M I G R A C I J E 6 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO ZRC SAZU MIGRACIJE6Jure Gombac Esuli ali optanti? Zgodovinskiprimervlucisodobneteorije © 2005, Založba ZRC, ZRC SAZU Urednicazbirke Janja Žitnik Recenzenta Avgust Lešnik Rudi Rizman Prevodpovzetka Henrik Ciglic OblikovanjeMilojka Žalik Huzjan Izdajatelj Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU Zaizdajatelja Marina Lukšic - Hacin Založila Založba ZRC, ZRC SAZU Zazaložnika Oto Luthar Glavniurednik Vojislav Likar Tisk Littera picta d. o. o. TiskanospodporoAgencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Fotografijanaovitku:Crljenko/Apollonio CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314.7(497.4-14) 316:314.7 GOMBAC, Jure Esuli ali optanti? : zgodovinski primer v luci sodobne teorije / Jure Gombac ; [prevod povzetka Henrik Ciglic]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005. - (Migracije / Založba ZRC, ZRC SAZU ; 6) ISBN 961-6500-83-X 219668480 Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/961650083X Esuli ali optanti? ZGODOVINSKIPRIMERVLUCI SODOBNETEORIJE JureGombac LJUBLJANA 2005 4 VSEBINA PREDGOVOR IN ZAHVALA .................................................................................... 7 UVOD .................................................................................................................... 9 I. TEORIJE MEDNARODNIH MIGRACIJ ........................................................... 13 Migracije kot dinamicni procesi ........................................................................ 13 1. Prostovoljne migracije.................................................................................. 16 Zacetki teorij.......................................................................................................16 Neoklasicni pristop............................................................................................. 17 Pristop nove ekonomije pri migracijah............................................................. 20 Pristop »cloveškega kapitala«............................................................................. 20 Demografske spremembe in tranzicija mobilnosti........................................... 22 Teorija dvojnega trga delovne sile oz. teorija segmentiranosti trga delovne sile.................................................................................................. 23 Teorija svetovnih sistemov ................................................................................. 25 Teorija »kumulativne vzrocnosti«...................................................................... 27 Teorija mrež........................................................................................................ 29 Teorija migracijskih sistemov ............................................................................ 30 2. Teorije prisilnih migracij ............................................................................. 35 Zacetki................................................................................................................. 35 Razmislek o prisili in prostovoljnosti migracij..................................................36 Širokopotezni nacrti znotraj teorije migracijskih sistemov.............................. 37 Nekaj o izrazoslovju in poimenovanjih ............................................................. 41 II. MIGRACIJA: IZ TEORIJE V PRAKSO............................................................... 45 Mešanje znotraj migracijskega toka................................................................... 45 1. Makropoliticna ekonomija........................................................................... 46 Onkraj državnih meja......................................................................................... 46 Oblikovanje mednarodnega reševanja problemov manjšin in beguncev med obema vojnama ......................................................................... 46 Problemi z manjšinami in begunske krize v Grciji, Turciji in Bolgariji .......... 47 Poraz mednarodnih organizacij in nove ideje o reševanju vprašanja manjšin................................................................................................................ 49 Vplivi takšnega reševanja manjšinskih in begunskih problemov na migracije po drugi svetovni vojni....................................................................... 50 Pomoc beguncem in preseljenim osebam s strani mednarodne skupnosti po drugi svetovni vojni ...................................................................... 55 2. Migracijski režim .......................................................................................... 57 Odnosi med državami ........................................................................................ 57 Skupna zgodovina .............................................................................................. 57 Jugoslavija, Slovenija, Okraj Koper.................................................................... 59 Italija 65 3. Odbijanje in privlacevanje (push-pull) ....................................................... 68 Razlike med prostori .......................................................................................... 68 Neskoncna privlacnost obalnih mest ................................................................ 68 4. Migracijske mreže......................................................................................... 71 Preplet, razplet, zaplet ....................................................................................... 71 Vloga migracijskih mrež..................................................................................... 71 Migrantske mreže v Istri..................................................................................... 75 5. Družina in gospodinjstvo ............................................................................. 77 Osnovne socializacijske enote............................................................................ 77 Družine in gospodinjstva v Istri ........................................................................ 78 6. Posameznik ................................................................................................... 81 Neskoncna iznajdljivost...................................................................................... 81 Posameznik v migracijah iz Okraja Koper po Londonskem memorandumu 6. oktobra 1954........................................................................ 82 III. PROCES IZSELJEVANJA.................................................................................. 87 Kam pa zdaj?.......................................................................................................87 Ljudska oblast v Koprskem okraju in njen odnos do »optiranja« .................. 87 Obcinski komiteji ZKS ....................................................................................... 91 Obrazci................................................................................................................ 95 Pisma, naslovljena na oblasti.............................................................................. 99 Premoženje ....................................................................................................... 106 Statistika ............................................................................................................ 110 Odpadniki......................................................................................................... 111 Trdno prepricani.............................................................................................. 112 Posameznik ....................................................................................................... 112 Družine, gospodinjstva, bratovšcine in širše skupnosti .................................. 113 Migrantske mreže.............................................................................................114 Dejavniki odbojnosti in privlacnosti................................................................ 115 Migracijski režim .............................................................................................. 115 Makropoliticna ekonomija............................................................................... 116 ZAKLJUCEK........................................................................................................... 117 SUMMARY.............................................................................................................. 123 PRILOGA: SLIKE IN TABELE.............................................................................. 129 VIRI IN LITERATURA..........................................................................................143 PREDGOVOR IN ZAHVALA Vsebinaknjigejenastajalaskozirazmišljanjaobraziskavah,kisemjihkotmladiraziskovalecpodokriljemMinistrstvazašolstvo,znanostinšportopravljalnajprejnaOddelkuzasociologijoFilozofskefakultetevLjubljani,OddelkuzazgodovinoUniverzevTrstu,natopašenaZnanstvenoraziskovalnemsredišcuRepublikeSlovenijevKopru.Obsvojemdelusemsesrecalzobsežnimiarhivskimiviri,bogatoliteraturo,zapletenimiznanstvenimiteorijamiinzanimivimiljudmi. Takobiseradzahvalilobemamentorjema,prof.dr.AvgustuLešnikuinprof.dr.JožetuPirjevcu,sodelavcemnavsehomenjenihinštitucijah,zaposlenimvPokrajinskemarhivuKoperinvsemtistim,kijimnibiložalžrtvovatinekajminutzapogovoroproblemih,skaterimisemsesrecevalprisvojemdelu.PodatkeizarhivskegagradivamijevbiteinbajtepomagalspremenitiUroš.Zapodporopasemhvaležentudivsem,kisomibilivtemcasublizuinsomipomagalitakospotrpežljivostjokottudizradovednostjoinnestrpnostjo. NamojevelikoveseljesosenaInštitutuzaslovenskoizseljenstvoZRCSAZUodlocili,daknjigolahkoobjavimvnjihovizbirkiMigracije,zakarsejimiskrenozahvaljujem. 8 UVOD Zdi se, kot da se je svet na severu Jadranskega morja postavil casu v bran. Njive, ki so jim življenje podarili zidovi iz kraškega kamenja, nizke hiše z debelimi zidovi, stisnjene okoli ozkih trgov in cerkva v majhne vasi, zavite poti, ki vodijo do obalnih mest, ograjenih z morjem in obzidjem, vse to daje prostoru vtis negibnosti, zaprtosti. Videti je, kot da ne dež, ne burja, ne pripeka ne zmorejo spraviti v gibanje tega sveta, ki se zdi ujet sam vase. Vendar pa so najrazlicnejše migracije prebivalstva že od nekdaj pomenile eno glavnih gibal, ki so te kraje povezale z ostalim svetom. Ljudje so se premikali, odhajali, se vracali, se spreminjali in mešali med seboj. Selitveni tokovi po kopnem in morju so potekali v najrazlicnejših smereh ter se vracali z drobci drugacnih kultur, religij, politicnih, pravnih in ekonomskih sistemov. Vplivi so izmenicno bogatili in siromašili prostor ter k premikanju ali ostajanju spodbujali nove in nove ljudi. Tako so že od konca 15. stoletja v Benetkah beležili tok prebivalstva iz Istre in Dalmacije. »Iz Istre, najsevernejšega preko-jadranskega ozemlja v okviru Beneške republike, se je tja preselilo 3,2 % od skupnega števila vzhodnojadranskih pri­seljencev.«1 Zabeleženi so priseljenci iz Pirana, ki so se aktivno vkljucili v beneško družbo, ob strani so jim stali tudi priseljenci iz Kopra, ki so tam trgovali, delali, študirali in ustvarjali.2 Prav tako so Istrani za seboj pustili številne sledove v mrliških knjigah drugih mest na obali Jadranskega morja. Rivalstvo med Benecani in Habsburžani je pripeljalo do prve resne delitve prostora. Trst je kot vodilno pristanišce habsburškega imperija zacel svoj nagli vzpon, beneška mesta na severozahodu Istre so ostala v njegovi senci. Ko je konec 18. stoletja tudi Istra prišla pod Habsburžane, je prostor spet postal enoten, migracije pa so se usmerile v Trst, ki je prevzel vlogo regionalnega središca. V 19. stoletju so se pojavila mocna nacionalna gibanja, opazno je bilo trenje med vecnacionalnimi imperiji in mladimi nacionalnimi državami. Državne meje so postale najpomembnejše orodje v rokah politike, njihova širitev pa eden temeljev nacionalnega mita. Spretna politika med in po prvi svetovni vojni je Kraljevini Italiji omogocila, da se je na racun razpada 1 Lovorka Coralic, Migracije sa istocnojadranske obale u Veneciju (15–18 st.), Annales,Series HistoriaetSociologia, vol. 7, št. 4(10), Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper,1997, str. 185–192. 2 Lovorka Coralic, Prisutnost doseljenika iz Pirana u Veneciji od XV do XVII stoleca, Annales, SeriesHistoriaetSociologia, vol. 3, št. 3, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Avstro-Ogrske razširila dalec v Istro in Dalmacijo ter tako uresnicila sanje vsem tam živecim še »neodrešenim« Italijanom. Nadaljnja krepitev nacionalnega mita se je sprevrgla v fašisticno ideologijo, ki je sovražnike enotne države videla predvsem v novih manjšinah. Takšna pot je pripeljala do sovraštva med narodi tega prostora in ena od posledic je bila tudi izseljevanje slovenskega in hrvaškega prebivalstva v svet in v Kraljevino Jugoslavijo. Druga svetovna vojna je konflikt še bolj zaostrila in do konca zapletla. Po vojni so se migrantski tokovi zaradi vseh teh dogajanj zgostili. Zacel se je množicni odhod Italijanov z ozemelj, ki jih je zasedla jugoslovanska narodnoosvobodilna vojska. Najprej iz Zadra in Reke, po Pariški mirovni konferenci februarja 1947 pa še iz Pulja in drugih istrskih mest ter podeželja. V majhnem žepku na severozahodu istrskega polotoka, ki ga je predstavljala cona B Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) pod upravo Vojaške uprave jugoslovanske armade (VUJA), pa do množicne izselitve ni prišlo.3 Tam so Italijani, Slovenci in Hrvati še naprej živeli skupaj, ceprav je med temi nacionalnimi skupinami zeval globok prepad. Skupnost so pretresali spomini na fašizem, ukrepi jugoslovanskih oblasti, italijanske zunanje politike, hladna vojna, težko gospodarsko stanje zaradi odrezanosti od tradicionalnih središc, skratka široka paleta razlicnih razlogov in pritiskov. Napetost so skušali rešiti s pomocjo Londonske spomenice o soglasju 5. oktobra 1954, ko so Svobodno tržaško ozemlje z demarkacijsko crto raztrgali na dva dela in ga razdelili. Središce tega prostora, Trst, je ostal v Italiji, del njegovega neposrednega zaledja, okraja Koper in Buje, pa v Jugoslaviji. Meja je bila dolocena, dana pa je bila tudi možnost »optiranja«. To je pomenilo, da so vsi ljudje iz bivšega STO lahko izbirali, v kateri državi želijo nadaljevati svoje življenje.4 Tako je ozemlje na severozahodu istrskega polotoka, od Secovelj pa do Trsta, ki naj bi mu glavne karakteristike skozi svoje romanske in italijanske korenine dajala tako obalna mesta kot tudi slovenska in hrvaška naselja v zaledju ter je bilo med seboj mocno povezano ne le z zgodovinskimi, temvec tudi z ekonomskimi in osebnimi vezmi, skoraj v celoti prišlo pod Jugoslavijo.5 Nova meja je te povezave pretrgala in je bila po besedah prof. dr. Frana Zwittra »primer monstruozne rešitve problema«.6 Sledile so katastrofalne posledice. Vecina prebivalstva, ki se je znašlo na jugoslovanski strani, je do leta 1957 množicno zapustila Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, 1993, str. 167–179. 3 Raoul Pupo, Orientamenti della piu recente storiografia italiana sull‘esodo Istriano, Annales,SeriesHistoriaetSociologia, vol. 10, št. 1(20), Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, 2000, str. 165–170. 4 Boris M. Gombac, Slovenija,Italijaodpreziranjadopriznanja, (zbirka »Vrag ali mejak?«, 1), Ljubljana: Debora, 1996. 5 Pio Nodari, Premessa, v: SpostamentidipopolazioneetransferimentisocialinellaProvinciadi TriesteenelDistrettodiCapodistrianelSecondoDopoguerra,ur. Carlo Donati, Opicina-Trieste: Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Direzione Regionale Affari Europei, 2001, str. 15–42. 6 AS, fond 1402, Fran Zwitter (osebni fond), t. e. 1. svoje domove in se za vedno preselila v Italijo. Tak zgošcen odliv prebivalstva ni povzrocil le hudih problemov v prostoru, ki so ga zapustili, temvec je mocno vplival tudi na tržaško družbo, ki je bila takrat v globoki krizi. Istocasno so slovenske oblasti praznino na Koprskem, ki je ostala za Italijani in številnimi Slovenci ter Hrvati, nacrtno zapolnile s tokom ljudi iz notranjosti, kar je popolnoma spremenilo etnicno, kulturno in socialno sliko ozemlja. Poglavja v tej knjigi so usmerjena predvsem v raziskavo zadnjega velikega vala izseljencev iz Okraja Koper, ki ga italijanski raziskovalci imenujejo tudi »il grande esodo«. S pomocjo teoreticnega dela, sestavljenega iz najizvirnejših prijemov razlicnih socioloških teorij o migracijah, gre za poskus ovrednotenja podatkov, pridobljenih s pomocjo racunalniške obdelave dokumentov, ki so bili po Londonskemu sporazumu potrebni za pridobitev dovolilnice za izselitev v Italijo. Pri tem je pomagala tudi literatura o povojnem izseljevanju iz Jugoslavije v Italijo. Na ta nacin skušam poudariti okvire, znotraj katerih posamezniki sprejemajo odlocitve o migraciji, kot so družina in gospodinjstvo, ter ovrednotiti pomembnost migrantskih mrež. Odkrivam, katere institucije se ukvarjajo z migracijami te vrste in zakaj. Preko tega razkrivam tudi vpliv držav in njihovih ukrepov na posameznika in obratno. Prav tako raziskujem ekonomske vplive dejavnikov odbijanja in privlacnosti, ki so dolgo casa veljali za glavne povzrocitelje migracij. S pomocjo rezultatov takšne analize skušam na izvirnejši nacin pojasniti vzroke za to migracijo, jo spremljati in sproti razkrivati njen tok. Na ta nacin bi rad izpostavil njene vplive tako na okolja, kjer se je oblikovala, kot tudi na tista, kamor je bila usmerjena. S tem želim tudi pomagati pri odlocitvi, kakšne prijeme naj bi še uporabili pri nadaljnjem delu, da bi presegli že znano. Vse to preprosto pomeni, da neposrednega odgovora na vprašanje, ki je zastavljeno v samem naslovu knjige, ne podajam direktno, temvec ga skušam problematizirati. Tako bi bilo po mojem mnenju pravzaprav treba problematizirati vse definicije, ki skušajo ujeti dogajanja znotraj migracij, teh dinamicnih in na vsa podrocja clovekovega delovanja posegajocih procesov. 12 I. TEORIJE MEDNARODNIH MIGRACIJ MIGRACIJE KOT DINAMICNI PROCESI Kaj torej so migracije, ki v sebi na eni strani združujejo dinamiko, premikanje, gibanje, kroženje, sanje in upanje, po drugi strani pa jih oznacujejo tudi negotovost, razocaranja, boj za preživetje ter neusmiljena beseda tujina? Kako razumeti procese, polne nasprotij, ki so tako odvisni od notranjih razmer in zunanjega dogajanja? Definicije, s katerimi so strokovnjaki najrazlicnejših ved skušali zgrabiti bistvo in ga razgaliti obcinstvu, so le še pripomogle k skrivnosti in neulovljivosti fenomena migracij. Zaceti s pojasnitvijo same besede migracija, ki izhaja iz latinske »migratio«, kar pomeni premikati se, vandrati, je povsem dobra osnova. Nanaša se predvsem na posameznika.1 Ce se vnese nekaj dinamike, se da besedo »migracija razumeti kot gibanje z enega prostora na drugega«.2 Ob zacetku opazovanja tega dogajanja kot procesa postajajo njegovi opisi še bogatejši in ob dejanskem razmisleku o migraciji se kmalu ugotovi, da je to v resnici izredno zapleten in raznolik predmet.3 »Cloveška migracija je zapleten fenomen. Vkljucuje celo paleto faktorjev, dimenzij in aspektov, ki jih ne moremo zajeti le z enim pristopom ali le v eni znanstveni disciplini.«4 »Migracija je namrec izjemno široko in raznoliko podrocje, ki zajema neskoncno veliko tem.«5 In vendar se je bilo treba raziskovanja te zapletenosti, raznolikosti, širokosti nekako lotiti. Preucevanje fenomena s tako fascinantnimi lastnostmi in vplivi na vpletene družbe ter posameznike pa je pomenilo predvsem omejevanje. Raziskovalci so migracije omejili najprej prostorsko, nato casovno. Razbili so jih na faze, ki so si jih razdelile najrazlicnejše vede in z njimi gradile ali pa podpirale svoje teorije. Ko so znotraj brezpravnih migrantskih mas, tokov, ki so jih determinirali rigidni zakoni 1 Guido Bolaffi, Raffaele Braccalenti, Peter Braham, Sandro Gindro, Migrations, v: DictionaryofRace,Ethnicity&Culture, London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications, 2003, str. 177. 2 Danielle Leclercq, Introduction, v: Migrationflowsin20thcenturyEvropeandtheirimpactonschoollife, ur. Danielle Leclercq, Strasbourg: Council of Europe, 1998, str. 11. 3 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. 4 Graziano Batistella, Introduction,InternationalMigrationReview, vol. 23, št. 1, New York: Center for Migration Studies, 1991, str. 1–2. 5 Göran Rystad, Immigration History and the Future of International Migration, InternationalMigrationReview, vol. 26, št. 1(97), New York: Center for Migration Studies, 1992, str. 1169–1185. razlicnih družb in kultur, zaceli opažati še najrazlicnejše motivacije družbenih skupin ter neuklonljivo podjetnost posameznika, se je pojavil razkol tudi znotraj teorij samih. Prav zaradi takšne silne razdrobljenosti, rezerviranosti in oklepanja posameznih delov kvalitetnega preucevanja tega pojava ni bilo mogoce zaceti od spodaj. Sile, ki so si razdelile migracijo, so bile pogosto preprosto premocne. Pozivi so prišli z vrha in v imenu interdisciplinarnega pristopa. »Migracija je predmet, ki kar vpije po interdisciplinarnem pristopu. Vsaka disciplina lahko nekaj doprinese k takšni raziskavi, tako empiricno kot teoreticno.«6 Pri migraciji naj bi šlo tako za družbeno dejstvo, ki ga ni mogoce celovito interpretirati brez poznavanja politicno­gospodarskih, pravnih, religioznih, družbenih in kulturnih aspektov tako v državi gostiteljici kot v državi izvora.7 »Raziskovanje migracij in etnicnih odnosov je resnicno interdisciplinarno: sociologija, politicne vede, zgodovina, ekonomija, geografija, demografija, psihologija in pravo, vse te vede so pomembne. Raziskujejo razlicne aspekte premikov populacij in boljše razumevanje teh procesov zahteva prispevke prav od vseh.«8 Prav teorije o mednarodnih migracijah so eden od uspešnejših interdiscipli­narnih pristopov, saj se znotraj njihovega okvira srecujejo razlicne vede z razlicnimi metodami raziskovanja in skušajo doseci skupen cilj: cimbolje razjasniti dogajanja znotraj migracij. Ena od njihovih glavnih znacilnosti je, da skušajo upoštevati te­meljne delitve premikov predvsem glede na prostor, cas in motivacijo, ki dolocajo tipe migracij.9 Ce gre za poskus razlikovanja migracije glede na prostor, potem govorimo o notranjih in mednarodnih migracijah. Pri notranjih migracijah se prestopi dolocene meje znotraj države. Tokove migrantov, ki preckajo državne meje, pa oznacujemo kot mednarodne migracije. V tem okviru upoštevamo tudi razdaljo med prostori in s tem kratke ali dolge migracijske tokove. Cas je locnica med migracijo in mobilnostjo, premikanjem, kjer ne gre za preselitev ter naselitev. Migracije delimo na zacasne, ko migrant zacasno zapusti državo izvora z namenom, da se vrne domov, in stalne, ko se odloci oditi za vedno. Nekatere študije se ukvarjajo z migrantom oziroma migracijskim tokom v dolocenem casovnem obdobju, druge pa spremljajo migracijsko zgodovino enega ali vec posameznikov skozi casovno obdobje, ki lahko traja celo življenje.10 6 Caroline B. Brettell, Introduction, v: MigrationTheory:TalkingacrossDisciplines, ur. Caroline B. Brettell, James F. Hollifield, New York and London: Routledge, 2000, str. 1–26. 7 Uršula Lipovec Cebron, Uvod, v: Vzoniprebežništva:antropološkeraziskaveprebežnikovv Sloveniji, (Zbirka Etno je fletno, 1), ur. Uršula Lipovec Cebron, Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 2002, str. 9–15. 8 Stephen Castles & Mark J. Miller, TheAgeofMigration.InternationalPopulationMovementsintheModernWorld, Houndmills: MacMillan Press Ltd, 1998, str. 20. 9 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998, str. 34. 