Foto: LucaS CENA 100 Sli SLOVENIJA, SREPA, 17. MAREC 1903 ŠT. 11, LETO XXVII KDO JE PRODAL ŠTAJERSKO BANKO SPOMENKA SESULA KAVALARJA NEPOJASNJENA SMRT NA PTUJU ALAH V AJDOVSKEM DŽUVEČU JANŠA HOČE NOVE VOJAŠNICE INGRADOVCI HOČEJO STROJE CERKEV HOČE GIMNAZIJO RUSKA RULETA V AVTU ... bemti državo, če tepe tiste, ki delajo NOV£i90BA T ___ v prodaji "Krumpakove" Staje,. Izhod v Sili ali iz dežja pod kap v Celjani hočejo podrobnosti o prodaji "Krumpakove" Štajerske banke Avstrijcem Po vesti, da je Volksbanken z Dunaja kupita 73 odstotkov-delnic Štajerske banke obrti in podjetništva, je zašumelo vobčini in ne med podjetniki, ki so banko ustanovili in zaradikaterih bi naj ta banka bila. V zadnjem času je to že drugavečja ali zadnja večja institucija, ki so jo Celjani še imeliin zdaj izgubili. Štajersko banko obrti in podjetništva, ki je zrasla na idejizdaj že pokojnega Naceta Krumpaka, že od vsega za-četkapretresajo najrazličnejše težave. Prva razburjenja je idejnioče sprožil že s samo zamislijo, ki si jo je pozneje-marsikateri videc rad pripenjal na ovratnico, dasiravno jepredtem Krumpaku in obrtnikom dal brco. Če pustimo ob strani poslovno politiko, ki bi naj od njimnamenjene banke odslovila prav obrtnike in podjetnike, ker jeto stvar upravne- ga odbora in delničarjev, je res, da so boljeobveščeni komaj prikrivali razne poskuse prilaščanja te banke.Spori se vlečejo že od začetka, ko bi naj bil za večinskiosnovni kapital banke vložen denar republike, celjske,šentjurske in konjiške občine, ne da bi o odločitvah svojihizvršnih svetov razpravljale tudi občinske skupščine. Naosnovi tega kapitala, delničarjev in velikosti, je zadenarjem prišel tudi odločujoči vpliv na kadrovsko politiko. Še preden je v javnost pri- kapljala vest o odprodaji bankešvicarjem, bi naj pokojnemu izvršnemu svetu občine v bankispodletel še zadnji poskus obglavljenja vodstva banke. Avtorbi naj s tem baje izgubil tudi bajeslovno provizijo, ki jedodo-bra nadražila že tako razočarane Celjane. Kot vse kaže, jevodstvo banke uspelo rešiti banko in sebe z odprodajo delnicdrugemu, Volksbanken z Dunaja, ki ima na tem področju trženjadejansko že skoraj stoletno tradicijo. Po tako težko in dolgo pričakovani zamenjavi celjske občinskevlade so pohiteli tudi v banki in kot zdaj trdijo na občini,mimo njih Avstrijcem prodali tričetrtinski delež. Predstavnica novega izvrš- nega sveta celjske občine DanicaDoberšek je na ponedeljkovi seji občinske skupščine o temobvestila poslance in napovedala podrobnejši pregled dogodkovokrog prodaje. Kakorkoli že, Avstrijci so ob bok dosedanjemupo-stavili še svojega direktorja, tako da bosta banko dona-daljnjega vodila dva. Banko pod vprašajem, saj ne grepo-zabiti, da tudi z vložkom avstrijskih milijonov nekdanja-Štajerska, zdaj Ljudska banka ne izpolnjuje zakonitih pogojevin ostaja le podružnica, enota Volksbanke, s tempa so Celjani izgubili še zadnje, kar je presegalo občin-skemeje. Če seveda odštejemo nepokrite investicije. is Zmago Jelinčič bo kljub vsemu moral že zdaj pred sodnike Pravica steguje roko Zmago Jelinčič, zdaj tudi sporni prvak Slovenske nacionalne stranke, si bo moral vsak dan dodobra razmejiti, če bo želel v redu in sproti opraviti vse naloge, dolžnosti in namere kot poslanec, strankarski prvak in občan. Mandat-no-imunitetna komisija mu namreč ni vspostavila poslanske imunitete. V teh dneh namreč Zmago Jelinčič bije boj znotraj svoje udarne stranke z razočaranim in zato nepokornim članstvom, ki mu grozi z izključitvijo iz stranke, kar on enako vneto dela z razdeljevanjem članskim knjižic ne-pokornežem. Po drugi strani pa so organi pregona in tožilstva končno razmejili od-govornostgospoda Zmaga Jelinčiča za dejanja pred njegovim zmagovitim jurišem v skupščino. . Če je verjeti ljudem okrog svojega predsednika in sredstvom obveščanja, je Zmago Jelinčič edini znani oboroženi poslanec, ki nimadovolje-nja za nošenje orožja. Prav z orožjem ali zaradi orožja pa bi si naj gospod Jelinčič nabral največ zamere neoborožene kulturne družbe, ki misli, da tako visokemu gospodu ne pritiče streljanje pod noge, priprava poskusa umora, obrekovanje, nedo-voljnena proizvodnja in pre- prodaja orožja, zaradi česar vsega so ga ovadili. Ob vseh ugibanjih in natolcevanjih o tem, ali bo gospod Zmago Jelinčič pred sodnimi pregoni za ščit uporabil svojo poslansko imuniteto ali ne, je ostal mož beseda in je ni. Mandatno-imuni-tetna komisija je kljub temu o primeru poslanca Jelinčiča razpravljala in se odločila, da obtožni predlogi gospoda poslanca pri njegovem državniškem delu ne bi obre- menjevali. Zoper takšno odločitev je imel pripomniti le Andrej Lenardič, sicer Jelinčičev strankarski tovariš, ker bi naj udeleževanje na vseh sodnih obravnavah, ki so že doslej znane, predstavljale pravo dirko od sodišča do sodišča in skupščine ter motilo funkcioniranje samega državnega zbora.No, člani omenjene komisije so menili drugače, Zmago Jelinčič pa zaenkrat tudi. N. I. NOVf.SOBA W4 Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Kaj se obeta Sloveniji po zamrznitvi plač? Poslanci ubij aj o delavce Ne glede aa to, da smo vajeni takšnih in drugačnih neumnih vladnih zakonskih predlogov, ki v parlamentu po pravilu dobijo zeleno luč, je zadnja odločitev državnih „delegatovu po vsem dopovedovanju sindikatov in široke slovenske javnosti o nesmiselnosti in škodljivosti zakona o zamrznitvi plač izbila sodu dno. Nič čudnega, saj so delavcem omejili plače ravno ljudje, ki so si le kratek čas pred tem določili astronomske osebne dohodke. V čem je največja tragika Zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač? V prvi vrsti v tem, ker se nedoumljivi, skrivnostni predsednik vlade oprijema že znanih modelov administrativnega omejevanja rasti osebnih dohodkov, ki so se doslej gospodarstvu vedno pokazali za kontra-produktivne in naravnost uničujoče za delavce. Poteza, ki jo milo rečeno lahko poimenujemo s sabotažo. Naravnost saboter-sko so v drugo glasovali tudi poslanci, ki so po prvem poskusu, ko je sporni zakon pogorel, „poravnali vrsteu in v večini zadali slovenskemu delavstvu smrtni udarec. Ni pa to milostni strel, temveč rana, ki pogojuje počasno smrt. Določa umiranje otrok slovenskih delavcev - od lakote. Zakaj? Med drugim zato, ker si ob uveljavljanju zakona o zamrznitvi plač, ki ga Ustavno sodišče Republike Slovenije lahko še vedno postavi na tehtnico, povprečna slovenska „delavska“ družina ne bo mogla privoščiti niti ustrezne prehrane. O družinah brezposelnih, ki bodo ob konstantnih prispevkih za socialno varstvo zamrznjenih bruto plač „srečnežev“, ki imajo delo, prejemale ob najbrž povečani inflaciji realno manjša nadomestila, sploh nima smisla govoriti. Zato, ker je lahko vsakemu jasno, da ne bodo na robu preživetja, temveč pod njim. Tam so že številni klošarji, ki bi jih že zdavnaj lahko namesto s tem romantičnim, po Parizu dišečim imenom, klicali s pravim - berači. Za njih socialne službe še niso našle ustrezne rešitve, trudijo se dobrodelne organizacije, ki pa so v zadnjem času preusmerile pozornost predvsem na begunce. Ob sprejetju zakona, ki bi v globalu osiromašil celotno družbo, bi v zahodnih demokracijah na ulice prišli poleg delavcev tudi premožni zdravo misleči. Vlade bi padale, poslance bi bilo sram. Pri nas se to najbrž ne bo dogodilo, ker smo Slovenci resnično narod hlapcev, delavcev z Kjugau pa je najbrž kljub vsemu premalo, da bi dali iniciativo. Kar tiče oblastnikov pa tako še niso slišali za „odstopu, kaj šele za „biti sram“. Franc Furland POL KILOGRAMA ZLATA Začetek nove velike nagradne igre za bralce in naročnike NOVE DOBE! Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) •Tajnica redakcije: Suzana Bober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žirb račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. Poslušate nas lahko vsak dan od 10.—14. in 19.—24. ure 107,8 Mhz Škofijska klasična gimnazija tudi v Mariboru? Sola za revne Po tistem, ko je kot na dlani, da bo škofijska klasična gimnazija v Ljubljanskem Šentvidu začela z delom letošnjega septembra, so na misel o tovrstni šoli prišli tudi v mariborskem škofijskem ordinariatu. Ideja je zdaj še v oblakih, najbolj zaradi pomanjkanja ustreznega objekta. Z vrnitvijo po vojni odvzetega premoženja, pa se bo najbrž v korist mariborske škofije premostila tudi ta ovira. Študent naj bo! Intenca zadnjih dogodkov na področju šolstva in nasploh družbenega življenja v novi slovenski državi kaže na to, da se bodo v skorajšnji prihodnosti lahko šolali le otroci bogatih staršev. Nič več namreč ne bo enakih možnosti, kakršne smo uživali v tisočkrat popljuvanem socializmu. Najbrž bodo zopet, predvsem na deželi, župniki odločali o tem, oziroma dajali možnost revnim otrokom odprte glave, da okusijo slasti učenosti. To bi najlažje izvajali v svojih, cerkvenih šolah, ki bi imele vse kvalitativne in zakonske karakteristike državnih šol. Klasična gimnazija, kot institucionalna univerzalna priprava na visokošolski študij, je kot nalašč za cerkvene potrebe in namene. „Gre nam predvsem za to, da bi pomagali nadarjenim mladostnikom. Maribor, ki ni imel nikoli škofijske klasične gimnazije, bi tovrstno šolsko ustanovo potreboval. Takšna izobraževalna ustanova, ki bi pokrivala potrebe celotne mariborske škofije, zahteva ustrezen objekt, tudi za internat, in svoj kader. Slednji naj bi izpolnjeval ustrezne izobraževalne, vzgojne in življenjske norme. Izhajamo iz prepričanja, da mora Škofijski ordinariat je v soseščini stavbe Krekove banke, ki jo je dobil v upra-vljenje Nov podvig kardiologov Kliničnega centra Presadili srce Na kliniki za srce in ožilje pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani so prejšnji teden 24-letnemu bolniku uspešno presadili srce. Zahtevno operacijo, ki je trajala več ur, je pod vodstvom dr. Toneta Gabrijelčiča opravil dr. Aleš Brecelj. Dr. Rajko Gračner in dr. Miro Kosin sta darovalčevo srce pripravila za presaditev, anestezijo sta vodila dr. Vesna Eržen ter dr. Franc Robič, pri presaditvi pa je med drugimi bil tudi dr. Darko Zorman, vodja programov presaditve srca. Klinični center v Ljubljani je s svojimi strokovnjaki že pred desetletji opozoril ves strokovni svet nase. Spomnimo se, da so strokovnjaki tega centra že pred petintridesetimi leti prvič opravili operacijo na odprtem srcu, pred več kot dvajsetimi leti napravili avto-koronarni spodbujevalnik srca, pred nekaj leti pa kot prvi na svetu opravili av-totransplantacijo srca. V noči s četrtka na petek so za 24-letnega nesrečneža z opešanim srcem dočakali morebitno rešitev: v prome- tni nesreči je izgubil življenje enako star nesrečnež, katerega srce bi darovancu lahko rešilo življenje. Po obsežnih pripravah in opravilih, s pridobitvijo ustre-znihm dovoljenj, so se lotili zahtevnega posega. Zdaj je vse odvisno od da-rovanca, če njegovo telo sprejme novo življenje. učitelj vplivati na učence s svojim zgledom." Mariborska škofija je revnejša od ljubljanske „Naši dobri nameni pa so še vedno le v mislih. Mariborska škofija namreč ni sposobna takšne ustanove in učiteljskega kadra vzdrževati. Na voljo nimamo niti ustreznega objekta. Z denacionalizacijo bomo do njega najbrž prišli, za zdaj še nimamo ničesar v rokah," pripoveduje Franc Zdolšek, stolni kanonik, ki predstavlja vez med Škofijskim ordinariatom in odborom za ustanavljanje gim- nazije pod taktirko Ivana Štuhca. Medtem ko si Ljubljanska škofija obeta z denacionalizacijo ogromno hektarsko številko gozdov, je mariborska v primerjavi z njo prava revica. Z doslednim uresničevanjem zakona o denacionalizaciji lahko pričakuje le 179 hektarjev vinogradov, 603 hektarjev njiv, 780 hektarjev travnikov in 1408 hektarjev gozdov. Številka se še zmanjša, če imamo v mislih porazdelitev tega bogastva med fare. Za primer bodo tako prišli na faro trije hektarji gozda. Škofijski ordinariat tudi nima posebno velikih „zemeljskih“ dobrin. Šola v Betnavskem gradu? Se pa lahko nadeja vrnitve parih stavb, ki bi bile primerne za vselitev škofijske klasične gimnazije. Škofijski ordinariat je tako zaprosil za vrnitev Pokrajinskega arhiva, glasbene in kmetijske šole in Betna-vskega gradu. Ravno slednja stavba je tista, ki jo imajo v mislih snovalci svetle ideje pomagati nadarjenim. Solidno vzdrževan, vendar oropan umetnin velike vrednosti, bo Betnavski grad mogoče v doglednem času gostil pametne glave praznih žepov ... Anci Solan /D Splošna banka Celje d.d. PODJETNIKI IN OBMNIKI Na področju poslovanja s tujino in republikami bivše Jugoslavije vam svoje sodelovanje ponujamo za: - opravljanje plačilnega prometa s tujino (izvrševanje nakazil, odpiranje akreditivov), odkup in prodajo deviznih prilivov; - odpiranje deviznih in tolarskih nerezidenč-nih računov ter opravljanje vseh poslov z njimi; - opravljanje plačilnega prometa s Hrvaško v SIT in GRD; - devizno kreditiranje; - garancijsko poslovanje s tujino; - izdajanje blagajniških zapisov - lastnih in Banke Slovenije Vse dejavnosti opravljamo za podjetja in obrtnike v Deviznem sektorju, Vodnikova 2, Celje. Z informacijami smo vam na voljo na telefonu 063/26-240. Vabimo vas, da se zglasite osebno v