knjižnimi uspepnicami.
Tehnolopki dosežek
Po dveh letih, ko je jadrnica z imenom skandinavske blagovne znamke Shipman, dolga 50 čevljev, osvojila naziv evropske jadrnice leta, je v vode portoropke marine zaplula pe njena večja ,,sestra" Ship-man 63. Pod izjemni dosežek navtične industrije sta seveda podpisana brata Ja-pec in Jernej Jakopin, že dolgo izjemno cenjena v svetovni navtični industriji.
Skoraj 20 metrov dolgo plovilo je največja jadrnica na svetu, izdelana iz ogljikovih vlaken. Kljub spoptljivi dolžini se ponapa z enostavnostjo uporabe, načeloma je primerna za maloptevilno posadko. Notranjost s tremi kabinami nudi prostorsko razkope večji družini ali vsaj pestim oziroma osmim potnikom. Udobju se pridružujejo pe plovne lastnosti, ki omogočajo priobalno jadranje pa tudi čezoceansko plovbo.
Splavitev doslej največje jadrnice s trupom iz ogljikovih vlaken je pomemben slovenski tehnolopki dosežek.
53. obletnica Hladnikovega doma
7. avgusta 2005
9.00: sv. mapa
10.30: začetek medkrajevnih pportnih tekem 12.30: kulturni program, nakar sledi Kosilo
Po pportnih igrah prosta zabava ob zvokih EQE Prijave za kosilo do 31. 7. na tel: 4267-5933 (Ciril Jan)
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
MePZ San Justo
vabi na
KONCERT
MePZ POMLAD iz Novega mesta,
ki bo v soboto, 13. avgusta, ob 20.30 v Na pem domu San Justo
Zborovodja: Fernando Mejias Po koncertu bo na razpolago večerja Vstopnice in karte za večerjo lahko dobite pri članih MePZ San Justo
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi na likovno razstavo
Razstavlja mepane tehnike in objekte
ADRIANA OMAHNA
Odprtje: sobota 6. avgusta 2005, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. Razstava bo odprta tudi v soboto 20. avgusta od 13. do 19. ure.
Pesmice mojih sanj^ Lahko jim prisluhne p na
CAFE-KONCERT NA PRISTAVI
30. julija ob 21. uri.
Sodelovali bodo: Marupka Klemenčič, Jože Rožanec, Martin Dobovpek, Luka, Pavel, Ivan in Tomaž Klemenčič, Luka Debevec, Magda Jerman in Andrejka Kep
Vstopnice v predprodaji za $ 10.- (vključuje majhen prigrizek) _
"	Rezerviraj si mizo na tel. 4627-4935	" "" -
Z veseljem te pričakujemo! zaradi TiepTIcakovanlh osebnih zadržkov, ne bo pripel Stane Vidmar.
36. Pevsko glasbeni večer
v soboto 6. avgusta ob 20.30 uri v Slovenski hip
Vsi lepo vabljeni!