10 John R. Johnston, Derek Gregory, Geraldine Pratt, Michael Watts, Migration, v: TheDictionaryofHumanGeography, Malden: Blackwell Publishers Ltd., 2001, str. 678. Ob raziskovanju tipov migracij, dolocenih z motivacijo, locujemo med prisilno in prostovoljno migracijo. Te pojme je sicer treba uporabljati previdno, saj se le malo ljudi seli izkljucno zaradi svojih želja, pa tudi v marsikateri prisilni migraciji je prisotna dolocena stopnja izbire. Meje med ekonomsko in prisilno migracijo so vcasih zabrisane, saj obstaja veliko premikov ljudi preko državnih meja in prav vsak se skozi niz razlicnih procesov lahko spremeni v nekaj drugega.11 Na tem mestu bi bilo prav poudariti, da obstajajo tudi številne teorije migracij, ki niso omenjene, ceprav so dandanes aktualne ali pa šele dobro nastajajo. Ceprav so bile nekatere izmed njih pri delu uporabljene, pa v knjigi niso omenjene, saj njihovi pristopi niso v taki meri vplivali na sam potek raziskave. 11 Janet Dobson, International migrations, v: ThePoliticsofMigrationsandImmigrationsinEurope, ur. Andrew Geddes, London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications, 2001. 1. PROSTOVOLJNE MIGRACIJE ZACETKI TEORIJ Vzpon industrijske dobe v drugi polovici 19. stoletja je korenito spremenil življenje ljudi po vsem svetu. Vplivi naglo razvijajocih se ekonomij so povzrocili, da so milijoni izgubili svoj tradicionalni dom in vsakdanji kruh ter odšli iskati boljše življenje ali pa so skušali ubežati nevzdržnim razmeram. Nove oblike infrastrukture, ki so temeljile na parnem stroju in sta jih predstavljala predvsem vlak in parnik, so migrantom nenadoma zmanjšale svet. Zacele so se množicne mednarodne migracije, ki so ljudi vodile v najrazlicnejše kraje po vsem svetu.12 Ta pojav ni ostal neopažen in leta 1876 je nemški kartograf v službi londonskega Kraljevega geografskega društva Ernst Georg Ravenstein (1834–1913) napisal prvega od svojih treh clankov. Ta uvod v razmišljanja o migracijah je nosil naslov »Štetje na Britanskem otocju, 1871: Rojstni kraj ljudi in zakoni migracije« in je izšel leta 1876 v TheGeographicalMagazine. Drugega in tretjega so mu z enotnim naslovom »Zakoni migracije« natisnili leta 1889 v JournaloftheRoyalStatisticalSociety. K pisanju so ga spodbudile besede dr. Wiliama Farra, ki je nekoc dejal, kako se zdi, da migracije potekajo zunaj zakonov, ki bi se jih dalo definirati. Ravenstein se je odlocil dokazati, da ni tako. S pomocjo podatkov štetij prebivalstva kraljestev Anglije in Walesa, Škotske in Irske od leta 1971 do 1881 je sestavil besedilo, v katerem je mogoce najti sedem »zakonov migracij« 13, vcasih pa tudi katerega vec, kot so to radi poudarjali njegovi nasledniki: 1. V normalnih pogojih migracijska gibanja potekajo postopoma. Napredujejo korak za korakom in se širijo iz province v provinco. 2. Vecina migrantov se ne seli dalec. 3. Vsak vecji tok migracije povzroci podoben protitok. 4. Najpogosteje se selitve dogajajo iz podeželja v mesta oz. velike centre trgovine ali industrije. Mešcani se selijo redkeje od tistih, ki prebivajo na podeželju. 5. Ženske se na krajše razdalje selijo pogosteje od moških. 6. Razvoj proizvodnih sredstev, trgovine in infrastrukture spodbuja migracije. 7. Migracije pomenijo življenje in napredek. Populacija brez migracij doživlja stagnacijo.14 12 Saskia Sassen, Guestsandaliens, New York: New Press, 1999. 13 John Corbett, Ernest George Ravenstein, The Laws of Migration, 1885, http://www.csiss. org/classics/content/90. 14 John S. Mahoney, General theories of geographic mobility, http://www.people.vcu. edu/~jmahoney/migration.htm Kasneje je tem zakonom dodal še tri: 8. Podrocja, ki imajo glede na svojo velikost dolgo mejo, nudijo vec možnosti za dotok kot tista s kratko mejo. 9. Migracijski tokovi poberejo na svoji poti marsikaterega prebivalca ozemelj, skozi katere gredo. Prav tako pa za seboj pustijo marsikoga, ki je živel tam, kjer se je tok zacel. 10.Migracijski tokovi potekajo po dobro definiranih geografskih kanalih.15 Na koncu so mu sodobniki (Darby in Grigg) pripisali še enajsti zakon. 11.Glavni razlogi za migracije so ekonomske narave.16 Vsi ti zakoni so temeljili predvsem na empiricnih opazovanjih. Zbudili so precej zanimanja tedanjega clanstva Kraljevega geografskega društva in poželi tudi precej kritik. Glavni argument dvomljivcev je bil, da je Ravenstein sicer odkril vzorce migracije, da pa to ni enako kot odkriti njene »naravne zakone«.17 15 Waldo Tobler, Migration: Ravenstein, Thorntwaite, and beyond, UrbanGeography, vol. 16, št. 4, Columbia: Bellvether Publishers Ltd., 1995, str. 327–343. 16 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. 17 John Corbett, Ernst Georg Ravenstein, The Laws of Migration, 1885, http://www.csiss. org/classics/content/90. NEOKLASICNI PRISTOP Konec šestdesetih in v zacetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so se postavljali novi temelji za raziskovanje migracij. Demograf Everett S. Lee je v svojem clanku »Teorija migracij« govoril o preseljevanju med dvema prostoroma, kar je interpretiral kot odgovor na razlicne odboje (push) izvornega prostora in privlacnosti (pull) neke destinacije.18 Ekonomisti, kot so recimo Gunnar Myrdal, Michael Todaro, Akin L. Mabogunje in Wilbur Zelinski, so se ukvarjali s selitvami ljudi z podeželja v mesta znotraj nerazvitih družb. Raziskave so temeljile na modelu, ki ga je razvil Nobelov nagrajenec Arthur W. Lewis. Ta je postavil hipotezo, da nerazvito ekonomijo sestavljata dva sektorja: - tradicionalni prenaseljeni podeželski sektor, ki je zbiralnik za višek delovne sile, saj se z njenim odhodom stvari tam bistveno ne spremenijo; -visokoproduktivni moderni urbani industrijski sektor, kamor se seli delovna sila s podeželja. Njegova rast scasoma absorbira višek delovne sile, promovira industrializacijo in spodbuja nadaljnji razvoj.19 Na njeni osnovi sta Michael Todaro in John R. Harris razvila tako imenovani Todarov migracijski model. V svojem clanku »Migracija, nezaposlenost in razvoj: analiza dveh sektorjev« ga trdno zasidrata v neoklasicno ekonomijo.20 Osnovna domneva je, da »migrant presoja o razlicnih možnostih trga delovne sile na podeželju in v urbanem sektorju ter izbere tistega, ki kar najbolj poveca dobicek migracije. Pricakovani dobicki se merijo s pomocjo razlike med že znanim dobickom v ruralnem in urbanem sektorju in z verjetnostjo, da bo migrant v mestu res našel delo.«21 V kasnejših raziskavah so podeželja zamenjale nerazvite države, mesto urbanih središc pa so zasedle visoko razvite industrijske države. Premiki so na ta nacin postali mednarodne migracije, ki naj bi se zgodile zaradi geografskih razlik v zalogah in zahtevah po delovni sili. Glavno gonilo postanejo razlike v placah. Migracije postanejo premik delovne sile med državami kot odgovor na potrebe trga. Pozornost je posvecena predvsem pripadnikom delovne sile in njihovim premikom s podrocij z nizko na podrocja z višjo placo. Vendar pa ti premiki ne minejo brez posledic. Zaloga delovne sile se v revnih državah zmanjša, zato tam place zrasejo, medtem ko v bogatih državah zaloga delovne sile tako naraste, da place padejo. Ta in podobni 18 Everett S. Lee, A Theory of Migration, Demography,št. 3, Silver Spring: Population Association of America, 1966, str. 47–57. 19 Michael Todaro, EconomicDevelopment,7th Edition, Harlow: Pearsons Education Limited, 2000. 20 Michael Todaro, John R. Harris, Migration, Unemployment and Development: A Two Sector Analysis, AmericanEconomicReview, vol. 60, št. 1, Nashville: American Economic Association, 1970, str. 126–142. 21 Michael Todaro, EconomicDevelopment, 7th Edition, Harlow: Pearsons Education Limited, 2000. pristopi se imenujejo tudi teorije »odboja in privlacnosti« oziroma »push-pull« teorije, ker predvidevajo, da vzroki za migracije ležijo v kombinaciji dejavnikov odboja (push-factors), ki ljudi silijo, da zapustijo prostore, kjer so se rodili, in dejavnikov privlacnosti (pull-factors), ki jih privlacijo k deželam gostiteljicam.22 Podobno kot tok delavcev iz držav, bogatih z delovno silo, v države s pomanjkanjem delovne sile, se gibljejo tudi tokovi investicijskega kapitala. Revne države brez kapitala so privlacne za tuje investitorje, ki vlagajo, skupaj z vlaganji pa prihajajo tudi tuji izobraženi in izurjeni delavci, managerji, tehniki, ki si želijo pobrati visoke zaslužke. Seli se delovna sila, seli se kapital in seli se cloveški kapital. Ob tehtanju cene migracije in doprinosa so odkrili, da potencialni migrant svojih odlocitev ne utemeljuje le z višino place, temvec tudi s številnimi drugimi koristmi. Prihodki so namrec lahko tako financni kot psihološki. Migracija je nenadoma postala investicija v prihodnost in razdelila migrante na razlicne skupine, ki si razlicne stvari želijo razlicno hitro. Ocenjevali so ceno in korist selitve na razlicne mednarodne lokacije in selitve so potekale tja, kjer so pricakovali, da se bo migracija v dolocenem casu kar najbolj obrestovala. Starejši migranti naj bi si tako želeli cimvec cimprej, mlajši pa naj bi imeli vec casa za investicije in njihov prihodek je lahko bistveno višji.23 Da bi odgovoril na takšna in podobna vprašanja, ki jim neoklasicne teorije mig­racij niso bile vec kos, jih je ekonomist George J. Borjas v svoji raziskavi »Ekonomska teorija in mednarodna migracija« nadgradil z uporabo termina »izseljenski trg«, s katerim je oznaceval posebnosti pri porazdeljevanju izseljencev po možnih državah gostiteljicah. Posamezniki, ki so živeli v katerikoli državi izvora, so razmišljali tako o tem, da ostanejo doma, kot o dejstvu, da imajo na izbiro celo vrsto možnih držav gostiteljic. Svoje migracijske odlocitve so sprejemali na osnovi tehtanja najrazlicnejših možnosti in na koncu izbrali tisto, ki jim je najbolj ustrezala glede na financne in pravne ovire, ki regulirajo procese mednarodnih migracij. Na ta nacin so bili aktivni tako izseljenci, ki išcejo boljše uveljavljanje svojih koristi, kot tudi države s svojimi financnimi in pravnimi specifikami, ki preko mednarodnega trga povprašujejo ali zavracajo delovno silo in s tem išcejo koristi zase. Znotraj izseljenskega trga se iz­menjujejo najrazlicnejši deli informacij, primerjajo se možnosti. Države gostiteljice, ki med seboj tekmujejo, postavljajo »migracijske ponudbe«, o katerih se potenci­alni izseljenci odlocajo in med njimi izbirajo. Na ta nacin pridobljene informacije številne potencialne migrante prepricajo, da je migracija predraga in kako bodo imeli najvec koristi, ce ostanejo doma. Drugi pa zakljucijo, da se jim splaca oditi, in takšne izseljenski trg glede na njihove odlocitve porazdeli po državah gostiteljicah.24 22 Stephen Castles & Mark J. Miller, TheAgeofMigration.InternationalPopulationMovements intheModernWorld, Houndmills: Macmillan Press Ltd., 1998. 23 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. 24 George J. Borjas, Economic Theory and International Migration, InternationalMigration Review, vol. 23, št. 3(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 457–485. Takšna razmišljanja so pripeljala tudi do kritike teorij, ki so temeljile na neoklasicni ekonomiji. Na makronivoju naj bi bile zelo omejene glede doseganja cilja in uporabnosti. Na mikronivoju pa so predvidevale tocnost vseh dobljenih informacij, omogocale iluzije o premišljevanju v miru in brez pritiska, svobodne odlocitve in potovanje ter naselitev po lastni volji.25 Poleg tega bi se morali na osnovi njihovih domnev in zakljuckov seliti najrevnejši ljudje iz najbolj nerazvitih držav, medtem ko so raziskave pokazale, da so najpogostejši migranti ljudje srednjega sloja iz okolja, ki doživlja ekonomske in socialne spremembe.26 25 Douglas S. Massey et al., WorldsinMotion,UnderstandingInternationalMigrationattheEndoftheMillenium, Oxford: Clarendon Press, 1998. 26 Stephen Castles & Mark J. Miller, TheAgeofMigration.InternationalPopulationMovementsintheModernWorld, Houndmills: Macmillan Press Ltd., 1998. PRISTOP NOVE EKONOMIJE PRI MIGRACIJAH Ta teorija se je pojavila, da bi izzvala številne domneve in zakljucke Todarovega migracijskega modela. Oded Stark in David Levhari sta v svojem delu »O migraciji in tveganju v državah v razvoju« s pomocjo upoštevanja faktorja tveganja razširila proces odlocanja s posameznika na širše socialne enote, predvsem gospodinjstva in skupnosti. Kljucna novost je bila v tem, da sta zacela razmišljati o dejstvu, da migracijske odlocitve niso sprejete s strani posameznega selilca, ampak s strani vecje skupine med seboj povezanih ljudi. Takšna tipicna skupina je družina ali gospodinjstvo, kjer ljudje reagirajo kolektivno, ne le da bi povecali pricakovane zaslužke, ampak tudi zato, da bi zmanjšali faktor tveganja, negotovosti ter da bi sprostili pritiske, ki so povezani s celo paleto nesrec in zlomov na razlicnih trgih.27 V razvitih državah naj bi bilo tveganje gospodinjstev manjše, saj naj bi trge zavarovala vlada, v državah v razvoju pa naj bi bili ti mehanizmi pomanjkljivi ali pa niso dostopni revnim družinam.28 »Za razliko od posameznikov, ki jih dobicek sicer veseli, tveganje pa skrbi, imajo gospodinjstva zmožnost kontroliranja tveganja, ki ogroža ekonomsko blagostanje. To pocno s prerazporejanjem lastnih sredstev, na primer družinske delovne sile. Medtem ko nekatere družinske clane lahko napotijo na delo v lokalno ekonomijo, druge pošljejo na tuje trge delovne sile, kjer je zaslužek vecji.«29 Tam proizvajajo neodvisno od družine in ji pomagajo, kot je družina pomagala njim. V primeru, da se domaci trg sesuje, se da preživeti z denarjem iz tujine. Migracija v tujino torej postane naložba, s katero se da omiliti posledice napacnih odlocitev ali nepricakovanih katastrof. Ni treba poudarjati, da so informacije pri strategiji izogibanja tveganju in negotovosti izredno važne. Vprašanje je, ali so resnicne in do kakšne mere se z njimi lahko utemelji svoje odlocitve. Prav spremenljivka tocnosti informacije je kriva, da so rezultati migracij lahko popolnoma drugacni in da je migracija sama postala zapletenejši fenomen.30 27 Oded Stark, David Levhari, On Migration and Risk in LDCs, EconomicDevelopmentandCulturalChange, vol. 31, št. 1, Chicago: The University of Chicago Press, 1982, str. 191–196. 28 Douglas S. Massey et al., WorldsinMotion.UnderstandingInternationalMigrationattheEndoftheMillennium, Oxford: Clarendon Press, 1998. 29 Oded Stark, David Levhari, On Migration, Risk in LDCs, EconomicDevelopmentandCulturalChange, vol. 31, št. 1, Chicago: The University of Chicago Press, 1982, str. 191–196. 30 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. PRISTOP »CLOVEŠKEGA KAPITALA« Humanisticnaoziroma mikroanaliticna konceptualizacija migracije se je zacela razvijati šele pred kratkim. Izvira iz kritike, da je potencialne migrante treba obravnavati kot posameznike, sama odlocitev o tem, ali se bodo selili ali ne, pa je izkljucno njihova. Osredotoci se na »motive, ki jih migranti nosijo v svojih glavah«, na osebne karakteristike, kot so prepricanja, želje, dolžnosti. Zaveda se tudi dejstva, da samo eden izmed dejavnikov ne more sprožiti selitve, temvec je za kaj takšnega potrebna njihova kombinacija. Ta pristop k raziskovanju migracij je leta 1962 vpeljal Larry S. Sjaastad s svojim temeljnim delom na tem podrocju »Cena in dobicki cloveških migracij«.31 Vkljucuje intenzivne kvalitativne metode, kot sta recimo poglobljeni intervju in sestavljanje življenjskih zgodovin. Posveca se posamezniku kot racionalnemu cloveškemu bitju, ki izbira med razlicnimi smermi migracije in izbere tisto kombinacijo, za katero meni, da je optimalna. Pri tem upošteva razmerja med placo doma in v tujini, želi vedeti, ali bo po prihodu dobil službo ali ne, pa tudi cena potovanja se mu zdi pomembna.32 Na premik torej gleda kot na investicijo. Migracijska literatura, ki je nastajala pod vplivom Sjaastadovega originalnega modela migracije kot investicije, se je kasneje razdelila na dva tabora. Eden je zagovarjal tezo, da se migracija zgodi zaradi realnih in spreminjajocih se razlik v koristih, povezanih s specificnimi željami po udobnejšem življenju. V takšnem svetu kapitalizacija razlik pri udobju ni popolna in zato obstajajo razlike pri možnostih zaslužka v razlicnih krajih, družbah, državah. Drugi pogled na migracijski proces pa pravi, da so razlike v željah po udobnejšem življenju na nek nacin zajete v placah in pri najemninah. V uravnoteženem svetu ni potrebe po migracijah, pojavijo pa se zaradi tega, ker se pri ljudeh spreminjajo njihov okus in želje, kar spreminja cene in zaslužke.33 Cilji takšnega dela so opisati in primerjati posameznikove izkušnje, ki so bile lahko skupne, lahko pa tudi ne. Malo podatkov, pomanjkljivi viri, vprašljiva kvaliteta informacij, vse to resno ovira takšno delo, ki je vseeno zelo pomembno, saj naj bi bila ena zgodovinska pripoved o življenju migranta enakovredna stotim drugim. Metoda ugotavljanja migrantove zgodovine si želi slediti posameznikom skozi življenje, njen cilj je izdelava biografije, kjer so posebni poudarki na vplivih migracij, ki so krojili posameznikovo usodo. Ko temu pristopu dodajo še ugotovitev, da je migracija visoko kulturno doživetje za vse vpletene, vstopita v raziskavo še kultura in njen vpliv na migrante. Ti seveda izhajajo iz razlicnih kulturnih sredin, se premikajo skozi drugacna kulturna okolja in se lahko naselijo sredi popolnoma drugacne kulture. Vse to pa na posameznika še kako vpliva.34 31 Larry A. Sjaastad, The Costs and Returns of Human Migrations, JournalofPoliticalEconomy, vol. 70 (October), Chicago: University of Chicago Press, 1962, str. 80–93. 32 Stalker‘s guide to international migration, Theory – individual and the family, http:// stalker.com/migration/mg_theories_1.htm. 33 Sally Wallace, The effect of state income tax structure on interstate migration, http://frp. aysps.gsu.edu/frp/frpreports/Report_79/rpt79intro.htm 34 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998, str. 71. DEMOGRAFSKE SPREMEMBE IN TRANZICIJA MOBILNOSTI Podobno kot Michael Todaro je na migracije gledal tudi Wilbur Zelinski, ki pa je poleg ekonomske osnove dodal svojim raziskavam še demografski in geografski naboj ter se osredotocil tudi na socialne dejavnike. Pri preucevanju mobilnosti kot zgodovinske celote je razvil idejo o tranziciji mobilnosti, s pomocjo katere je predvideval, kako obstaja doloceno razmerje med razlicnimi tipi premikov in procesi urbanizacije, industrializacije in modernizacije v prostoru in casu.35 Menil je, da »funkcionalisticni modeli premikov prebivalstva temeljijo na teoriji modernizacije in neoklasicni razvojni ekonomiji, ki razumeta migracijo kot sredstvo, s pomocjo katerega presežna delovna sila s podeželja pride v urbano industrijsko središce in poskrbi za ekonomsko rast, migranti pa pri tem doživijo psihosocialno reorientacijo.«36 Podobno kot Ravenstein je tudi Zelinski na svoj nacin v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja poskusil z oblikovanjem glavnih znacilnosti migracije. Ta je preko osebne mobilnosti povezana s socialnimi spremembami, še posebej z modernizacijo. Iz tega izhajajoca tranzicija mobilnosti je bila izpeljana iz modela demografske tranzicije, njeno glavno gonilo pa je modernizacija, ki je poskrbela za vse spremembe.37 Hipoteza še poudarja, da je migracija v svojih razlicicah moderen fenomen, ki postane pomemben šele takrat, ko so transport in komunikacije visoko razvite. To daje slutiti, da razvoj migracij poteka skozi pet faz, od »predmoderne tradicionalne družbe«, kjer je bila migracija skromna, preko izbruha najrazlicnejših migracij vse do »postindustrijske družbe«, v kateri ni vec potrebe po mobilnosti. Spremembe v intenzivnosti razlicnih migracij so v povezavi z demografsko tranzicijo povezane s spremembami pri rojstvih, smrtih in rasti populacije. Vendar pa je bil tak pristop precej kritiziran, saj naj hipoteza ne bi upoštevala cedalje vecje vloge socialnih, ekonomskih in demografskih spremenljivk med državami v razvoju in razvitimi državami.38 35 John R. Johnston, Derek Gregory, Geraldine Pratt, Michael Watts, Migration, v: TheDictionaryofHumanGeography, Malden: Blackwell Publishers Ltd., 2001, str. 678. 36 Wilbur Zelinsky, The Hypotesis of the Mobility Transition, GeographicalReview,št. 61, New York: The American Geografical Society, 1971, str. 219–249. 37 Jon Goss, Bruce Lindquist, Conceptualizing International Labor Migration: A Structu-ration Perspective, InternationalMigrationReview, vol. 29, št. 2(110), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 317–347. 38 Wilbur Zelinsky, The Hypotesis of the Mobility Transition, GeographicReview,št. 61, New York: The American Geografical Society, 1971, str. 219–249. TEORIJA DVOJNEGA TRGA DELOVNE SILE OZIROMA TEORIJA SEGMENTIRANOSTI TRGA DELOVNE SILE39 Karl Marx o migracijah ni veliko pisal, vendar pa je njegovo delo postalo temeljni kamen za domnevo, da je gonilna sila izza mehanizma migracije »skrita logika kapitalisticnega nacina proizvodnje.« Njegov historicno-strukturalni pristop je spodbudil mnoge raziskovalce, da so pri preucevanju migracij skušali raziskovati v to smer. Tako je migracija postala socialni fenomen, produkt družbe. Prave sile za njeno delovanje so bile nenadoma skrite pod nivojem vsakdanjih pojavov, kjer so cakale na miselni napor, ki naj bi jih razkril. Te historicno-strukturalisticne analize so se najprej resno lotile kritike neoklasicnih perspektiv zaradi njihovih domnev o možnosti prostovoljne izbire posameznika.40 Tako sta Stephen Castles in Godula Kosack v raziskavi z naslovom »Vloga delovne migracije v kapitalizmu zahodne Evrope« trdila, da je migracije potrebno preucevati v okviru mednarodnega kapitalisticnega sistema. Tuja delovna sila iz nerazvitih držav ali držav tretjega sveta je imela mocan ekonomski, socialni in politicni vpliv na kapitalizem v državah zahodne Evrope. S pomocjo zaposlovanja delavcev iz tujine so namrec te države reševale probleme, ki so se kopicili v gospodarstvu zaradi pritiskov kapitalizma. Tako se je dalo povecati proizvodnjo, zmanjšati ceno izdelkom, rasel je zaslužek. Preko tuje delovne sile so se reševali tudi drugacni, strukturalni problemi. Ti delavci so opravljali najnižja dela brez kakršnihkoli politicnih pravic in bili uporabljeni kot stalna grožnja placam in položaju domace delovne sile. Prošnje za povecanje plac so bile zavrnjene, delovna mesta ogrožena. Prišlo je do razcepa v delavskem razredu, ki so ga umetno vzdrževali še s pomocjo diskriminacije, rasizma in ksenofobije. 41 Teorija je mocno odmevala po svetu. Tudi v Sloveniji so se znanstveniki lotili raziskovanja migracij na podoben nacin in prišli do ugotovitve, »da v modernih mednarodnih migracijah odseva razredni konflikt. Emigrantske množice naj bi bile sestavljene predvsem iz pripadnikov podrejenega razreda.«42 Nadgradnjo teh raziskav je pomenila »Teorija dvojnega trga delovne sile oz. teorija segmentiranosti trga delovne sile«, ki jo je razvil in utemeljil Michael J. Piore v svoji knjigi Pticiprehoda. Nadaljuje z razmišljanjem, da mednarodna migracija 39 Douglas S. Massey et al., Theories of International Migration. Review and Appraisal, Popular andDevelopmentReview, vol. 19, št. 3, New York: The Population Council, 1993, str. 431–460. 40 Stephen Castles & Mark J. Miller, TheAgeofMigration.InternationalPopulationMovements intheModernWorld, Houndmills: MacMillan Press Ltd., 1998. 41 Stephen Castles, Godula Kosack, The Function of Labour Immigration in Western European Capitalism, NewLeftReview,št. 73, London: New Left, 1972, str. 3–21. 