banki, kjer vam bomo posvetili ustrezno pozornost. Kako je umrl Franc Plohl, prvi direktor Radia Ptuj - Bodo priče po dvajsetih letih spregovorile Mučen in umorjen Je Franc Plohl, prvi direktor radia Ptuj, 15. no- so truplo videli, tudi po vembra 1971 res storil samomor, ali pa je bil tem, ko je bilo pripeljano žrtev političnega zločina. „Franc Plohl je sto- iz bolnišnice, trdijb, da so ril samomor", se je glasilo uradno pojasnilo nje- bili na njem jasno vidni sledove smrti, ki pa mu mnogi Ptujčani takrat niso ver- dovi mučenja. „Najprej smo jeli, in mnogi med njimi še danes trdijo, da so opazili, da je imel zlomljeno ga zaradi njegovega političnega delovanja zverin- čeljust in nos. Po vsem lesko mučili in ubili udbovci. lesu so bile vidne hude ote- kline. Ožgana je bila tudi Tistega novembrskega dne njegovega stanovanja), so, njegova roka.. Jasno so se vi-so Franca Plohla, sedečega v ko so videli, daje mrtev, po- deli sledovi mučenja", pripo-prižganem avtomobilu, našli klicali bolnišnico in policijo, veduje očividec, ki tega pri-mrtvega v njegovi garaži, ki je truplo takoj odpeljala zora kljub temu, da je pre-Njegovi prestrašeni domači, v bolnišnico. Tam so kot teklo več kot 20 let, ne ki jim je neznanec po telefonu sporočil, da se Franc nahaja v svoji garaži (garaža je bila precej oddaljena od vzrok smrti navedli zastrupitev s plinom oziroma samomor. Vendar pa očividci, ki more pozabiti. Skupaj s številnimi drugimi trdi, da je bil Franc Plohl žrtev politične zarote in zločinskih Smrt nesrečnega mladeniča Ruska ruleta v avtu Delavci UNZ Ljubljana so razvozlali skrivnostno smrt nesrečnega Mitje Mikca, ki so ga občani našli ustreljenega v avtomobilu! Šlo je spet za tragični zaključek mladeniške bahavosti. Prijatelja, ki sta bila priči nesrečnega dogodka, sta se tako ustrašila, da sta z brisanjem sledov in premikanjem trupla zmedla policijo. Mitja Mikec si je ob obisku dedka izprosil na posodo avtomobil lado in ključe od vikenda na Jezerskem. Usodnega dne se je tako obogaten odpravil k prijateljem. Prva dva je srečal že čez dobre pol ure pred gostiščem Planta, skupaj so se zatem odpeljali k enemu na dom. Kot kaže, je imel Mitja za prijatelje še eno skrivnost, ki jo je razkril takoj po prihodu v stanovanje. Izza pasu je namreč potegnil colt, kot v filmu v boben vstavil naboj, ga zavrtel in prislonil k sencem. Še preden bi se naj prijatelja zavedla, kaj se je zgodilo, se je nesrečni mladenič sesedel na tla. Ko sta zmedena in pretresena prijatelja malo prišla k sebi, se jima je zazdelo, da nesrečni fant še kaže znake življenja, zato sta ga odnesla v avtomobil, ga spravila na zadnji sedež in ga hotela odpeljati v bolnišnico. Toda groza, ki sta jo malo prej doživela, ju ni izpustila iz rok. Najprej so onega za krmilom začele pestiti težave z zagonom avtomobila. Ko ga je končno pognal, mu je po nekaj metrih vožnje groza omrtvila ude in pamet. V Grablovičevi ulici je zavil na pločnik in priznal, da ne more voziti. V strahu in grozi sta skušala pametno ravnati in se odločiti kako naprej. Nato bi naj ugotovila, da Mitja ne kaže več znakov življenja. Šele zdaj ju je pograbil strah. Po razmisleku sta prišla do ugotovitve, da bodo za prijateljevo smrt obtožili njiju. In spet je bil tu scenarij iz filma: z robcem sta previdno obrisala vse dele avtomobila, kjer bi se ga naj dotikala in jo jadrno ucvrla. Med potjo pa se je voznik spomnil, da je ostala sled na menjalni ročici, ki jo je on med vožnjo prestavljal. Zdaj sta se tihotapila v nasprotno smer, nazaj k truplu. Truplo nesrečnega Mi- tje je še vedno samevalo zgr-bančeno na zadnjem sedežu. Policija je po najdbi trupla, na katerem je bilo jasno videti, da je mladenič izgubil življenje zaradi strela v glavo, organizirala široko preiskavo. Sodeč po razburljivem življenju, kateremu se je mladenič po razvezi staršev prepustil, ni bilo moč izključiti tudi možnosti, da je žrtev obračuna. Kot so povedali na novinarski konferenci, so policisti in organi pregona zaslišali kar 71 ljudi, da bi odkrili oba mladeniča. Ta dva sta jo namreč po opravljenem brisanju sledi zavila v gostinski lokal in tam premlevala, kaj se je zgodilo in v kaj sta se zapletla. Policija je na obleki žrtve odkrila prah in s tem pravilno sklepala, da je bil mladenič ubit nekje drugje, privlečen ali prinešen do avtomobila in tam zapuščen. Zoper oba je sprožena ovadba, ker mladeniča kljub vsemu sumijo, da nesrečnemu prijatelju nista nudila pomoči. Najdba mladeničevega trupla v avtomobilu je zelo vznemirila občinstvo Ljubljane. - ez morilcev. Poleg izjav očividcev obstaja kar nekaj dejstev, ki potrjujejo takšne trditve. Nobena skrivnost ni, da je imel Franc Plohl kot direktor ptujskega radija, kar je bila v tistih časih politično precej odgovorna funkcija, ostre konflikte z vladajočimi politično-partijskimi strukturami. V letih 68 - 71 je bil eden od pobudnikov, ki so zahtevali konkurenco več kandidatov za volitve v zvezno skupščino. To je v tistih časih pomenilo resno grožnjo partijskemu monopolu, zato je postal tarča prave politične gonje. Proti njemu so enotno nastopile skorajda vse družbenopolitične organizacije, z izjemo sindikata kulturnih delavcev, ki ga je podprl. Gonja je potekala s strani ptujske partije, SZDL-ja, najhujši napade nanj pa je pod taktirko partije sprožila takratna ptujska ZSMS. Obdolžili so ga, da ni izvrševal sklepov partijskih kongresov, da sodeluje z opozicijo in končno tudi, da si je protipravno izplačal takratnih 5000 dinarjev. Nekaj mesecev po tej gonji so ga našli mrtvega. Nihče ni verjel uradnemu pojasnilu njegove smrti, med ljudmi je prevladalo splošno prepričanje, da gre v tem primeru za političen umor. Vendar pa je strah, da se ne bi kaj podobnega zgodilo tudi tistim, ki bi preveč govorili o tem, za dolga leta zaprl vsa usta. Zato je bila zelo poučna tudi skrivnostna smrt njegovega dobrega prijatelja Franca Pivka, ki je kmalu po smrti Franca Plohla na neki veselici nepremišljeno izjavil, da ve, kdo so morilci Franca Plohla. Ko se je odpravljal z veselice domov, se je ubil v prometni nesreči. Nekateri sumijo, da je bil tudi on zaradi svojih besed žrtev konstruirane prometne nesreče, saj naj bi preveč vedel in preveč govoril. Morda prave resnice ne bomo nikoli zvedeli, vseeno pa ostaja vprašanje, ki si ga v imenu pravice še danes zastavlja mnogo Ptujčanov: Kdo je ubil Franca Plohla? Zakaj vemo! Janez Vodnar Nova vrsta finančnega inženiringa Briljant in 18.000 mark * Vse številnejše tuje turistične agencije, predvsem angleške, ponujajo državljanom vzhodnih držav, med njimi tudi Slovencem, vabljive možnosti dopustovanja v lastnem apartmaju v najlepših svetovnih letoviščih. V tem poslu so zelo zagnane predvsem agencije z britanskega otočja, Iger megle res ne manjka, zato so tudi hjihovi posli precej megleni. Vse, kar potrebujete za vključitev v ta posel, je 18.000 nemških mark, s katerimi boste kupili svoj apartma ne-kje na najlepšem koščku našega planeta. Srečnica v računalniku Kako je mogoče, da ste ravno vi izbrani kot srečnež, „ki gaje izbral naš računalnik za nagradno igro Tranvvorld Leisure Europe Ltd. Jamčimo vam, da ste dobili našo nagrado - tridnevno bivanje za dve osebi v enem od luksuznih hotelov. Ravno tako boste sodelovali v žrebanju naše glavne nagrade, kjer bosta dva srečna para dobila sedemdnevno brezplačno bivanje v luksuznem hotelu v Franciji, Španiji ali na Kanarskih otokih." Vprašanje je, kako ste sploh prišli v ta „čudežni“ računalnik? Odkod podrobni podatki o vas in kdo deli nagrade brez razloga, pošiljajoč vam tople pozdrave iz Londona, za katere pa se kmalu pokaže, da jih morate sami plačati. Marsikdaj je že krzneni plašč, s katerim ste se sprehodili po mestu, odigral pomembno vlogo za akterje teh zanimivih iger. Gospo v razkošni krzneni jakni je v mestu ustavil ljubezniv mladenič, ki opravlja anketo. Predsta-vil seje kot predstavnik turistične agencije in postavljal na prvi pogled povsem nedolžna vprašanja: „Kam potujete na dopust, koliko misliti porabiti zanj, koliko zaslužite, ste poročeni, greste z možem, na koncu pa ime in priimek." Tri dni kasneje je bila ta gospa po telefonu obveščena, da je dobila briljantni prstan, saj je bilo prav njeno ime izžrebano. Zvečer naj pride po nagrado v nek luksuzen hotel in si zraven še ogleda prezentacijo »počitniških apartmajev". Pogoj za udeležbo na pre-zentaciji je, da se je udeleži s svojim možem in da imata oba solidne dohodke. V zelo tihi, prijetni atmosferi je za vsako mizo sedela gostiteljica, ki je zelo prepričljivo razlagala ugodnosti nakupa apartmajev v neki »Vera costi", plaži, ki jo objema špansko morje. Prstan s katerim so žrtve privabili na prezentacijo je še naprej čakal, saj je letovanje v lastnem apartmaju pač pomembnejše. Da bi stranke prepričali o ugodnostih takšne investicije, so menedžerji pripravili izračune, iz katerih je bilo razvidno, da stane desetdnevno namakanje v tujem morju 4000 mark, kar je v desetih letih 40.000 mark, za katerimi ne ostane nič drugega kot sicer prijetni spomini. Vendar pa, če kupite apartma, ki stane samo 18.000 mark, se lahko vsako leto vrnete na čudovito plažo, in če se slučajno naveličate Karibov, ga lahko za eno sezono zamenjate za kakšnega v francoskih Alpah. Saj poteka njihova veriga apartmajske sreče po vsem svetu. Neka dobitnica slovitega briljantnega prstana takole razlaga potek prepričevanja: »Uslužbenci agencije so tako ljubeznivi, da vam je prav nerodno, če ničesar ne kupi- te". Ob koncu prepričljivega prepričevanja menedžer doda še tole: »Da bi se lahko takoj vključili v verigo apartmajske sreče, je pogoj le, da takoj vplačate 18.000 mark, ali vsaj kolikor imate s sabo, če pa denarja trenutno nimate pri sebi, vas bo nekdo od naših uslužbencev zelo rad spremil domov, ali pa boste pogodbo sklenili' s posredovanjem banke - vendar pa je pomembno, da to storite takoj, saj drugače izgubite provizijo." »Mlado dekle, zelo lepo, ljubeznivo in prepričljivo, nas je peljalo k mizi, kjer so sedeli obrtniki in gospe z obilo nakita na sebi -vse se je bleščalo od bogastva. Prikazovali so diafilme, tv spote, razlagali kataloge, menedžer pa je v prepričljivi angleščini, ki so jo izvrstno prevajali, pojasnjeval, da je njihova agencija edina legalna, vse ostale pa so prevarantske in propadle," pripoveduje gospa, ki je ta spretno zastavljeni cirkus ni prepričal. »Prepričevali so nas, da so naši podatki shranjeni v Londonu v računalniku. Ko pa sem le uspela vprašati, kaj je z mojim prstanom, zaradi katerega sem tudi prišla, sem zvedela, da je tu nekje, a menda je potrebno plačati še 15 funtov, da bi varno prispel iz Anglije ..." Pri preverjanju poslovanja takšnih agencij se je pokazalo, da denar, ki ga lete pobirajo od naivnežev, izgine brez sledu, o kakšnih kupljenih apartmajih ni ne duha ne sluha. Očitno razne verige sreče »Fair play“, »Catch The Catch" in podobne ne uspevajo več, vendar pa spretni goljufi kljub temu ne odnehajo zlahka in odkrivajo nove še bolj prefinjene načine, s katerimi še vedno dokaj uspešno polnijo svoje žepe. Adriano Ferrari Janša zamenja! staro vojašnico za novi "Pentagon" Barantanje Podjetje IMOS d. d. je od Ministrstva za obrambo RS dobilo v uporabo zemljišče in objekte bivSe vojašnice JLA »Ljubo Šercer", v zameno pa bo zgradilo Janšinemu resorju novo poslopje. Tako bo na lokaciji stare avstro-ogrske kasarne Cez par let stal poslovno - nakupovalni, hotelski in stanovanjski center, ob Dimičevi ulici pa prelestna zgradba, že vnaprej krščena za »Pentagon". JanSa, ki se bo lahko v novo poslopje vselil že čez slabo leto in pol, je najbrž spet prinesel okrog državo in s tem tudi davkoplačevalce. Tokrat najbrž nehote. s sanjami ...v zameno katere bo podjetje IMOS Janševemu ministrstvu v »dolgoletni" lukrui ... zgradilo atraktivno stavbo, kakršno je izrisal računalnik Študentov in učencev ni škoda Po »veličastni" zmagi slovenske teritorialne obrambe nad JLA so objekti slednje, med katere spadajo predvsem vojašnice, Šolske in zdravstvene ustanove ter takšna in drugačna skladišča, pripadli državi Republiki Sloveniji, ki jih Je dala v upravljanje obrambnemu ministrstvu. JanSev resor se Je, okrepljen in razširjen, iz Zupančičeve ulice v srediSču mesta preselil za Bežigrad v prostore bivSega internata SploSne srednje vojaSke Sole »Franc Rozman — Stane", vojaškega hotela Triglav in blokov SMELT-a. Nekateri poklicani so takrat opravičevali selitev poleg zares prevelike utesnjenosti v ulici, ki nosi ime naSega avtorja otrokom priljubljenih »Mehurčkov", tudi s trditvijo, da vojaška ustanova, ki predstavlja ob morebitnem napadu prednostni cilj uničenja, iz varnostnih razlogov ne spada v srediSče mesta. Gnezdo, ki si ga je JanSa spletel v objektih (nekdanje vojaSke gimnazije ni oskrunil), ki jih je JLA postavila v sedemdesetih letih na odkupljenem zemljišču, v bližini katerega sta dve fakulteti, srednja Sola, internat in kopica Študentskih domov, pa iz istega varnostnega staliSča tudi ni najbolj, posrečeno izbrano. »Osebno nisem sledila polemikam, mislim pa, da je v. interesu vseh mest, da so vojaSki objekti čim dlje od njih," podaja osebno mnenje Vlasta