Po ifalilanskih volitvsh. Italijanski fašisti praznujejo svojo prisleparjeno in izsiljeno volilno zmago. Volitve so dale diktatorju Mussolindju več kot dvetTetjinsko večino mandatov. Volitve so bile zelo nasiine in druga temna stran fašistovske zmage je tudi ta, da se kakih 30 odstotkov volilcev volitev ni udeležilo ter je rajši ostalo doma v trdnem prepričanj\.i, da nvora biti vsakega nasilja prej ali slej konec. Fflšisti so nastopali z dvojno volilno listo: s prvo in večinsko so se borili proti popolarom (kat. ljudski stranki) ter sociaKstom in komunistom, druga fašistovska lista si je pa vzela za nalogo zadušiti narodnostne manjšine: Slovane in Nemce. V Italiji se voli drugače kot pri nas. Uvedena je državna glasovnica in na njej so natisnjeni volibii znaki vseh list dotičnega volilnega olcrožja. Slovani in Nemci so imeli sikupno Hsto ter za skupen znak na glasovnici navskriž položeno lipovo vejo in planinko. Ta lisfa je bila v Prinvorju vložena kot peta in je bil njen znak tudi na glasovnici. Volilec dobi glasovivico od predsednika volilne komisije, stopi v voHItvo celico, prečrta s črnim svinčnikom znak liste, za katero hoče glasovati, zvije in zalepi glasovnico in jo odds zopet predsedniku. Ker pa ima vsak volilec pravico oddati tr-em karididatom prednostni glas, napiše, preden zalepi glasovnico, nanjo priimke dotičnih treh kandidatov. Tako so lahko na skupni listi glasovali Slovenci, Hrvati in Nemci za svoje kandidate. Razumljivo je, da se da taJco glasovanje izvesti pravilno le pri popolni svobodi in pri popoitni nepristranosti in poštenosti oblasti. Tega pa fašisti ne poznajo in zato so se vršile vsakovTstne sleparije, zlorabe in nasilnosti. Prvič so bili že volilni shodi protiviadnih strank in zlasti še Slovencev pravo tveganje življenja, ko so se na vsak shod in sestanek privlekle oborožene tolpe fašistov. Dan samih volitev pa je v nasilju vse, kar je bilo poprej, seveda daleč prekosiL h Gorice se opisuj« voldi-a nedelja takole: »S silo so odganjali sk>venske člane folilnih komisij na sedež fašija. Posredovanja naših Toiltel|ev pri varnostni straži so bik breauspešna in pokacala popolno nemoč vamostmh oblasti napram fašistofn. Pri skrutiniju (štetju glasov) so se nv&gle na ta način godlti največje goljufije. To kažejo izidi. Največjo nesramnost pa je zagrešila vlada sama, ker je dala v zadnjem trenutku pretiskati državne gksovnice z lipovo Te|ioo naTzdol obrnjeno. To je bU očiten namen premotiti dovanske voKlce. Toda vsi ti poskusi so se jim rdeK š© premalo; celo nedeljo popoldan so prihajali vplivne/ši nvožje in fantje iz Brd v Gorico skriti se pred fašistovškimi iw~ silstvi. Celo nad ženami in dekleti so se znašali. NaSega agifatorja iz Podgore so tako razmesarili, da je obležal polmrtev na mestu; a to še ni bilo dovolj. Karabinerji bo ga še zaprli in le na zdravnikovo zahtevo so ga prepeljali v bolnico.« Podobnih poročil bi bilo še za celo knjigo, ker je fašistovsko nasilje ravnotako kot narodne manjšine tlečilo tudi italijansike delavce in lonete, ki so hoteti glasovati za popolare, socialiste in komuiviste. Izid nasilnih volitev je v kratkem ta-le: fašistt so dobili na prvi svoji listi 356, na drugi 19, torej rsegn sfcupaj 375 poslancev. Ker bo štel bodoči riinski parlament nekaj nad 530 poslancev, ne odpade na vse dmge etranke niti 160 poslanskih mandatov. Od teb so dobili raznovrstni socialisti in komunisti vsega skupaj 64, popolari 39, liberalci in demokrati 30 poslancev ter poleg per drugih malih parlamentarnih skupin še Slovani in Nemci po 2 poslanca. Od Slovanov prideta v rimski parlament Skivenja dr. Besednjak in dr. Wilfan. Četudi je ta zmaga fašizma dosežena z naslnimi sredstvi in ne izraža dejanske politične volje Ijudstve, bode vendar predsednik Mussolini to dosegel, da postane njegova stranka in Italija še važnejši činitelj y Evropi. Prvič so vzori fašizma že prodrK do malega v rse države. Zdrav parlament ima danes samo še Anglija poleg- onih sevemih držav, ki se niso udeležile svetovne vojne, po vseh drugih državah, ki so sodelovale v vojni ali pa po njej nastale, pa imamo danes fašiste in ob par izjemah je parlainent na prav ni_3d stopnji, ker imajo drfavno oblast v rokah zastopniki manjšine proti veliki narodni večini. Spanija ima tudi svojega diktatorja ter ;e na^Hižja fašistovski ItaKji, Rumunijo vl&dajo veleposestniki in vele kapitalisti, v Bolgariji je gosposka vlada z nasiljem paišla do oblasti ter se z nasiljem na njej drži, na Ogrskenv imajo fašisti prvo besedo in tako bi lablco našteti po Tisti še drt^e države. Nemčija je sedaj tirdi pred volitvami, njeni fašisti in zarotniški monarf\isti gledajo n« italijanski fašizem kot na svoj \-zor in da ne bomo dolgo iskali po svetu oboževakev nasilja, si poglejmo samo policajdemokrata Pribičeviča, Jd bi zmago italijanskega fošizma najrajši pisal in vezal v zlato knjigo ter zraven še pristavil: Tako se inorajo voditi volitve! — Drugi važni pomen pa imajo italijenske volitve z oeirom rva italijensko zurionjo politiko, ki zelo drrno in za soseda zelo nevarno hlepi po tuji zemlji. To pohlepno politiko pa vodi Mussolini zelo premeteno in bistroi:mno. Doslej je že mnogo dosegel, poslej bo pa še več, ker se labko sklicuje na to, da je on sedaj po volitvah prizaan gospodar Italije. Italija je v tesnih zvezah s Španiio, da lahdco nagaja Franciji, potem ima že stare in trdne zveze z Ogrsko, dobre odnošaje z Bolgarijo in tudi z Grčijo je obnovila stike. Te zveze so pa tako spretno urejene, da se vsak čas lahko prekinejo, obnovijo, rarširijo itd. Če Italija s Španijo enlcrat nagaja Franciji, ima pa tudi vse pripravljeno, da dobi tudi Francijo na svojo stran, ter nageja potem Angliji. Vpričo splošnega položaja sveta, ki je od vseh strani zaslrt z oblaki in posebej še vpričo italijanske politike je prav dobro razvidno, kakšnega življenjskega pomena je za našo drtžavo, da ima pošteno, na dejanski ljudski volji in zadovoljstvu slonečo in samo za splošnim blagrom stremečo vlado, ki se ne bo opiralu na eno in sicer srbsko narodnost, marveč na vse narode. Zato je politika sporažuma na podlagi popolne narcdnostne enakopravnosti po avtonomističnih načelih edino uir.estna in potrebna tudi z zunanjepolitičnega vidika. — Jugoslavija se nvcra iznebiti Pašiča, Pribičeviča in drugih politikov, ki imajo fašistovsko nasilje za vzcr, ter postati na podlagi poštenega sporazuma močna in odpoma na znotra; in zunaj.