42 Peter Klinar, Mednarodnemigracije.Sociološkividikimednarodnihmigracijvluciodnosovmed imigrantskodružboinimigratskimiskupnostmi, Maribor: Obzorja, 1976, str. 50. stece zaradi notranjih zahtev moderne industrijske družbe po delovni sili, vendar gre v razmišljanju še dlje. Mednarodna migracija je tako stalen pojav modernega kapitalizma, saj vlada stalno povpraševanje po ceneni tuji delovni sili, ki zapolnjuje delovna mesta za nekvalificirane delavce. Izseljevanje tako ni rezultat »push« faktorjev v državi, ki pošilja migrante, ampak »pull« faktorjev iz države gostiteljice. Obstajata dva trga delovne sile: v prvem so domaci delavci, ki imajo sindikate, pravice in socialno varstvo, v drugem je delo težje ali bolj umazano, slabo placano, možnosti za napredovanje manjše, opravljajo pa ga vecinoma priseljenci.43 Takšna dela se v angleško govorecih državah imenujejo tudi 3D dela – dirty, dangerous and difficult (umazana, nevarna, težka).44 Vgrajena zahteva po tuji delovni sili izvira iz štirih glavnih karakteristik naprednih industrijskih družb in njihovih ekonomij: - Strukturna inflacija: place so vec kot le denar, odsevajo tudi status in prestiž ter socialne kvalitete, ki so povezane s poklicem. Place odsevajo socialni status, zato niso svobodne in delodajalec jih ne more kar tako spreminjati, saj s tem sproži številne druge družbene procese. Ce poveca placo najnižjim na lestvici, ker jih je premalo, potem podre celotno hierarhijo, saj tisti z dna ne smejo preseci drugih. Sledi uvoz tuje delovne sile, z njo se popolni dno lestvice, place pa se nikjer ne spremenijo. -Hierarhija kot motivacijska sila: ljudje ne delajo le za denar, ampak tudi za akumulacijo in ohranitev socialnega statusa. Na dnu hierarhicne lestvice se pojavijo hudi motivacijski problemi, saj tu ni ne statusa ne možnosti napredovanja. Delodajalci išcejo delavce, ki si želijo le zaslužka. Priseljenci to potrebo zadovoljujejo predvsem na zacetku svoje izseljenske poti. Z denarjem morajo takrat vzdrževati družino doma, placati dolgove potovanja in jim ni mar za status v novi družbi. -Hipoteza dvojnega delovnega trga: v sodobnih družbah je prisotna dvojnost med delovno silo in kapitalom. Kapital je fiksen faktor produkcije, ki ga lahko ohromi skromno povpraševanje. Ce je kapital brez dela, morajo lastniki kapitala kljub temu nositi stroške za stroje, elektriko, surovine, davke itd. Delovna sila je spremenljiv faktor produkcije. Ce povpraševanje pade, se delavce odpusti, kar pomeni, da ni treba placevati za to, da ne delajo. Brezposelni se morajo znajti sami. Vendar pa se maloštevilne izucene, usposobljene, domace delovne sile, ki obvlada delovne postopke z dragimi stroji, ne izplaca odpušcati. Drugace je z nekvalificiranimi delavci, ki so pripravljeni vec žrtvovati in tvegati, zato jih ta negotovost, neperspektivnost in napetost manj prizadenejo. -Demografija zaloge delovne sile: ker vsi ti faktorji zahtevajo delovno silo, ki 43 Jon Goss, Bruce Lindquist, Conceptualizing International Labor Migration: A Structuration Perspective, InternationalMigrationReview, vol. 29, št. 2(110), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 317–351. 44 Stalker‘s guide to international migration, Theories - Structures, http://pstalker.com/ migration/mg_theories_2.htm. je pripravljena delati v slabih ali težkih pogojih z nizko placo, z veliko mero nestabilnosti in malo možnosti za napredovanje, jo je treba pac najti. Vcasih so te potrebe zapolnjevali otroci in ženske, v modernih družbah pa to ne gre vec. Zato je treba takšno delovno silo uvoziti od drugod.45 Teorije dvojnega trga delovne sile oz. teorije segmentiranosti trga delovne sile ne zanima, ali potencialni migranti sprejemajo racionalne ali neracionalne odlocitve. Potrebe razvitih družb so jasne, treba jih je zadovoljiti. Vendar so bili tudi historicno-strukturalisticni pristopi deležni ostrih kritik. Raziskovalci, ki so se ukvarjali z migracijami, so razmišljali o dejstvu, kako interesi kapitala le niso tako vseobsegajoci, in vztrajali, da je treba nekaj pozornosti posvetiti tudi posameznikom in skupinam, ki so vkljuceni vanje.46 45 Michael Piore, BirdsofPassage.MigrantLabourandIndustrialSocieties,Cambridge: Cambridge University Press, 1979. 46 Stephen Castles & Mark J. Miller, TheAgeofMigration.InternationalPopulationMovementsintheModernWorld, Houndmills: MacMillan Press Ltd., 1998. TEORIJA SVETOVNIH SISTEMOV Tudi teorija svetovnih sistemov ima svoje korenine v Marxovem strukturalizmu, predvsem njegovi epistomologiji in ekonomiji. Orientira se na prostorsko rast kapitalisticnega sistema. Gradec na delu Immanuela Wallersteina, »globalnega postmarksista«,47 je precej socialnih teoretikov iskalo vzroke za izvor mednarodne migracije znotraj strukture svetovnega trga. Ta se razvijal in širil vse od 16. stoletja naprej, okoli leta 1900 pa naj bi obvladoval celo zemeljsko oblo. Vendar so ekonomske razlike med državami kazale neenak znacaj kapitalisticnega razvoja. Prodor kapitalisticnih ekonomskih odnosov v periferne nekapitalisticne družbe povzroci nastanek mobilne populacije, ki je pripravljena na migracije v tujino. Gnani z željo po dobicku in bogastvu, lastniki in managerji vstopajo v revnejše države svetovne ekonomije in išcejo zemljo, surovine, delovno silo in nove trge. V preteklosti je bil ta prodor na trge periferije asistiran s strani kolonialnih režimov, ki so s svojo administracijo teh regij pripomogli k vecji blaginji kolonizirajocih družb, danes pa to prakso nadaljujejo neokolonialisticne vlade in multinacionalke, ki izkorišcajo moc nacionalnih elit. Te bodisi sodelujejo v svetovni ekonomiji ali pa nudijo pod ugodnimi pogoji globalnim firmam zaloge svoje države.48 Glede na teorijo svetovnih sistemov je migracija naravna posledica razdorov in neredov, ki se pojavijo v procesu kapitalisticnega razvoja. Ob širjenju kapitalizma iz svojega jedra je bilo cedalje vec zemeljske oble in cloveške populacije vkljucene v ekonomijo svetovnega trga. Ko zemlja, surovine in trg delovne sile pridejo pod kontrolo tega trga, zacno nastajati migracijski tokovi, nekateri vodijo na tuje. -Zemlja: kmetje, ki se vkljucujejo v tržno gospodarstvo in želijo sodelovati v kapitalisticnem sistemu, hocejo na ozemlju, ki ga posedujejo, zaslužiti cimvec. Tehnologija, gnojila, izboljšana semena, farme monokultur, vse to zmanjšuje potrebo po delovni sili, pa tudi mali in neodvisni kmetje so izrinjeni iz lokalnih trgov. Dobimo mobilno delovno silo, ki je izrinjena z zemlje in pripravljena na odhod. -Surovine: pridobivanje surovin za prodajo na globalnem trgu zahteva industrializacijo in dobro placano delovno silo. Bivši kmetje se vkljucujejo v proces pridobivanja surovin, kar pomeni konec tradicionalnih oblik socialne in ekonomske organizacije. Delavci se seznanijo z novimi koncepti individualizma, privatnega zaslužka in socialnimi spremembami. Ti trendi pa vzpodbudijo mobilnost. - Delovna sila: podjetja iz jedra kapitalisticnega sistema vstopajo v razvijajoce se 47 Milan Popovic, Immanuel Wallerstein, Svetovno-sistemska perspektiva, v: Utopistike;Dedišcinasociologije, Ljubljana: Založba /*cf ., (rdeca zbirka), 1999, str. 139. 48 Immanuel Wallerstein, Utopistike;Dedišcinasociologije, Ljubljana: Založba /*cf ., (rdeca zbirka), 1999. države, da ustanovijo sestavljalnice izdelkov z nižje placanimi domacimi delavci, pomagajo pa jim še posebne ugodnosti, ki jih podeljujejo vlade teh držav. Zahteve po delovni sili okrepijo lokalne trge delovne sile, oslabijo pa tradicionalne delovne odnose. Tako vecinoma delajo ženske, cenejša delovna sila, kar zmanjšuje pristop moškim. Vstop podjetij v periferno deželo pomeni konec delovne sile, feminizacijo delovne sile in oteževanje zaposlovanja moškim. Poleg tega delodajalci socializirajo ženske in jih usposobijo za industrijsko delo, ceprav jih ne nameravajo zaposliti za stalno. Ponovno dobimo populacijo, ki je socialno in ekonomsko izkoreninjena in zato nagnjena k selitvam. -Materialne vezi: kapitalisti iz držav jedra gradijo in širijo infrastrukturo in komunikacijske povezave s periferijo, kamor so investirali, da bi tja pošiljali dobrine in stroje, kopali in izvažali surovine, koordinirali poslovne operacije in upravljali sestavljalnice izdelkov. Povezave poleg svoje funkcije spodbujajo ljudi, da se gibljejo hitreje, bolje obvešceno in v vecjem številu. Mednarodni premiki delovne sile zaradi te mreže sledijo mednarodnemu gibanju dobrin in kapitala, a v obratni smeri.49 V knjigi DobamigracijStephen Castles in Mark J. Miller soglašata, da so migracije posledica vkljucevanja držav tretjega sveta v svetovni kapitalisticni sistem. Vzroki zanje so zakoreninjeni globoko v zgodovinskih odnosih in oblikovani s strani politicnih, demografskih, socio-ekonomskih, geografskih in kulturnih dejavnikov. Ti tokovi povzrocajo vecjo etnicno raznolikost v državah in poglabljajo transnacionalne povezave med državami in družbami. Na mednarodne migracije mocno vplivajo tudi razlicne vladne politike, ki se lahko odlocijo za nabor nove delovne sile ali za sprejetje beguncev.50 Teorija svetovnega sistema tudi pravi, da mednarodna migracija sledi politicni in ekonomski organizaciji globalnega trga, ki se cedalje bolj širi. Vendar pa pokriva tudi prisilne migracije. Politicne in vojaške intervencije s strani kapitalisticnih vlad, da bi zašcitile svoje investicije v tujini in da bi podprle »razumevajoce nacionalne vlade, ki podpirajo ekspanzijo globalnega trga«, vcasih ne uspejo in povzrocijo nastanek begunskih tokov, ki gredo proti dolocenim državam jedra in s tem sprožijo še eno od oblik mednarodne migracije.51 49 Douglas S. Massey et al., WorldsinMotion.UnderstandingInternationalMigrationattheEndoftheMillennium, Oxford: Clarendon Press, 1998. 50 Stephen Castles & Mark J. Miller. TheAgeofMigration.InternationalPopulationMovementsintheModernWorld, Houndmills: MacMillan Press Ltd, 1998. 51 Douglas S. Massey et al., Theories of International Migration. Review and Appraisal, PopularandDevelopmentReview, vol. 19, št. 3, New York: The Population Council, 1993, str. 431–460. TEORIJA »KUMULATIVNE VZROCNOSTI« Mednarodne migracije tudi na druge nacine poskrbijo, da dodatni premiki postanejo verjetnejši. Eden od teh procesov se imenuje »kumulativna vzrocnost«, prvi pa ga je v drugem poglavju svojega raziskovalnega dela Ekonomskateorijainnerazviteregijeleta 1957 opisal Nobelov nagrajenec Gunnar Myrdal. »Vzrocnost postane kumulativna v vsakem dejanju migracije, ki spremeni socialni kontekst, znotraj katerega se sprejemajo naslednje migracijske odlocitve potencialnih migrantov tako, da je dodatna migracija verjetnejša.«52 Na ta nacin bi morala teoreticna razlaga migracije vsebovati ne le razlago medsebojne odvisnosti med posameznikom, gospodinjstvom, skupnostjo in dejavniki na nivoju države, ampak tudi njihovo casovno povezanost in odvisnost.53 Myrdalova razmišljanja je povzel Douglas S. Massey s sodelavci, ki je preko svojih raziskav o migracijah na mehiško-ameriški meji odkril sedem socio-ekonomskih faktorjev, ki lahko vplivajo na migracijo v tej »povratni« obliki: - Širitev mrež: ko število medsebojnih povezav na ozemlju izvora doseže kriticno tocko, postane migracija relativno neodvisno dogajanje, saj vsako njeno dejanje povzroci nastanek socialne strukture, ki jo podpira. Vsak novi migrant zmanjšuje ceno in tveganje za skupino svojih sorodnikov, prijateljev in jih s tem spodbuja, da mu sledijo. - Delitev dohodka: ljudje se selijo ne le zato, da bi povecali zaslužek sebi, temvec tudi svojemu gospodinjstvu. Isto velja tudi za zmanjševanje tveganja. Preden so se zacele migracije iz dolocenih skupnosti, naj bi tam med gospodinjstvi vladala dolocena mera podobnosti. Vsi naj bi bili približno enako revni. Ko pa so nekatera gospodinjstva zacela sodelovati pri mednarodnih migracijah in zacela žeti rezultate svoje odlocitve, se je situacija spremenila. Nemigranti so se pocutili zapostavljene, zaostale, idejo mednarodne migracije so pograbili kot rešilno bilko, ki jim bo prinesla denar in izboljšala položaj. V migracijo se vkljucuje cedalje vec ljudi, saj bi si vsa gospodinjstva želela izboljšati svoj položaj. - Delitev zemlje: migranti, ki so se v tujino izselili s podeželja, s svojim zaslužkom kupujejo obdelovalno zemljo doma. To naj bi poceli zato, da bi se na stara leta imeli kam vrniti. Ker pa je delo v tujini bolje placano, se ne vrnejo domov, kar pomeni, da zemlja ostaja neobdelana. Delovna sila zato ostaja brez dela, ima pa denar od prodaje zemlje, ki ga investira v mednarodno migracijo. - Organizacija agrarne produkcije: gospodinjstva, ki so s svojimi clani vkljucena v mednarodno migracijo, so bogatejša in lahko svojo zemljo obdelujejo na modernejši nacin. Kupujejo stroje, gnojila, kvalitetnejša semena, zato potrebujejo 52 Gunnar Myrdal, EconomicTheoryandUnderdevelopedRegions,London: Duckworth, 1957, str. 11. 53 Jon Goss, Bruce Lindquist, Conceptualizing International Labor Migration: A Structuration Perspective, InternationalMigrationReview, vol. 29, št. 2(110), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 317–351. manj delovne sile, višek se odseli. Zacno se tudi dodatni nakupi zemlje, spet se pojavijo viški delovne sile, ki se zopet selijo. -Kultura migracije: ko se ideja o migriranju širi skozi skupnost, ta spreminja vrednote in kulturna zaznavanja, kar povecuje možnost nadaljnje migracije. Med migranti izkušnja napredne industrijske ekonomije spremeni okuse in motivacije. Ceprav migranti zacno svojo pot z iskanjem dela za dolocen cas, se po vrnitvi lažje odlocijo za novo migracijo. Razvije se koncept socialne mobilnosti in okus za blago, ki ga je na domacem trgu težko dobiti. V skupnosti se migracija mocno vplete v cloveško obnašanje in vrednote migracije postanejo vrednote skupnosti. Kdor si z migracijo ne želi izboljšati položaja, zacne veljati za nesposobnega in lenega. - Regionalna delitev cloveškega kapitala: migracije so selektiven proces, ta si na zacetku želi mladih, izobraženih, visoko motiviranih ljudi. Spelje jih iz družbe, kjer so bili rojeni, in jo s tem mocno osiromaši, saj pride ob izgubi sposobnih ljudi, ki naj bi pospeševali gospodarstvo, do stagnacije in celo nazadovanja. Medtem države gostiteljice na ta nacin bogatijo. Razvito šolstvo in izobraževanje še povecata možnost migracije in probleme družb, ki pošiljajo migrante v tujino, saj je s tem možnost odhoda izobražencev, inovatorjev in dobrih delavcev vecja. -Socialno oznacevanje: ko se migranti vkljucijo v družbo države gostiteljice in dobijo službo, postanejo doloceni poklici oznaceni kot »imigrantski poklici«. Domace prebivalstvo jih noce opravljati, kar povecuje potrebo po novih priseljencih. Dolocene zaposlitve se torej stigmatizirajo, spremeni se njihova socialna definicija, primerne so le še za priseljence.54 Seveda procesi »Kumulativne vzrocnosti« migracije ne spodbujajo v neskonc­nost in scasoma postanejo eden od razlogov, da se le-ta omeji oziroma konca.55 54 Douglas S. Massey, Social Structure, Household Strategies and the Cumulative Causation of Migration, PopulationIndex, vol. 56, št. 1, Princeton: Office of Population Research, 1990, str. 3–26. 55 Douglas S. Massey et al., WorldsinMotion,UnderstandingInternationalMigrationattheEndoftheMillenium,Oxford: Clarendon Press, 1998. TEORIJA MREŽ Raziskovanje mednarodnih migracij se v zadnjem casu intenzivneje posveca identificiranju in vrednotenju mrež, ki vplivajo na oblikovanje – strukturiranje vzorcev migracij.56 Študije mrež se po eni strani ob ugotavljanju ekonomske povezanosti posvecajo makronivojskim povezavam med državami izvora in državami naselitve. Po drugi strani pa gledajo na migrantske mreže kot na niz medsebojnih vezi, ki v državi izvora in državi naselitve povezujejo migrante, bivše migrante in nemigrante skozi sorodstvene, prijateljske vezi in vezi posameznih skupnosti.57 To je torej vrsta socialnega kapitala, ki ga recimo Pierre Bourdieu imenuje vsota dejanskih ali namišljenih zalog, s katerimi posameznik ali skupina razpolagata zaradi vpetosti v relativno trajne in bolj ali manj institucionalizirane socialne mreže medsebojnega sodelovanja in pomoci. Predstavljajo tisto obliko socialnega kapitala, ki ga ljudje lahko uporabijo, da bi lažje pridobili pristop do zaposlitve v tujini. Poglavitna znacilnost socialnega kapitala je tudi njegova prevedljivost v drugacne oblike kapitala, predvsem financnega. Alejandro Portes je ugotovil, kako ljudje dobijo dostop do socialnega kapitala preko sodelovanja v razlicnih institucijah in socialnih mrežah, nato pa ga prevajajo v drugacne oblike kapitala in si s tem pridobivajo, izboljšujejo ali utrjujejo položaj v družbi.58 Z znižanjem cene in tveganja premika migracijske mreže povecujejo verjetnost mednarodnega premika kakor tudi pricakovane dobicke migracij. Ko namrec število migrantov doseže doloceno kriticno mejo, širitev mreže zmanjša ceno in tveganje premika, kar poveca možnost povecanja števila migrantov, to poveca dodatne premike, kar spet razširi mrežo.59 Nenadoma je v teoriji precej vec dinamike. Vkljucuje tako posameznikovo oz. odlocitev gospodinjstva o selitvi kot tudi ugotovitev, da dejanja migracije v doloceni tocki sistematicno spremenijo kontekst, znotraj katerega se oblikujejo odlocitve o prihodnji migraciji, saj se precej poveca možnost, do bodo tisti, ki se bodo odlocali v prihodnje, izbrali izselitev. Takšno razumevanje migracije 56 Monica Boyd, Family and Personal Networks in International Migration: Recent Developments and New Agendas, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 638–670. 57 Douglas T. Gurak, Fe Caces, Migration Networks and the Shaping of Migration Systems, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 150–176. 58 Aleksandar Kešeljevic, Sodobna opredelitev in merjenje socialnega kapitala, v: Raziskovalno delopodiplomskihštudentovvSloveniji–Enaznanost, ur. Martin Klanjšek, Peter Jeglic, Andrej Zorko, Damjan Nemec, Marko Šetinc, Ljubljana: DMRS, 2003, str. 127–131. 59 Jon Goss, Bruce Lindquist, Conceptualizing International Labor Migration: A Structuration Perspective, InternationalMigrationReview, vol. 29, št. 2(110), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 317–351. kot samovzdržujocega se procesa se z vidika preucevanja razlikuje od prejšnjih, bolj uravnoteženih analiz.60 Mednarodna migracija se torej razširi skozi prostor in cas, dokler njene mrežne povezave niso tako razširjene po ozemlju naselitve, da ljudje, ki imajo željo po selitvi, to lahko storijo brez vecjih problemov. Na velikost migracijskih tokov ne vplivajo vec toliko razlike v placah ali stopnja zaposlenosti kot promocija padca cene in tveganja migracije v dolocenem prostoru, kar se skozi migrantske mreže s tega prostora prenaša v regijo izvora. Ko se tako mednarodna migracija scasoma institucionalizira skozi oblikovanje in izpopolnitev mrež, postane napredujoce neodvisna od faktorjev, ki so jo sprožili, ne glede na to, ali so ti strukturalni ali individualni. Mreža se širi, cena ter tveganje padeta, sam migracijski tok pa postane manj izbircen v socialno­ekonomskih pojmih in je vedno znacilnejši za skupnost ali družbo izvora. Sam proces mrežnih formacij leži izven kontrole vlad držav gostiteljic in njihove politike. 61 Mreže imajo v samem migracijskem procesu številne funkcije: - šcitijo migrante pred (pre)visoko ceno in pretresi migracije, branijo jih pred šokom ob prihodu v družbo gostiteljico ter istocasno skrbijo za njihovo povezavo z domom; - dolocajo, kdo iz dolocenega gospodinjstva ali skupnosti se bo selil; -vplivajo na izbor smeri migracije in cilja naselitve ter vplivajo na integracijo migrantov v družbo države gostiteljice; -služijo kot kanali za pretok informacij in drugih sredstev, poleg tega pa oblikujejo velikost migracijskih tokov in sprožajo odhod.62 60 James T. Fawcett, Networks, Linkages and Migration Systems, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 671–680. 61 Nicolas Van Hear, NewDiasporas.TheMassExodus,DispersalandRegroupingofMigrantCommunities, London: UCL Press, 1998. 62 Douglas T. Gurak, Fe Caces, Migration Networks and the Shaping of Migration Systems, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 150–176. TEORIJA MIGRACIJSKIH SISTEMOV Sistemski pristop se je pri preucevanju migracij zacel intenzivneje uporabljati v sedemdesetih letih 20. stoletja. Eden najzgodnejših poizkusov, da bi formalno sistemsko analizo uporabili pri raziskovanju migracije, je delo nigerijskega raziskovalca ekonomskih aspektov migracij po imenu Akin L. Mabogunje, ki je v delu »Sistemski pristop k teoriji migracij s podeželja v mesto« skušal pojasniti migracije s podeželja v mesta zahodne Afrike.63 Na ta nacin je želel poudariti vlogo migracij v spremembah ekonomske in socialne strukture tako na podeželju, od koder so migranti prihajali, kot tudi v mestih, ki so jih sprejemala.64 Analiticna moc sistemskega pristopa naj bi po njegovem mnenju izvirala iz dejstva, da je sistem vsota interakcijskih elementov, z njihovimi lastnostmi in odnosi.65 Zacrtani model naj bi bil nastavljen tako, da bi lahko vsakršni spremembi v kateremkoli delu sistema sledili skozi celoto. Sestavljen je bil iz štirih glavnih komponent: 1. Okolje se obravnava kot kontekst, znotraj katerega se vzpostavi migracijski sistem. Mabogunje je iskal okolje, v katerem sta se ujela zacetek naglega ekonomskega razvoja in konec izolacije podeželja, kar je vodilo v integracijo poljedeljskih in urbanih ekonomij. 2. Znotraj sistema samega je najpomembnejši clen njegovega jedra migrant, ki je zapustil podeželje in odšel v mesto. Razlogom za selitev se sicer ne posveca in jih prepušca posameznikom samim, vendar poudarja, da je vecini skupno zavedanje potencialnih možnosti. 3. Kontrolni podsistemi upravljajo migracije znotraj sistema. Poljedeljski podsistem sestavljajo deli, kot sta družina oz. skupnost, ki lahko migranta spodbujajo ali ovirajo. V urbanih središcih se poudarjajo možnost naselitve, asimilacije, zaposlitve. 4. Ceprav je med seboj trdno povezan, sistem kot rezultat migracije ni staticen. Prilagoditveni mehanizmi delujejo tako na podeželju, za odpravo nenadnega pomanjkanja delovne sile, kot tudi v mestih, kjer se vrši vkljucevanje prišlekov.66 V naslednjih letih je teorija pocasi tonila v pozabo. Za sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja pa je bilo znacilno, da so za razlago mednarodnih migracij 63 James T. Fawcett, Networks, Linkages and Migration Systems, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 671–680. 64 Mary M. Kritz, Hania Zlotnik, Global Interactions: Migration Systems, Processes and Policies, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press 1992, str. 1–18. 65 Akin L. Mabogunje, Systems Approach to a Theory of Rural-Urban Migration, GeographicalAnalysis, vol. 2, št. 1, Ohio: The Ohio State University Press, 1970, str. 1–18. 66 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. preko diskusij o obstojecih okvirih iskali nove, alternativne teorije. Iskali so nekaj, kar bi nadgradilo vse že obstojece teorije, zato so nekateri raziskovalci sklenili, da sistemsko teorijo ponovno vrnejo v življenje. Podprla jih je tudi Mednarodna zveza za znanstveno preucevanje populacije (International Union for the Scientific Study of Population, IUSSP), ki se ukvarja predvsem s podporo raziskav populacije in s spodbujanjem zanimanja za demografijo pri vladah, narodnih in mednarodnih organizacijah.67 Kot odgovor na to problematiko so zacele nastajati študije, ki so se lotevale posameznih sestavin migracijskih sistemov. Mary Kritz in Hania Zlotnik sta shemo mednarodnih migracijskih sistemov, ki svoje korenine vlece prav iz Mabogunjeve, precej poenostavili. Ohranili sta dva nivoja. Zunanje vplive sta dolocili še natancneje, dele znotraj sistema pa postavili skoraj popolnoma na novo. Zunanje vplive, ki vplivajo na sistem, sta prav tako razdelili na štiri dele: politicni kontekst, ki upošteva mednarodne odnose in izstopne, vstopne ter naselitvene politike držav znotraj sistema; socialni kontekst, kjer igrajo glavno vlogo razlike v socialni politiki in pa migrantske mreže; ekonomski kontekst, ki poudarja razlike v placah in regionalne ovire; demografski kontekst, ki upošteva razlike v plodnosti in kratkorocne potovalne povezave.68 Znotraj sistema najdemo namesto posameznega migranta dve ali vec držav, ki so med seboj povezane z migracijskimi tokovi, povratnimi informacijami, prilagoditvenimi mehanizmi in tako imenovanimi »drugimi povezavami«. Te »druge povezave« skušajo poudariti zgodovinske, kulturne, kolonialne in tehnološke vezi med državami znotraj sistema skozi cas. Vse povezave potekajo v obeh smereh, kar je pravzaprav najvažnejša predpostavka sistema.69 Dandanes bi lahko definirali migracijski sistem kot »dva ali vec prostorov, ki jih povezuje tok ali protitok ljudi«,70 lahko pa tudi kot »skupino držav, ki si med seboj izmenjujejo veliko število migrantov. Migracijski sistem naj bi vseboval najmanj dve državi, ceprav je bolje, ce se znotraj sistema znajdejo vse države, ki jih povezujejo veliki migracijski tokovi.