JaluSič, v. d. direktorja Mirovnega instituta v Ljubljani. Za Janšo so kopali voj'aki JLA Kakorkoli že, JanSa se je odločil na ugodni lokaciji zgraditi svojo trdnjavo. Njegovo kraljevanje v zgornjem nadstropju. nekdanjega Triglava in naselitev njega podložnikov v bivSem internatu ter Smeltovih blokih je le začasna reSitev. Posebej, če se bo obrambni minister sčasoma odločil tuje častnike zamenjati z domačimi, ki bi se vsekakor lahko najboljše izSolali ravno v moderni zgradbi nekdanje vojaSke gimnazije, ki bo v prihodnosti bodisi kot vojaSka srednja Sola ali akademija najbrž prej nosila ime po Leonu Rupniku, kakor Francu Rozmanu - Stanetu. Slovenski’ mladci bodo pač najverjetneje zopet stanovali v internatu, ki ga, roko na srce, JanSini uradniki niso prav nič pokvarili. Slednji, z JanSo na čelo pa bodo takrat že ugodno udomljeni v prelepem Sestetažnem objektu na mestu, kjer že skoraj dve desetletji zeva velika luknja. V začetku sedemdesetih let je na jugozahodni strani vojaškega hotela »Triglav" nameravala JLA v svojem kompleksu zgraditi objekt poveljstva 9. armadnega območja. Po letu 1976, ko je prišlo do ukinitve tega poveljstva, pa je padla v vodo tudi tovrstna zidava. Izkopana jama je ostala. Janša kupčka s še vedno formalno lastnino JLA Kdo je pobudnik zanimivega barantanja med Ministrstvom za obrambo RS in podjetjem IMOS, ni znano. Še vedno tudi ne bi imeli niti približne predstave o novem »Pentagonu", če bi se zanašali na informacije iz JanSinega resorja, do katerih je težje priti kakor do ptičjega mleka, saj Je baje stroga vojaSka tajnost tudi Število koles na tanku T-72, da o T-84 sploh ne govorimo. »IMOS d. d. je v začetku leta 1992 sklenil pogodbo z Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije, ki določa, da je slednje plačalo izgradnjo svoje upravne stavbe s prenosom pravice uporabe zemljišča in objektov bivSe vojašnice Ljube Šercerja. Postopek je v fazi zemljiške vknjižbe pravic obrambnega ministrstva, saj je zdaj kot lastnik Se vedno vpisana JLA. NaSe podjetje se Je obvezalo zgraditi objekt, katerega formalni investitor Je obrambno ministrstvo," pojasnjuje Imosov Komercialni direktor Gortan Dobrila. Načrt »Pentagona" je izdelalo podjetje iz JanSinega Grosuplja Vodja Imosovega projekta Marko Vogrič Je oseba, od katere je mogoče dobiti konkretne podatke. »Ministrstvo za obrambo RS, za razliko od prejšnjega sekretariata, ki je bil predvsem privesek JLA, nastopa kot državna firma, ki Se nima svoje 'poslovne’ stavbe, v kateri bi lahko funkcionalno zaključila svojo dejavnost. Država za izgra- dnjo nima denarja, zato je priSlo do svojevrstne kompenzacije:" »Načrt, ki ga Je izdelal Projektivni biro iz Grosuplja, predvideva Sestetažno zgradbo s 14.500 kvadrati, ki jo bomo začeli graditi letoSnje poletje in naj bi bila vseljiva v Šestnajstih mesecih," je optimističen dip. ing. Marko Vo- grič. - Vodstveni delavci IMOS-a trdijo, da je vse objavljeno in sploSno znano. Pa vendar ni tako. še vedno ne želijo povedati, kolikšna je vrednost novega objekta in na koliko je sodni izvedenec ocenil šercerjevo kasarno. Vsekakor pa ne skrivajo, da se mora računica iziti v njihovo korist, tako da bo njihovo delo poplačano. Druga zamenjava vojašnice je -zadnja Menda je primer šercerjeve vojašnice prva točka, kjer sta se na isti valovni dolžini ujeli Mesto Ljubljana in država oziroma obrambno ministrstvo. Najbrž zato, ker je prvo paviljonsko vojašnico, ki jo je zgradila Avstro - ogrska po katastrofalnem potresu 1895, mesto leta 1933 zamenjalo za šempetrsko vojašnico, v kateri so sedaj prostori Onkološkega instituta. Skratka, mesto je zadovoljno, da se bo znebilo*neestetske vojašnice, za katero nekateri mehijo, tudi Zmago Jelinčič, da je pod spomeniškim varstvom. Od direktorja Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine je mogoče izvedeti, da je njegova asociacija sicer vodila severno vogalno stavbo vojašnice kot zaščiteno. Poskušala jo Je kot taksno ohraniti, vendar je na koncu dala soglasje za ruSenje. Za Bežigradom bo torej IMOS najprej poruSil prav vse vojaSnične stavbe, nakar bo začel na veliko graditi. Po na natečaju prvonagrajenem načrtu arhitektov Andreja Mlakarja in Ferda Jordana bo ob razširjeni Dunajski cesti zrasla nova četrt. Nekje na mestu do pred časom zaščitene severozahodne vogalne vojaSnične zgradbe bo stal hotel krožne oblike s petsto posteljami, ki se bo proti jugu »nadaljeval" s poslovno-trgovskim-nakupovalnim centrom. Jugozahodno vogalno zgradbo bo »nadomestil" poslovni objekt trikotnega tlorisa. Za temi »palačami" bo vzporedno z Dunajsko cesto potekal zeleni pas, ki bo na vzhodni strani sedanje vojašnice po vsej dolžini zaključen s prestižnimi stanovanjskimi zgradbami. Pod celotno četrtjo je predvidena dvonadstropna garaža. Kdo se je zakupčkal? Na prvi pogled je vsa stvar okrog menjave »Pentagon" - »Šercer" kristalno jasna in poštena. Ne dvomimo, da je taksna tudi po veljavnih predpisih in določilih. Vseeno pa bi bilo zanimivo sliSati JanSin odgovor na par vprašanj. Je prepričan, da ni v navdušenju nad čimprej dokončanim »Pentagonom” prepoceni zamenjal državno lastnino, ki predstavlja v proračunu tudi del sredstev, ki jih morajo za vojsko odtegovati davKopiačevalci? Ve kot diplomant FSPN, kjer je med drugim položil tudi izpit iz politične ekonomije, da se vsa podjetja obnaSajo profitabilno, in da IMOS ne more biti nobena izjema? Si predstavlja, za kolikokrat bo vrednost nove četrti prekašala ceno njegovega »Pentagona"? Zakaj je načrt za izvedbo Pentagona izdelalo ravno podjetje iz njegovega rojstnega mesta, pri čemer je bil odgovorni projektant Matjaž Tumori res iz drugega konca? Kako to, da je Zavod za spomeniško varstvo kar tako dopustil ruSenje zgradbe pod svojo zaSčito? Glede na to, da na nobeno od teh in Se na mnogo neizrečenih vprašanj najbrž nikoli ne bomo dobili odgovora, bi bilo lepo od gospoda ministra, da nam pove vsaj to, koliko let Se namerava poveljevati naši vojski, da si je dal postaviti tako razkošno poveljstvo. Tekst in slike, Franc Furland NOVf 190BA •J” 350 Ingradovih delavcev je že štiri mesece na čakanju brez vseh dohodkov. Direktor 4.000 mark plače - delavci pa na cesti - 0^°^ GlV ^ # Namesto plač hočejo stroje V četrtek se je 350 Ingradovih delavcev, ki so že štiri mesece na čakanju, zbralo v Ingradovih prostorih in v pogovoru z direktorjem Karlom Ferjaničem zahtevalo odgovor, kaj bo z njimi oziroma z njihovimi plačami, ki jim jih podjetje dolguje še za oktober, december, januar in februar. Odpravnine čez dve leti! To srečanje je spodbudila ponudba poslovodstva, ki meni, da je za presežne delavce najbolje, da se kot tehnološki viški prijavijo na zavodu za zaposlovanje, odpravnine v višini 250 tisoč tolarjev pa bi jim izplačali šele takrat, ko delavci ne bi bili več upravičeni do denarnega nadomestila z zavoda za zaposlovanje, kar za nekatere pomeni šele čez dve leti. čakajoči delavci menijo, da jih želita glavni direktor Karel Ferjanič in direktor obrata UNG Mehanizacija, iz katerega .je največ čakajočih, na ta način izigrati, zato zahtevajo izdajo Ustin za razliko med prejetimi plačami in tistim, kar jim pripada po kolektivnih pogodbah, kakor tudi za oktobrsko plačo, ki je še niso prejeli in tudi ni dosti verjetno, da jo bodo. Nadalje vztrajajo, da odhajajočim delavcem takoj izplačajo odpravnine, kot se je to v podjetju delalo v minulih letih. Za vse tiste, ki bodo pri- javljeni na zavodu za zaposlovanje, zahtevajo tudi dvig osnovne plače za 47 odstotkov, kar bi njihove sramotno nizke dohodke vsaj približalo zahtevam kolektivnih pogodb in pomenilo višje nadomestilo za brezposelne delavce. Delavci so vztrajali tudi pri tem, da presežnim delavcem, ki bi želeli odkupiti osnovna sredstva, to omogočijo in pri tem nakupu upoštevajo kot njihov delež tudi odpravnino. Želijo tudi, da jim ponudijo v najem objekte in jim s tem omogočijo samozaposlitev, kot je bilo že pred časom obljubljeno. V zvezi s tem so direktorja povprašali, zakaj Ingradove objekte zunanjim organizacijam in zasebnikom oddajajo v najem, medtem ko domači delavci te možnosti nimajo? Bodo delavci lahko odkupili stroje? Delavce je zanimalo, kje je denar od prodaje številnih objektov, počitniških domov in podobnega, kar je podjetje že pred časom prodalo. Glede odpravnin jim je direktor Ferjanič zatrdil, da jih je za vse delavce nemogoče takoj zagotoviti, saj odprodaja njihovih objektov ne poteka tako, kot bi si želeli in tudi ugodno ceno je v teh časih težko iztržiti. Denar, ki ga je podjetje v preteklosti dobilo s prodajo počitniških domov, so v naj večji meri porabili za plače. Tiste čakajoče, ki so se in je namesto tega raje gože pred časom prijavili za voril 0 licitacijah objektov odkup osnovnih sredstev, jn parcel, čeprav je delavce je zlasti zanimalo, kdaj in zanimala predvsem meha- in možnosti podjetja je bilo med vidno prizadetimi delavci, ki jih nasvet, naj se prijavijo na zavodu za zaposlovanje, seveda ni mogel zadovoljiti, pač pa jih je kvečjemu še bolj razbesnel, slišati tudi takšne medklice: „Ti imaš 4000 mark plače, mi pa ničesar. Pojdi v ... Te ni sram vzeti takšne plače? Ubil te bom!“ Svoje pa je slišal tudi sindikat, s katerim delavci ravno tako niso bili zadovoljni, saj po njihovem mnenju zanje ni s storil dovolj. Predsednica sindikata Danica Jug je zavrnila obtožbe na račun sindikata in poudarila, da je sindikat vložil kolektivno tožbo zaradi neizplačanih oktobrskih in novembrskih plač. Poleg tega so vložili tudi vse tožbe za odpravnine in sprožili revizijski postopek zaradi odprodaje premoženja, ki gaje nekdanji direktor Golob pod ceno prodajal. Celjsli^tupan Anton Rojec ^siaja^sedHu ^ ' En glas za zaupnico pod kakšnimi pogoji bo to možno. Predvsem so hoteli vedeti, kako bo potekal odkup osnovnih sredstev oziroma premičnin, delovnih strojev, orodij in tudi materiala, kar jim je bilo obljubljeno že pred tremi meseci. Zanimalo jih je, zakaj je vsa stvar okoli tega odkupa zastala, čeprav je vrednost osnovnih sredstev znana, saj jih je ocenil sodni izvedenec. Po njihovem mnenju Ingradovo vodstvo . nikakor ni pripravljeno do-voliti internega odkupa me-hanizacije in orodij delav- nizacija. S tem v zvezi so vodstvu očitali pristranskost, saj naj bi v preteklosti takšen odkup omogočilo samo privligirancem ne pa vsem zainteresiranim. Bes razočaranih! Vseskozi med direktorje- cem, ki bi si to želeli. Direktor Ferjanič na to ni znal dati točnega odgovora Vendar pa delavci dobro vedo, kako počasi meljejo sodni mlini, zato jih tudi ta razlaga ni zadovoljila. Direktor Karel Ferjanič jim je obljubil, da bodo v primeru, če se bo položaj izboljšal in pokazala potreba po ponovnem zaposlovanju, naj-vim pojasnjevanjem stanja prej ponovno zaposlili svoje delavce, ki bodo prijavljeni na borzi. Čakajočim delavcem je tudi zagotovil, da bodo dobili 70 - odstotno decembrsko plačo najpozneje -»gh do srede, vendar pa jim glede januarske plače ni mo-gel dati nobenih zagotovil. Janez Vodnar IŠk. Loka iKidriSeva 58 JELOVICA tel.:06Mli taOMMr Na ponedeljkovem skupnem zasedanju zborov-celj-ske občinske skupščine je bilo pričakovati končni obračun med celjskim županom Antonom Rojcem in strankarskimi političnimi veljaki, ki so že dolgo zdaj bolj zdaj manj glasbo zahtevali njegov od-stop. .Po končani vladni krizi v mestu ob Savinji naj bi končno „vrgli“ trmastega moža in napravili prostor strpnejšemu, bolj odprtemu dogovarjanju v občinskem vodstvu. Vendar so predsednika podcenjevali in čeprav komaj, je v nekem smislu ponovno izšel kot zmagovalec. Dolge ure so poslanci zapravili v dokazovanju, da si Celje, kot je predlagal župan Anton Rojec, ne more privoščiti nepoklicnega župana, kajti postopno drsenje navzdol in razvojno zaostajanje sta v zadnjih dveh letih vedno bolj očitna. Tega, so menili odborniki, ni mogoče naprtiti bivši enopartijski zadušljivosti in neekonomskemu obnašanju, pač pa bodo odgovornost za vse to morali na svoja ramena prevzeti sedanji oblastniki. Nepoklicni župan torej v nobenem primeru ne pride v poštev in pre- dlog Antona Rojca, da bi on do izvolitve novega predsednika opravljal neprofesionalno njegove funkcije, so gladko zavrnili, mimogrede pa še pošteno okrcali župana, ki za celjski napredek v času mandata naj ne bi napravil kaj posebej pomembnega. Anton Rojec je vzel sam sebe v bran in pozval odbornike, naj povedo, kdo je tisti, ki je napravil več od njega, saj so se vsi poslanci v republiški skupščini iz Celja grebli samo za lastne koristi, interes občine jim je bil deveta briga. Seveda je bila ta- Studio za propagandno fotografijo in film, d.o.o. Roman Fonda * 63000 Celje; Trg svobode 10; V 063/28-713 ko j reakcija - poslanci le niso bili tako brezvredni. Po precej ostrih besedah je župan predlagal, naj poslanci glasujejo o njegovi ra-zrešnici. Oni so hoteli odstop, Rojec pa ne in ne. Kot že tolikokrat je zmagala njegova in glasovali so tajno. Oddali so en glas premalo za njegovo razrešnico in mu torej hočeš nočeš izrekli zaupnico, s tem pa mu hkrati onemogočili neprofesionalno opravljanje funkcije in odhod v predčasni pokoj z vsemi ugodnostmi republiškega poslanca, ki ugasnejo 23. marca. Poslanci so imeli za obiranje še drugo kost. Nepreklicni odstop podpredsednika skupščine, ki naj bi ga župan Anton Rojec za tri mesece zamolčal. Maks Bastl je namreč 23. decembra lani na razširjeni seji predsedstva dejal, da zaradi nezaupanja nepreklicno odstopa in županu še istega dne vročil odstop tudi v pisni obliki. Anton Rojec je menil, da v tednih in mesecih vladne krize to vprašanje ni tako pomembno, da bi ga dal takoj na dnevni red in ga je kljub zahtevi Maksa Ba-stla, naj da reč na prvo naslednje zasedanje, zadržal in dal v presojo poslancem potem, ko je zadeva pricurljala v javnost. gotovinski predsezons POPUSt popust za opuščeni program DO -] /—V 'V i _v_§.9 EJENE llirosntsKo »osojno 1+3... brezobrestno, 1 + 6... 