Za poduk in kratek čas. Potoranje v Rim, Neapol in domu. V. Padova je tiho mesto s pro.tornimi vrti in broji nekaj črez 44.600 prebivalcev. Ob času cesarja Avgusta je bilo najpremožnejse mesto GornjeLaške. Slovelo je nekdaj daleč po svetu zavoljo učenosti in umetnosti. Celo iz nemških krajev so na tamosnje vseučilišče prihajali mladenči. Pred vsem se podam v baziliko sv. Antona Padovanskega, ki je bil tovariš sv. Franciška Asisija; ljudatvo njo kratko imenuje: il Santo (svetnik). Cerkev ima podobo križa in 7 kupelj, ki so večje od onib pri sv. Marku v Benetkah. Leta 1749. je pogorela in potem zopet bila popravljena. Truplo sV. Antona leži na levej strani pod altarjem, ki prosto stoji, in se po več stopnicah pride do njegove višine. Nestrobnjeni jezik svetnika je shranjen v neki kapeli. Sam sem se prepričal, kako goreče Labi časte sv. Antona. Bila je ravno nedelja. Vedno je bil altar obsut od pobožnib molilcev, in meaa se je brala za mešo. Tudi jaz 8ein srečo imel na tem altarju opraviti najsvetej.o daritev, pote.n, ko sem 2 uri čakal, dokler nisem priael na vrsto. Za altarjem neprenehoma stoji truma vernih, ki drug črez drugega roko na altar polagajo in molijo. Po opravljeni sv. daritvi, kader altar zapu8tiin in skozi množico vernih korakam protu žagreda, se nekoliko splaaim, ko so Labi in Labinje svoje prste kusevali in od oboje strani se kazule na plečab dotikale; godilo se mi je, kakor v nekdanjih časih obsojenini vojakom, kedar so morali skoz šibe; vendar brez bolečine. Za altarjem sv. Antona v cerkvenem zidu so krasne podobe iz marmorja, ki pred oči stav-  ljajo čudovite prigodbe iz življenja svetnikovega, na primer: dogodbo od hudobnega zdivjanega moža, ki je z nožem umoril svojo mlado nedolžno ženo; to se je bilo sv. Antonu naznanilo, kateri pride in njo zopet oživi. Drugo: sv. Anton je od krivičnega bogatina, kateri je brez pokore umrl, gotovo trdil, da nima srca v prsib, ampak v škri- nji pri svojib denarjib. Ljudje mu pa niso hoteli verjeti, a svetnik ostaja pri svoji besedi. Pozo- vejo vračnika, ki njim mrliča razpara, in glej čudo,  na mestu srca najdejo v praih — kamen, srce pa  v skrinji pri denarju. Kjer je tvoj zaklad, tam bo srce tvoje. Mat. 6, 21. V cerkvi sv. Antona so 4 orgle. Moj vodi- telj mi je pravil, da 4krat v letu se z vsemi or-  gla. To mora biti hrup, ki ugaja le samo Lahom  in Turkom. Obiskal sem tudi staroslavno vseu- cilišče, kjer se vidi na stotine grbov in imen slav-  nih možev, (civiuru academieorum), ki so tukaj kakorsno akademično proslavljenje dosegli. Da spebane ude zopet okrepirn, se podam v gostilnico imenovano: ,,Stella d'Oro;" pri ,,zlati zvezdi." Se le pri računu sem se prepričal, da se ne pravi zastonj ,,k zlati zvezdi"; zakaj vse je tako drago, kakor bi bilo iz zlata. Za mršavo jnžino sem platil črez 7 lir, ali 2 gld. 80 kr. Ko zopet pridem na kolodvor, si pometem prah iz skornjev, da bi me nič ne opominjalo, kako drago da se v Padovi živi. Kar sem dozdaj popisal, sem obhodil lansko leto meseca šeptembra; letos na potu v Rim sero se peljal naravnost od Maribora v Bologno brez pretrganja. Od Padove do Bologne se pride po železnici v 3 urah. Pot gre po rodovitni zemlji, obaajeni z vinskimi brajdami in obsejani z rumenim žitom. Ko prekorači hlapon reko Po in zapusti mesto Ferraro, ki na levem oatane, se za nekoliko ugleda na ljubeznivem brega poatavljena cerkev imenovana: Madonna di S. Luca. Leži 1 uro pred Bologno. Od podnožja brežičevega do cerkve je pot s streho pokrit; izplati se obiskanje zavolj prekrasnega razgleda. (Naatavek prib.) Smešničar 10. Vuzeniški predstojnik čuti nemško kri po svojib žilab teči in pravi: Mir seimer deutscb, kako mu pa ,,proklete grablje" zobe kažejo, pričuje sledeče nja spričevalo, v katerem je hotel potrditi, da je nek delavec skozi 5 dni pri njem delal. To se glasi: ~Der Gefertigte hat 5 Tage bei mibr gearbeitet". Carl Puhr, in./p. (Podpisani je 5 dni pri meni delal. Cail Puiirm/p.)