«71 Skupina, zbrana okoli Douglasa S. Masseya, je tako v svojem zborniku Svetovi 67 Lin Lean Lim, IUSSP Comitee on International Migration, Workshop on International Migration Systems and Networks, v: InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 416–423. 68 Mary M. Kritz, Hania Zlotnik, Global Interactions: Migration Systems, Processes and Policies, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 1–18. 69 Jon Goss, Bruce Lindquist, Conceptualizing International Labor Migration: A Structuration Perspective, InternationalMigrationReview, vol. 29, št. 2(110), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 317–351. 70 James T. Fawcett, Networks, Linkages and Migration Systems, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 671–680. 71 Mary M. Kritz, Hania Zlotnik, Global Interactions: Migration Systems, Processes and Policies, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 1–18. vgibanjugovorila o severnoameriškem, južnoameriškem, avstralskem, zalivskem migracijskem sistemu ter skušala dolociti njihove specifike, znacilnosti, meje.72 Shema sistemskega pristopa za preucevanje mednarodnih migracij vkljucuje številne povezave, najpomembnejše pa so tiste, ki prikazujejo, kako migrantski in drugi tokovi, kot so recimo zgodovina, kultura, tehnologija in kolonialne vezi, povezujejo države v sistem. Takšni tokovi se oblikujejo znotraj nacionalnih kontekstov, katerih politicne, ekonomske, tehnološke in socialne dimenzije se stalno spreminjajo, deloma tudi zaradi povratnih informacij in prilagoditev, ki izvirajo iz samih migracijskih tokov. Ljudje se premikajo iz ene države v drugo, medtem ko se število držav v sistemu veca. Izmenjave prebivalstva znotraj sistema ne vkljucujejo le migrantov, ki se želijo izseliti za stalno, delovnih migrantih in beguncev, temvec tudi študente, poslovneže, vojake, vcasih celo turiste. Ceprav naj bi bil koncept »migracijskega sistema« prisoten že od samega zacetka znanstvenega raziskovanja migracij, je zanimanje zanj najbrž treba pripisati predvsem dosegljivosti natancnejših podatkov. Predvsem pregledov, ki so bili opravljeni tako v državah izvora kot državah gostiteljicah in ki pravzaprav izkazujejo mnogovrstno uporabnost migracijskega sistema. Tudi izboljšana komunikacija med disciplinami, ki se ukvarjajo z preucevanjem migracij, naj bi igrala pri tem veliko vlogo, saj so rezultati meddisciplinarnih sodelovanj veckrat bolj vsestranski in zajemajo tako mikroanaliticne kot makroanaliticne perspektive. V prid pristopu migracijskih sistemov govorijo tudi drugi dejavniki. Ta pristop namrec poudarja medsebojno ekonomsko odvisnost med narodi, ki jo najdemo v sodobni literaturi o razvoju modelov svetovnih sistemov in teorije o odvisnosti; vplive, ki izvirajo iz specificnih okvirov posameznih disciplin, kot recimo primerjava prostorov v modelih migracijskega obnašanja, vzeta iz socialne psihologije, in analiza prostorskih sistemov, vzeta iz geografije; empiricne in teoreticne prepoznave številnih oblik premikanja ljudi, vkljucno s krožnimi in povratnimi premiki, ki vzdržujejo migracijski sistem; vpliv dolocenih dogodkov, ki so povzrocili, da se je pozornost obrnila k številnim drugim povezavam med državami, ki jim do tedaj niso posvecali pozornosti, kot recimo tokovi podpor, ki so jih delavci v tujini pošiljali domov; spremembe v zakonskih okvirih pri mednarodni migraciji, kot je recimo združitev družin, ki jih omogocajo imigracijski zakoni in so glavni krivec za verižne migracije.73 Potreba po sistemskem pristopu naj bi izvirala iz spoznanja, da lahko spreminjajoce se trende in vzorce sodobnih mednarodnih migracij zajamemo le s pomocjo dinamicne perspektive. Ce upoštevamo le vzroke ali vplive mednarodne migracije bodisi na države pošiljateljice bodisi na države gostiteljice, tedaj dinamike, povezane z razvojem tokov od njihovega izvora, pogosto ne uspemo prikazati skozi spremembe v sestavi in obsegu, ko le-ti dozorevajo, upoštevajoc povratno migracijo in 72 Douglas S. Massey et al., WorldinMotion,UnderstandingInternationalMigrationattheEndof theMillenium, Oxford: Clarendon Press, 1998. 73 James T. Fawcett, Networks, Linkages and Migration Systems, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 671–680. denarne pošiljke, pa še politiko in strukturalne pogoje na obeh straneh migracijskega toka.74 »Na ta nacin naj bi se analiza mednarodne migracije spremenila v uporaben okvir, ker poskuša zliti politicne in ekonomske domneve in dojemanja dinamike migracije ter skuša v želji po boljšem vpogledu na celoto povezati najrazlicnejše sestavne dele.«75 Okvir teorije migracijskih sistemov naj bi omogocal sledece: 1. Usmerjal naj bi pozornost na oba konca migracijskih tokov in skušal razložiti stabilnost in mobilnost na vsaki lokaciji. 2. Opazoval naj bi en tok v kontekstu z drugimi tokovi ali pa eno destinacijo v njenem odnosu z drugacnimi destinacijami. 3. Osvetljeval naj bi razlicne povezave med kraji, vkljucujoc tokove podatkov, dobrin, služnosti, idej in seveda tudi ljudi. 4. Spodbujal naj bi k primerjavi med kraji, istocasno pa skušal pozornost usmeriti k razlikam in neravnotežjem, ki so vir energije sistema. 5. Opozarjal naj bi na medsebojno povezanost znotraj sistema, v katerem je vsak del obcutljiv na delovanje drugega. 6. Na migracijo naj bi gledal kot na dinamicen proces, kot na zaporedje dogodkov, ki so se zgodili skozi cas.76 Migracijski sistem naj bi torej vkljuceval vec kot le migrantske mreže in posameznikove odlocitve, govorilo naj bi se tudi o drugacnih tokovih, kot so tokovi kapitala, dobrin, informacij, poleg tega pa bi še namignil na kombinacije s politicnimi in kulturnimi vplivi.77 Migracijske sisteme lahko definiramo tudi tako, da jih imamo za posrednike med makro in mikronivojem, ki omogocajo migracijo in dolocajo smer in kolicino migracijskih tokov. Socialno organizirane infrastrukture naj bi služile kot temelj vsakega migracijskega procesa, zato naj bi obstajali trije kljucni vidiki migracijskega sistema: »migracijski sistemi služijo kot socialne infrastrukture, vzdržujejo stalen in številcen tok migrantov, povzrocijo tudi preureditev socialnih odnosov, ki se kažejo skozi hcerinske skupnosti v državah gostiteljicah. Transnacionalne skupnosti, ki nastanejo na tak nacin, zmanjšujejo ceno ter tveganje, povezano z mednarodno migracijo, v zameno pa poskrbijo za sredstva in znanje za vse, ki v takšni skupnosti delajo in živijo.«78 74 Mary M. Kritz, Hania Zlotnik, Global Interactions: Migration Systems, Processes and Policies, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 1–18. 75 Tomas Hammar, Laws and Policies Regulating Population Movements: A European Perspective, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 245–262. 76 James T. Fawcett, Networks, Linkages and Migration Systems, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 671–680. 77 Stalker‘s guide to international migration, Theory – networks and systems, http://pstalker. com/migration/mg_theories_3.htm. 78 Naoto Higauchi, Migration process of Nikkei Brazilians, www.minpaku.ac.jp/research/ symposia/2001/20011211/21.pdf. 2. TEORIJE PRISILNIH MIGRACIJ ZACETKI Pri preucevanju migracij in poskusih sestavljanja teorij za njihovo razlago je bila kot dedišcina 19. in zacetka 20 stoletja vecina truda usmerjenega v ekonomske oziroma prostovoljne migracije. V zadnjih letih pa se težišce vse bolj nagiba v prid raziskovanja prisilnih migracij, saj so razlicne problematike beguncev ena od glavnih znacilnosti 20. stoletja. Osnovne temelje za razvoj teorij o prisilnih migracijah je v zacetku 80. let prejšnjega stoletja podal Aristide Zolberg. Pri svojem delu je namrec ugotovil, da so na novo nastajajoce raziskave migracij iz preteklosti vzele za gotovo še eno izredno pomembno delitev migracij in s tem omejile svojo analiticno moc pri raziskovanju migracij. Vecina družboslovnih študij, ki se je ukvarjala z mednarodno mobilnostjo, je na eno stran postavila migracije, za katere je bilo znacilno, da so posedovale doloceno stopnjo stalnosti. Bile so skupni produkt posameznikovih reakcij na ekonomske okolišcine, zato se jih je dalo podvreci teoretskim analizam in razložiti. Na drugi strani pa so se znašli tokovi beguncev, za katere je veljal stereotip, da so kot posledica civilnih spopadov, menjav režimov, vojn, vladnih intervencij ipd. enkratno, povsem nepredvidljivo dogajanje brez pravil. Vsak tok beguncev so zato opazovali kot enkraten dogodek z enkratnimi razlogi.79 Takšno razdelitev je bilo treba zavrniti. Begunske tokove mora biti mogoce opazovati v teoreticni perspektivi kot posebne dogodke splošnega fenomena, ki je prav tako povezan s svetom politike, kot je navadna migracija povezana s svetom ekonomije. Zacela se je rojevati teorija, da imajo, podobno kot ima migracija svoje korenine v ekonomskih silah, begunski tokovi svoje korenine v politicnih silah, še posebej v pojavu in razvoju nacionalnih držav po padcu velikih imperijev, kot so Avstro-Ogrska, Rusija in Turcija. Takrat so se namrec deli teh etnicno in lingvisticno mešanih imperijev zaceli nacrtno spreminjati v države, kar je vodilni razred prisililo, da je iskal neko skupno identiteto. Ta naj bi temeljila na resnicnih in izmišljenih mitih, ki jih je oblast skušala oživiti z doseganjem jezikovne, narodnostne in verske homogenosti.80 Tako sta se izoblikovali dve veliki skupini ljudi, ki nenadoma nista sodili nikamor. »Manjšine« so predstavljali ljudje ene identitete, ki so se znašli v državi z drugo identiteto ter zato izgubili svoje pravice in zakonsko zašcito. Druga skupina pa so bili »ljudje brez države« oziroma skupine, katerih identiteta ni ustrezala nobeni na novo ustanovljeni nacionalni državi ali manjšini, bodisi zaradi zgodovine ali zaradi zakonskega izkljucevanja. 79 Aristide R. Zolberg, The Formation of New States as a Refugee-Generating Process, Annals, št. 467, Philadelphia: American Academy of Political and Social Science, 1983, str. 24–38. 80 Aristide R. Zolberg, Foreword, v: TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWar ThroughtheColdWar, Michael R. Marrus, Philadelphia: Temple University Press, 2002. Pripadniki obeh skupin so scasoma postali begunci, ljudje brez države so bili izkljuceni iz družbe in države, manjšino pa so preganjali toliko casa, dokler se njeni pripadniki niso odlocili za odhod. Te neprilagojene skupine lahko definiramo na razlicne nacine, najpogosteje pa z narodnostjo, vero ali socialnim statusom.81 Kasneje so tem skupinam prikljucili še ljudi, ki so zapustili državo izvora zaradi cisto politicnih razlogov, kot so npr. konflikti med ideološkimi tabori. Takšne selitve oziroma prebegi so bili po navadi razredno orientirani.82 81 Aristide R. Zolberg, The Formation of New States as a Refugee-Generating Process, Annals, št. 467, Philadelphia: American Academy of Political and Social Science, 1983, str. 24–38. 82 Aristide R. Zolberg, Foreword, v: TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThroughtheColdWar, Michael R. Marrus, Philadelphia: Temple University Press, 2002. RAZMISLEK O PRISILI IN PROSTOVOLJNOSTI MIGRACIJ Anthony H. Richmond, ki se je posvetil preucevanju mednarodnih migrantov, je v svojem clanku »Sociološke teorije mednarodne migracije: primer beguncev« poudaril, kako težko je v sodobnem svetu razlikovati migracije, ki so motivirane z ekonomskimi razlogi, od tistih, ki jih povzrocijo politicni faktorji. Kategoriji »prostovoljnega« in »neprostovoljnega« znata biti namrec zavajajoci. Vse bolj je postajalo jasno, da se le malo migrantov seli povsem prostovoljno oziroma neprostovoljno. Skoraj vse migracije namrec vsebujejo doloceno stopnjo prisile oziroma izbire. Menil je, da je motivacija za vsak premik kombinacija obeh, zato je treba biti pri razdeljevanju migracij v prostovoljne in neprostovoljne previden in pozoren. S pomocjo osi je sestavil tudi tipologijo migracij. Na en konec je postavil »izbiro in vec možnosti«, na drug konec pa »malo izbire in manj priložnosti«. Na eni strani se nahajajo proaktivni, na drugi strani pa reaktivni posamezniki oziroma skupine. Pod dolocenimi pogoji sprejmejo odlocitev o selitvi po temeljitem premisleku vseh informacij, ki so na voljo, racionalno preracunano, da bi povecali koristi s pomocjo uporabe razlicnih mrež, pomoci. Na drugi strani pa lahko odlocitev o selitvi sprejmejo v paniki in šoku, kar nudi malo drugih možnosti kot beg od neposredne grožnje. Richmond meni, da so »proaktivni« migranti tisti, ki se lahko odlocajo o odhodu, izbirajo, kdaj oditi in kako dalec ter ali pri tem preckati eno ali vec mednarodnih meja. Reaktivni migranti pa so tisti, katerih selitev diktirajo dogodki, ki jih le ti zaznavajo kot grozece. Imajo minimalno možnost izbire ali planiranja. A meja med obema kategorijama je zabrisana. Med obema koncema osi, kjer se na enem koncu nahajajo proaktivni, na drugem pa reaktivni migranti, je veliko ljudi, ki kombinirajo obe karakteristiki kot odgovor na ekonomske, socialne in politicne pritiske, na katere nimajo veliko vpliva, vseeno pa izkazujejo vecjo ali manjšo stopnjo odlocanja o smeri, casu in nacinu odhoda.83 83 Anthony H. Richmond, Sociological Theories of International Migration: The Case of Refugees, CurrentSociology, vol. 36, št. 2, Hague, Paris: Unesco, 1988, str. 7–25. ŠIROKOPOTEZNI NACRTI ZNOTRAJ TEORIJE MIGRACIJSKIH SISTEMOV Korak naprej pri iskanju novih teoretskih predpostavk za raziskovanje prisilnih migracij je pomenilo delo Nicolasa Van Heara, ki je svoje ugotovitve s terena želel združiti v knjigi z naslovom Novediaspore.Masovnieksodus,razpršitevinponovnosestavljanjemigrantskihskupnosti. V želji, da bi v življenje ponovno obudil raziskave pod okriljem teorije migracijskih sistemov, ki je ravno tedaj doživljala hude kritike, je predlagal drugacen pristop. Informacij po njegovem mnenju ne bi vec crpali le iz mednarodnih delovnih migracij, temvec bi se morali nasloniti na literaturo o prisilnih migracijah. Ta naj bi namrec v nekaterih primerih povedala veliko vec o samem dogajanju znotraj migracij, bila naj bi veliko bolj sugestivna kot literatura o ekonomskih migracijah. Seveda bi bilo treba sistem ustrezno prilagoditi in se pri tem izogniti prevelikemu navdušenju in splošni generalizaciji, ki sta pokopala prve poskuse uporabe sistemske teorije pri preucevanju migracij. Van Hear se je zato preucevanja prisilnih migracij lotil s pomocjo precej zapletenega sistema, kamor je skušal vkljuciti cimvec podatkov, ki jih je dobil iz literature o teorijah migracij ter dejstev, ki so bila o najrazlicnejših prisilnih migracijah dostopna preko virov. Ker tradicija teorije migracijskih sistemov narekuje uporabo štirih glavnih zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na delovanje migracijskega sistema, je sledil tej poti. Dodal pa je še dva in tako šest dejavnikov spravil pod skupni imenovalec, ki ga je poimenoval »migration order«, migracijski red. Na ta nacin je skušal bolj dinamicno opisati tisto, kar so drugi pred njim opisovali kot »migracijski sistem« ali pa »migracijski vzorec«.84 Znotraj migracijskega reda so se tako znašli: 1. Odlocanje in motivacija posameznika: Na migracijske zakonitosti naj bi vplivale odlocitve in dejavnosti velikega števila posameznikov. Takšne odlocitve lahko temeljijo na osebnih presojah o ceni migracije in koristih selitve. Vkljucujejo razlicne socialne in kulturne motivacije, kot recimo izboljšanje statusa, še posebej pa skrb za varnost. 2. Odlocanje in strategije gospodinjstev: Cedalje vec sodobne literature poudarja, da o tem, kdo se bo izselil in kam bo šel, odlocajo gospodinjstva, ne pa posameznik. Na ta nacin naj bi gospodinjstva zmanjšala tveganja, ki nastajajo zaradi nastopanja izkljucno na domacem trgu. Vendar pa se gospodinjstva odlocajo tudi o svoji varnosti in preživetju v okolišcinah, ki jim niso naklonjene. 3. Razlike med krajem izvora in krajem odhoda (push-pull dejavniki): Ta dejavnik je dolgo casa veljal za enega izmed temeljnih vzrokov za migracije. 84 Nicolas Van Hear, NewDiasporas. TheMassExodus,DispersalandRegroupingofMigrantCommunities, London: UCL Press, 1998, str 11. Ekonomske razlike vkljucujejo razlike v placah, možnosti zaposlitve ali prihodka in neenakosti v življenjskem standardu. Neenakosti v politicni areni pa lahko ogrozijo obcutljivo ravnotežje cloveške varnosti, ki jo dolocajo clovekove pravice in neposredne družbene okolišcine. Prav razlike pri tem, kje se clovek pocuti varnega in kje ne, naj bi bile eden glavnih vzrokov za selitev v okviru prisilnih migracij. 4. Stanje razvitosti migrantskih mrež in institucij: Teorije o verižnih migracijah, mrežah, kulturnem kapitalu in kumulativni vzrocnosti so v zadnjem casu mocno vplivale na raziskave o migracijah. Mreže preko prostora in casa ohranjajo odnose, ki povezujejo bivše, zdajšnje in bodoce migrante ter tiste, ki se niso izselili. Temeljijo na sorodstvenih, prijateljskih, skupnostnih, narodnostnih in drugih vezeh. Potencialnemu migrantu olajšajo odlocanje o odhodu, pocenijo samo potovanje in poskrbijo, da je vkljucevanje v novo družbo lažje in z manj stresa. Na pomoc mrež lahko racunajo tudi begunci, njihova možnost odlocanja je zaradi izjemnih razmer sicer omejena, a še vedno obstaja. 5. Migracijski režim: Ta dejavnik se je izoblikoval skozi raziskovanje politicnih ved in literature o mednarodnih odnosih. Vseboval naj bi vse narodne in mednarodne zakone, uredbe, institucije in politike, ki se ukvarjajo s tokovi migrantov. Državni nadzor nad izseljevanjem lastnih državljanov, sprejem izseljencev od drugod, politika integracije in asimilacije, poskusi mednarodnih organizacij, da bi obvladale in spravile migracije v red, vse to spada pod ta dejavnik. 6. Makropoliticna ekonomija: Migracijski red oblikuje tudi makropoliticna ekonomija. Ime oznacuje distribucijo moci in zalog v globalnem in regionalnem okviru, kar se kaže v strukturi in distribuciji produkcije in porabe. Prisoten je tudi v vzorcih trgovine in financnih tokov, razvitosti transporta in komunikacij, delitvi vojaške moci in populacijskih, ozemeljskih in drugih elementih globalne nestabilnosti.85 Pri sestavljanju okvira zunanjih vplivov se je izkazalo, da kar nekaj predpostavk stoji na trhlih temeljih. Ena glavnih kritik je bila, da ni jasno, kako ti razlicni nivoji med seboj komunicirajo, kako vplivajo drug na drugega. Zastavila so se vprašanja, ali se spremembe z makronivoja sploh manifestirajo pri delovanju posameznika ali odlocanju družin in kako z mikronivoja vplivajo na makropoliticno ekonomijo? Kako poteka ta skrita komunikacija med posameznimi deli, kje iskati in kako jo najti?86 Poiskati je bilo treba posrednike med sestavnimi deli migracijskih zakonitosti. Da bi njihove najrazlicnejše dinamike kar najbolje ujeli, so jih speljali skozi štiri razlicna podrocja, ki naj bi služila kot nekakšen komunikacijski kanal za informacije 85 Nicolas Van Hear, NewDiasporas.TheMassExodus,DispersalandRegroupingofMigrantCommunities,London: UCL Press, 1998. 86 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. z vseh vpletenih strani. Znotraj prvega podrocja so zbrali vse faktorje, ki jih razlicne teorije o migracijah predstavljajo kot temeljne, strukturalne, kot ozadje, ki spodbuja populacijo k selitvam. Izhajali naj bi vecinoma iz makropoliticne ekonomije in iz razlik med izvornim in ciljnim ozemljem migrantov. Med dejavniki znotraj podrocja so tudi situacija ponudbe in povpraševanja po delovni sili in struktura zaposlovanja v državah gostiteljicah, stanje socialne ureditve in varnosti v državah izvora, trendi utrjevanja nacionalne države ter dezintegracije in rekonstrukcije v regiji migrantovega izvora. Razlike, ki bi jih lahko imenovali tudi politicne, vkljucujejo spore, preganjanja in druge dimenzije kršenja clovekovih pravic in ogrožanja posameznikove varnosti. V drugem podrocju naj bi se nahajali vsi tisti faktorji, ki na migracijo vplivajo bolj neposredno. Izvirajo iz delovanja temeljnih, strukturalnih dejavnikov in se pojavljajo v obliki kriz v gospodarstvu ali trgovini, nagli eroziji clovekovih pravic kot posledici represije, boja za oblast ali nasilnega preseljevanja. Tretje podrocje zajema faktorje, ki jih lahko imenujemo tudi neposredne povzrocitelje, saj pravzaprav sprožijo migracijo. To bi lahko bilo tisto okolje, znotraj katerega zorijo odlocitve posameznika ali gospodinjstva o morebitnem odhodu. Neposredni povzrocitelj je lahko vsak dogodek, ki prekine normalno delovanje sistema in tako prepreci prebivalstvu, da bi preživelo v takšni situaciji. V ekonomski sferi so povzrocitveni faktorji lahko zlom financnih trgov, hiperinflacija, povecanje brezposelnosti, zaprtje tovarn, nenaden padec vrednosti poljskih pridelkov, visoki davki ali pa kolaps zdravstvenega, izobraževalnega in drugih delov sistema javne blaginje. V politicni sferi lahko migracije sprožijo preganjanja, napacno državljan­stvo, zaostritev konfliktov, poboji, vojna ali invazija. Cetrto podrocje pa zajema vse tiste dejavnike, ki omogocajo, lajšajo, ovirajo, pospešujejo ali krepijo migracijo. Vsa do sedaj omenjena podrocja namrec niso dovolj, da bi povzrocila migracijo, potrebno je še nekaj vec. Faktorji, ki lajšajo migracijo, so recimo kvaliteten transport, komunikacije, informacije in pa zadostna sredstva, ki zadostujejo za premik in potovanje. Faktorji, ki ovirajo migracijo, so odsotnost transportne infrastrukture, pomanjkanje informacij in skromna sredstva. Zraven sodi tudi navezanost na domaci kraj. V to podrocje spadajo tudi prizadevanja nacionalnih in mednarodnih organizacij, da bi vplivale na migracije. Tudi migracijske mreže, ki zajemajo kraj odhoda, tranzitne države, koncno destinacijo ter cedalje bolj cvetoce tihotapljenje ljudi, so se znašli v okviru posredujocih dejavnikov. Znotraj podrocja, ki po eni strani omogoca, po drugi pa preprecuje migracije, se oblikujejo kolicina, oblika in smer migracije. Ce na odlocitev o odhodu vplivajo odlocitveni faktorji, pa odlocitve, kako in kdaj oditi, kateri clan gospodinjstva naj gre in kam, sprejemajo znotraj tega posredujocega podrocja.87 Vsa štiri okolja naj bi oblikovala razmere, okolišcine ali okolje, znotraj katerih naj bi se migrant odlocal, ali naj odide in kam naj gre, lahko pa mu je odlocitev 87 Nicolas Van Hear, NewDiasporas.TheMassExodus,DispersalandRegroupingofMigrantCommunities, London: UCL Press, 1998. tudi vsiljena. V svoji naborni funkciji so posredniki sporocil med »migracijskimi zakonitostmi« in posameznikom, dinamika, ki lahko zajema vec držav izvora, prehoda in koncne destinacije. Spremembe v znacilnostih, ki sestavljajo ta štiri podrocja, posamicno ali v kombinacijah, lahko sprožijo spremembe v »migracijskem redu«. Tako lahko vplivajo na obseg in tip migracije, njeno sestavo, izvor in smer. Nekatere spremembe so vplivnejše in pomembnejše kot druge in migracijske sisteme spreminjajo temeljiteje. To so tako imenovani »migracijski prehodi«. Povzrocijo jih povratne informacije, ki preko migrantskih mrež scasoma pripotujejo iz tujih držav in pocasi, toda vztrajno spreminjajo migracijski red v družbi, ki so jo migranti zapustili. Spremembe skozi »feedback«, povratno informacijo, se dogajajo postopoma, a tako globoko vplivajo na vse družbe migracijskega sistema. Hitre in ostre spremembe znotraj posameznih podrocij, ki povzrocijo nepricakovano preoblikovanje »migracijskega reda« in nenadne, množicne, neurejene premike prebivalstva, imenujemo »migracijske krize«. Zaznamujejo jih lahko spremembe v temeljnem in neposrednem podrocju, oznacujejo jih doloceni katastrofalni dogodki, kot so ekonomska kriza, vojna, invazija, kolaps državnih institucij, razpad nacionalne države, preganjanje manjšine ali pa kombinacija vseh teh dejavnikov. Takšne krize lahko »migracijski red« dolocenega migracijskega sistema pripeljejo do konca. Vzpostavi se na novo in je lahko popolnoma drugacen od prejšnjega, ki – upoštevajoc spremembe in njihove posledice skozi podrocja – migrante na novo informira. Ti se pod vplivom spremenjenih razmer zacno seliti drugace, drugam, ali pa ostanejo doma.88 Takšen sistem je nadomestil prilagoditvene mehanizme znotraj sistema, ki jih je v svojo shemo vkljucil že Akin L. Mabogunje, prevzeli pa sta jih tudi Hania Zlotnik in Mary Kritz pri svoji shemi migracijskega sistema mednarodne migracije. Osrednji del migracijskega sistema, ki ga je sestavil Nicolas van Hear, so družbe ali njihovi deli, ki živijo v dveh ali vec razlicnih, med seboj povezanih državah. »Migracijski red«, njegove spremembe, preobrate in prehode oblikuje cloveška podjetnost. Migracijski sistem, ki naj bi vkljuceval tako delovne kot prisilne migracije, ima torej zunanje makronivojske dejavnike, ki se imenujejo migracijski red, in jedro, sestavljeno iz družb, sestavljenih iz podjetnih posameznikov dveh ali vec držav. Med seboj komunicirajo s pomocjo podrocij, ki migracijski red po eni strani spreminjajo hitro ali postopoma, po drugi strani pa na mikronivo pošiljajo informacije, na osnovi katerih se ljudje odlocajo, ali bodo migrirali ali ne, kam bodo odšli, kaj in koga bodo vzeli s seboj itd. Zaradi takšne komunikacije prihaja do migracijskih prehodov in migracijskih kriz, ki bodisi spremenijo migracijski red bodisi pahnejo ljudi v pobege, eksoduse in izgone. Seveda se migracijski red lahko spreminja tudi brez nasilja. 