12% obresti CELJE, Božičeva 3, tel.: 063/25-881 DOSTAVA NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA Nova poslovna enota UBK Univerzalne banke v Šmarju pri Jelšah Hitri in prijazni bankini „ .. ciilr n TTtttf H»ilr»-. ITn« vrp*rlnr»clmTni r»i 7m Od ^ začetka marca so Šmarčani bogatejši, ne v žepih ali na hranilnih knjižicah, pač pa pri storitvah in uslugah, ki jih bo nudila novonastala poslovna enota UBK Banke s sedežem v Ljubljani. Vizija nove banke, sodobno opremljene in lepo urejene, je uresničiti individualen pristop do klientov in hkrati celovito obravnavo, predvsem pa doseči ažurnost in delati v imenu ustrežljivosti. V poslovni enoti so zaposlene tri delavke, blagajničarka, komercialistka-blagajničarka ter direktorica Marta Vahčič, diplomirana ekonomistka, ki bo bedela nad poslovno strategijo in potezami sicer majhne banke, ki pa danemu okolju zadostuje in ga zmore ustrezno pokrivati. Ob polni postavitvi načrtujejo v banki šest zaposlenih. Pred letom in pol so se v Šmarju začeli spogledovati z željo, da bi ustanovili svojo finančno organi- zacijo, in sicer hranilnico. Na projektu so skupaj s sedanjo direktorico in Marjanom Babičem, direktorjem Jelše Šmarje, delali več kot eno leto, vendar zaradi sprejete zakonodaje, moratorija, ki ga je sprejela Banka Slovenije, projekta niso mogli izpeljati do konca. „Bili smo pred dilemo, kaj storiti in namenili smo se povezati z eno od poslovnih bank, ki bi pokazala pripravljenost v naši občini ustanoviti svojo poslovno enoto. Po srečnem naključju smo vzpostavili Prvi dan poslovanja in prva hranilna knjižica stik z UBK Banko, Univerzalno banko iz Ljubljane, ki v svoji poslovni politiki predvideva tudi ustanavljanje drugih poslovnih enot v manjših krajih, v Šmarju je četrta po vrsti ob poslovnih enotah v Škofji Loki in Murski Soboti," je povedala direktorica Marta Vahčič. V oktobru je UBK banka, ki deluje v Ljubljani od leta 1990, v Šmarju ustanovila svoje predstavništvo, ki je imelo nalogo pripraviti vse potrebno za pogon ter delovanje nove poslovne enote in tudi že opravljanje del promocije na terenu vzporedno s pridobivanjem strank. Do 5. marca, ko so banko uradno odprli, jim je že uspelo vzpostaviti stike s pravnimi osebami in napeljati vezi za nekatere posle. ..Poudarek v delovanju naše poslovne enote bo na komercialnih poslih, ker je organizirana tako, da bodo vsa zaletna dela opravljale službe na ljubljanskem sedežu banke. Osredotočili se bomo na delo z malimi pravnimi osebami in obrtniki, seveda bomo delali tudi nekatere posle z občani, ker menimo, da predstavljajo pomemben vir dolgoročnih sredstev. Naša vizija je, da bi se klientom posvečali čimbolj individualno in hkrati dosegali celovito obravnavo, saj že v našem dosedanjem delu ugotavljamo, da zlasti manjše pravne osebe in obrtniki tovrsten pristop potrebujejo. Skušali bomo biti ažurni in ustrežljivi, izhajali bomo iz potreb naših strank," je obljubila Marta Vahčič. V sedanji fazi razvoja lahko v poslovni enoti UBK Banke opravljajo za pravne osebe vse posle s področja tolarskega in deviznega poslovanja, stranke lahko preko njihovih uslug poslujejo tudi s tujino, s tem da vsa zahtevnejša dela opravijo na sedežu banke v Ljubljani. Izvajajo tudi factoring storitve ter poslovanje, ki predvideva odkup terjatev do tujine in tudi poslovanje z Medijski zapleti o preoblikovanju zdravilišča n, v Rogaški Slatini (LjULJM muslimanski svet. Vi očitno ne berete muslimanskih časopisov npr. Bril Al, v katerem črno na belem piše, da ste v 2. svetovni vojni bili v breme muslimanom in ne fašističnim srbom. Muslimani vzhodne Bosne smo umirali, hrano in dom pa nudili Vam in vašim vlačugarskim ženam, materam, sestram in ostalimi Pazite g. MihelJ, ne žalite našega "RAhaDANA", saj Je kakor Triglav napram vašemu usranemu božičufi{)ajhni vzpetini. V glavnem štabu SDa %a slovenijo Vas g. Mihelj še nismo obsodili, toda Vi h in vaše intomišl jenik* č * Jr a hudi kazen. Vee za ALAiiA, kaznovati v.-.a, ki ho proti A*j-hL. ALAH JE. NAJVEČJI ! . , _ bsniic Cmer Ljubljane Upravnika Čaka huda kazen Antonu Mihelju je zavrnitev hrane pomenila kapljo čez rob, zato je napisal pismo, ki je bilo objavljeno 20. januarja v časopisu Delo. V njem je blago okrcal begunce in domačine, ki so za njih zadolženi. V času enomesečnega odpovednega roka kuhanja hrane za begunski center v bivši vojašnici pa je prejel pismo sila delikatne vsebine. Pisanje, v katerem mu je obljubljena huda kazen iz domnevnega glavnega štaba SDA (Izetbegovičeva stranka) za Slovenijo, ima na koncu s pisalnim strojem natipkan podpis Osmič Omer. Slednjega Je Mihelj poskušal priklicati po telefonu, vendar mu ni uspelo. Je pa zato nam. Osmič Omer ali pravilno Omer Osmič, ki zares živi v Ljubljani, Je bil silno začuden nad pisanjem, ki nosi njegov podpis. Niti ni napisal pisma niti ni bil v Ajdovščini niti ni bil kadarkoli v Izetbegovičevi stranki. Bil Je sicer član Matice Bošnjačke v Zuerichu, ki pa ni ne versko ne politično obarvana. Lastnik slovenskega državljanstva že štiriindvajset let živi v naši državi in Je vseskozi zaposlen v ljubljanski mestni skupščini. Policijsko zasliševanje, ki je sledilo po tistem, ko je upravnik predal pismo v „roke zakona" in vlačenje njegovega imena po časopisih, je *a Omerja Osmiča sila neprijetna zadeva. ..Miloševič nikoli ne bi mogel plačati tako dobre reklame, kakršna pomeni zanj mnogo, saj gre za netenje nestrpnosti med ubogimi begunci in domačini, v resnici za umetni spor med dvema narodoma v Sloveniji," Je prepričan človek, Cigar ime si Je nekdo očitno izposodil. Zakaj Osmič? Prva različica je recimo ta, da nekje v Sloveniji zares obstajaglavni štab SDA, ki seje odločil začeti versko vojno ..džihad" in kaznovati vse, ki so proti muslimanom. če odvržemo varianto, da Je vse pisanje zgolj ponesrečeno opozorilo, se lahko opremo tudi na možnost potencialnega srbskega poskusa skregati Slovence in muslimane. čisto zase ali v navezi z zadnjo možnostjo pa se odkriva kar sama od sebe verjetnost povezave Osmičevega imena na grozilnem pismu, ki ga je prejel upravnik doma za starejše občane, in pisma, ki so ga uslužbencu ljubljanske skupščine objavili v Delu z dne 6. januarja. V besedilu, ki nosi naslov ..Odgovor proti islamski (srbski) nevarnosti" in Osmičev podpis, piše med drugim: ..Slobodan Miloševič in njegov štab bosta vsekakor odlikovala in nagradila pisca Krešimirja Melerja ter Mirjano Glušac, ki sta v osrednjem časopisu Delo dne 22. 12. 1992, tik pred božičnimi prazniki in ob zmagi srbske Miloševičeve stranke na 'svobodnih' volitvah, opozorila slovensko javnost na 'islamsko nevarnost'." Nesporno je to, da Je, kdorkoli pač že je natipkal pismo, želel z izposojo imena posredno škoditi Osmiču. To mu je v glavnem uspelo, kar se tiče policijskih neprijetnosti, ki Jih je moral prestati nič krivi ..podpisnik". Vsakemu pametnemu človeku pa je lahko takoj jasno, da tovrstnega pisma ne bo s polnim imenom podpisoval normalen državljan z naslovom v telefonskem imeniku. Tudi šturski župnik ga je dobil Grozilno pismo napisano „na roke", po pisavi sodeč Zenske, in s podpisom ..Muslimanka Zada", naslovljeno na g. Lojzeta Šinkovca, župnika v Šturijah, Je pred kratkim prispelo tudi v župnišče. Župnik, najbrž v Ajdovščini zadnji človek, ki bi si zaslužil brati tovrstno vsebino, si je očitno nakopal jezo nekoga iz begunskega centra, ali izven ograje bivše vojašnice, zaradi muslimanskega praznika Ramadana. Kakorkoli že, žig je „udaril(a)" uslužbenka (ec) pošte v Ajdovščini. Pred začetkom muslimanskega svetega meseca sta h g. Šinkovcu prišla namreč Ari Begovič, predstav- nik beguncev, ki že dalj časa živi v Ajdovščini, in muslimanski hodža ter zaprosila za gostoljubje njunih vernikov v dvorani Marijinega doma, kjer bi opravljali dnevne molitve. Po tistem, ko Je moral povprašati za mnenje o uporabi zelo zasedene dvorane s takšnimi in drugačnimi kulturnimi in društvenimi manifestacijami, Je glede na negativno mnenje uporabnikov o odstopu dvorane g. Šinkovec dal za muslimanske vernike neugoden odgovor. Vse poti vodijo v begunski center V begunskem centru, kjer Je trenutno okrog 550 beguncev, smo naleteli na prijazen sprejem pregnancev in malce manj s pozitivnimi čustvi obarvan „dober dan" upravnice Tanje Slemič, sicer lepe ženske, ki pa se ji vidi, da Je baje diplomirala šele pred dvema letoma, in da opravlja prvo službo. Problem je bil predvsem v tem, da nismo imeli nekakšnega dovoljenja od nekakšnega urada za nekakšno delo med begunci. Ko smo več mesecev pisali dve strani našega časopisa v srbohrvaščini za begunce, na katerih so se med drugim iskali in našli mnogi ..izgubljeni" iz BiH, ga brezplačno razvažali po begunskih centrih, Kjer ga mnogi ..upravniki" niso bili sposobni niti razdeliti med naslovnike, kar Je bil eden izmed povodov, da smo odstopili od projekta, nam ni bilo treba imeti nikakršnih dovoljenj. Sicer pa se človek uči, dokler živi, stara misel, vendar v Ajdovščini sila uporabna. „Eno je bilo to, kar seje dogajalo v centru v zvezi s hrano, drugo pa je upravnikovo pisanje. V pismu, kije bilo precej nacionalistično obarvano. Je pisal kot Anton Mihelj. Razen tega, da skrbi za hrano, nima nikakršnega vpogleda v delo centra. Grožnja, ki jo je prejel, Je samo odziv. Pred začetkom ramadana se je za praznovanje priglasilo 155 oseb. Preko humanitarnih organizacij in rdečega križa smo zaprosili za dodatno hrano. Problem molitve smo rešili tako, da smo jim namenili poseben prostor," je bilo mogoče izvedeti od upravnice, ki je poudarila, da se v centru pojavljajo tudi specifični psihološki problemi. Kako muho spremeniti v slona? Kakor rada razlikuje stvari Tanja Slemič, Jih lahko v primeru grozilnih pisem diferenciramo tudi mi. Edina skupna točka obeh pa Je v praksi strmo potenciranje zapleta, ki bi lahko dobil vse karakteristike mednacionalnega In prestopil meje lokalnega. Podvomiti je, da bo policija, ki Je kot po običaju najbrž tudi tokrat v temi, izsledila pisce in jih obtožila za neokusno početje. V najboljšem primeru bi z razkrinkanjem pišočih in z razgaljanjem njihovih motivov široki slovenska in muslimanska Javnosti postavili stvari na svoje mesto. Dotlej pa bo na žalost po Sloveniji lazil črv sumnjičenja. In to vse zaradi -džuveča. V Ajdovščini so ga. vsaj sodeč po pogovorih z domačini in nesrečnimi begunci, že uspešno za- redili' F. Furland Slike: LucaS NI RES... - da v Sloveniji razsajata slinavka in parkljevka. Res pa je pri nas veliko slinav-cev in parkljev. Pri koritu. - da je Kučan zapustil mariborski Tali-jin hram, ker mu Hamlet ni bil všeč. Res pa je, da najbrž ni bil všeč Hrvatom. - da je sindikaliste, ki so protestirali pred slovensko skupščino, zeblo, četudi jim je vlada zamrznila plače. Kljub hladnemu dnevu jim je bilo vroče, saj so od jeze kar žareli. - da so samo Grosovi liberalci in Lojze Peterle tožarili Slovenijo v tujini. Sedaj počnejo podobno tudi svobodni sindikati, ki so na Svet Evrope in še štiri tpje naslove poslali ogorčeno pismo, v katerem tujino obveščajo, da ne bodo prevzeli odgovornosti za posledice socialnih nemirov, ki bodo marca pretresli Slovenyo. - da bodo štrajkali samo delavci. Pridružili se jim bodo tudi kmetje, ki bodo za na-menček brezplačno razdeljevali mleko (verjetno stavkajočim delavcem) in blokirali ceste. Kot da so pozabili, da se naša vlada tako ali tako prevaža s helikopterji. - da je za Mariborčane smrt ostala edini izhod. Tudi to se spremiiya, saj so v Mariboru najemnine za grobove podražili kar za 500 odstotkov. slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88.9 MHz STEREO DIANA ROSS je ena izmet tistih blazno slavnih in blazno starih zvezd, ki pa se še držijo scene. Ta temnopolta pevka, kije nazadnje lansirala hit 'If We Hold On Together' (Če ostaneva skupaj), je predvsem zelo dobra prijateljica kralja popa - Michaela Jacksona. V medijih stalno trdi, kako ji je hudo, da ima takšno neprijetno življenje ... "Niti za minuto se ne sme pojaviti na ulici. Želim si, da bi bil srečen." Nasploh je znano, da mu je bila kot druga mati, že odkar je 'štartal’. Seveda pa on nima nič z njeno bogato kariero. Med drugim je tudi originalna avtorica "J’ll Be There” (Tam bom), pesmi, ki jo slavni pevci pojejo kot nekakšen blagoslov. TV PROGRAM NOW190BA ___ TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 18. MARCA Četrtek, 18. 3. 1993 Slovenija 1 IZ OČI V OČI, ameriški barvni film, 1990, režija Lou Antonio, igrajo Elizabeth Montgomery, Robert Foxworth, Lou Antonio, Ronald Lacey Zgodba filma Iz oči v oči se spleta’ okoli arheoloških izkopavanj in iskanja okostja menda najstarejšega človeka podobnega predhodnika v Afriki. Za arheološka izkopavanja v oddaljenih deželah je potreben denar in ko ga samska arheologinja pri sponzorjih nabere, se vrne na svoje afriško arheološko najdišče, kjer hoče nadaljevati z iskanjem ostankov lobanje, ki jo je že našla. Toda prav na mestu njenih izkopavanj se je naselil vsiljivec, prav tako samski arheolog, ki pa s svojimi izkopavanji še ni prišel do tako pomembnih rezultatov kot njegova predhodnica. Jasno je, da med obema arheološkima taboroma pride do rivalstva in lastenja predpravic. Možakar se ne pusti odgnati in tako sta oba prisiljena v sobivanje, vendar ne tudi v skupno delo, saj ga drug pred drugim ljubosumno skrivata. Toda, če se že ne moreta odločiti za skupno arheološko delo, pa ne moreta mimo tega, da sta moški in ženska. Simpatije se porodijo, ona bo obklesala njegovo moško robatost in on omilil njeno žensko kapricio-znost. Pričelo se bo z vljudnostnimi frazami, obiski v šotoriščih drug drugega in končalo v prijetni romanci. Prav romanca pa bo omogočila njuno sodelovanje in s tem tudi uspešen razplet arheoloških raziskav. Petek, 19. 3. 1993 Slovenija 2 TETOVIRANO SRCE, nemški barvni film, 1991, režija, Ernst Josef Lau-scher, scenarij Ernst Josef Lauscher, Pe- ter Berecz, fotografija Karl Walter Lin-denlaud, glasba Nikolaus Glowna, igrajo Francois Montagut, Nino Prester, Ma-hulena Bocanova, Ernst Josef Lauscher Avstrijski režiser Ernst Lauscher, nekaj časa poklicni glasbenik v Švici, nato pa študent praške filmske šole in diplomant dunajske filmske akademije, je svojo nenavadno kriminalno zgodbo predstavil na lanskem festivalu avstrijskega filma v Welsu. Debitiral je leta 1981 s filmom Stoja na glavi, prepričljivo opozoril nase, potem pa dolgo ni več zadovoljil kritikov. Zato je toliko bolj razumljivo, da je Tetovirano srce posnel predvsem za občinstvo. Izbral je preverjen model, v katerem se želja po udobnem življenju in bogastvu povezuje z umazanimi posli. Če je v to vpletena lepa ženska s svojimi neustavljivimi čari, je zadeva seveda toliko bolj privlačna. Pa tudi njena partnerja nista od muh, nasprotno, moška s katerima načrtuje rop, sta karseda nenavadna primerka. Nina, tipičnega italijanskega nastopača, so pravkar izpustili iz zapora in čas, ki ga je preživel tam, ga ni prav nič spametoval. Zdaj še bolj kot prej sanjari o velikem denarju in o lagodnem življenju. Ko naleti na igralca Konrada, ki se preživlja s sinhronizacijami in je nadvse uspešen imitator glasov, je prepričan, da njegov srečni dan ni več daleč. Prebrisani Nino, Siciljanec, mimogrede opazi njegov talent, ga takoj vključi v svoje. načrte in se povsem brez pomislekov vrine v njegovo življenje. Konrada, ki živi v kroničnem pomanjkanju denarja, zlahka prepriča, da bo posodil svoj glas. Ta sprva sploh ne sluti, v kaj se spušča in tudi tega ne ve, da se za vsem skupaj skriva lepotica Marina, ki nastopa v nočnem klubu in ki jo vzdržuje bogat gradbeni podjetnik. Preračunljiva Marina je razkrila njegovo poslovanje in zato tudi ve za njegovo pranje denarja. Slovenija 1 10.35 Zgodbe iz školjke 11.25 Tedenski izbor, film tedna: Živ in zdrav, angleški film 13.00 Poročila 14.10 Filmsko popoldne, Buntz z Beverly Hillsa, ponovitev ameriške nanizanke, Odletel bom, ponovitev a-meriške nadaljevanke, Z oči v oči, a-meriški film 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Otroški program, Živ žav 18.00 Regionalni studio, Maribor 18.50 Štiri v vrsto, TV igrica 19.39 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.40 Ljubezenska preizkušnja, zadnji del ameriške nadaljevanke 21.30 Tednik 22.15 Dnevnik, vreme 22.38 Šport 22.43 Poslovna borza 22.53 TV jutri 22.55 Panel Slovenija 2 10.25 Tedenski izbor, Turizem, Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija, Športna sreda 13.00 Poročila 15.20 Oči kritike 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že veste 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Ljubljana: SP v hokeju na ledu, Kazahstan, prenos 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA, On in ona, ameriška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Tajna agentka Natalija, francoska komedija 15.20 Pustite jih živeti, dokumentarna serija 16.00 „Oresediciw, TV novice 16.05 čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija 17.00 „Bersaglio“, ponovitev 17.40 Arhitektovi nasveti 18.00 Primorski forum 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 „Meridiani“, aktualna tema 21.20 Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija 21.45 Vsedanes, TV dnevnik 21.55 Juke box, glasbena oddaja v živo HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Recite mi, kaj naj delam 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „Inside Story“ 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Informatika: „Pogled skozi okno" 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 20.50 Zabavna oddaja 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.40 TV koledar 17.50 „Comme un pois-son sans bicyclette“, francoski film 19.30 Dnevnik 20.15 Euronogomet 22.50 „InskU Story“, serijski film 23.40 Pepsi dj mag 00.40 Horoskop PONEDELJEK, 22. MARCA NEDELJA, 21. MARCA Slovenija 1 8.00 Otroški program, Živ žav, ponovitev, Kaj mora sova opraviti spomladi, Huckleberry Finn in prijatelji, ponovitev angleške nadaljevanke 10.10 Slovenska ljudska glasbila in godci 10.30 Televizijska konferenca 11.30 Obzorje duha 12.30 Domači ansambli, ansambel Nika Zajca 13.00 Poročila 13.05 Tvariete, ponovitev 14.45 Filmsko popoldne, Alo, alo!, ponovitev angleške nanizanke, Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke, Velika pričakovanja, angleška nadaljevanka 16.50 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Moja knjiga o Džungli, ponovitev nemške poljudnoznanstvene serije 17.30 Kalejdoskop, ameriški film 19.17 Slovenski loto 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Podarim dobim 21.35 Življenje z druge plati, Kako nas vi-dio živali, zadnji del angleške po-Ijubnoznanstvene serije 22.10 Dnevnik,' vreme 22.35 Športni pregled Slovenija 2 9.10 Tedenski izbor, poglej in zadeni, Na dnu, brazilska nadaljevanka, Mostovi 11.30 Trashin, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Športna nedelja 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Zmagoslavje ljubezni, posnetek pred stave Nova Gorica 21.55 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA, Hal Roach predstavlja, ameriške burleske, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Hiša iz kart, finska nadaljevanka TV KOPER 13.00 Horoskop 13.10 Mannix, ameriška nanizanka 14.00 Zapuščina Henryja Russella, angleška komedija 15.25 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 15.50 Čarobna svetilka, otroški program, Daffy Duck, risanke 16.20 Vohuna, ameriška barvna nanizanka 17.15 Stanje stvari, ponovitev 18.15 Istrska paberkovanja 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Pozdravi Broad Street, angleška glasbena komedija 22.25 Vsedanes, TV dnevnik 22.35 Skrivnost vile Drake, ameriški pustolovski film HTV 1 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 „Huckelberry Finn in prijatelji" 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubimci 10.30 „Ulica Sezam" 11.30 „Zora je beli dan", oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risanka 13.55 Oskar med detektivoma 15.00 Opera Box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 „Coins in the Fountain", ameriški film 18.50 »Zajčkove zgodbe" 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.05 »Mamica, otrok moj", norveška drama 21.00 Sedma noč 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja Slovenija 1 11.30 Tedenski izbor, Forum, TV mernik, Podarim dobim, Domači ansambli: ansambel Nika Zajca 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope, ponovitev zadnjega dela angleške dokumentarne serije 14.15 Filmsko popoldne, Hal Roach predstavlja, ponovitev ameriške burleske, Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke, Kavboj in dama, ameriški film 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Otroški program, Radovedni Taček, Pet prijateljev, angleška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Sedma steza 20.30 Bobenček 21.30 Mednarodna obzorja, Avstrija 22.15 Dnevnik, vreme 22.38 Šport 22.45 Gospodarska oddaja, 10000 obratov 23.15 Brane Rončel izza odra Slovenija 2 9.35 Tedenski izbor, Znanje za znanje, Učite se z nami, Slovenska ljudska glasbila in godci, Evroritem, Športni pregled, hokej 13.00 Poročila 14.30 Televizijska konferenca, ponovitev 15.30 Večerni gost, ponovitev 16.30 Utrip, pono.vitev 16.45 Zrcalo tedna, ponovitev 17.00 Dober dan, Koroška 17.30 Obzorje duha, ponovitev 18.00 3/4 ure 18.50 TV magazin 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Zelena ura 21.05 Dinko Šimuvič, Dr. Nikola Vončina: Tujec, zadnji del nadaljevanke 22.05 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA, Najstrašnejši umor, angleška nanizanka, Odletel bom, a-meriška nadaljevanka, Hollywood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Pozdravi Broad Street, angleška glasbena komedija 15.30 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 16.00 »Oresedici", TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Potovanje skozi čas, angleški mladinski TV film 17.00 Vohuna, ameriška barvna nanizanka 18.00 Studio 2, šport 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Ponedeljkov športni pregled 21.45 Vsedanes, TV dnevnik 21.55 Diada Castellera, Živa piramida, katalonski dokumentarni film 22.25 Skrivnostno bodalo, ameriška kriminalka HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ste vedeli? 11.45 Mala kinoteka 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Srečali se bomo spet 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija, „Huckleberry in prijatelji" 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 »Paklenica, leto dni kasneje", dokumentarna serija 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.27 Nocoj 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 19.58 Vremenska napoved 20.05 Hrvaška in svet 20.50 »Judge Priest", ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 11. STRAN 17. marca nu,flfppUD* • ■_* PETEK, 19. MARCA SOBOTA, 20. MARCA Slovenija 1 11.45 Tedenski izbor, otroški program, Videošpon 13.00 Poročila 14.45 Filmsko popoldne: On in ona, ponovitev ameriške nadaljevanke, Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke, Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Otroški program, Huckleberry Finn in prijatelji, angleška nadaljevanka, Prvi uspehi: Kabaret, pleše Mojca Majcen, Včasih na TV tudi čaramo 18.00 RegionMni studi, Koper 18.50 Štiri v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.25 Oče, sin in ljubica, ameriški film 22.00 Dnevnik, vreme 22.30 Večerni gost Slovenija 2 9.55 Slalom ženske, Vandalen 11.05 Tedenski izbor, Že veste, Gospodarska oddaja, Evropa 2000, Ljubezenska preizkušnja, zadnji del nemške nadaljevanke 13.00 Poročila 15.15 SP v rokometu, posnetek iz Stockholma 16.30 Osmi dan, ponovitev 17.30 Mostovi 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Evroritem, ponovitev 21. oddaje 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Studio City 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Tetovirano srce, nemški film TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška TV nanizanka 13.50 Juke box, ponovitev glasbene oddaje 16.00 „Oresedici“, TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija, Vohuna, ameriška barvna nanizanka 17.20 „Meridiani“, aktualna tema 18.00 Studio 2, pogovor z gosti 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Koncert Ljubljanskega okteta 21.30 Mali koncert 21.45 Vsedanes, TV dnevnik 21.55 Globus 22.25 Mesto obtožuje, francoska krimi-nalka HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele, „Začudeni svatje" 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „Inside Story“ 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Klic duha 18.10 Alpe - Donava - Jadran, slike iz srednje Evrope 18.40 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Film - video - film 20.45 „Time Bandits", britanski film 22.40 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Poročila 00.05 Sanje brez meja HTV 2 16.10 TV koledar 16.20 „L’affaire de Nina B.“, francoski film 18.00 Turbo Limach Shovv 19.30 Dnevnik 20.05 „Milostljiva pred vsemi", humoristična serija 20.30 Velika potovanja 21.35 Cro Pop Rock 22.35 „Lovejoy“, serijski film 23.25 Nočna izmena, „Haggard“, humoristična serija, Magija, „Steel and Lace", a-meriški film 03.00 Horosjtop "J. I*?