88 Nicolas Van Hear, NewDiasporas.TheMassExodus,DispersalandRegroupingofMigrantCommunities, London: UCL Press, 1998. NEKAJ O IZRAZOSLOVJU IN POIMENOVANJIH Kot sem v tem poglavju že veckrat omenil, je ena od mnogih delitev pri raziskovanju tipov migracij tudi tista, dolocena z motivacijo, ki locuje med prisilno in prostovoljno migracijo. Kot smo videli, je Richmond opozoril, da je te pojme treba uporabljati previdno, saj se le malo ljudi seli izkljucno zaradi svojih želja, pa tudi v marsikateri prisilni migraciji je prisotna dolocena stopnja izbire. Meje med ekonomsko in prisilno migracijo so vcasih zabrisane, saj obstaja veliko premikov ljudi preko državnih meja in prav vsak se skozi niz razlicnih procesov lahko spremeni v nekaj drugega.89 Prav zaradi teh razmislekov so se znotraj prisilnih migracij oblikovale kategorije, ki so skušale poudariti stopnjo prisile in dolocene karakteristike pri dolocenih premikih. S temi poimenovanji so skušali po eni strani poudariti razlicne specifike dolocenih prisilnih migracij, po drugi strani pa najti neke skupne izraze za premike, ki so si bili v dolocenih tockah podobni. Prisilna migracija predstavlja situacijo bega, pri katerem ima posameznik malo ali pa nobene izbire, da bi se izognil pregonu, zaporu ali maltretiranju. Prisilni oziroma neprostovoljni migranti, tako begunci kot prebežniki, so prisiljeni oditi zaradi okolišcin, ki jih ogrožajo in so posledice cloveških katastrof, ali pa zaradi preganjanja.90 Diskusija o tem, kako definirati begunca, traja že kar nekaj casa. Termin se nanaša na ljudi, ki so morali zapustiti svojo državo ali zbežati iz nje zaradi resne grožnje njihovemu življenju ali pa svobodi. Ta grožnja je lahko vojna ali vojaška okupacija ter strah pred verskim, rasnim ali politicnim preganjanjem. Svoj dom so prisiljeni zapustiti zaradi strahu, ne pa zato, ker bi si radi izboljšali življenje.91 V praksi sta pomembni dve definiciji. Prvo so sestavili leta 1951 v Združenih narodih in je zajeta v »Konvenciji in protokolu, ki se nanašata na status begunca«. Za begunce proglaša vse tiste osebe, ki se zaradi »utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti ali politicnega mnenja nahajajo zunaj dežele svoje narodnosti in si zaradi strahu ali drugih razlogov, ki niso osebne narave, ne morejo privošciti zašcite te države.«92 S takšnimi formulacijami so želeli zašcititi vsakega izkoreninjenega, neprostovoljnega migranta brez doma, ki je prestopil mejo in ga njegova bivša vlada ni vec šcitila. Leta 1969 pa je Organizacija afriške enotnosti predlagala drugacno, širšo definicijo begunca; izucili so jo namrec primeri državljanskih 89 Janet Dobson, International migrations, v: ThePoliticsofMigrationsandImmigrationsin Europe, ur. Andrew Geddes, London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications, 2001. 90 Dariusz Stola, Forced Migrations in Central European History, InternationalMigration Review, vol. 26, št. 2(98), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 324–341. 91 Guido Bolaffi, Raffaele Braccalenti, Peter Braham, Sandro Gindro, Migrations, v: Dictionary ofRace,Ethnicity&Culture, London, Thousand Oaks, New Delhi: SAGE Publications, 2003, str. 177. 92 Convention and Protocol relating to the status of refugees, UNHCR, http://www.unhcr. ch/cgi-bin/texis/vtx/home jih zarisali kolonizatorji. Begunec naj bi bila »vsaka oseba, ki je zaradi zunanje agresije, okupacije, tuje nadvlade ali drugih dogodkov, ki resno zmotijo javni red in mir bodisi v delu ali pa v celotni državi njenega izvora, zapustila svoje prebivališce, da bi našla zavetje drugod, zunaj države svojega izvora ali narodnosti.«93 Prisilni migranti se lahko gibljejo skozi najrazlicnejše tokove prisilnih migracij. Te so lahko notranje, govori se o »premestitvi«, lahko so mednarodne. Prisilne migracije v ožjem pomenu naj bi bile vse tiste vrste migracij, kot recimo izkljucitev ali deportacija, pri katerih je migrant podvržen dejanjem oblasti in nima nobene možnosti izbire.94 Ce pa se govori o prisilnih migracijah v širšem pomenu, potem so to vsi tisti premiki, pri katerih ima posameznik malenkostno izbiro o tem, ali naj ostane ali odide, vendar lahko pri realizaciji svoje odlocitve zaide v okolišcine, ki ogrozijo njegovo življenje.95 Množicni eksodus (mass exodus) naj bi oznaceval obsežen premik ljudi z dolocenega ozemlja, skoraj vedno pod pritiskom. Množicna izkljucitev (mass expulsion) se vecinoma nanaša na obliko masovnega eksodusa ali prisilne migracije, ki jo spodbuja država ali njeni nadomestki, lahko pa k njej šcuvajo tudi druge strani, kot recimo opozicija ali lokalni »gospodarji vojne«. Izvira iz uporabe prisile, vkljucujoc celo paleto politicnih, ekonomskih in socialnih ukrepov, ki neposredno, še veckrat pa posredno prisilijo ljudi, da v strahu za svoje življenje, svobodo in varnost zapustijo svoje domove ali pobegnejo. Izkljucitev je lahko definirana tudi kot dejavnost ali nedejavnost države, ki osebe proti njihovi volji prisili k odhodu z dolocenega ozemlja zaradi razlogov, kot so rasa, narodnost, pripadnost doloceni socialni skupini ali pa politicno mnenje.96 Etnicno cišcenje (ethnic cleansing) je problematicen izraz, ki se je »prepotentno uveljavil konec maja 1992, med prvo fazo vojne v Bosni in se je v tistem casu uporabljal za oznacevanje srbskih napadov, ki naj bi muslimane pregnali z njihovega ozemlja.«97 Je torej oblika prisilne migracije, kjer se preganja prebivalstvo dolocenega ozemlja, cilj pa je sprememba etnicne strukture okupiranih podrocij. Izvajajo ga lahko ne le države in njeni nadomestki, temvec tudi opozicija, uporniške skupine, lokalni »gospodarji vojne« ali druge sile, ki si prizadevajo za kontrolo nad ljudmi ali ozemljem. Etnicno cišcenje lahko eskalira v genocid, poboje ipd. Tako pri raziskovanju prostovoljne kot tudi prisilne migracije se zastavlja dolga vrsta vprašanj. Vpletenost najrazlicnejših ved, osredotocenost definicij pri teorijah o migracijah ter možnost sodobnih nacinov obdelave podatkov omogocajo najrazlicnejše, vcasih izredno izvirne nacine iskanja odgovorov. 93 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, Exploring Contemporary Migration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998, str. 182. 94 Dariusz Stola, Forced Migrations in Central European History, International Migration Review, vol. 26, št. 2(98), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 324–341. 95 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, Exploring Contemporary Migration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998, str. 180. 96 Nicolas Van Hear, New Diasporas. The Mass Exodus, Dispersal and Regrouping of Migrant Communities, London: UCL Press, 1998. 97 Norman M. Naimark, La politica dell odio. La pulizia etnica nell Europa contemporanea, Roma: Editori Laterza, 2002, str. 4. 46 II. MIGRACIJA: IZ TEORIJE V PRAKSO MEŠANJE ZNOTRAJ MIGRACIJSKEGA TOKA Ceprav so teorije prisilnih migracij zacele razvijati svoj potencial šele konec 20. stoletja, so izredno hitro napredovale, saj so se na eni strani naslonile na odkritja teorij prostovoljnih mednarodnih migracij, na drugi strani je število begunskih kriz po vsem svetu skokovito naraslo, prav tako pa se je povecalo tudi število beguncev. Nastali so številni poskusi združevanja teorije in prakse, ki so prišli do izraza predvsem znotraj teorije svetovnih sistemov in pa teorije migracijskih sistemov.1 Prva se je posvecala situaciji, ko politicne in vojaške intervencije s strani kapitalisticnih vlad, da bi zašcitile svoje investicije v tujini in da bi podprle »razumevajoce nacionalne vlade, ki podpirajo ekspanzijo globalnega trga«, vcasih ne uspejo in povzrocijo nastanek begunskih tokov. Za drugo pa je znacilen model »migracijskega reda« Nicolasa Van Heara. V svoji natancnosti gre njegov sistem nekoliko predalec, poleg tega pa dogajanje znotraj sistema zapira v okvire in s tem omejuje, vseeno pa je ideja zanimiva in uporabna, saj vkljucuje nekatere najizvirnejše prijeme teorij o mednarodnih migracijah. Pri tem skuša dati vecjo težo prisilnim migracijam, vendar zaradi same narave združevanja, zlivanja in nejasne meje med obema, o cemer je govoril že Anthony Richmond, omogoca tudi vpogled v tokove, kjer se oba tipa migracije med seboj prepletata. Moramo pa se zavedati, da preširok okvir lahko hitro pripelje do posploševanja, in to na škodo razumljivosti in razpoznavnosti. Zato mi je previdnost narekovala, da pristop omejim na regionalni nivo.2 Skozi šest nivojev »migracijskega reda«, v katere so zajeta tudi štiri podrocja delovanja, bomo torej skušali cimbolje razjasniti povojno dogajanje in izseljevanje iz dela Istre, ki danes pripada Sloveniji. Na ta nacin bi pripravili teren za opis samega izseljevanja v želji, da bi to dogajanje skozi empiricne podatke, ki so bili pridobljeni na osnovi poglobljenega arhivskega dela, kar najbolje razumeli. 1 Douglas S. Massey et al., Theories of International Migration. Review and Appraisal, PopularandDevelopmentReview, vol. 19, št. 3, New York: The Population Council, 1993, str. 431–460. 2 Stalker‘s guide to international migration, Theory – networks and systems, http://pstalker. com/migration/mg_theories_3htm. 1. MAKROPOLITICNA EKONOMIJA ONKRAJ DRŽAVNIH MEJA Najširša dimenzija migracijskega reda je makropoliticna ekonomija. Njene korenine naj bi izvirale iz teorije svetovnih sistemov, ki preucuje ucinke globalnega na regionalne ter lokalne skupnosti in obratno.3 Zajema distribucijo moci in zalog v globalnem in regionalnem okviru, ki se kaže v strukturi in distribuciji produkcije in porabe. Upoštevala naj bi tudi vzorce trgovine in financnih tokov, razvitosti transporta in komunikacij, delitev vojaške moci in populacijske, ozemeljske in druge elemente globalne nestabilnosti. Ce zajamemo vse navedene sestavine, vidimo, da tudi ta dejavnik oblikujejo zgodovinske vezi, recimo kolonialne, imperialne in trgovske med prostorom izvora in prostorom destinacije.4 Migracija, pa naj bo notranja ali mednarodna, je važen del celotne politicne ekonomije in jo pomaga oblikovati, istocasno pa se pri tem tudi sama spreminja in oblikuje. Migranti in begunci aktivno sodelujejo pri preoblikovanju in obcutijo posledice sprememb. 3 Douglas S. Massey et al., WorldsinMotion.UnderstandingInternationalMigrationattheEndoftheMillennium, Oxford: Clarendon Press, 1998. 4 Nicolas Van Hear, NewDiasporas.TheMassExodus,DispersalandRegroupingofMigrantCommunities, London: UCL Press, 1998. OBLIKOVANJE MEDNARODNEGA REŠEVANJA PROBLEMOV MANJŠIN IN BEGUNCEV MED OBEMA VOJNAMA Begunci so se po Evropi premikali že od pamtiveka, vendar so šele v 20. stoletju postali velik problem mednarodne politike in zaceli resno vplivati na odnose med državami.5 Vse to se je dogajalo predvsem zaradi cedalje vecje povezanosti med državami, kar je pripeljalo do tega, da so dogodki v eni državi, kot je recimo masovni eksodus, vplivali na druge in obratno. V obdobju med obema vojnama se je zato iz poskusov mednarodne pomoci razvil mednarodni režim za pomoc beguncem, ki je imel precejšen vpliv na politiko.6 Pred ustanovitvijo Društva narodov in njegovega prvega Visokega komisariata za begunce leta 1921 so breme beguncev državam pomagale prenašati privatne agencije. Humanitarna društva iz zahodne Evrope in ZDA so se pogajala s konzularnimi predstavniki, politiki, uradniki, birokrati in reševala zaplete, v katere si države niso upale vmešati. Ko pa so se zaradi pokolov Armencev v Otomanskem imperiju med prvo svetovno vojno tokovi beguncev zaceli zlivati v Rusijo, Sirijo in Egipt, so se privatne organizacije zacele združevati, da bi lažje premagale to begunsko katastrofo. Zahodne vlade, ki so uvidele ucinkovitost skupne akcije, so na ta nacin sklenile pomagati beguncem iz revolucionarne Rusije. Ko se je leta 1921 situacija zacasno umirila, je postalo jasno, da problem beguncev ne bo izginil. Treba je bilo organizirati mednarodno pomoc. Novoustanovljeno Društvo narodov je iskalo karizmaticnega humanitarnega delavca, ki bi v labirintih povojne evropske politike zmogel najti pot za mednarodno pomoc beguncem, in ga našlo v polarnem raziskovalcu in politiku po imenu Fridtjof Nansen. Imenovali so ga za »Visokega komisarja Društva narodov v zvezi s problemom ruskih beguncev v Evropi«. Delo mu je šlo dobro od rok in kljub razlicnim interesom zmagovalcev v prvi svetovni vojni se je zdelo, da bo problem ruskih in ostalih beguncev v Evropi rešen do leta 1925. A žal ni bilo tako. 5 Michael R. Marrus, TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThroughtheColdWar, Philadelphia: Temple University Press, 2002. 6 Claudena Skran, RefugeesinInter-warEurope.TheEmergenceofaRegime, Oxford: Clarendon Press, 1995, str. 66. PROBLEMI Z MANJŠINAMI IN BEGUNSKE KRIZE V GRCIJI, TURCIJI IN BOLGARIJI Pogodba v Neuillyju leta 1919 je Grkom in Bolgarom na papirju dovoljevala izmenjavo manjšin, s cimer naj bi se izognili konfliktom velikih razsežnosti. Vse to naj bi nadzorovala avtonomna grško-bolgarska mešana komisija. Cas je pokazal, da to ni bila niti prostovoljna niti urejena izmenjava, saj so Grki v iskanju prostora za begunce iz Turcije pritisnili na pripadnike bolgarske manjšine, ki so bili prisiljeni oditi in so s tem postali begunci. V Bolgariji so bivališca zanje našli tako, da so izgnali Grke.7 Ker do vecje humanitarne katastrofe ni prišlo, je imela mednarodna javnost tak bilateralni dogovor za velik uspeh.8 Usodno pa se je zapletlo pri poskusu realizacije grških »Velikih idej«, katerih cilj je bila odstranitev Turkov iz Evrope in Anatolije. Iz egejskega pristanišca Smirne so marca 1921 grške vojaške enote krenile proti Ankari, istocasno je potekala tudi zasedba Vzhodne Trakije. Pred seboj so gnale veliko množico muslimanskih beguncev, ki so dom zapušcali zaradi govoric o grozodejstvih grške vojske.9 Avgusta se je bojna sreca obrnila na stran Turkov, ki so pod vodstvom Mustafe Kemala paše oz. Atatürka zaceli z izgonom Grkov iz Male Azije. Zacel se je vsesplošen beg ljudi kršcanske vere, ki so ga še pospešile govorice o pokolih in povracilnih ukrepih turških vojaških ter paravojaških enot. Septembra leta 1922 so se s pokolom nemuslimanskega prebivalstva v Smirni sanje o »Velikih idejah« spremenile v nocno moro. Grki so bežali iz celotne Anatolije in s podrocja Vzhodne Trakije. Demoralizirani ostanki grške vojske, ki jih je spremljalo morje beguncev, so preplavili Egejske otoke in okolico Aten. Ogromno Grkov, ki jim ni uspelo uiti, je še vedno blodilo po Mali Aziji, muslimanom v Grciji pa so zaceli groziti. Po oktobrskem podpisu premirja v Mudaniji so se novembra 1923 v Lausanni srecali predstavniki Grkov in Turkov.10 Iz Grcije, kjer je nadzoroval razdeljevanje mednarodne pomoci beguncem, se jim je pridružil tudi Nansen, ki mu je postalo jasno, da mora poražene Grke in zmagoslavne Turke prepricati, da v imenu miru na 7 Michael R. Marrus, TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThroughtheCold War, Philadelphia: Temple University Press, 2002, str. 50. 8 Roland Huntford, FridtjofNansenandtheUnmixingofGreeksandTurksin1924, Oslo: Det Noeske Videnskaps-akademi, 1999. 9 Ramadan Sonyel Salahi, TheTurco-GreekConflict, Ankara: Cyprus Turkish Cultural Association, 1985. 10 Zafer Toprak, La Convenzione di Losanna: antecedenti storici e attuazione, v: Esodi. TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo, ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo, Collana, Quaderni di Clio, št. 3, Napoli: IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 55–64. 11 Roland Huntford, FridtjofNansenandtheUnmixingofGreeksandTurksin1924, Oslo: Det Noeske Videnskaps-akademi, 1999, str. 8. Bližnjem vzhodu »razpletejo svoje prebivalstvo«.11 Obe vpleteni strani je preprical, da je najrealnejša možnost za dosego sporazuma prisilna izmenjava prebivalstva.12 Prvi clen pogodbe, ki je bila podpisana 30. januarja 1923, je opisoval princip prisilne zamenjave prebivalstva turških državljanov grške pravoslavne vere z grškimi državljani muslimanske vere. Pogodba je prvic govorila tudi o »optiranju« v smislu izbire veroizpovedi, na katerem je nato temeljila ta izmenjava. Grcija, njeno prebivalstvo je štelo nekaj vec kot pet milijonov prebivalcev, je morala absorbirati okoli milijon tristo tisoc beguncev. Turki so sprejeli okoli 350.000 muslimanov iz Grcije, okoli 50.000 pa jih je ostalo v Zahodni Trakiji. Pogodba je tako ratificirala grški eksodus iz Turcije in regulirala bližajoci se izgon muslimanov iz Grcije.13 Mednarodna skupnost se je na osnovi tega primera seznanila z eno od možnosti reševanja vprašanja manjšin, ki pa ga je obsodila in prisilna izmenjava prebivalstva se ni vec ponovila.14 12 Giorgios Kritikos, Sulla genesi dell‘idea di uno scambio forzato di popolazioni alle fine della guerra greco-turca (1922–1923), v: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo, ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo, Collana, Quaderni di Clio, št. 3, Napoli: IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 45–55. 13 Fikret Adanir, Lo scambio greco-turco di popolazioni nella storiografia turca, v: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo, ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo, Collana, Quaderni di Clio, št. 3, Napoli: IRCI, Edizioni Scientifiche 2000, str. 89–101. 14 Roland Huntford, FridtjofNansenandtheUnmixingofGreeksandTurksin1924, Oslo: Det Noeske Videnskaps-akademi 1999, str. 16. PORAZ MEDNARODNIH ORGANIZACIJ IN NOVE IDEJE O REŠEVANJU VPRAŠANJA MANJŠIN Kljub temu odmevnemu reševanju begunskega vprašanja pa je moral biti »Visoki komisar« pri svojem delu zelo previden. Pomagal je lahko le tistim beguncem, ki mu jih je dovolil priznati Sekretariat Društva narodov.15 V primeru Sovjetske zveze je bilo to lahko, saj je v diplomatskem svetu vse do leta 1934 ni nihce resno jemal. Tudi Grki, Armenci, Bolgari »asirski ter asiro-kaldejski« in turški begunci na zahodno politiko niso imeli velikega vpliva. Popolnoma drugacna situacija pa se je vzpostavila, ko so zaceli pritekati tokovi beguncev iz Nemcije in Italije. Ljudje so iz teh dveh držav bežali predvsem zaradi fašizma, ideologije, »ki je imela za cilj, prevzeti oblast nad nacionalno državo in svojo avtoriteto vsiliti vsepovsod«.16 Medtem ko se je Italija s pomocjo nasilja skušala znebiti predvsem nasprotnikov fašizma in je strogo nastopila proti posameznikom, politicnim skupinam in novim manjšinam,17 so si v Nemciji po prihodu nacistov na oblast zaceli prizadevati za združitev vseh Nemcev v cim vecjem in cimbolj homogenem rajhu.18 Hitlerjeva Nemcija je realizacijo vzpostavitve homogene nacionalne države pripeljala do radikalnega ekstrema.19 Nemški Židje so zaceli zapušcati Nemcijo, pri tem pa so se pojavili prvi problemi. Ceprav je novi »Visoki komisar za begunce iz Nemcije« James G. McDonald javno kritiziral Nemce zaradi nehumanega ravnanja z Židi in nearijci in skušal sprožiti mednarodno posredovanje, so njegove besede znotraj Društva narodov naletela na gluha ušesa. Nobena od clanic se zaradi židovskih beguncev ni hotela spušcati v spor s tretjim rajhom, po drugi strani pa se tudi nobeni ni mudilo, da bi te begunce sprejela. Zaradi desetletij nezaposlenosti se je vzpostavila zašcita domace delovne sile in bežece židovske begunce so zavrnile skoraj vse države sveta, svoje pa je prispeval tudi antisemitizem.20 15 Claudena Skran, RefugeesinInter-warEurope.TheEmergenceofaRegime, Oxford: Clarendon Press, 1995. 16 Michael R. Marrus, TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThroughtheCold War, Philadelphia: Temple University Press, 2002, str. 122. 17 Norman M. Naimark, Lapoliticadellodio.LapuliziaetnicanellEuropacontemporanea, Bari: Editori Laterza, 2002. 18 Hans Lemberg, Processi decisionali relativi all espulzione dei Tedeschi dalla Cecoslovacchia, v: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo, ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo, Collana, Quaderni di Clio, št. 3, Napoli: IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 105–125. 19 Norman M. Naimark, Lapoliticadellodio.LapuliziaetnicanellEuropacontemporanea, Bari: Editori Laterza, 2002. 20 Göran Rystad, Immigration History and the Future of International Migration, InternationalMigrationReview, vol. 26, št. 1(97), New York: Center for Migration Studies, 1992, str. 1169–1185. Leto 1938 je bilo prelomno za nadaljnjo usodo milijonov ljudi. Tega leta je Kristalna noc številne Žide prepricala, da v Nemciji za njih ni prihodnosti in da je skrajni cas za izselitev.21 Dodatno se je utrdila tudi ideja o izkljucevanju, znanstvenem konstruktu, ki ga je med prvo svetovno vojno utemeljil švicarski etnolog in antropolog Georges Montandon. Po njegovem mnenju bi morali probleme, povezane z manjšinami znotraj nacionalnih držav, reševati z evakuacijo v maticno državo ali organizacijo izmenjave manjšin med vec državami. V nacionalno mešanem okolju je videl sod smodnika, s pomocjo epuracije pa bi dobil etnicno homogeno prebivalstvo lokalnih skupnostih, regij, pokrajin in celo držav.22 Nemci so ta ideal poskusili doseci že s spremembami meja, ko so ponovno zavzeli pokrajino Saar, in pa s prikljucitvijo Avstrije. Vendar s tem ni bila dosežena homogenost nemškega naroda in pocasi je vsem vpletenim postalo jasno, da bo moralo priti do izmenjave prebivalstva. V naslednjih letih so Nemci sklenili vrsto sporazumov, s katerimi naj bi se njihovi sonarodnjaki, ki so živeli »na tujem«, na primer Južni Tirolci, spet vrnili »domov«. O nujnih izmenjavah prebivalstva so govorili tudi vsi udeleženci Münchenske konference. Ko je 6. oktobra 1939 Hitler v Reichstagu govoril o premikih prebivalstva, je imel v mislih eliminacijo lis »nemškosti« po vsej vzhodni Evropi, s cimer bi preprecili nadaljnje konflikte. To bi lahko dosegli s pravicneje postavljenimi mejami.23 V tem duhu se je zacelo izseljevanje, preseljevanje in naseljevanje populacij, cilj je bil naselitev Nemcev iz drugih držav na ozemlju Nemcije. Izseljevanje avtohtonega prebivalstva zasedenih ozemelj je bilo cedalje brutalnejše in je svoj višek doseglo med samo vojno. 