** v* v **' •* -K'-S \ TOREK, 23. MARCA Slovenija 1 9.45 Tedenski izbor, Radovedni Taček: klet, Erazem in potepuh, otroška nadaljevanka, risanka, Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike, Oče, sin in ljubica, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.25 Filmsko popoldne, Popolna tujca, ponovitev ameriške nanizanke, Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke, Ciklus filmov F. Čapa: Možje brez kril, češki film 16.50 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija 18.00 RPL 18.45 TV Mernik 19.00 Risanka 19.12 Žrebanje 3x3 19.30 Dnevnik 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.25 Variete 21.30 Na dnu, brazilska nadaljevanka 22.43 Šport 23.05 Sobotna noč, videonoč Slovenija 2 10.05 Tedenski izbor, Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija, Den-ver, poslednji dinozaver, zadnja epizoda ameriške nanizanke, Klub, klobuk, kontaktna oddaja, Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Operne zgodbe: Ernani, zadnja oddaja 17.50 Športna sobota 19.00 Werner Fend: Moja knjiga o Džungli, nemška poljubnoznanstven serija 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Rojstvo Evrope, zadnji del angleške dokumentarne serije 21.00 Slovenski magazin 21.30 Poglej in zadeni 22.35 SOVA, Alo, alo!, angleška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Rapsodie en Jaune, francosko švicarski film TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Mesto obtožuje, francoska krimi n alka 15.20 Čarobna svetilka, otroški program Skrivnost vile Drake, ameriški pu stolovski film 17.00 Koncert Ljubljanskega okteta 17.50 Mali koncert 18.00 Globus 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 20.30 Zapuščina Henryja Russella, an gleška komedija 22.00 Vsedanes, TV dnevnik 22.10 Stanje stvari 23.10 Vohuna, ameriška barvna nam zanka HTV 1 8.00 TV koledar 8.10 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 „Parlaonica“ 11.30 Magija 12.00 Poročila 12.05 „Bush Tucker Man" 12.35 „Haggard“ 13.05 Zabavna oddaja 13.50 Risanka 13.55 Poročila 14.00 Pozdravi iz domovine 15.15 Prisrčno vaši: Este-ban Torbar 16.00 Poročila 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo Limach Show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Barbara 19.05 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.00 Tednik 20.20 „Dernier ete a Tanger", francoski film 22.20 Po Stubiškem kraju 22.55 Dnevnik 23.15 Slika na sliko 00.00 Poročila v angleščini 00.05 Poročila 00.15 Sanje brez meja HTV 2 16.10 TV koledar 16.20 Cro Pop Rock, šport 19.15 Glasba 19.30 Dnevnik 20.05 črno - belo v barvah, „Sredina stoletja", „V avtobusu", humoristična serija, Film 00.00 Hit depo 02.30 Horoskop SREDA, 24. MARCA Slovenija 1 10.00 Tedenski izbor, 3/4 ure, Slovenski magazin, Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija, Zelena ura 13.00 Poročila 13.05 Mednarodna obzorja, Avstrija, ponovitev 14.45 Filmsko popoldne, Najstrašnejši umor, ponovitev angleške nanizanke, Odletel bom, ponovitev a-meriške nadaljevanke, Hollywood se jih spominja, ponovitev ameriške serije 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Otroški program, Erazem in potepuh, nadaljevanka, Oscar Junior 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.45 Glasba, show in cirkus: Kraljevi variete 21.40 Nebesa morajo počakati, angleška dokumentarna serija 22.15 Dnevnik, vreme 22.38 Šport 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje Slovenija 2 10.10 Tedenski izbor, Avtomagazin, Sedma steza, Tujec, zadnji del nadaljevanke, Bobehček 13.00 Poročila 16.00 Sobotna noč, ponovitev, Videonoč 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje, prisluhnimo tišini 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Marie Curie, francoska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 21.45 Novosti založb 21.55 Svet poroča 22.35 SOVA, V avtobusu, angleška nanizanka, Odletel bom, ameriška nadaljevanka, Detektiv, francoski film TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška nanizanka 13.50 Charlie Chan na konjskih dirkah, a-meriška kriminalka 15.00 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 16.00 „Oresedici“, TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Pustite jih živeti, dokumentarna serija 17.00 Vohuna, ameriška barvna nanizanka 18.00 Studio 2, magazin 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 Stara devica, francoska komedija 22.00 Vsedanes, TV dnevnik 22.10 Severovzhod, TV magazin 23.10 Vohuna, ameriška barvna nanizanka HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, Zgodbe in Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Mono-fon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 „The Ginger Tree" 15.50 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 „Enako ali malo drugače", izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 „Churchill“, dokumentarna oddaja 21.00 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja Slovenija 1 10.25 Tedenski izbor, Sprehodi po stari Ljubljani, Marie Curie, francoska nadaljevanka, Novosti izložb, Osmi dan 13.00 Poročila 13.15 Življenje iz druge plati, Kako nas vidijo živali, ponovitev zadnjega dela poljudnoznanstvene serije 14.05 Filmsko popoldne, V avtobusu, ponovitev angleške nanizanke, Odletel bom, ponovitev ameriške nadaljevanke, Detektiv, ponovitev francoskega filma 17.00 Dnevnik, slovenska kronika 17.15 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 18.50 Besede, besede, besede, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.25 Film tedna, Evropa, danski film 22.15 Dnevnik, vreme 22.38 Šport 22.50 Obiski Slovenija 2 10.05 Tedenski izbor, Iz življenja za življenje, Prisluhnimo tišini, Portret slovenskega glasbenika: Igor Ozim, Nebesa morajo počakati, angleška dokumentarna serija, Glasba, shovv in cirkus: Kraljevi variete 13.00 Poročila 16.00 Omizje 18.10 Beverly Hills 90210, ponovitev ameriške nanizanke 18.55 Turizem 19.10 Sanjska potovanja, nemška dokumentarna serija 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.00 Športna sreda 22.15 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA, Buntz z Beverly Hillsa, zadnja epizoda ameriške nanizanke, Odletel bom, ameriška nadaljevanka TV KOPER 13.00 Mannix, ameriška TV nanizanka 13.50 Istrska paberkovanja 14.35 Pustite jih živeti, dokumentarna serija 14.50 Skrivnostno bodalo, ameriška kriminalka ' 16.00 „Oresedici“, TV novice 16.05 čarobna svetilka, otroški program, Ladijska razbitina, angleški dokumentarni TV film 17.00 Severovzhod, TV magazin 18.00 Studio 2, mladi 18.50 Primorska kronika 19.00 Vsedanes, TV dnevnik 19.25 Mannix, ameriška nanizanka 20.15 Nočni sodnik, ameriška nanizanka 20.40 „Bersaglio“ 21.20 Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija 21.45 Vsedanes, TV dnevnik 22.15 Charlie Chan na konjskih dirkah, a-meriška kriminalka 23.25 Nočni sodnik, ameriška nanizanka HTV 1 7.50 TV koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška, poročila, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 »Marianne", risana serija 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 „The Ginger Tree" 15.50 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška dežela in ljudje 18.00 Poročila 18.05 W. Fend: „Moja knjiga o džungli" 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 „Vlastne se nic ne stalo", češki film 21.45 Izseljena Hrvaška: Hrvati na Švedskem 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.15 TV koledar 17.20 „Dernier ete a Tanger", francoski film 19.30 Dnevnik 20.05 „Pravi igralci", humoristična serija 20.40 Skušnjave življenja 21.35 „The Ginger Tree", serijski film 22.35 Glasbeni večer 00.05 Horoskop Margherita Boniver M in is trica velikega srca Margherita Boniver je začela najprej delovati v feminističnih krofih, potem pa se je leta 1986 usmerila v humanistično delovanje skozi Amnesty International. Kot ministrica za priseljevanje se je od začetka okupacije Hrvaške pojavljala v prvih frontnih linijah, danes pa so ji zaupali nove dolžnosti na ministrstvu za turizem, kulturo in šport. Margherita Boniver je pri- korist. takrat se z vsemi spela v obkoljeni Dubrovnik, močmi usmerim v delo in ne ko je takšno dejanje pred- odneham, dokler upam, da stavljalo znak osebnega po- lahko karkoli storim še bolje, guma. V očeh sodelavcev Energije imam veliko, rada je odločna in resna oseb- bi se ukvarjala s kakšnim nost, mnogi novinarji pa športom, da bi jo dodobra so imeli priložnost spoznati porabila, a v zadnjih letih mi tudi njeno nekonvencional- za šport zmanjkuje časa.u nost, ko jih je na vratih svoje Pred nedavnim so Mar-hiše v Milanu pričakala bo- gheriti zaupali novo odgo- Dve prijateljici: triinpetdesetletna ministrica Margherita Boniver s štiriindvajsetletno hčerko Cate-rino, študentko družbenih ved, rojeno v zakonu z italijanskim pisateljem in založnikom Massimom Pi-nijem sonoga. O sebi pa meni takole: „V sebi združujem več osebnosti, popolnoma se identificiram s svojim znamenjem Zodiaka, z Ribami. Prilagodljiva sem, hitro začutim, kdaj je treba spremeniti način obnašanja. Želim se ukvarjati le s tem, kar prinaša širšo družbeno vorno nalogo, zahtevno vodenje ministrstva za turizem, kulturo in šport. Z Roso Russo Jervolin predstavljata ženski par v italijanski vladi. O sebi pripoveduje, da je bila problematično in živahno dekle, ki bi starše zelo razveselilo, ko bi se Ministrica v družinski vlogi ustalilo ob možu in otrocih. Pričakovali so, da se poroči in rodi otroke pred tridesetim letom, namenili so ji življenje soproge uglednega moškega. Starševskim zahtevam je ugodila le deloma: poročila se je pred tridesetim letom z založnikom in pisateljem Massimom Pini-jem in rodila hčer Caterino, ki ji je danes štiriindvajset let. Če pa se je umirila, o tem bi se dalo razpravljati. Margheriti Boniver, diplomatovi hčerki, so bile dane najboljše možnosti izobraževanja. Vsakih sedem let se je zaradi očetove službe selila v drugo državo, od Romunije do ZDA, Anglije do Španije, gibala se je v najvišjih krogih, naučila se je več svetovnih jezikov. Deklištvo je preživela kot tipična aristokratka, ki ni zamudila niti enega pomembnega dogodka, redno se je pojavljala v Wim-bleldonu in Ascotu. Priredili so ji tudi debitantski ples, radovedni in nemirni duh pa jo je speljal tudi v manekenski posel vrhunskih oblikovalcev. Takrat se ji ni niti sanjalo, da bo njeno življenjsko poslanstvo politika. Ko je študirala politične vede v Washingtonu, je verjela, da se bo po končanem študiju ukvarjala z novinarstvom, založništvom in z umetnostjo. „Od otroštva sem večkrat spreminjala stil in interese,“ pojasnjuje Margherita. Pomembna prelomnica je bilo'leto 1968 in odkritje feminističnega gibanja. Nekaj časa se je zadrževala v feminističnih krogih, prisluhnila tovrstnim zahtevam, ocenjevala razlike in se v končni fazi odločila za humanistično delovanje. Izbrala je Amnesty, International. Spoznavanje človeške bede in veličine človekovih potreb jo je pripeljalo v politiko. Dolga leta se ni želela vključiti v nobeno stranko, dokler ni spoznala Bettina Craxia. Njena prva stranka so bili italijanski socialisti in že leta 1979 je kandidirala na lokalnih volitvah v Milanu. Ženska s takšnim znanjem, kulturo in širokim obzorjem ni mogla ostati dolgo časa neopažena. V politiki je napredovala zelo hitro, do prvega političnega stolčka, ko so jo posadili na čelo ministrstva za priseljevanje. Pri delu je uporabila svoje priljubljeno geslo: „Najboljši moški za to delo je ženska." Margherito Boniver so za humanitarne aktivnosti nagradili s srebrno medaljo. Ko je izbruhnila vojna na Hrvaškem, je bilo ministrstvo za migracije še v povojih, potrebno ga je bilo utemeljiti in pognati. „Zame je bil to velik privilegij, hkrati pa velika obveznost. Delo se je začelo hitro razširjati, najprej smo imeli opravka z begunci iz Albanije, potem pa še iz bivše Jugoslavije. Ministrstvo je vstopilo na prvo linijo, saj smo se začeli ukvarjati še s humanitarnimi problemi in menim, da smo uspešno opravljali svoje delo," razmišlja Margherita Boniver. Kaže, da so imeli podobno mnenje tudi ustvarjalci italijanske notranje politike, saj so jo postavili pred novo odgovorno nalogo na ministrstvo za turizem, kulturo in šport. Svojo energijo in znanje je Margherita Boniver usmerila v italijansko kulturo, prizadevala si bo, na primer, za sprejetje novega zakona o kinematografiji, ki bi pravičneje vrednotil avtorske pravice režiserjev. Njen interes je tudi tako imenovana lahka glasba, za katero meni, da je pomemben del izvozne dejavnosti, preko katere bo gradila podobo Italije v tujini. Za svetovalce je izbrala pomembne in uveljavljene ljudi iz gledališkega, opernega, filmskega in medijskega sveta. Prizadevala si bo k integraciji italijanskega turizma v Evropsko skupnost, na drugi strani pa k omejitvi monopola regij nad razvojem turizma. Na vprašanje, ali je težko uskladiti kariero in vlogo matere in žene, gospa Boniver odgovarja, da bi morali vprašanje zastaviti njeni družini: „Doma nisem ministrica, ampak povsem navadna ženska, ki posveča čas družini." Politika ji vzame večji del časa, a s hčerko jima je uspelo zgraditi trden prijateljski odnos. Margherita Boniver si prizadeva poslovne težave pustiti zunaj domačih vrat, srečna je tudi zato, ker je zasebno življenje politikov v Italiji precej bolj zaščiteno kot v ZDA ali v Angliji. Mamljiva Belluci Monica Belluci, nekdanji fotomodel, se z vlogo v Co-ppolinem filmu „Dracula- -ic DER SPIEGEL, priredila Nina Mom Peter Zalokar Kolumbove Didacte V prejšnjih številkah Nove dobe smo spoznali Didacto 85 in Didacto 90. Danes naj bi bila na vrsti Didacta 1991 Duesseldorf s 1020 udeleženci. Težko je pisati o nečem, česar še NI BILO! DIDACTA 91 DUESSELDORF SE ŠE NI IZVEDLA Izvedlo se je že: a) obrtnica Alenka Klemen, Laško, ki se je lažno predstavljala, da ima zasebno potovalno agencijo, je že prejela 273.000 DEM, b) 37.222 DEM je skrila pri Izletniku Celje, 14.228 DEM skriva pri Kompasu Hertzu, 13.000 DEM skriva v Ljubljani, 75.000 DEM skriva pri Mirijam J.elen-Pavčnik (bivši Mon tenegro), c) takrat je 20 avtobusov opravilo trening vožnjo v Nemčijo, č) 20 vodičev se je učilo razlikovati med Avstrijo in Nemčijo, d) začeli so se graditi neki hoteli, e) 1020 učiteljev je bilo na neki »trening" Didacti. Za lažje razumevanje: a) damo si zgraditi hišo in vse plačamo vnaprej, b) se lepi hiši približamo na 200 m in še stoji, c) ko se ji približamo na 100 m, se sesuje! Verjetno bomo zahtevali: - ali denar nazaj - ali »pošteno" hišo. Torej: Didacta 1991 se še ni izvedla! Didacto 91 bodo izvedli: 1. Alenka Klemen, Laško 2. Mirjam Jelen - Pavčnik, Celje 3. Izletnik Celje 4. Kompas Portorož 5. Kompas Ljubljana (ti imajo ves denar = 273. 000 DEM) 6. Rudi Podbregar, tržni inšpektor občine Laško (ne razlikuje obrti od podjetja) 7. Rajo Plevelj, devizni inšpektor Slovenije (napiše, da je A. K. obupana ob izgubi 40.000 DEM, a prej napiše, daje imela prihodkov 273.000 DEM, stroškov pa 242.000 DEM) 8. Milan Vrsajkovič, kriminalist iz UNZ Celje (ker potrdi Rajku) 9. Milan Birsa, tožilec Celja (ker potrdi Rajku in Milanu) 10. Marjetica Nosan, sodnica Celja (ker potrdi vsem trem, a mene opetnajsti, ker moram sodišču plačati 15.000 sit za sodnega izvedenca finančne stroke) 11. Sonja Moškon, predsednica sodišča Celje (ve, kakšne lumparije počenjajo njeni sodniki v zadevi Didacta in nič ne ukrene. Celo v se- natu sedi: »Sodnica Nosanova dela pošteno in ni razloga za njeno izključitev!") 12. Vrhovno sodišče Slovenije (ker izdajo nek sklep, ki bi se ga razveselili vsi kriminalci sveta) Ni kaj, Alenka Klemen mora biti zelo pomembna oseba, da se ji klanjajo številke od 2 do 12! Didacta 92 Basel Tokrat je le 5 avtobusov (211 udeležencev). Več se jih ne upa prijaviti. Bojijo se, da bo spet neka »trening" Didacta. Agencija Palma solidno izpelje posel. Didacta 93 Stuttgard Že 21 avtobusov in 1041 udeležencev. Firma Makarenko se sama nauči, kako se uredijo prevozi, vodiči, namestitve. (Spodbudno za št. od 1 do 12. Tam so tako in tako le fakultetno izobraženi ljudje in en izletek bodo znali izpeljati.) Napoved naslednje nadaljevanke: V kolikor se mislijo policija, tožilstvo in sodišče še nadalje norčevati na naš račun, bodo v naslednji nadaljevanki objavljeni vsi dokumenti (vabila, sklepi) le teh in ustrezno analizirani. Polpismen človek bo spoznal vso bedo »celjske" pravice. Še Alenki Klemen osebno: - v OŠ ste spoznali učitelje, - v SŠ profesorje (to so tudi učitelji), - na fakulteti dr., prof. (tudi ti so učitelji). Ali niste precenili sebe (in svoje SLABO) in podcenili mene (moje DOBRO)? (konec nadaljevanja) PETROL z vami na poti ‘ N0W.90BA ________ Uporniški par Charles Webb je postal pred tridesetimi leti s svojim prvim romanom „Diplomiranec", ki ga je spisal v času študija, mit šestdesetih let. Štiri leta kasneje je režiser Mike Nichols bestseller ekraniziral, posnel je antologijski film in lansi-ral mladega igralca Dustina Hoffmana. Medtem ko sta postala Nichols in Hoffman zvezdnika, se je Charles Webb odločil za samotarsko življenje. S soprogo, od katere se je ločil, da bi pokazal protest do institucije zakona, živi v New Jerseyu kot čuvaj nudističnega kampa. Minilo je že štirinajst let po neuspešnem romanu „Booze“, objavljal ni več. Svoja sinova Johna in Davida sta s soprogo izobraževala sama. Webb meni, da obstaja med likom diplomiranca in njim določena podobnost: »Institucije zavračam. Zato se mi založništvo in Hol- lywood gnusita." Webba so ob obletnici izida kultne knjige šestdesetih let obiskali novinarji. »Napisal sem še druge romane, po enem so celo posneli film, vendar sem pravočasno dojel, da bi lahko postal njihov ujetnik," pravi Charles Webb. Zato je zakonski par v pravem trenutku snel okove: prijateljem sta podarila novo hišo, ki stajo pravkar kupila, pričela sta se seliti in ukvarjati z različnimi deli, od prodaje do kmetovanja. Otroka sta bila vedno z njima. Danes je Webbovima dvainpetdeset let, vitka sta in »obdržala sta mlado- stniški videz. Soproga, ki ji je danes ime Fred, sicer pa Eve, ima obrito glavo, Charles pa »opatsko" pričesko. We-bbova pravita, da nista nudista, delo čuvajev sta prevzela le, da bi jima ostalo veliko prostega časa. Za kaj? Njej za slikanje, njemu za pisanje. Charles Webb dokončuje roman »Laži", ki ga najverjetneje ne bo nikoli objavil. Denarja, kot pravita, ne pogrešata. Poudarjata, da sta srečna, ker sta se odrekla avtorskim pravicam za film »Diplomiranec", saj je bilo zadnje, kar sta si želela, da bi sinova vzgojila kot bogataška otroka. jSRxa Bros =kxs =rxs brxb =rxs brxs brxs EKSKLUZIVNA PONUDBA (Španija - 6 dni - 27. 3. 93 -- 199 DEM iNizozemska - 5 dni - 3. 4. 93 - 215 DEM STOCKOLM KOBENHAVN AMSTERDAM i^LUKENBURG LISBONA MADRID PRAGA DUNAJ RELAX k BLJANA SKANDINAVIJA - DANSKA - NORVEŠKA - ŠVEDSKA AVTOBUS - AVTOBUS - 8 DNI - 19. 6. 1993 * 790 DEM AVTOBUS - LETALO - 7 DNI - 18. 6., 24. 6. 1993 * 890 DEM LETALO - AVTOBUS - LETALO - 8 DNI - 21. 8. 1993 * 1590 DEM ŠPANIJA - PORTUGALSKA - GIBRALTAR AVTOBUS - AVTOBUS - 10 DNI - 24. 4. 1993 * 890 DEM AVTOBUS - LETALO - 8 DNI - 20. 4. in 27. 4. 1993 * 890 DEM LETALO - AVTOBUS - LETALO - 10 DNI - 2. 10. 1993 * 1690 DEM ŠPANIJA t- BARCELONA - LLORET DE MAR AVTOBUS - AVTOBUS - 7 DNI - 24. 4. 1993 * 275 DEM AVTOBUS - LETALO - 5 DNI - 23. 4. in 27. 4. 1993 * 345 DEM PARIŠ - DISNEVLAND AVTOBUS - AVTOBUS - 4 DNI - 24. 4. 1993 * 225 DEM AVTOBUS - AVTOBUS - 5 DNI - 28. 4. 1993 * 285 DEM NIZOZEMSKA - AMSTERDAM - KE-UKENHOF v AVTOBUS - AVTOBUS - 6 DNI - 2. 4. in 9. 4. 1993 * 295 DEM AVTOBUS - AVTOBUS - 5 DNI - 16. 4„ 23. 4. in 28. 4. 1993 * 275 DEM PRAGA - BRATISLAVA - DUNAJ AVTOBUS - AVTOBUS - 3 DNI - 26. 4. 1993 * 145 DEM RIM - FIRENCE AVTOBUS - AVTOBUS - 4 DNI - 28. 4. 1993 * 245 DEM RIMINI - SAN MARINO AVTOBUS - AVTOBUS - 2 DNI - 27 4. 1993 * 150 DEM GARDALAND AVTOBUS - AVTOBUS - 2 DNI - 25. 4. 1993_£_14Q_DEM ZA INFORMACIJE NAS POKLIČITE ALI SE OGLASITE V NAŠIH AGENCIJAH ‘ MUTA, OB POUU T, I OD 8.00 DO 17.00 UDE / TEL: 0602 61 236, 61 514 ' DMV0GMD, TRG 4. JULIJA 34 / OD 14.00 DO 18.00 (18E / TEL: 0602 83 627 ' LJUBLJANA, CANKARJBVA 3, / OD 9.00 DO 13.00 IN OD 15.00 DO 18.00 URE I TEL: 061 153 122 o-*? 0° NOV«. SOBA W: • Kathmandu Mesto na robu sanj Zadnje dni novembra sva s prijateljem Tomijem Kadilnikom odšla v Nepal, natančneje v Kathmandu. Razlogov, ali bolje izgovorov za to potovanje je bilo več. Toda, so sploh važni? Človek pravzaprav potuje, odkar ve zase, izmišljujoč si takšne ali drugačne razloge in izgovore. Tudi midva sva Jih imela kar nekaj na zalogi, počasi sva jim začenjala celo verjeti, vendar je njihova prosojnost naraščala premosorazmerno z miljami, ki so ostajale za nama ... In v svitu novega dne se zgodi vse natanko tako, kot Je bilo prejšnjega dne planirano: v Bhaktapur se pricijaziva tako zgodaj, da me Je sram priznati, imava Se čas za zajtrk vključno s sladicami, pravočasno najdeva bus za Na-garkot in že kadiva, se reživa in govoriva neumnosti na razmajanih lesenih klopeh vozila, s kakršnim ne bi pri nas v Sloveniji razvažali niti gnoja. A stvar več kot dobro služi svojemu namenu, po vijugastih gorskih cestah se spretno in z enakomernim zvokom motorja prebijamo navzgor v osrčje pojočih gora ... Vožnja Je dolga, vendar žuraSka, raja na busu je veselo razpoložena, prime me, da bi kar med vožnjo zlezel skozi okno na streho, kajti v daljavi že vidim vrhove gorovja, ki mu ni para na svetu. Nagarkot pa je čudno gnezdo, ki čepi na pobočjih hriba, s Tomijem ugotoviva, da sva približno dva tisoč petsto metrov visoko. To sicer še ni višina, na kateri bi pustolovce najinega kova že napadla višinska bolezen, naju pa tembolj napade lakota in skleneva, da lačna že ne moreva občudovati Himalaje. Najdeva majhno čajnico, ki ponuja vse mogoče, Tomi pa deklini, ki se mota po majhnem, zanikrnem prostoru, predlaga, da ji bo iz pričujočih surovin pomagal scvreti spodoben in hranljiv obrok. Ker me njuno početje prav nič ne zabava, se sam odpravim proti vrhu hriba, kjer, po smerokazih sodeč, gnezdita dva „hotela“ in razgledna ploščad. Vse opisano je res tam, vendar vsega skupaj sploh ne registriram, pogled mi dobesedno prilepi na sceno, kakršna se mi je večkrat prikazovala v najbolj norih sanjah: do koder seže oko, same gore, ena večja od druge! Gaurishankar se mi zdi tako blizu, da bi se kar od tam nanj od- pravil plezat, levo od njega izza hrbtov raznih šest in sedemtisočakov kuka ploščat hrbet Siša Pangme, še bolj levo pa prepoznam čudovito skupino An-napurn. Nato mi pogled drsi desno od Gaurishankarja po koničastih vrhovih gora, ki jih ne poznam po imenih, do v meglicah daljav skritega sedla Lho La, kjer je že meja s Kitajsko ali bolje s Tibetom. Končno uzrem, oziroma prepoznam vršno glavo Evere-sta. Kako je majhen takole od daleč! Sem najbrž v nekakšnem transu, pogleda sploh ne morem odtrgati od pričujoče lepote, po glavi pa se mi rola film o vseh zgodbah in zgodbicah, ki so se tu dogajale; film o vseh tistih, ki so za osvajanje tega nekoristnega, pa vendar tako lepega sveta bili pripravljeni umreti in so tukaj tudi res umirali. Je bilo vredno? Brez pomislekov si odgovorim: DA! če ljudje umirajo na najbolj krut in človeka nevreden način za razne abstraktne ideale, vero, svobodo, domovino, zakaj ne bi v boju s samim seboj umrli za LEPOTO? Nekoč bom najbrž tudi jaz umrl in, če bi imel možnost izbire, potem bi izbral tole, kar vidim pred seboj. Visoke misli mi povsem prozaično prekine kruljenje prebavil, počasi se zavem, da bo treba jesti. Le kaj je Tomi spacal v navezi z lokalno kuharico? S tem vprašanjem v mislih se začnem vračati navzdol v vas, pa mi nasproti poklapano pricaplja lačen kuharski vajenec. Pove mi, da njegova kuharska kolegica po uvodni konsultaciji iz bogve kakšnih razlogov ni bila več pripravljena sodelovati in bova najbrž morala na kosilo kam drugam. Ko si še Tomi na vrhu hriba ogleda vrhove Himalaje in jih sistematično zabeleži na filmski trak, se vrneva v vas, poiščeva niže ob cesti drugo beznico in odločno zahtevava, da naju nahranijo. Ni problema. Lastnik ali kuhar ali karkoli pač je je očitno zadet kot doga, vsi-Ijivp nama ponuja res odličen nepalski hašiš in je vidno prizadet, ko ga (bedaka!) odkloniva. Pove, da je njegov dan sestavljen iz kuhe, čuvanja številnih otrok in kajenja hašiša, ki ga skadi vsaj deset džointov na dan. Vsaka mu čast, kajti nepalski hašiš je tak, da te že en sam dim odbije kot cucka, percepcija sveta in občutenje sebe se spremenita v trenutku! Ker sem že relativno dolgo na svetu in ker sem njega dni bil hipi v najslabšem pomenu besede, sem, naj mi Bog odpusti, ska-dil kar nekaj raznih sort prej omenjene omamne snovi. Zato upam trditi, da takega hašiša, kot sem ga kadil v Nepalu, še nisem kadil nikjer drugje. Sra-nje, ki ga lahkovernim cepcem pod istim imenom ponujajo po zasoljenih cenah v Amsterdamu, Londonu in podobnih mestih, si pravzaprav sploh ne zasluži imena hašiš. Ob razmišljanju o tej nadvse kočljivi zadevi mi pade na pamet, zakaj je ravno Amsterdam eno od evropskih središč za kadilce hašiša (pa tudi za uživalce trdih drog). Holandska letalska družba KLM je poslovni partner, oziroma „velik brat" družbe Ro-yal Nepal Airlines, veze iz Amsterdama v Kathmandu so ugodne, nepalska carina pa si komaj zasluži to ime. Domnevam, da, poleg ladij, priteče največ nepalskega hašiša v Evropo, oziroma Amsterdam ravno po tej in zaradi te povezave. Seveda ne ..krivim" nobene od omenjenih letalskih družb kot take, a povsod se najbrž najdejo podku-plivi grešniki. Ko se s Tomijem primerno okrepčava, Je najina naslednja naloga, da se vrneva v Kathmandu, kar pa se izkaže manj enostavno, kot sva domnevala. Avtobusa ni od nikoder in čedalje več ..očividcev" in poznavalcev tamkajšnjih razmer naju prepričuje, da ga danes tudi ne bo. Mahneva jo peš po serpentinah navzdol v upanju, da naju bo pobral kakšen kamion, kar se tudi za- res zgodi. Voziva se na kesonu, veter nama cefra ruti na glavi, imava polna gobca prahu, oči se nama solzijo, pa kaj bi to! Na obzorju vzhaja ogromen srebrn mesec, v kolibah ob cesti že gore ognji, požeta riževa polja rjavo žare v prihajajočem mraku ... Svet je pesmi vreden in med vožnjo prepevava vse, kar nama pade na pamet. Vsakih nekaj minut pa skozi odprtino v zadnji steni kabine najinega vozila z nejevero v očeh pogleda rjav vzhodnjaški obraz, češ, kakšne norce pa prevažamo? Odložijo naju v meni neznani mestni četrti Kathmanduja in kar nekaj časa traja, da se z lokalnim bu-som prebijeva v Thangal. Po krajšem Zuru v Fido Dido kafiču zaspiva s Himalajo v srcih. Vse je minljivo in tako se tudi najino bivanje v Kathmanduju izteče. V žepih imava za vso dolgo pot domov le še dvajset dolarjev, deset jih gre za nekakšno „takso" že na kathmandujskem letališču. Bo že kako, če pa ne bo, se bova pa znašla. Ena od nadvse človeških lastnosti je najbrž tudi spraševanje sebe o smislu doživetega. Kaj sva šla v Azijo iskat? Sva tisto tudi res dobila? Naju je Kathmandu prebudil ali uspaval? Ko sem v tranzitu bombayskega letališča med čakanjem na polet domov o teh stvareh razmišljal, sem lahko ugotovil le, da je kompleksen, kratek odgovor docela nemogoč. Morda pa na ta vprašanja niti še nočem odgovoriti, saj je najbrž vsako potovanje pravzaprav iskanje takšnih in podobnih odgovorov, jaz pa rad potujem. In nekje v prihodnosti je tudi čas, ko bom moral odgovoriti, osmisliti svoje bivanje, plačati račun. Trenutno pa me zadovoljuje dejstvo, da je vsako potovanje le nekakšen uvod v vrnitev domov. Kajti, ko se tja vrneš, so vse možnosti spet in znova pred teboj. čar vsake pustolovščine je namreč v potrpežljivem čakanju nepredvidljivega ... Konec Danijel Bedrač Biblija, ženske in orožje Šef verske sekte, ki se dobro oborožen na svojem ranču blizu Dallasa uspešno upira policiji in ogroža življenja svojih ..vernikov", se je že v otroštvu izkazal z verskim fatalizmom. Danes se lahko pohvali z odličnim poznavanjem biblije in - žensk. Vernon Hovvell alias David Koresh je svoje pripadnike držal v pokornosti s temeljitim poznavanjem svetega pisma, iz katerega je lahko na pamet recitiral cele strani. 