21 Norman M. Naimark, Lapoliticadellodio.LapuliziaetnicanellEuropacontemporanea, Bari: Editori Laterza, 2002. 22 Museo virtuale delle intoleranze e degli stermini, I primi teorici degli spostamenti forzati, http://www.romacivica.net/amis/schede.asp?id=10&idisch=245. 23 Michael R. Marrus,TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThroughtheColdWar, Philadelphia: Temple University Press, 2002. VPLIVI TAKŠNEGA REŠEVANJA MANJŠINSKIH IN BEGUNSKIH PROBLEMOV NA MIGRACIJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI V takšnem ozracju so zorele ideje o povojni izselitvi nemških in italijanskih manjšin iz srednje in vzhodne Evrope. V Londonu se je s predstavniki angleške vlade sestajal izgnani predsednik Ceškoslovaške Edvard Beneš. Racunal je, da bo okoli 300.000 sudetskih Nemcev ob porazu nemške vojske zbežalo v rajh, okoli 400.000 nemških socialdemokratov pa bo optiralo za ceškoslovaško državljanstvo. Preostalih 1.100.000 Nemcev pa bi bilo treba v Nemcijo izgnati. Oditi bi morali nacisti, pangermansko orientirana inteligenca in vsi tisti, ki so sodelovali z NSDAP. Nato bi Praga prepustila ozemlja, naseljena s 510.000 Madžari, Budimpešti, preostalih 200.000 Madžarov pa bi zamenjali za Slovake, živece na Madžarskem. Vprašanje manjšin bi bilo s tem na Ceškoslovaškem rešeno.24 Za povojno ureditev Ceškoslovaške je obstajalo pet razlicnih programov, sprejeli pa so tistega, ki je govoril o nepreklicnem brezpogojnem izgonu Nemcev; istocasno bi služil homogenizaciji Ceškoslovaške in kolektivnemu kaznovanju vseh Nemcev za nacisticne zlocine. Ko so se julija 1945 zmagovalci druge svetovne vojne zbrali v Potsdamu, so se poleg ostalega pomembnega dela posvetili tudi reševanju problema sudetskih Nemcev. V clenu Potsdamskega protokola številka XIII. so se zavezniki odlocili, da je preselitev nemške populacije, ki je ostala na Poljskem, Ceškoslovaškem in na Madžarskem, v Nemcijo nujna, da pa mora biti vsak premik dobro organiziran in izpeljan tako, da spoštuje clovekovo dostojanstvo.25 Izseljevanje Nemcev iz Ceškoslovaške pa se je zacelo že prej, saj je trajalo že od maja 1945. Lokalni ceški vojaški poveljniki in revolucionarni komiteji, ki so jim bile podrejene najrazlicnejše vojaške in paravojaške enote, kot so recimo oddelki »Svobode«, Revolucionarne straže, Nacionalni komiteji in prostovoljci, so iz vasi in mest ob avstrijski in nemški meji zaceli izganjati nemško prebivalstvo. Metode za prepricevanje teh ljudi naj bi temeljile na pretepih, lincu, posilstvih in splošnem sovraštvu, tako da je v sumljivih okolišcinah v tem casu odšlo okoli 800.000 Nemcev.26 Okoli mnogih nemških zaselkov in mest je cez noc zrasla bodeca žica in jih spremenila v zacasna taborišca, od tam so ljudi izseljevali cez mejo ali pa so jih odpeljali v notranjost na prisilno delo. Spontanemu izlivu besa in nelegalnemu izgonu je svoje dodala tudi oblast, ki na vse to ni reagirala, zacela pa je tudi z uradno politiko proti nemškemu prebivalstvu. 24 Detlef Brandes, Sudeti 1945: prove tecniche di pulizia etnica, Limes, št. 1: Inuovimuri, Roma: Editrice periodici culturali, 1996 str. 193–198. 25 Charles L. Mee, KupcijavPotsdamu, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976. 26 Ronald M. Smelser, The Expulsion of the Sudeten Germans, NationalitiesPapers, vol. 24, št. 1, Abingdon: Carfax Publishing Company, 1996, str. 79–92. Od 17. maja naprej so Nemcem manjšali obroke hrane na karte. Okoli roke so si morali oviti bel trak in niso se smeli voziti z javnimi transportnimi sredstvi. Lahko so kupovali le v dolocenih trgovinah ob dolocenih urah in niso smeli zamenjati bivališca. Julija so zaprli vse nemške šole. Zaplenjeno je bilo vse nemško premoženje in vsi tisti, ki so med vojno dobili državljanstvo tretjega rajha, so izgubili pravico do ceškoslovaškega. V avgustu je vlada v ministrstvu za notranje zadeve ustanovila poseben oddelek, ki naj bi se ukvarjal z naslednjo fazo »odsuna«. S pomocjo ministrstev za zdravje, obrambo in transport je formiral 107 zbirnih taborišc za tiste, ki jih je bilo treba izseliti. Vojska je nato ljudi z vlaki odpeljala do meje, kjer so jih sprejeli zavezniki. Ti so 20. novembra 1945 dovolili preselitev dveh in pol milijonov Nemcev iz Ceškoslovaške v ameriško cono in cono Sovjetske zveze. »Odsun« naj bi trajal od januarja do avgusta 1946, a se je zavlekel vse do leta 1947. Ta faza je potekala precej bolj urejeno. Izseljenci so potovali v ogrevanih vlakih in imeli dovolj hrane za vse potovanje. V letu 1946 je 1.334.856 Nemcev iz Ceškoslovaške vstopilo v ameriško cono bivšega rajha. S seboj so lahko odnesli med 50 in 70 kg osebnih predmetov in 1500 mark. V cono, ki jo je nadzirala Sovjetska zveza, je vstopilo 636.482 Nemcev, ki so s seboj lahko prinesli 50 kilogramov osebnih predmetov in 500 mark. V najbolj delavnih dneh so dnevno uspeli prepeljati z vlaki na mejo tudi do 14.400 ljudi. Družin niso locevali.27 Do leta 1951 je odšlo še okoli 16.000 Nemcev.28 Imetje politicno nezanesljivih oseb, med nje sodijo Nemci in Madžari, ki je obstajalo na podrocju Ceškoslovaške republike, je prešlo pod nacionalno upravo. Za to so poskrbeli dekreti predsednika republike Beneša.29 Ko so septembra 1939 Nemci napadli in porazili Poljsko, so jim pri tem pomagale tudi manjšine, ki niso bile naklonjene Poljakom. Multinacionalni znacaj te države se je izkazal kot šibka tocka, predvsem v Pomeraniji in gornji Šleziji, kjer je živela nemška manjšina, in v vzhodni Galiciji, kjer je živela ukrajinska manjšina. Poraz in ponovna razdelitev sta predstavljala travmaticno izkušnjo, ki je bila eno od glavnih gonil poljske vlade v izgnanstvu. Ta je o svojih manjšinah razmišljala pod vplivom šoka zaradi naglega poraza in na osnovi nacisticnega modela preseljevanja manjšin. Poleg strateških razlogov so se trudili dokazati, da so v vzhodni Prusiji in Pomeraniji, še vec, na vseh ozemljih do Odre in Šlezije populacije, ki govorijo poljsko ali pa so »poljske rase«. Po intenzivnih pogajanjih z zavezniki se je meja nekako ustalila na Odri in Nisi. Stalin Poljakom ni želel vrniti Vilne, Lemberga in drugih ozemelj, ki jih je Sovjetska zveza zasedla leta 1939, in je v zameno z veseljem ponudil nemško ozemlje. To mejo so zagovarjali tudi angleški strokovnjaki, ki so 27 Erik K. Franzen,DieVertriebenen.HitlersletzeOpfer, Munchen: Ullstein, 2002. 28 Ronald M. Smelser, The Expulsion of the Sudeten Germans, NationalitiesPapers, vol. 24, št. 1, Abingdon: Carfax Publishing Company, 1996, str. 79–92. 29 Pietro Merku, Primerjava med eksodusom iz Istre in Sudetov po drugi svetovni vojni, Annales,Analizaistrskeinmediteranskeštudije, vol. 20, št. 1, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko – Znanstveno raziskovalno središce RS v Kopru, 2000, str. 241–250. skušali predvideti posledice evakuacije Nemcev iz Ceškoslovaške in Poljske. Bali so se, da prevec razkosana Nemcija ne bo zmogla preživeti in zaposliti vseh beguncev, kar je tudi pomenilo, da ne bo zmogla placati reparacij. Zorela je tudi odlocitev, da je manjšinska vprašanja na teh podrocjih treba rešiti enkrat za vselej, in to ne z asimilacijo, temvec z izselitvijo vseh, ki so leta 1939 imeli nemško ali dvojno državljanstvo. S sprejemom nemških manjšin bi Nemcija poplacala vojno škodo Ceškoslovaški in Poljski.30 Pri izseljevanju Nemcev iz Poljske naj bi bili potsdamski sklepi po »urejeni in humani preselitvi« le pobožna želja.31 Že pred samo konferenco so Rdeca armada, razlicne poljske milice in posamezniki širili paniko. Propaganda je že zacela svoje delo ter Nemcem pripisala kolektivno krivdo. Mašcevanje za krivice, ki so se pod nemško okupacijo zgodile Poljakom, je postalo osrednja tema v poljskem casopisju. Sovraštvo, nakopiceno med vojno, je izbruhnilo na plano. Nemce so poniževali, pretepali, pobijali, plenili njihova premoženja in jih izganjali z domov. Veliko ljudi je bilo odpeljanih na prisilno delo. Poljske oblasti so se trudile ustvariti pogoje, s katerimi bi Nemce prisilili k odhodu, a ga zaradi unicenega železniškega križa niso zmogle realizirati. V zbirnih taborišcih in na železniških postajah je prihajalo do lakote, širile so se bolezni. Šele po letu 1946 se je stanje toliko normaliziralo, da so v Nemcijo zaceli prihajati redni transporti Nemcev s Poljske.32 Vecina izgnanih je izgon takrat obcutila kot osvoboditev izpod režima groze. Medtem pa se je na vzhodu države dogajala druga drama. Ko sta septembra 1945 Poljski komite nacionalne osvoboditve in vlada Socialisticne sovjetske republike Ukrajine podpisala sporazum o izmenjavi prebivalstva, so imeli v mislih urejen, prostovoljen odhod Belorusov in Ukrajincev iz Poljske in Židov ter Poljakov iz sovjetske okupacijske cone. Dogovor je dolocal, da mora biti evakuacija prostovoljna, zato naj bi bila uporaba neposredne ali posredne prisile izkljucena. Poljaki iz Volinije in vzhodne Galicije so v vecini primerov odšli prostovoljno, saj jim politicni sistem v Sovjetski zvezi ni ustrezal, prizadel pa jih je tudi ukrajinski nacionalizem, ki je med vojno na obeh straneh terjal številna življenja. Preseljevanje v Ukrajino se je zapletlo. Ukrajinci se namrec niso imeli namena izseliti iz Poljske, temvec so se sklenili boriti za svojo zemljo. Pogum jim je dajala Ukrajinska uporniška armada, UPA. Z operacijo »Wisla« je poljska vojska izselila vecino »poljskih državljanov ukrajinske narodnosti« in s tem preprecila, da bi se 30 Detlef Brandes, Lo svilupo dei progetti di annesione ed espulsione del Governo in esilio e della Resistenca polacca: 1939–45, v: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo, ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo, Collana, Quaderni di Clio, št. 3, Napoli: IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 125–140. 31 Erik K. Franzen,DieVertriebenen.HitlersletzteOpfer, Munchen: Ullstein, 2002. 32 Norman M. Naimark, Lapoliticadelodio.LapuliziaetnicanellEuropacontemporanea, Bari: Editori Laterza, 2002. 33 Marek Valdenberg, Scambi di popolazione tra Polonia ed Unione Societica nel secondo dopoguerra, v: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo, ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo, Collana, Quaderni di Clio, št. 3, Napoli: IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 141–150. situacija še dodatno zapletla.33 Tudi Madžarska je bila med državami, ki so v Potsdamu od zaveznikov zahtevale, da se njena nemška manjšina izseli. Vendar pa je bila nova vlada previdna, saj se je zavedala, da veliko število Madžarov živi na tujem in da bi izgon Nemcev poslabšal njihov položaj. Najprej se je govorilo le o izgonu znanih pronacistov, vendar pa so lokalni komunisti s podporo Sovjetske zveze dosegli, da so izselili vso nemško govoreco manjšino.34 Romunsko prebivalstvo je krivdo za trpljenje med drugo svetovno vojno prav tako naprtilo svoji nemški manjšini, ki je živela predvsem v Transilvaniji. Številne so po koncu vojne odpeljali na prisilno delo v Sovjetsko zvezo, natancneje v Sibirijo. Tisti, ki so preživeli težke delovne razmere v taborišcih in so dobili dovoljenje za vrnitev v Romunijo, so si želeli nemudoma oditi. Skupaj s tistimi, ki so se uspeli izogniti prisilnemu delu v Sibiriji, so se zlili v tok, ki je bil usmerjen na zahod kljub temu, da je komunisticni režim le stežka izdajal vize in dovoljenja za izselitev. Tako je med leti 1950–1987 Romunijo zapustilo preko 100.000 ljudi z nemškimi koreninami, ki so vecinoma odšli v Zahodno Nemcijo.35 Jugoslavija je vprašanja svojih novih manjšin reševala sama, brez pomoci zaveznikov. Podobno kot pri ceškoslovaškem in poljskem primeru so teren za izkljucitev pripravili že med samo vojno. Iz sklepov, ki jih je AVNOJ sprejel 21. novembra 1944, je razvidno, da bo podržavljeno »vse imetje Nemškega Reicha in njegovih državljanov, kot tudi imetje oseb nemške narodnosti, z izjemo Nemcev, ki so se borili v enotah Narodnoosvobodilne vojske ali partizanskih odredov Jugoslavije ali pa so bili državljani nevtralnih držav in se v casu okupacije niso sovražno obnašali.«36 Z odhodom nemške manjšine, ki naj bi štela od 360.000 do pol milijona ljudi, so se najprej ukvarjale nemške oblasti, ko so jih skušale spraviti na varno. Po koncu vojne so njihov izgon organizirale lokalne oblasti ali pa je šlo za rezultat kolektivnih ukrepov proti etnicni manjšini, za katero je veljalo, da je sodelovala z nacisti.37 Brez premoženja in zaradi najrazlicnejših pritiskov naj bi na zahod odšlo nekaj vec kot 300.000 ljudi, v Sovjetsko zvezo pa naj bi jih poslali okoli 50.000.38 34 Michael R. Marrus, TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThroughtheCold War, Philadelphia: Temple University Press, 2002. 35 Virginia Gherasim, I fenomeni migratori della popolazione di etnia tedesca di Transilvania, v: OltreL‘ItaliaeL‘Europa,Ricerchesuimovimentimigratorinesullospaziomulticulturale, ur. Carlo Donato, Pio Nodari, Aleksander Panjek, Trieste: Edizioni Universita di Trieste, 2004, str. 449–460. 36 Ante Laušic, Iz povjesti folksdojcera i njihova egzodusa na tlu Jugoslavije, Migracijsketeme, vol. 7, št. 2, Zagreb: Institut za migracije i narodnosti Sveucilišta u Zagrebu, 1991, str. 182–192. 37 Heinz Fassmann, Rainer Münz, European East-West Migration 1945–1992, International MigrationReview, vol. 28, št. 30(107), New York: Center for Migration Studies, 1994, str. 521–538. 38 Ante Laušic, Iz povjesti folksdojcera i njihova egzodusa na tlu Jugoslavije, Migracijsketeme, vol. 7, št. 2, Zagreb: Institut za migracije i narodnosti Sveucilišta u Zagrebu, 1991, str. 182–192. Odhod Nemcev iz Slovenije po drugi svetovni vojni naj bi imel tri posebnosti. Za prvo fazo naj bi bile znacilne likvidacije, v drugi fazi naj bi prišlo do izgona preko jugoslovanske meje, zadnja faza pa naj bi bil izgon v druge kraje Jugoslavije in na prisilno delo v Sovjetsko zvezo.39 Številke se glede na najrazlicnejše vire seveda razlikujejo, vendar pa naj bi po nekaterih podatkih 15.000 do 16.000 Nemcev pobegnilo pred koncem vojne, 9000 pa naj bi jih nato izgnali.40 »Okoli 200.000 etnicnih Italijanov je bilo po letu 1943 prisiljenih zapustiti Istro in Dalmacijo.«41 39 Dušan Necak, »Nemci« na Slovenskem 1945–1955 v luci nemških in avstrijskih dokumentov, v: »Nemci«naSlovenskem1941–1955, ur. Dušan Necak, Ljubljana: Razprave Filozofske fakultete, 2002, str. 219–290. 40 Božo Repe, »Nemci« na Slovenskem po drugi svetovni vojni, v: »Nemci«naSlovenskem1941–1955, ur. Dušan Necak, Ljubljana: Razprave Filozofske fakultete, 2002, str.191–218. 41 Heinz Fassmann, Rainer Münz, European East-West Migration 1945–1992, InternationalMigrationReview, vol. 28, št. 30(107), New York: Center for Migration Studies, 1994, str. 521–538. POMOC BEGUNCEM IN PRESELJENIM OSEBAM S STRANI MEDNARODNE SKUPNOSTI PO DRUGI SVETOVNI VOJNI Dejstvo, da bo po koncu vojne treba pomagati velikemu številu beguncev in razseljenih oseb v osvobojeni Evropi, je zaveznike zacelo skrbeti že v severni Afriki. Tam so se prvic srecali z velikim številom beguncev in se seznanili s problemi, ki nastajajo pri takšnem delu. Po pogovorih med vladami ZDA, Velike Britanije, Sovjetske zveze in 49 drugih držav je bila jeseni 1943 ustanovljena United Nations Relief and Rehabilitation Administration (UNRRA).42 Njena naloga je bila planirati, koordinirati in voditi ukrepe za pomoc žrtvam vojne na ozemljih, ki so prišla pod nadzor Združenih narodov. Priskrbela naj bi hrano, gorivo, obleke, zavetišca in druge osnovne potrebšcine ter medicinsko in drugo pomoc. Nato pa naj bi poskrbela za vrnitev ujetnikov in izgnancev domov.43 Zaradi zahtev Sovjetske zveze, ki je želela sama poskrbeti za repatriacijo vseh svojih državljanov, je beguncem in preseljenim osebam lahko nudila pomoc le na ozemljih, ki so jih zasedli Anglo-Americani, se pravi v Zahodni in Srednji Evropi. Sredi leta 1945 so njene ekipe prevzele nadzor nad zbirnimi centri v Nemciji. Pri delu ji je pomagala zavezniška vojska, saj je bila UNRRA pri samem izvrševanju svojih nalog precej omejena. Sodelovanje je bilo precej uspešno, saj naj bi do zacetka leta 1946 repatriirali že okoli tri cetrtine vseh preseljenih oseb, ki so si želele vrnitve domov. Problemi so se pojavili, ko se je zacelo v zbirnih centrih zbirati cedalje vec ljudi, ki si niso želeli vrnitve domov. Ko je tako UNRRA junija 1947 prenehala z delom, je bilo v njenih taborišcih še vedno vec kot pol milijona takšnih primerov. Sestavljali so »zadnji milijon beguncev« v Evropi, s katerimi se je zacela ukvarjati nova begunska organizacija International Refugee Organisation (Mednarodna begunska organizacija, IRO), ki je prav tako delovala pod okriljem Združenih narodov.44 Ta naj bi poskrbela za vrnitev tega milijona ljudi domov, vendar pa je zaradi politicnega dogajanja in napetosti v Evropi to postalo nemogoce. Na eni strani je namrec Sovjetska zveza zahtevala, da se vsi njeni državljani in državljani 42 United Nations, United Nation Relief and Rehabilitation Administration, http://reference. allrefer.com/encyclopedia/U/UNRelReh.html. 43 United Nations, Agreement for UNRRA, http://www.ibiblio.org/pha/policy/1943/431109a. html. 44 Michael R. Marrus, TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThroughtheCold War, Philadelphia: Temple University Press, 2002, str. 340. njenih novih satelitov takoj vrnejo domov. ZDA, ki so financirale levji delež delovanja UNRRA in IRO, pa so sklenile spoštovati voljo »zadnjega milijona«. Program je bil preprost in je predvideval, da bodo begunci postali emigranti. Zacel se je »najvecji organizirani transatlantski eksodus v zgodovini«.45 Brodovje, ki ga je IRO najela, je vozilo begunce iz Poljske, Baltskih držav, Ukrajine, Jugoslavije, Nemcije, Avstrije in Italije v ZDA, Avstralijo, Kanado in Izrael. V Evropi so doloceno število ljudi sprejele Velika Britanija, Francija in Belgija. Med 1. julijem 1947 in 31. decembrom 1951 so v 18 držav razselili 880.000 ljudi. Na ta nacin so rešili problem »zadnjega milijona« in svoje delo prepustili »Visokemu komisarju za begunce pri Združenih narodih«. Decembra 1951 je konglomerat evropskih in izvenevropskih vlad sklenil ustanoviti organizacijo, ki bi skrbela za preselitev delovne sile tja, kjer so jo potrebovali. V Bruslju je nastal »Intergovernmental Commitee for Migrations from Europe« (Medvladni komite za migracije iz Evrope, CIME), deloval je v duhu principa svobodnega gibanja ljudi.46 Nudil naj bi pomoc pri preselitvi migrantov iz prenaseljenih evropskih držav v cezmorske dežele, ki so ponujale možnost urejene naselitve. Skrbel je predvsem za nabor, izbiro, zdravstvene preglede, zbirne centre ter za finance. Z njim je leta 1952 sodelovalo kar nekaj držav, kot recimo Avstralija, Avstrija, Belgija, Brazilija, Cile, Kanada, Francija, Nemcija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Švica in ZDA. Kasneje so se jim pridružile še Argentina, Kolumbija, Kostarika, Danska, Rodezija in Nyassaland, Izrael, Norveška, Nova Zelandija, Paragvaj, Španija, Švedska, Južna Afrika ter Venezuela. Begunci in prostovoljni migranti so tako postali združeni v enotne migracijske tokove mednarodne delovne migracije.47 45 Francesco Fait, L‘emigrazionegiulianainAustralia(1954–1961), Udine: ERMI-Ente Regionale per i problemi dei Migranti, 1999. 46 Aleksander Panjek, Le fonti sull‘emigrazione giuliana negli archivi di Parigi e Ginevra, v: SpostamentidipopolazioneetransferimentisocialinellaProvinciadiTriesteenelDistrettodiCapodistrianelSecondoDopoguerra, ur. Carlo Donati, Opicina-Trieste: Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Direzione Regionale Affari Europei, 2001, str. 70–85. 47 Francesco Fait, L‘emigrazionegiulianainAustralia(1954–1961), Udine: ERMI-Ente Regionale per i problemi dei Migranti, 1999. 2. MIGRACIJSKI REŽIM ODNOSI MED DRŽAVAMI Znotraj migracijskega sistema igrajo pomembno vlogo tudi države, ki so med seboj povezane z migracijskimi tokovi, povratnimi informacijami, prilagoditvenimi mehanizmi in s t. i. »drugimi povezavami«. »Druge povezave« skušajo poudariti zgodovinske, kulturne, kolonialne in tehnološke vezi med državami znotraj sistema skozi cas.48 Vzpostavijo se specificni migracijski režimi, ki vsebujejo narodne in mednarodne zakone, uredbe, institucije in politike. Te se ukvarjajo s tokovi migrantov znotraj vpletenih držav.49 Državni vpliv in nadzor nad izseljevanjem lastnih državljanov, sprejem izseljencev od drugod, politika integracije in asimilacije, vse to tvori migracijske režime. Ti so specificni za migracijski sistem med dvema ali vec državami, ki jim je skupen dolocen tok migrantov.50 Za boljše razumevanje migracijskega sistema, ki se je med Jugoslavijo in Italijo vzpostavljal po letu 1945, je treba najprej poudariti zgodovinske in kulturne povezave med obema državama ter temeljne zakone, uredbe, institucije in politike, ki so se v tem casu v povezavi z migracijo iz Okraja Koper razvile v vsaki državi posebej. Šele nato je mogoce najti skupne tocke in bolje osvetliti povezanost migracijskih režimov obeh držav. Prav te povezave naj bi tvorile važen del migracijskega sistema. 48 Mary M. Kritz, Hania Zlotnik, Global Interactions: Migration Systems, Processes and Policies, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 1–18. 49 James F. Hollifield, The Politics of International Migration, v: MigrationTheory:TalkingacrossDisciplines, ur. Caroline B. Brettell, James F. Hollifield, New York, London: Routledge, 2000, str. 137–187. 50 Nicolas Van Hear, NewDiasporas.TheMassExodus,DispersalandRegroupingofMigrantCommunities, London: UCL Press, 1998. SKUPNA ZGODOVINA Razmišljanja Aristida Zolberga so vodila k oblikovanju teorije, da imajo – podobno kot ima migracija svoje korenine v ekonomskih silah – begunski tokovi svoje korenine v politicnih silah, še posebej v pojavu in razvoju nacionalnih držav po padcu velikih imperijev, kot so bili Avstro-Ogrska, Rusija in Turcija.51 Deli teh etnicno in lingvisticno mešanih imperijev so se takrat zaceli nacrtno spreminjati v države, kar je vodilni razred prisililo, da je iskal neko skupno identiteto. Ta naj bi temeljila na resnicnih in izmišljenih mitih, ki jih je oblast skušala oživiti z doseganjem jezikovne, narodnostne in verske homogenosti.52 Italija se je celo 19. stoletje skušala uveljaviti kot nacionalna država, leta 1861 pa so se ji sanje uresnicile. Združevanje, ki se je zacelo okoli Piemonskega kraljestva, se je predvsem na racun Avstrije naglo širilo. Na ozemljih, naseljenih z italijanskim prebivalstvom, ki jih je ta imperij obdržal, pa so se razvila mocna iredentisticna gibanja. Njihov cilj je bila prikljucitev k Italiji, kar je mocno obremenjevalo politicne odnose, ceprav sta obe državi skupaj z Nemcijo podpisali pogodbo o trozvezi in sta bili zaveznici celih 33 let. Vendar pa je postajala italijanska zunanja politika cedalje agresivnejša, eden njenih glavnih argumentov je bila prav želja neodrešenih Italijanov po združitvi z matico. V prvi svetovni vojni je Italija, da bi si prikljucila ta ozemlja, stopila na stran Antante in napadla Avstro-Ogrsko. Z razpadom monarhije ob koncu vojne si je, kot je to predvidevala Londonska pogodba iz 26. 4. 1915, prikljucila Trentino, Južno Tirolsko, Gorico, Trst s Primorsko, Istro in Zadar, kasneje pa še nekaj kvarnerskih otokov in Reko. Vendar ta ozemlja niso bila naseljena izkljucno z Italijani, temvec je tam živelo tudi avtohtono prebivalstvo drugih narodnosti. Italija je tako kot nacionalna država dobila svoje manjšine, ki jih je želela cimprej asimilirati. To si je lahko privošcila, saj je namesto Avstro-Ogrske za sosedo na vzhodu dobila šibkejšo vecnacionalno tvorbo po imenu Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Italijanska politika je ni imela za enakovredno in se je v stikih in zahtevah obnašala agresivno.53 Italijani so na zacetku s Slovenci in Hrvati, ki so živeli na zasedenih ozemljih, ravnali zelo previdno. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je v proglasu novembra 1918 Slovencem obljubilo »iste državljanske pravice kot vsem svojim državljanom, šole v vašem jeziku.« Leto 1919 pa je že prineslo prve ukrepe proti slovenskemu in hrvaškemu prebivalstvu v Istri. Uradni spisi so bili cedalje pogosteje le v italijanskem jeziku, prav tako tudi obcinski pecati. Cedalje manj je bilo slovenskih in hrvaških 51 Aristide R. Zolberg,The Formation of New States as a Refugee-Generating Process, Annals, št. 467, Philadelphia: American Academy of Political and Social Science, 1983, str. 24–38. 52 Aristide R. Zolberg, Foreword, v: Michael R. Marrus, TheUnwanted.EuropeanRefugeesfrom theFirstWorldWarThroughtheColdWar, Philadelphia: Temple University Press, 2002 53 Boris M. Gombac, Slovenija,Italijaodpreziranjadopriznanja, Ljubljana: Debora, 1996 (Vrag ali mejak?, 1). županov. Prišlo je tudi do sporov s karabinjerji in financarji. Povojna Italija se je zaradi hude gospodarske krize znašla na razpotju. Pocasi je drsela v fašizem, ki se je poleg boja z delavci cedalje bolj orientiral na spopad z novim, neitalijanskim prebivalstvom kraljevine. Prihajalo je do cedalje hujših provokacij, ki so kulminirale ob parlamentarnih volitvah v rimsko zbornico 15. maja 1921. Skrajni italijanski nacionalisti, ki so prihajali predvsem iz obalnih mest, so z najrazlicnejšimi nasilnimi akcijami izzivali slovensko in hrvaško prebivalstvo v istrskem zaledju. Prišlo je do pretepov, streljanja in številnih aretacij.54 Po letu 1922 se je to nasilje institucionaliziralo. Odpravljena so bila slovenska in hrvaška krajevna imena, v sodstvu in državnih uradih je edini jezik komunikacije postala italijanšcina. Gentilejeva šolska reforma je v štirih letih ukinila slovensko in hrvaško šolstvo. Vsak poskus upora proti novi oblasti in odpora do fašisticne ideologije sta bila strogo kaznovana. Ustanovljeno je bilo »Posebno sodišce za zašcito države«, ki je Italijo pred Slovenci in Hrvati branilo s pomocjo deportacij, dolgih zapornih kazni in celo smrtnih obsodb. Mussolini in njegova fašisticna stranka sta Italijo v strahu, da ne bi bila prikrajšana pri stvarjenju novega evropskega reda, pognala v vojno in 6. aprila 1941 sta sodelovala pri razkosanju Jugoslavije. Italijanska vojska je zasedla del Slovenije, jo poimenovala Ljubljanska pokrajina, in predvsem obalni del Hrvaške. Pri »pacifikaciji« prebivalstva je zagrešila vrsto zlocinov. Kapitulacija Italije 8. septembra 1943 je zato pomenila veliko olajšanje za vecino Slovencev in Hrvatov, ki so živeli pod njeno okupacijo. Prišlo je do kratkotrajne osvoboditve delov ozemlja s strani slovenskega in hrvaškega narodnoosvobodilnega gibanja, ki je v Istri že zacelo uveljavljati ukrepe in zakone proti italijanski skupnosti. Ob prihodu nemških enot in ofenzive, ki je v veliki meri porušila istrsko podeželje, kjer je bila koncentracija slovenskega in hrvaškega prebivalstva najvecja, so te aktivnosti prenehale vse do konca vojne. Nato se je na tem podrocju zacel vzpostavljati specificen migracijski režim, za katerega so bili znacilni ukrepi proti avtohtonemu italijanskemu prebivalstvu. 54 Vid Vremec, Razmere po letu 1918 in Marežganski upor proti fašizmu v maju 1921, v: SlovenskaIstravbojuzasvobodo (drugaizdaja), ur. Vid Vremec, Raul Šiškovic, Jože Hocevar, Koper: Združenje borcev in udeležencev NOB Mestne obcine Koper, Združenje borcev in udeležencev NOB obcine Izola, Združenje borcev in udeležencev NOB obcine Piran, Založba lipa, 1998, str. 101–121. JUGOSLAVIJA, SLOVENIJA, OKRAJ KOPER Po koncu druge svetovne vojne se je jugoslovanska politika do Italijanov na zasedenih ozemljih oblikovala v treh razlicnih nivojih oblasti. Ti so bili med seboj sicer povezani, njihovo delovanje pa se je razlikovalo. Jugoslovanska federacija je formalno sprejemala ukrepe, ki naj bi zašcitili Italijane na njenem ozemlju. Zaradi množicnega odhoda Italijanov bi si namrec lahko v zunanji politiki nakopala sramoto, deležna pa bi bila lahko tudi sankcij mednarodne javnosti. Neformalno pa naj bi nekateri najvišji clani oblasti spodbujali odhod italijanske skupnosti. Milovan Đilas je tako za reško Panoramoleta 1991 izjavil, kako se spominja, da sta šla s Kardeljem v Istro organizirat protiitalijansko propagando. Šlo je zato, da zaveznike prepricata, da je to ozemlje slovansko, kar ni bilo res. Toda prepricati je bilo treba Italijane, da odidejo, in to s pritiski.55 Na republiškem nivoju so pri Slovencih in Hrvatih posledice fašizma in zgodovinskih krivic igrale vecjo vlogo. Diktat Ljubljane in Zagreba je od civilnih oblasti velikokrat zahteval ostro nastopanje proti »fašistom in sovražnikom naroda« ter sprejemanje ukrepov in zakonov, ki se niso skladali z razmerami na zasedenem ozemlju. Vcasih naj bi k strpnejšemu ravnanju pozivala celo Vojaška oblast Jugoslovanske armade (VUJA), ki je upravljala Okraj Koper. Za boljše razumevanje dogajanja na terenu je treba predvsem razumeti izkušnjo Slovencev in Hrvatov, ki so živeli pod fašizmom in preživeli vojno, nasilje in številne krivice. Nasilje italijanskih oblasti so v preteklosti najbolj obcutili prav clani na novo formiranih »ljudskih odborov«, ki so v vsakdanjo politiko vnesli socialni in politicni radikalizem. Na Italijane so še vedno gledali kot na zgodovinskega sovražnika in se temu primerno vcasih tudi obnašali.56 Pritiski na italijansko prebivalstvo naj bi se vršili postopoma, od vzhoda proti zahodu. Sodobno italijansko zgodovinopisje navaja, da naj bi po navodilih partizanov prišlo do vrste zavezniških bombardiranj Zadra, ki ga je zaradi tega zapustila velika vecina prebivalcev italijanske narodnosti.57 Odšli so tudi Italijani iz Splita, Šibenika in okolice. Proti koncu poletja 1945 se je zacel odhod iz Reke in njene okolice, ki je bil že na samem zacetku tako množicen, da je presenetil vse vpletene strani. Presenetil je tudi vrhove jugoslovanske politike, ki so ga sklenili zajeziti, saj bi drugace mesto 55 Federica Fabrizzi, Esodi e storiografia, v: SpostamentidipopolazioneetransferimentisocialinellaProvinciadiTriesteenelDistrettodiCapodistrianelSecondoDopoguerra, ur. Carlo Donati, Opicina-Trieste: Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Direzione Regionale Affari Europei, 2001, str. 15–42. 56 Isto. 57 Sandi Volk, Naselitevistrskihbeguncev(esulov)vtržaškipokrajini1945–1966, doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2001. 58 Liliana Ferrari, Fiume 1945–47, v: Storiadiunesodo.Istria1945–1956, Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1980, str. 49–84. ostalo skoraj brez prebivalcev.58 Tudi eksodus skoraj 29.000 prebivalcev Pulja po podpisu mirovne pogodbe v Parizu 10. februarja 1947 je zaradi številnih tragicnih incidentov zbudil pozornost mednarodne javnosti.59 Prebivalce teh mest so preplašili poboji, ki naj bi jih partizani zagrešili po kapitulaciji Italije septembra 1943, ko naj bi v »fojbah«60 izginilo okoli 500 ljudi predvsem italijanske narodnosti. Enak vzorec pa naj bi se zacel ponovno pojavljati tudi po koncu vojne.61 Prav tako naj bi v teh krajih nova ljudska oblast, sestavljena vecinoma iz Hrvatov, Slovencev in italijanskih delavcev, zacela z nacrtnim ustrahovanjem ostalega italijanskega prebivalstva, proti njim pa naj bi bil naperjen tudi vsak odlok, ki ga je sprejela. S postopnim uvajanjem novega družbenega sistema, ki naj bi scasoma pripeljal do komunizma, se je stanje samo še slabšalo. Epuracija62 in sodni procesi, ki so bili naperjeni proti nasprotnikom ljudske oblasti, naj bi bili vecplastni. Prizadeli naj bi vidnejše pripadnike italijanske narodnosti, ki so bili zaprti ali pregnani, odvzeto jim je bilo premoženje, njihov primer pa je služil kot nemo opozorilo ostalim.63 Nova oblast se je lotila tudi cerkve in vere, ki »je bila mocna takrat, in to na poseben nacin, danes je drugace, bila je ljubezen do boga, bila je vera, vsa ta cudovita vera, iz katere je izhajala enotnost med Istrani.«64 Po letu 1950 je bilo na udaru italijansko šolstvo, saj so pritiski na ucitelje povzrocili njihov odhod, zaprlo se je tudi nekaj šol.65 Ker je bila cona B Julijske krajine in kasneje cona B STO tako rekoc cez noc odrezana od svojega naravnega središca Trsta, s Slovenijo pa še niso bile utecene gospodarske vezi, so se pojavili tudi problemi gospodarske narave. V Istri je še nekaj casa po vojni veljala racionirana preskrba, ljudje so živila prejemali le na živilske karte. Zaradi naglega odliva lir v Trst je bila ta valuta ukinjena in zamenjana z jugolirami. 59 Liliana Ferrari, L‘esodo di Pola 1945–47, v: Storiadiunesodo.Istria1945–1956, Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1980, str. 145–211. 60 Fojba je v narecni istrski italijanšcini ime za kraško jamo. Vendar pa je ta izraz dobil popolnoma drug pomen, ko so oktobra 1943 iz njih zaceli vleci trupla usmrcenih Istranov predvsem italijanske narodnosti. Te so z ali pa brez sodnih procesov pobili partizani, ki so se umikali pred nemško ofenzivo. Fojba zdaj v italijanšcini pomeni masovno grobnico, v katero so jugoslovanski partizani zmetali pobite italijanske domoljube. V Italiji veljajo za nacionalni spomenik. 61 Raoul Pupo, Violenza politica tra guerra e dopoguerra: il caso delle foibe Giulianne 1943–1945, v: Foibe.Pesodelpassato, VeneziaGiulia1943–1945, ur. Gianpaolo Valdevit, Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1997, str. 33–58. 62 Epuracija se je po koncu druge svetovne vojne imenoval proces odstranitve fašistov z oblasti in javnih služb ter kaznovanje vseh, ki so zagrešili zlocine proti prebivalstvu. 63 Jure Gombac, Izseljevanje iz Okraja Koper po Londonskem sporazumu 5. oktobra 1954: prostovoljno optiranje ali prisilna migracija, v: RaziskovalnodelopodiplomskihštudentovvSloveniji–Enaznanost, ur. Martin Klanjšek et al., Ljubljana: DMRS, 2003, str. 88–95. 64 Pamela Ballinger, Remembering the Istrian exodus, MESS-MediterraneanEthnologicalSummerSchool, vol. II, Ljubljana: Inštitut za multikulturalne raziskave, 1998, str. 51–71. 65 Julij Beltram, PomladvIstri, Koper: Založba Lipa, 1986. Veliko družin, predvsem trgovskih in obrtniških, je zato obubožalo. To je spodbudilo koprske mešcane, da so organizirali demonstracije, ki pa so bile grobo zadušene. Odpeljanih je bilo tudi veliko strojev iz tovarn, predvsem iz Izole, ter njihova ribiška flota.66 Ceprav so kasneje nekaj od te mehanizacije vrnili v maticne tovarne, je bila škoda storjena. Do februarja 1947 je bila koncana tudi agrarna reforma, ki je izhajala iz nacela, da mora zemlja pripadati obdelovalcu. Razlašcenih je bilo 626 posestev in 5 veleposestev oziroma 2289 hektarov zemlje, od tega je 1664 hektarov pripadalo posestnikom italijanske narodnosti.67 Razdelili naj bi jo 1058 kolonom68 in malim kmetom. Prišlo je tudi do prekomernega obdavcevanja obrtnikov. S tem naj bi jih nova oblast prisilila, da prenehajo s pridobitno dejavnostjo in vstopijo v državno gospodarstvo. Prihajalo pa je tudi do odpušcanj italijanskih delavcev.69 Problemi so se pojavili tudi v notranji politiki obalnih mest. Novi ljudski odbori naj bi bili sestavljeni iz Slovencev in Italijanov, epuracija pa naj bi zamenjala vladajoci razred, kompromitiran s fašizmom, z drugimi ljudmi, ki so bili zvesti novemu režimu. Do 15. septembra 1947 je bilo enainpetdeset ljudi iz Kopra in štiriindvajset iz Izole obtoženih sodelovanja s fašisti, zato so doživeli razlicne sankcije, s katerimi so jih nove oblasti želele izkljuciti iz javnega življenja.70 V Piranu so se epuracije lotili še natancneje in dvesto štirinajst svojih somešcanov obtožili sodelovanja s fašisti.71 Vendar je tudi v sveže formiranih ljudskih odborih kmalu prišlo do sporov. Razlogi za razkol so bili predvsem ideološke narave. Jugoslovanska oblika socializma naj bi namrec vsebovala mocan nacionalni naboj, kar je nasprotovalo internacio­nalnemu duhu socializma, ki ga je propagirala njegova zibelka, Sovjetska zveza. Ko je bila konec junija 1948 objavljena resolucija Informbiroja,72 so se italijanski komunisti, ki so imeli v obalnih mestih vodilne pozicije, opredelili zanjo. Prišlo je 66 Janez Kramar, Izola1945–1991, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno središce Republike Slovenije Koper, 2002, (Knjižnica Annales, 31). 67 Maruška Zagradnik, Optiranje in izseljevanje, v: ZbornikPrimorske–50let,ur. Slobodan Valentincic, Koper: Primorske novice, 1997, str. 60–64. 68 Kolon je kmet, ki obdeluje zemljo in njenemu lastniku placuje najemnino. Ta odnos med obdelovalcem in lastnikom zemlje je izhajal še rimskega imperija in je bil nekakšna posebnost Istre. 69 Jure Gombac, Sociološkividikimigracijnaslovenskoitalijanskimejipodrugisvetovnivojni, magistrsko delo, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2001. 70 Roberto Spazzali, Epurazionedifrontiera. LeambiguesanzionicontroilfascizmonellaVeneziaGiulia1945–1948, Gorizia: Libreria Editrice Goriziana, 2000. 71 Ivica Pletikosic, »Cišcenje« v Piranu (1945–1948), ActaHistrie, vol. 10, št. 2, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno središce Republike Slovenije Koper, 2002, str. 465–492. 72 Informbiro je okrajšava za informacijski biro komunisticnih in delavskih strank, ki je nasledil Kominterno. Njegov center je bil do leta 1948 v Beogradu, nato pa v Bukarešti. Z njegovo pomocjo je Sovjetska zveza 28. 6. 1948 zacela z ideološkim napadom na samo vodstvo Komunisticne partije Jugoslavije (KPJ). Ocitala mu je, da se v Jugoslaviji krepijo kapitalisticni elementi na vasi, da v KPJ ni demokracije, da se je utopila v ljudski fronti, da brani tezo o mirnem prerašcanju kapitalizma v socializem. Ta resolucija je pomenila razkol med obema partijama in KPJ je odšla iskat svojo pot v socializem. do pravega ideološkega spopada, v katerem je zmagala struja, ki je podprla Tita in Centralni komite Komunisticne partije Jugoslavije, v njej so prevladovali Jugoslo­vani. Številni italijanski komunisti so bili aretirani, drugi so izgubili svoje pozicije, veliko se jih je izselilo.73 Pritiski na lokalno prebivalstvo so se še stopnjevali, ko sta se obe strani odlocili, da bosta prebivalce skušali neposredno vkljuciti v proces reševanja krize. Ker referendum zaradi negotovega izida ni prišel v poštev, je Zavezniška vojaška uprava v Coni A STO razpisala obcinske volitve. Cas je bil ugoden, saj je bila zaradi razkola po Informbiroju zmaga projugoslovanskih sil pod vprašajem. V senci tripartitne izjave, s katero so marca 1948 ZDA, Velika Britanija in Francija predlagale vrnitev ozemlja STO Italiji, je bil izdan ukaz o sestavi volilnih imenikov. Na njih se je poleg tam živecega prebivalstva znašlo tudi okoli 20.000 priseljenih istrskih Italijanov, ki so bili v okviru begunskih organizacij najzvestejši proitalijanski volilci. Volitve so junija 1949 prinesle zmago italijanskim strankam, saj so dobile okoli 60% glasov. Jugoslovanske oblasti so razumele, da je cona A STO za njih izgubljena, zato so zacele s še aktivnejšimi ukrepi za vkljucevanje cone B STO v jugoslovanski sistem. Med njimi so bile kot odgovor na volitve v coni A napovedane tudi volitve v coni B. Tudi tu so se najprej zaceli sestavljati volilni seznami, na katere so poleg prebivalcev tega prostora prišli tudi Slovenci iz notranjosti Slovenije. Šlo je za ljudi, ki so jih fašisticne oblasti v casu svoje vladavine izgnale, poleg njih pa je prišlo še veliko drugih, ki so ob morju iskali srecnejšo prihodnost. Z njimi so Jugoslovani skušali zapolniti praznino, ki je nastala zaradi odhoda Italijanov.74 V Okraju Koper so kandidirale tri liste, in sicer projugoslovanska Slovensko­italijanska ljudska fronta (SILF), Socialisticna stranka STO in Kršcansko-socialna skupina. V Okraju Buje je nastopila le lista Slovensko-italijanske antifašisticne unije. Avtohtonim Italijanom je bila sestava liste onemogocena.75 Med volilno kampanjo so aktivisti SILF sprva skušali dobiti stik s celotnim prebivalstvom. Na eni strani je vecina slovenskega in hrvaškega prebivalstva podpirala povezovanje cone B STO k Jugoslaviji. Na drugi strani so med Italijani naleteli na hud pasivni odpor, zato so konec marca spremenili svoje ravnanje. Zacela so se zasliševanja italijanskih delavcev in uciteljev na policiji, na radiu so neudeležbo na volitvah oznacili kot »reakcionarno propagando«. Patrulje Narodne zašcite so zacele krožiti po vaseh in osebno pozivale 73 Vida Darovec Rožac, Posledice spora med KPJ in partijami Informacijskega urada na Svobodnem tržaškem ozemlju leta 1948,Annales,SeriaHistoriaetSociologia,vol. 9, št. 2(18), Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, 1999, str. 371–390. 74 Jure Gombac, Izseljevanje iz Kopra in okolice v letih 1954–1956, Annales,SeriaHistoriaet Sociologia, vol. 10, št. 2(22), Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, 2000, str. 411–418. 75 Nevenka Troha, Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, Prispevki zanovejšozgodovino, let. 42, št. 3, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2002, str. 61–74. 76 Cristiana Colummi, Le elezioni del 1950 nella zona B, v: Storiadiunesodo.Istria1945–1956, Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1980, str. 355–380. ljudi, naj volijo.76 Pritisnili so tudi na italijansko duhovšcino, na katero so oblasti gledale kot na zakrknjeno leglo italijanskega nacionalizma.77 Volitve 16. aprila 1950 je zaznamovalo ustrahovanje in nasilje. Po obalnih mestih in vaseh v notranjosti Istre je tega dne na volišcih že zjutraj vladalo mrtvilo. V pomanjkanju ljudi in ustanov, ki bi jih lahko zastopali v politicnem življenju, se je italijansko prebivalstvo odlocilo za pasivni odpor in je bojkotiralo volitve. Situacija je bila zelo napeta in oblasti so takoj reagirale. Zacel se je pravi lov na volivce. Projugoslovanski aktivisti so s pomocjo enot Narodne zašcite in policije vdirali v hiše ter nasilno prepricevali ljudi, naj gredo na volišca. Na ta nacin je ljudski oblasti do 23. ure zvecer uspelo spraviti na volišca okoli 86 % volivcev, ki so z veliko vecino volili za SILF. V želji, da bi svetu z volitvami dokazale, kako je cona B njihova, in na ta nacin legalizirale proces njenega prikljucevanja k Jugoslaviji, so si dokoncno zapravile zaupanje pripadnikov italijanske manjšine. Masovno izseljevanje sta preprecevala le še priprta meja in šibko upanje na pravicnejšo rešitev, ki so jo v obliki tajnih casopisov, radijskih oddaj, financne podpore in široke mreže simpatizerjev po Istri vedno bolj aktivno razširjale italijanske begunske organizacije. Ce so dogodki okoli volitev leta 1950 še uspeli zbuditi takšno mednarodno pozornost, pa so volitve decembra 1952 govorile o dejstvu, da je bilo odpora italijanskega prebivalstva, ki je še vztrajalo v coni B STO, nepreklicno konec. O tem sta govorili disciplinirana 96-odstotna volilna udeležba in izvolitev skromnega števila Jugoslaviji zvestih italijanskih odposlancev. Pri ljudeh, ki so nasprotovali prikljucitvi k Jugoslaviji, je vse bolj zorela odlocitev, ki jo je najbolje ponazarjalo geslo: »cas je, da odidemo!«78 Po državnih volitvah 7. junija 1953 se je Italija namenila rešiti problem, ki jo je na Jugoslavijo vezal vse od podpisa Pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947. Na svoji meji s cono A STO je zacela koncentrirati vojaške sile. Jugoslovanska vlada je odgovorila z vojaškimi okrepitvami v coni B STO, ZDA in Velika Britanija pa sta objavili dvostransko izjavo, ki je prepušcala cono A STO Italiji, o coni B STO pa je molcala.79 Ta molk so si vsi vpleteni razlagali na razlicne nacine. Jugoslovani so bili mnenja, da so zahodne velesile sklenile dogovor brez njih, in so ostro protestirali. Italijani naj bi to razumeli kot signal za zasedbo obeh con. Prebivalci cone B STO italijanske narodnosti so se pocutili osamljene, saj naj bi molk zahoda govoril o dejstvu, da bo ta cona pripadla Jugoslaviji. Poleg tega je ponovno prišlo do nasilja nad ljudmi, za katere je ljudska oblast menila, da so naklonjeni Italiji. Zapora meje je številne prebivalce cone B STO, ki so bili zaposleni v Trstu, postavila pred izbiro, ali brezposelni ostanejo doma ali pa zapustijo dom in gredo živet tja, kjer so zaposleni. Zacel se je uvod v zadnji veliki val izseljevanja. Nekatera štetja, ki jih je 77 Julij Beltram, PomladvIstri, Koper: Založba Lipa, 1986. 78 Nevenka Troha, Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, Prispevki zanovejšozgodovino, vol. 42, št. 3, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2002, str. 61–74. 79 Janko Jeri, Tržaškovprašanje, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1961. narocila vlada iz Beograda in naj bi zbrala podatke o izseljenih osebah v casu med 8. oktobrom 1953 in 1. majem 1954, so govorila o odhodu 3340 oseb iz Okraja Koper v Italijo. Val se še ni dobro polegel, ko so se v Londonu zbrale delegacije ZDA, Velike Britanije, Italije in Jugoslavije, da bi parafirale Memorandum o soglasju med vladami Italije, Velike Britanije, ZDA in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju. Ta je ob hkratnem umiku zavezniške vojske iz cone A STO ukinjal vojaško upravo v coni A in v coni B STO. Italija in Jugoslavija sta z manjšimi popravki Morganove linije v Miljskih hribih v jugoslovansko korist sprejeli obstojeco razdelitev; Jugoslovanska civilna uprava je nadomestila vojaško v vsej coni B, italijanska pa zavezniško v coni A STO. Integralni del londonskega sporazuma je postal tudi Posebni statut, ki naj bi vzajemno varoval pravice obeh manjšin. Obe državi sta dobili na svojem obmocju vse pravice državne suverenosti, obenem je zacelo veljati, da je STO prenehalo obstajati in je bilo razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo.80 Tako v besedilu Pariške mirovne pogodbe kot tudi v Londonskem memorandumu se je nahajal tudi clen, ki je dolocal, da »bodo vsi polnoletni državljani, imetniki italijanskega državljanstva in z domicilom na ozemlju, katerega je Italija odstopala drugim državam, postali državljani te nove države ter s tem izgubili italijansko državljanstvo. To pa se ne zgodi vsem tistim osebam, ki so ustrezale tem pogojem, katerih jezik je bil italijanski, a so si želeli živeti v Italiji. Ti ljudje so lahko vložili prošnjo, s katero so dajali oblastem svoje domovine jasno vedeti, da so izbrali Italijo.«81 Imeli so torej možnost izbire, opcije, ki pa naj bi nepreklicno nehala veljati oktobra 1955, ceprav so jo kasneje podaljšali še za eno leto. 80 Raoul Pupo, L‘esodo degli Italiani da Zara, da Fiume e dall‘Istria, L‘emigrazionegiulianadelmondo,QuadernidelCentrostudieconomico-politici»E.Vanoni«, št. 3–4, Trieste: Centro Studi »Enzo Vanoni«, 1995, str. 125–163. ITALIJA Italija po drugi svetovni vojni ni bila pripravljena na reševanje takšnih problemov, kot so bile posledice množicnega izseljevanja prebivalstva iz Dalmacije, Reke in Istre. Na nacionalni, državni ravni za tak projekt preprosto ni bilo casa. Želja novih protifašisticnih sil, ki so prišle na oblast po koncu fašizma, je bila prekiniti s crno preteklostjo in z vsemi z njo povezanimi problemi. Država je po vojni vse svoje sile usmerila v materialno rekonstrukcijo in v prekinitev s fašizmom in nacionalizmom, zato se je distancirala od vsega, kar jo je vsaj približno spominjalo nanju. Eksodus iz Dalmacije, Reke in Istre je bil eden takšnih spominov.82 Vseeno pa je bilo beguncem treba pomagati in Italija je to na razne nacine pocela že od kapitulacije septembra 1943. Za pomoc pri vsakodnevnem preživetju in nastanitvi je skrbel »Visoki komisariat za moralno in materialno pomoc vojnim beguncem«, ki ga je julija leta 1945 nadomestilo Ministrstvo za povojno pomoc. S politicnimi vidiki begunskega vprašanja se je po januarju 1946 ukvarjal Urad za Julijsko Benecijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve. Ko so ga konec leta ukinili, ga je nadomestil Urad za mejna vprašanja. Ta je prevzel nadzor nad zasebno organizacijo po imenu Ustanova za pomoc beguncem iz Julijske krajine in Dalmacije, ki je nastala poleti 1948 in naj bi skrbela za vse možne oblike pomoci in podpore beguncem, predvsem tistim, ki so bili mladoletni, moralno ali pa materialno ogroženi. »Skupaj sta ti dve ustanovi ustvarili temelje za izoblikovanje posebne begunske identitete in ji pomagala najti vsebino.