2enske je nagovarjal, naj spijo z njim, ker je to božja vo-Ua. Šef sekte „Veja Davidijancev", ki ima sedež v teksaškem Wacoju, je bil rojen leta 1959 v Huostonu. Bil je povprečen gimnazijec, v glavnem samotar. Kot nedoraslež je zapustil vzhod Teksasa. „Ko je prišel iz šole, je odhajal v hlev, kjer je ure in ure molil," se spominja njegova mati Bonnie Haldeman, ki je prišla v Waco z namenom pregovoriti sina, naj se mirno preda oblastem. V Kaliforniji, kamor je Vernon prišel koncem sedemdesetih let, se je izkazal z verskim fanatizmom in Zeljo, da postane rock zvezda. Da bi prepričal prijatelje, naj vstopijo v njegovo stranko, jim je prepeval dele Biblije s spremljavo kitare. V tem času Je razvil biblijsko teorijo mnogoženstva, pojasnjujoč mladim dekletom, da je samo „božje jagnje dobilo nalogo povečevati in razmnoževati Davidovo hišo." Zakonsko poročen leta 1984 s štiri-najstletnico, hčerko nekega svojega pri- padnika, danes Vernon izjavlja, da ima dvajset „soprog" in nešteto otrok. Bivša ..vernica" Lisa Gent iz Melbourna je povedala, kako jo je njena takrat devetnajstletna hčerka prosila za dovoljenje, da preživi noč z Vernonom, „ker Je zahteval, naj bom njegova velika dojilja ene noči". Mati je pristala, ker Je bila prepričana, da bo hčerka rodila svetega otroka. Leta 1987 je Vernon Howel prevzel kontrolo nad sekto Davidijancev, ki je bila do takrat popolnoma miroljubna. Tri leta pozneje je bil sedež sekte spremenjen v neko vrste farme, ki je spominjala na trdnjavo, šef sekte pa se je preimenoval v Davida Koreshija. Pred kratkim seje Vernon začel imenovati za ..božjega sina". „če je res, kar govori biblija, potem sem jaz Kristus", izjavlja Koreshi. Sočasno Je ukazal svojim pripadnikom, naj se pripravijo na apokalipso z nakupom orožja. Trdil Je, da lahko samo krvavi boj proti nevernikom omogoči njegovo vstajenje in njihov odhod v raj. Nekaj tega se Je že uresničilo, saj je bilanca prve bitke štirinajst mrtvih, med katerimi so tudi štirje policaji. Ne ve pa se, če so odšli ravno v nebesa. Mnogi ne verjamejo, da bo Howel, ki ima prav toliko let, kot jih je imel pri križanju Kristus - triintrideset, prišel živ iz trdnjave. Za končni obračun z ..mesijo" so pripravljene tudi posebne enote ameriške vojske in policije CELJSKI SEJMI - ZAVOD ŠRC GOLOVEC Zavod ŠRC Golovec - Celjski sejem organizira: v nedeljo, 21. 3. 93 od 8. do 14. ure na parkirišču Golovec I. SEJEM RABLJENIH TOVORNIH VOZIL TER GRADBENIH IN KMETIJSKIH STROJEV Sejem bo vsak mesec dvakrat. VABLJENI GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema „BORZA“ ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj slovenskih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje doma (celotna baza podatkov je na voljo v Informacijski pisarni CIS GZS in na območnih zbornicah GZS). 1. NUDIMO OPREMO ZA TRGOVINE IN DRUGE OBJEKTE . ŽIČNE KOŠARE ZA SADJE, KRUH IN DRUGE ARTIKLE. NA ZALOGI IMAMO ELEKTRONSKE TEHTNICE, REGISTERSKE BLAGAJNE, SALAMOREZNICE ITD. IZVAJAMO TUDI MONTAŽO IN PREVOZ. NASLOV: MONTOPREMA, D.O.O. LJUBLJANA Kraj : IG PRI LJUBLJANI Pošta : 61292 Naslov : STRAHOMER 2 Telefon : 061/662-056, 301-243 Kontakt: ERIKA SUSMAN 2. SL003-01626 OBVEŠČAMO POSLOVNE PARTNERJE, DA IMAMO PROSTE KAPACITETE V OKVIRU »ŽELEZNEGA SERVISA“ - NA VZDRŽEVANJU, MENJAVI IN UNIČEVANJU /ULTRAFILTRACIJI/ E-MULZIJ. NASLOV: TAM INŽENIRING IN VZDRŽEVANJE, D.O.O. Kraj : MARIBOR Pošta : 62001 Naslov : PTUJSKA CESTA 184 Telefon : 062/412-291 Telefaks : 062/411-728 3. SL003-01673 PONUDBA LESENIH DRŽAL: VEČJE KOLIČINE, SUROVINA JESEN: IZDELANE PO DIN STANDARDIH, SEKIRA: 40 CM; 45 CM; 36 CM; 46 CM; 70 CM; 80 CM. VILE: 135 CM FI 34 ŠTIHARICA: 70 CM FI 30; 85 CM FI 35; 95 CM FI 40. MACOLA : 70 CM. DOBAVA TAKOJ. SEZNAM PALET JE NA VPOGLED V INFORMACIJSKI PISARNI. NASLOV: RIKO HOLDING Kraj : RIBNICA Pošta : 61310 Naslov : LEPOVCE 23 Telefon : 061/861-611 Telefaks : 061/861-607 Kontakt: ANDREJ ZABUKOVEC 4. SL003-01674 V NAJEM NUDIMO CCA. 1500 M2 OPREMLJENIH PROIZVODNIH PROSTOROV, 450 M2 POKRITIH SKLADIŠČNIH POVRŠIN IN CCA. 250 M2 PISARNIŠKIH PROSTOROV. POLEG POKRITIH POVRŠIN NUDIMO TUDI PRIPADAJOČE POVRŠINE DVORIŠČ, PRIMERNE ZA NEPOKRITA SKLADIŠČA. PROSTORI SO VSELJIVI TAKOJ. LOKACIJA OB IZVOZU UNEC NA AVTOCESTI LJUBLJANA - POSTOJNA. NASLOV: KOVIND Kraj : RAKEK Pošta : 61381 Naslov : UNEC 25 Telefon : 061/791-662; 792-211 Telefaks : 061/796-084 Teleks • Kontakt: JOŽE ŠIRAJ IN SREČKO KNAP 5. SL003-01676 FIRMA HOLDING SERVICE D.O.O., PREDSTAVNIŠTVO RAIFFEISEN BANKE SALZBURG, AVSTRIJA IŠČE ZA SODELOVANJE SLOVENSKE FIRME, KI SE UKVARJAJO Z DODELAVNIMI POSLI /LOHN-POSLI/. NASLOV: HOLDING SERVICE, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : KOLODVORSKA 7 Telefon : 061/121-145 Telefaks : 061/131-284 Teleks : Kontakt: BARBARA SBRIZAJ 6. SL003-01692 PREDSTAVLJA SE Z NOVO BLAGOVNO ZNAMKO ŠPORTNE KON- FEKCIJE V TRGOVINAH AGILITAS LJUBLJANA /VVOLFOVA 1/ J fc M ŠPORT POSTOJNA MVM ŠPORT MARIBOR ŠPORT - MIST KOČEVJE. ASPERA LJUBLJANA - BEŽIGRAD JO-NATHAN IZOLA PINK ŠPORT CELJE OMNIA KRANJ OMNIA LJUBLJANA - J. SKLADIŠČA - HALA A ŠPORT AS LJUBLJANA ŠIŠKA L. ŠPORT LJUBLJANA ŠIŠKA NASLOV: OPTIMIZEM, D.O.O. Kraj : POSTOJNA Pošta : 66230 Naslov : VOLARIČEVA 5 Telefon : 067/22-158 Telefaks : 067/23-302 Teleks • Kontakt: TANJA AMBROŽIČ 7. SL003-01694 SLOVENSKO PODJETJE IŠČE ZASTOPNIKA, DISTRIBUTERJA ZA MODERNE APARATE ZA UNIČEVANJE DOKUMENTACIJE. Kontakt: MARJAN RABlC TEL. 063/852-507 ft nn* ni£07 NUDIMO PROSTE KAPACITETE NA MANJŠI NAPRAVI ZA: TRDO KRO-MIRANJE ŽELEZA ALI JEKLA ANO-DNO OKSIDIRANJE ALUMINIJA. PRIMERNO SAMO ZA MAJHNE SERIJE ALI POSAMEZNE KOSE, Z VISOKO ZAHTEVNOSTJO OBDELAVE IN ZELO KRATKIMI DOBAVNIMI ROKI. NASLOV: GALVANSKA OPREMA - PL-AMA, D.O.O. Kraj : PODGRAD Pošta : 66244 Naslov : PODGRAD B.ŠT. Telefon : 067/85-010 Telefaks : 067/81-308 Kontakt: STOJAN GRILJ DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CENTRA ZA INFORMACIJSKI SISTEM GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL:061 / 150-122, FAX: 061/219-536 IN NA VSEH OBMOČNIH ZBORNICAH GZS. Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje doma (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. PONUDBA ZA UVOZ IN IZVOZ, ZASTOPSTVA. Naziv : UNITEX, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov DUNAJSKA C. 51 Telefon : 061/116-166 Telefaks : 061/317-452 Teleks : 31 147 Kontakt: SAŠO PIRC 2. SL003-01606 NUDIMO OKROGLE PLETILNE STROJE MAVER, PLOSKE PLETILNE STROJE UNIVERSAL. Naziv : UNITEX, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : DUNAJSKA C. 51 Telefon : 061/116-166 Telefaks : 061/317-452 Teleks : 31 147 Kontakt: SAŠO PIRC 3. SL003-01607 PONUDBA - PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA RAZNE ŠIVALNE STROJE, UTENZILIJE ZA PLETILNE STROJE, IZVOZ, UVOZ. Naziv : UNITEX, D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : DUNAJSKA C. 51 Telefon : 061/116-166 Telefaks : 061/317-452 Teleks : 31 147 Kontakt: MOJCA ISTENIČ 4. SL003-01608 IZDELUJEMO POLIZDELKE IN IZDELKE IZ MASIVNEGA LESA /SMREKA, BUKEV/. - POLNILA ZA VRATA, PODSTAVKE ZA KLOPI, RAZNE POHIŠTVENE ELEMENTE IN PODOBNO. Naziv : MIZARSTVO MIRKO TERAŽ Kraj : MOJSTRANA Pošta : 64281 Naslov : TRIGLAVSKA C. 67 Telefon : 064/891-832 Telefaks : Teleks i Kontakt: MIRKO TERAŽ 5. SL003-01609 NUDIMO PROSTE KAPACITETE: LIVARNA: - ROČNI LIV DO 2KG TEŽE ODLITKA - STROJNI LIV /Zn, Al/ OD 20-330 TON ZAPORNEGA PRITISKA /3000 UR/LETNO STROJNA OBDELAVA: /10.000 UR/LETNO/ - STRUŽENJE /UNIVERZALNE STRUŽNICE, CnC - STRUŽNICE, STRUŽNI AVTOMATI/ - REZKANJE /UNIVERZALNI REZ-KALN1 STROJI, VRTALNO - REZKALNI NC IN CNC OBDELOVALNI CENTRI/. - BRUŠENJE /CENTERLES/ - HONA-NJE /SUNEN/ - VALJANJE NAVOJEV. Naziv : AGIS - ZAVORE, D.O.O. Kraj : PTUJ Pošta : 62250 Naslov : RAJŠPOVA 16 Telefon : 062/771-441; 772-131; 772-442 Telefaks : 062/772-464 Teleks : 33 258 YU AGISPT Kontakt: LUDVIK MAUClC 6. SL003-01615 PONUJAM6 V NAJEM POSLOVNE IN PROIZVODNE PROSTORE. Naziv : IP ALPREM KAMNIK Kraj : KAMNIK Pošta : 61240 Naslov : USNJARSKA C. 9 Telefon : 061/811-511 Telefaks : 061/813-501 Teleks : 31636 YU ALPREM Kontakt: VILJEM URH 7. SL003-01616 PONUJAMO PROSTE KAPACITETE NA SLEDEČIH STROJIH; ŠTANCE DO 250 T PRITISKA, STRUŽNICAH, REZ-KARJIH, ŽAGAH IN TOČKOVNIH VARILNIH APARATIH. Naziv : IP ALPREM KAMNIK Kraj : KAMNIK Pošta : 61240 Naslov : USNJARSKA C. 9 Telefon : 061/811-511 Telefaks : 061/813-501 Teleks : 31636 YU ALPREM Kontakt: VILJEM URH 8. SL003-01617 NUDIMO PROSTE ZMOGLJIVOSTI NA STRUŽNIH AVTOMATIH /INDEX/ DO PREMERA FI 35 MM. KOVINA: MEDENINA, BRONZA, ALUMINIJ, JEKLO IPD. MOREBITI ŠE PLASTIKA... MOŽNE OBLIKE OBDELAVE: OKROGLINE, VSEH VRST NAVOJI, ŠESTERO-KOT KOT IZVORNI MATERIAL /ALI PODOBNO/, VDOLBINE, VREZLINE.. PREDVSEM ZA DELA PRI RADIATORJEV, HIŠNIH BOJLARJEV, VODOVODNIH PIP, PLINSKIH REDUC. KOSOV IN PODOBNO. Naziv : KOVINOSTRUGARSTVO Kraj : CELJE Pošta : 63000 Naslov : KOŠNICA 25 G Telefon : 063/27-349 Telefaks : 063/27-380 Kontakt: FREDI GABER ALI ALEŠ KOŠTOMAJ 9. SL003-01619 NUDIMO: ŠIVANJE, SESTAVLJANJE, PAKIRANJE, ITD. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : SMRTNIKOVA 4 Telefon : 061/198-107 Kontakt: MARIJA SITAR 10. SL003-01626 OBVEŠČAMO POSLOVNE PARTNERJE, DA IMAMO PROSTE KAPACITETE V OKVIRU »ŽELEZNEGA SERVISA" - NA VZDRŽEVANJU, MENJAVI IN UNIČEVANJU /ULTRAFILTRACIJI/ E-MULZIJ. Naziv : TAM INŽENIRING IN VZDRŽEVANJE, D.O.O. Kraj : MARIBOR Pošta : 62001 Naslov : PTUJSKA CESTA 184 Telefon : 062/412-291 Telefaks : 062/411-728 11. SL003-01627 IŠČEMO PLASTICARJA, KI BI IZDELOVAL OHIŠJE NAŠEGA IZDELKA. IZDELEK SE MED DELOVANJEM SEGREVA - MASA MORA BITI TEMU PRIMERNO ODPORNA. Naziv : GPM INC. Kraj : NOVO MESTO Pošta : 68000 Naslov : DRSKA 29 A Telefon : 068/26-078 Telefaks : 068/26-073 Teleks Kontakt: PETER HUMAR 12. SL003-01628 PREVZAMEM ZASTOPANJE: PRODAJA, SVETOVANJE, UVAJANJE ZA NASLEDNJA PODROČJA: AVTOMOBILI, AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA /AVTOMOBILI, REZERVNI DELI, ORODJA, OPREMA ZA SERVISNE DELAVNICE I.P.D. OBDELOVALNI STROJI ZA KOVINE /STRUŽNI AVTOMATI, ENO ALI VECVRET, REZKALNI IN GLODALNI STROJI, BRUSILCI... ELEKTRONIKA VKLJUČNO S PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO S POGONI ZA PROIZVODNE STROJE IN NAPRAVE... Naziv : KOVINOSTRUGARSTVO GA- BER - KOŠTOMAJ Kraj : CELJE Pošta : 63000 Naslov : KOŠNICA 25 G Telefon : 063/27-349 Telefaks : 063/27-380 Kontakt: FREDI GABER 13. SL003-01632 NUDIMO MONTAŽO TF CENTRAL /VKLJUČITEV, INŠTALACIJE/, SEKRETARSKIH GARNITUR, TELEFONOV, INTERFONOV Z VIDEOM, FAKSOM, PEAGING SISTEM - ZA BREZŽIČNO KLICANJE OSEB/. Naziv : INTELEKT D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : LESKOŠKOMA 4 Telefon : 061/445-234 Telefaks : 061/104-215 Kontakt: SVETLANA PRIKRATKI 14. SL003-01633 NUDIMO PROJEKTIRANJE TK SISTEMOV, SVETOVANJE. Naziv : INTELEKT D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov j LESKOŠKOMA 4 Telefon : 061/445-234 Telefaks : 061/104-215 Kontakt: SVETLANA PRIKRATKI 15. SL003-01634 PONUDBA - QUATRO/CALL- SW - PAKET ZA DETALJNI PRIKAZ TELEFONSKIH POGOVOROV. POVEZAVA TF -CENTRALA SI 2000 - PC RAČUNALNIK /DO 30 STROŠKI POGOVOROV/. Naziv : INTELEKT D.O.O. Kraj : LJUBLJANA Pošta : 61000 Naslov : LESKOŠKOVA 4 Telefon : 061/445-234 Telefaks : 061/104-215 Kontakt: SVETLANA PRIKRATKI 16. SL003-01635 PONUDBA DELOVNE SILE Z ZNANJEM STROJEPISJE - STENOGRAFIJA, RAČUNALNIŠKI JEZIK VVORD-STAR. Kraj : LJUBLJANA - VlC Pošta : 61111 Naslov : LAJKOVŠKA UL. 28 Telefon : 061/266-012 Kontakt: NEVENKA PECLIN Foto: LucaS NOVfi90BA V Fotoreportaža: Pomlad se začne z maturanti Čipke na igrišču