«83 S tem se je zaostrila politizacija tega problema, saj so bila državna sredstva namenjena tako podporni dejavnosti kot tudi financiranju delovanja proitalijanskih begunskih organizacij. Te organizacije so se trudile pridobiti izgubljena italijanska ozemlja pod jugoslovansko upravo nazaj, Italijanom, ki so tam živeli, pa so preko radia, 81 Sandi Volk, Naselitevistrskihbeguncev(esulov)vtržaškipokrajini, 1945–1966, doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2001, str 46. 82 Federica Fabrizzi, Esodi e storiografia, v: Spostamentidipopolazioneetransferimentisociali nellaProvinciadiTriesteenelDistrettodiCapodistrianelSecondoDopoguerra, ur. Carlo Donati, Opicina, Trieste: Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Direzione Regionale Affari Europei, 2001, str. 15–42. 83 Sandi Volk, IstravTrstu:naselitevistrskihindalmatinskihezulovinnacionalnabonifikacijana Tržaškem, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno središce Republike Slovenije Koper, 2003, (Knjižnica Annales, 33), str. 83. casopisov in osebnih stikov nudile informacije o trenutni situaciji, financna sredstva za premostitev težav, ce ni šlo drugace, pa tudi pomoc pri migraciji, nastanitvi in zaposlitvi v Italiji. Popisovale so izseljence in jim razdeljevale pomoc, zbirale podatke o nasilju nad njimi s strani jugoslovanskih oblasti in o tem obvešcale mednarodno javnost. Pri državi so lobirale za agresivnejšo zunanjo politiko v zvezi s »Tržaškim vprašanjem«, za višje denarne podpore ter razlicne politike naseljevanja.84 Iz njihovih dejavnosti je razvidno, da so vcasih na nek nacin pomagale pri vzpostavitvi migrantskih mrež in tako olajšale in pocenile odhod ter zmanjšale stres pri selitvi. Spet drugic pa so si prizadevale za ohranitev cimvec Italijanov na zasedenih ozemljih, da bi s tem okrepile svoje pogajalske pozicije. Vmešavale so se tudi v italijansko notranjo politiko in se veckrat podale na skrajno politicno desnico, kar je pogajanja z Jugoslavijo mocno oteževalo. Tržaško vprašanje je zaradi njihovega vpliva na zunanje ministrstvo postalo paradni konj italijanske zunanje politike, od uspešnosti njegovega reševanja pa je kmalu postal odvisen tudi rezultat lokalnih in državnih volitev.85 Tok beguncev se je vecal iz dneva v dan. Notranje ministrstvo je tiste, ki niso imeli kam, namestilo v begunska taborišca. Ta so bila kmalu prenatrpana, zato je italijanska vlada v zvezi z begunci sprejela razlicne zakone, ki so se dotikali najrazlicnejših institucij. Zdravstvo je beguncem brezplacno nudilo svoje usluge, pokrajinski uradi za delo so jim postali bolj naklonjeni, Ustanova za pomoc beguncem iz Julijske krajine in Dalmacije je otrokom beguncev placevala vrtce in letovanja, zacela pa je tudi z zbiranjem denarja za gradnjo begunskih naselij. Pri tem so se opirali na nacrt Comitato di liberazione nazionale dell‘Istria (Odbor narodne osvoboditve Istre, CLNI), vodstvenega organa proitalijanskih sil v Istri, ki je združeval tako politicno delovanje kot skrb za begunce. Ta organizacija si je želela cimvec beguncev naseliti v Trstu, ob italijanski vzhodni meji, begunsko skupnost ohraniti cimbolj strnjeno in obvarovati njeno tradicionalno socialno strukturo, da bi iz njih ustvarili »branike italijanstva« in ustaljen socialni red ob tej meji.86 Vendar pa problema samo s takšnimi ukrepi ni bilo mogoce rešiti, zato je Italija poleg tega, da je begunce že selila po svojem ozemlju, med leti 1948–1952 sklenila dogovor z International Refugee Organisation (Mednarodna begunska organizacija, IRO), da je tudi istrske in dalmatinske begunce, ki so imeli italijansko državljanstvo, zacela voziti preko morja. Kasneje so dogovore o izseljevanju sklenili tudi z Intergovernmental Commitee for Migrations from Europe (Medvladni komite za migracije iz Evrope, CIME), ki je izseljence pošiljal v Avstralijo, Kanado, ZDA in 84 Sandi Volk, Naselitevistrskihbeguncev(esulov)vtržaškipokrajini, 1945–1966, doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2001. 85 Sandi Volk, Ezulskiskrbniki, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, 1999, (Knjižnica Annales, 20). 86 Sandi Volk, Odbor narodne osvoboditve za Istro (CLNI) in eksodus iz Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja – predlogi italijanski vladi za sprejem in namestitev beguncev iz maja 1954, Annales,SeriaHistoriaetSociologia,vol. 10, št. 1(20), Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, 2000, str. 231–240. Argentino. Pri delu z begunci je pomagala tudi Catholic Relief Services (Katoliška pomoc).87 Urejanje begunskega vprašanja v Italiji je, podobno kot samo izseljevanje iz Istre, Reke in Dalmacije, potekalo v vec fazah in je bilo še kako odvisno od domacega in svetovnega politicnega razvoja. Na poti se je spopadalo s številnimi problemi ter raslo na izkušnjah, ki si jih je pridobilo z njihovim reševanjem. Institucije in ukrepi, ki jih je Italija uveljavila pred zadnjim velikim migracijskim valom prebivalcev bivše Cone B STO, so zaradi vseh naštetih razlogov imeli nanj velik vpliv.88 87 Francesco Fait, L‘emigrazionegiulianainAustralia(1954–1961), Udine: ERMI-Ente Regionale per i problemi dei Migranti, 1999. 88 Sandi Volk, IstravTrstu:naselitevistrskihindalmatinskihezulovinnacionalnabonifikacijanaTržaškem, Koper: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Znanstveno središce Republike Slovenije Koper, 2003, (Knjižnica Annales, 33). 3. ODBIJANJE IN PRIVLACEVANJE (PUSH-PULL) RAZLIKE MED PROSTORI Razlike med prostorom izvora in prostorom prihoda so bile dolgo casa eden glavnih kljucev za razumevanje migracij. Tako imenovano teorijo odbijanja in privlacevanja oziroma »push-pull« teorijo je leta 1966 utemeljil Everett S. Lee, njegovo delo pa sta nadaljevala Todaro in Harris s pomocjo neoklasicne ekonomske teorije. Neenakosti so najprej temeljile na razlikah v placi, nato pa se je sama definicija prihodka mocno razširila. Migracijo lahko namrec poleg place spodbudi cela vrsta socialnih, ekonomskih in okoljskih faktorjev.89 Tako med dejavniki odbijanja najdemo ekonomsko stagnacijo, zmanjševanje nacionalnih virov, padec standarda, nizek dohodek, brezposelnost, politicno ali katerokoli drugo vrsto diskriminacije, politicno preganjanje, majhno možnost vpliva ali sodelovanja, odtujitev, naravne katastrofe, omejene možnosti za osebni razvoj itd. Med dejavnike privlacevanja pa uvršcamo ekonomsko prosperiteto, dvig standarda, dvig dohodka, možnost ustrezne zaposlitve in napredovanja, možnost izobraževanja ipd.90 Do razlik lahko pride tudi na politicnem podrocju. Neenakosti v politicni areni lahko ogrozijo obcutljivo ravnotežje cloveške varnosti, ki jo dolocajo clovekove pravice in neposredne družbene okolišcine. Vse to naj bi temeljilo na konstantnem diskurzu o clovekovih pravicah, na študijah begunske problematike, politicnih ved in na literaturi o mednarodnih odnosih. Prav razlike pri tem, kje se clovek pocuti varnega in kje ne, naj bi bile v okviru prisilnih migracij eden glavnih vzrokov za selitev.91 89 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. 90 Peter Klinar,Mednarodnemigracije, Maribor: Obzorja Maribor, 1976. 91 Nicolas Van Hear,NewDiasporas.TheMassExodus,DispersalandRegroupingofMigrantCommunities, London: UCL Press 1998. NESKONCNA PRIVLACNOST OBALNIH MEST Istra je bila v casu med obema vojnama ena najbolj zaostalih dežel v Italiji.92 Velik del ljudi je še vedno živel v težkih razmerah na robu preživetja in kljub temu, da je Avstro-Ogrski imperij zamenjala najprej Italija in nato še Jugoslavija, do izboljšanja razmer ni prišlo, še vec, ljudje so imeli obcutek, da jim gre cedalje slabše. Po nekaterih podatkih naj bi bilo stanje, v katerem se je znašlo istrsko prebivalstvo le nekaj let po prikljucitvi k Italiji, katastrofalno. V mestih je vladala brezposelnost, na kmetih pa je bilo zaradi izgube tradicionalnih trgov in placila zaostalih davkov še slabše. Pricevanja prebivalcev govorijo o dejstvu, da »je bla mižerja v tridesetih letih za skocit iz kuože.« 93 Problemi prebivalstva tega prostora se niso kazali samo v slabi ekonomski situaciji, ki sta jo zaznamovala marginalna industrija in splošna nerazvitost, temvec tudi v razlicnih socialnih pokazateljih.94 Eden takšnih pokazateljev je bila pogosta smrt zaradi bolezni, kot sta tuberkuloza in malarija. Tudi smrtnost novorojenckov in otrok do enega leta je bila višja kot v sosednjih pokrajinah. Vzroki za to situacijo so prav gotovo izvirali iz skupnega vzorca revšcine in nevednosti.95 Tudi izobrazbo je bilo težko pridobiti. Šol je bilo premalo, pa še te so po vecini nudile le osnovno izobrazbo.Veliko prebivalstva je bilo nepismenega, ker pa je bila njihova sestava multietnicna, se je stanje s tem še dodatno zapletlo. Za istrsko družino je bil znacilen strogi patriarhat. Zaradi raznih pritiskov je ob posameznih družinskih strategijah velikokrat prihajalo do napetosti in prepirov med družinskim poglavarjem in drugimi clani, saj se je v korist družine omejevalo posameznikovo svobodo. Hiša staršev je lahko nenadoma postala zapor in njeni prebivalci so obcutili pomanjkanje osebne svobode. Odhod od doma je prav gotovo pomenil vecjo neodvisnost. V Istri se je tudi industrija le pocasi razvijala, potreb po delovnih mestih, ki jih je izkazoval višek delovne sile iz prenaseljenega podeželskega sektorja, ni mogla zadovoljiti. Takšni in podobni dejavniki odbijanja so spodbudili ljudi k aktivnosti. Izseljevanje je bilo tako že tradicionalno prisotno v agrarnih predelih istrskega polotoka. Usmerjeno je bilo predvsem v obalna mesta, in od tam v vecja industrijska 92 Sandi Volk, Naselitevistrskihbeguncev(esulov)vtržaškipokrajini, 1945–1966, doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, 2001. 93 Borut Brumen, Sv.Peterinnjegovicasi:socialnispomini,casiinidentitetavistrskivasiSv.Peter, Ljubljana: Založba /cf* (Oranžna zbirka), 2000. 94 Anna Millo, L‘industria marginale e il governo del sottosviluppo, v:L‘Istriafraledueguerre: contributiperunastoriasociale, ur. Silvia Bon Gherardi, Collana di studi storici, št. 1, Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1985, str. 81–166. 95 Anna Maria Vinci, Malattie e societa: il caso istriano, v:L‘Istriafraledueguerre:contributi perunastoriasociale, ur. Silvia Bon Gherardi, Collana di studi storici, št. 1, Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1985, str. 225–280. središca, kot so Pulj, Reka in Trst. Ta so predstavljala visoko produktivne urbane industrijske sektorje, ki so poleg pristanišca in ladjedelnic imeli tudi industrijo za predelavo blaga, infrastrukturo za prevoz blaga v zaledje in drugo industrijo. Migracija je tako stekla tudi zaradi notranjih zahtev industrijske družbe po delovni sili, kot stalen pojav modernega kapitalizma. Vladalo je konstantno povpraševanje po ceneni delovni sili, ki je zapolnila delovna mesta za nekvalificirane delavce. Izseljevanje tako ni bilo le rezultat »push« faktorjev na ozemlju, ki je pošiljalo migrante, ampak tudi »pull« faktorjev iz omenjenih visoko produktivnih urbanih industrijskih sektorjev. Tudi tu sta se razvila dva trga delovne sile: v prvem so bili domaci delavci, ki so imeli sindikate, pravice in socialno varstvo, v drugem pa je bilo delo težje ali bolj umazano, slabo placano, možnosti za napredovanje manjše, opravljali pa so ga vecinoma priseljenci. Ti so opravljali najnižja dela brez kakršnikoli politicnih pravic in bili uporabljeni kot stalna grožnja placam in položaju domace delovne sile.96 Proti temu so se v Trstu sindikati stalno borili s pomocjo organiziranih stavk.97 Privlacna sila teh mest ni popustila niti takrat, ko se je zacel njihov zaton. Premikanje meje po prvi svetovni vojni je nanje katastrofalno vplivalo, saj jih je odrezalo od nekdaj ogromnega zaledja srednje Evrope, od tokov velike trgovine in investicij, zato so tonila v cedalje vecjo krizo. Ko je po drugi svetovni vojni grozilo, da bodo odrezana tudi od svojega neposrednega zaledja, so strokovnjaki zaceli resno opozarjati na posledice takšnega pocetja: »… to naj bi bil zlasti v istrskem sektorju primer monstruozne rešitve in to ne le v etnicnem smislu, ampak tudi v gospodarskem, saj skoraj vsa Istra, ki naj bi po teh predlogih pripadla Jugoslaviji, gravitira proti zahodu in jugu, vsa omembe vredna pristanišca in mesta se nahajajo na vzhodni obali, a ti dve liniji mehanicno delita mesta od podeželja, pristanišce od zaledja, sekata doline rek in komunikacije, vodovode in elektricno mrežo in locita predele, ki se v agrarni produkciji med seboj izpolnjujejo.«98 Zdelo se je, da bo Istra tako ostala tudi brez svojih tradicionalnih, obljubljenih dežel. Prebivalci Istre se zaradi ostre politike vseh vpletenih držav že dolgo niso vec pocutili varne. Najprej je Avstrija preganjala italijanske iredentiste, sledili so italijanski fašisti s svojimi grobimi poskusi prisilne asimilacije slovenskega in hrvaškega prebivalstva, po koncu druge svetovne vojne pa se je pojavil strah pred »titini«,99 katerih cilj naj bil, pregnati Italijane in njihovo kulturo z osvo(bo)jenih prostorov.100 Vmešavanje velesil v hud ideološki boj, s spremljavo trušca železne zavese, je situacijo še bolj zaostrilo. Trst je s svojo zavezniško vojaško upravo, italijanskim birokratskim aparatom pomenil nekakšno zavetišce pred vsemi problemi. K varnemu pocutju ljudi sta prav gotovo pripomogli tudi dejavnost in propaganda begunskih organizacij. 96 Michael Piore, BirdsofPassage, Cambridge: Cambridge University Press, 1979. 97 Marina Cattaruzza,SocialismoAdriatico, Bari, Roma: Manduria, 1998. 98 AS, fond 1402, Fran Zwitter (osebni fond), t. e. 1. 99 S tem izrazom so Italijani v Istri oznacevali vse predstavnike nove jugoslovanske oblasti, predvsem uniformirane. Za civilno oblast so raje uporabljali izraz »slavocomunisti«. 100 Pamela Ballinger, HistoryinExile:MemoryandIdentityattheBordersoftheBalkans, Princeton: Princeton University Press, 2003. 4. MIGRACIJSKE MREŽE PREPLET, RAZPLET, ZAPLET Sodobne raziskave dinamik mednarodnih migracij poudarjajo pomembnost migrantskih mrež tako pri oblikovanju kot pri samem trajanju migracij.101 Migranti jih razvijajo, da bi se z njihovo pomocjo lažje spoprijeli z migracijo in naselitvijo. Ce je izhodišce domneva, da migracijska dinamika vkljucuje simultano interakcijo družbe izvora in družbe gostiteljice, potem je lahko znanje o oblikah in delovanju migrantskih mrež znotraj razlicnih kontekstov koristno orodje za boljše razumevanje migracij.102 Mreže namrec lahko služijo kot mehanizmi za interpretacijo podatkov, dostavo informacij in drugih resursov v obeh smereh. Omogocajo opazovanje migracij tako, da segajo preko osredotocenosti na posameznika, vseeno pa ostajajo blizu nivoja ljudi, ki se spopada z realnostjo, v tem primeru z migracijo. Relativno preproste strukture imajo potencial, da se skozi nadaljnji razvoj migracijskih sistemov razvijejo v zapletenejše mehanizme. Integrativni pristopi pri raziskovanju mednarodnih migracij so jim pripisali še eno važno vlogo. Pri raziskovanju migracij naj bi igrale vlogo posrednika med makro in mikronivojem. Gre namrec za empiricni objekt, ki leži nekje med posameznikom in družbo, v njem pa se zrcalita tako dejavnost posameznika kot vplivi globalne ali nacionalne politicne ekonomije.103 101 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. 102 Douglas T. Gurak, Fe Caces, Migration Networks and the Shaping of Migration Systems, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 150–176. 103 Jon Goss, Bruce Lindquist, Conceptualizing International Labor Migration: A Structuration Perspective, InternationalMigrationReview, vol. 29, št. 2(110), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 317–351. VLOGA MIGRACIJSKIH MREŽ Mreže imajo v samem migracijskem procesu številne funkcije: – šcitijo migrante pred (pre)visoko ceno in pretresi migracije, branijo jih pred šokom ob prihodu v družbo gostiteljico ter istocasno skrbijo za njihovo povezavo z domom; – dolocajo, kdo iz dolocenega gospodinjstva ali skupnosti se bo selil; – vplivajo na izbor smeri migracije in cilja naselitve ter vplivajo na integracijo migrantov v družbo države gostiteljice; – služijo kot kanali za pretok informacij in drugih sredstev, poleg tega pa oblikujejo velikost migracijskih tokov in sprožajo odhod.104 Glede na našteto se lahko dejavnosti mrež deli na dve širši kategoriji. Prva kategorija govori o izbirni dejavnosti migrantskih mrež. Ko te služijo kot prenosni mehanizem za povezave in sredstva, dobijo mocan vpliv nad izbiro, kdo in kdaj lahko odide. V migrantovem procesu odlocanja so važni naslednji dejavniki: 1. narava, kolicina in vir informacij, ki so na voljo potencialnemu migrantu; 2. posameznikovo ozadje, kot recimo spol, starost, izobrazba, spretnost, motivacija, ki služi kot kontekst za oceno informacij in dolocanje prioritet; 3. vplivi na odlocanje skupnosti. Ta potem presoja ceno migracije. Celoten proces je kot nekakšen mehanizem za obvladovanje stresa v casu, ko se posameznik odloca, ali bo ostal, krožil, ali pa se bo odselil za stalno. Migrantske mreže igrajo pomembno vlogo tudi pri prilagajanju na neprijetne zacasne pogoje med selitvijo in pri integraciji v institucije družbe gostiteljice ob stalni naselitvi. V tem težkem casu nudijo pomoc pri posojilih, informacijah o potovanju, zaposlitvi, nastanitvi in custveni podpori. Pri stalni naselitvi pomagajo pri vkljucevanju v najrazlicnejše postopke za pridobitev dovoljenja za bivanje, azil, delo, državljanstvo, ipd. Nekatere mreže so ucinkovitejše, druge so šibkejše, saj je akumulacija sredstev pri migrantih, ki po navadi opravljajo slabše placana dela, skromna. Važna je tudi oddaljenost med domaco skupnostjo in izseljenci, saj je na velike razdalje težje komunicirati. Procesov, skozi katere gredo migracijske mreže in se zaradi tega spreminjajo, je precej. Njihovo delovanje se spreminja glede na znacilnosti vseh družb, ki so vpletene v migracijo, tako družbe izvora kot družbe gostiteljice. Oblikujejo se postopoma, migranti ugotavljajo in razvijajo niše v državah gostiteljicah in tako se oblikuje vzorec krožne migracije. Ko se ta enkrat razvije, se razvije tudi Douglas T. Gurak, Fe Caces, Migration Networks and the Shaping of Migration Systems, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 150–176. ustrezni momentum in prav ta mrežam dovoljuje, da delujejo neodvisno od sil in politik, ki želijo nadzorovati migracije. Mreže vec kot ocitno vplivajo na izbiro migrantov in smeri, na kanaliziranje sredstev, kvaliteto življenja in vztrajnost migracijskih tokov tudi tedaj, ko se strukturalne razmere v družbi izvora in drugi vidiki toka spremenijo. Nove konceptualizacije migracij poudarjajo zanimanje za vlogo mrež, ki temeljijo na družini, prijateljstvu in skupnosti. Takšne neformalne mreže vkljucujejo osebne odnose, vzorce družin in gospodinjstev, prijateljske in skupnostne vezi ter medsebojno pomoc pri ekonomskih in socialnih vprašanjih. Svojo pomoc nudijo v obliki informacij, pomoci in podpor. Ko se razvijejo, spodbujajo in opogumljajo dodatne migracije. Kot poudarja Pierre Bourdieau, gre za vrsto socialnega kapitala, vsoto dejanskih ali namišljenih zalog, s katerimi posameznik ali skupina razpolagata zaradi vpetosti v relativno trajne in bolj ali manj institucionalizirane socialne mreže medsebojnega sodelovanja in pomoci.105 Preucevanje osebnih mrež in migracij, povezanih z družino, gospodinjstvom, prijateljstvom in skupnostjo, ponuja številne nove perspektive. Tako vsota ekonomskih in socialnih pogojev v državi izvora in državi gostiteljici vpliva na nastanek osebnih mrež in mobilizira migracijo tako, da so mreže kar najbolj uporabne. Izseljenske politike in zapušcina bilateralnih sporazumov o delovnih naborih prav tako ustvarjajo situacijo za posameznikovo odlocanje o migraciji in preko sorodstvene vezi stimulirajo družinsko migracijo. Osebne mreže in njihovi spodbujevalni ucinki s pomocjo podpor, povratnih informacij in znanja vplivajo tudi na stalno naselitev in integracijo migrantov. Študij osebnih migracij razkriva pomembnost socialnih odnosov pri migracijskem obnašanju, nudi namrec vpogled v izvor, sestavo, smer in vztrajnost migracijskih tokov.106 Poleg informacij in obvladovanja stresa ob priselitvi je ena najvažnejših aktivnosti mrež tudi podpora domacim oziroma družini, gospodinjstvu ali skupnosti.107 Podpora domacim s strani delavcev na tujem omogoca pomembno vez med državami, ki so med seboj povezane s tokovi ljudi, kapitala, dobrin, uslug in tehnologije. Na tokove podpor direktno vpliva število migrantov, njihove karakteristike, tip in trajanje migracije, pogoji zaposlitve in razvitost infrastruktur za pošiljanje podpor domov. Na tokove podpor vplivajo predvsem tipi in faze migracije. Begunci ponavadi domov ne pošiljajo velikih vsot denarja, ker se nahajajo v begunskih taborišcih in se težko zaposlijo. Ce se že zaposlijo, velikokrat delajo na crno in ne zaslužijo dovolj. 105 Aleksandar Kešeljevic, Sodobna opredelitev in merjenje socialnega kapitala, v: RaziskovalnodelopodiplomskihštudentovvSloveniji–Enaznanost, ur. Martin Klanjšek et al., Ljubljana: DMRS, 2003, str. 124–131. 106 Monica Boyd, Family and Personal Networks in International Migration: Recent Developments and New Agendas, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 638–670. 107 Fred Arnold, The Contribution of Remittances to Economic and Social Development, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 205–220. Težave imajo tudi pri prenosu sredstev, lahko pa doma ni nikogar vec, ki bi mu poslali denar. Pogodbeni delavci pošiljajo domov velik del svojega zaslužka, saj so njihove družine ostale doma. Njihov namen je zaslužiti cimvec, da bi se cimprej lahko vrnili domov. Denar pošiljajo domov tudi za placilo dolgov, ki so nastali ob selitvi. Podpore migrantov, ki so se v državi gostiteljici naselili za stalno, so odvisne od tega, kako dolgo so že v tujini in ali so družine že prišle za njimi. Podpore stalnih migrantov se scasoma vecinoma znižujejo, ker se jim pridružijo družine ali pa odnosi z drugimi družinskimi clani scasoma oslabijo. Zastavlja se vprašanje, kako družine, gospodinjstva in skupnosti uporabijo podporo. Lahko jo porabijo za nakup zemlje ali hiše, krijejo dnevne potrebe ali kupijo trajnejše potrošno blago. Investirajo v kmetijstvo, obrt, trgovino, vracajo dolgove, kupujejo darila... »Vendar pa so ugotovili, da je le 10 % podpor investiranih, vse ostalo gre za stroške prehrane, obleke in za reševanje stanovanjskih problemov.«108 Podpore imajo razlicne vplive na vse družbe, vpletene v migracijske tokove. 1. Na prihodnje mednarodne migracije lahko vplivajo na inovativen ali konzervativen nacin. Uspešnost prejšnjih migrantov lahko spodbudi nove migracije, saj so podpore vidni in konkretni kazalec uspeha, njihova uporaba se kaže npr. pri nakupih in opremi hiš. Po drugi strani pa podpore lahko zavrejo izseljevanje, saj je denarja nenadoma dovolj in selitve niso vec potrebne. Podpore omogocajo družinskim clanom izselitev. Lahko pa se odlocijo za posojanje sredstev, s katerimi sorodniki, sosedje, sovašcani ali somešcani placajo za svojo selitev. Ponekod podpore spodbudijo izobraževanje in nato nove selitve, ker za izobražene ni dela. 2. Vpliv podpor na socialni in politicni razvoj je prav tako izredno pomemben. V socialno kategorijo sodijo spremembe statusa žensk, družinske trdnosti in tradicionalnih socialnih vzorcev zakonske stabilnosti. Vkljucujejo tudi nacrte o poroki migrantov ali njihovih družinskih clanov, probleme z disciplino in željo po izobrazbi. V vecini držav je sistem podpor pomagal družinskim clanom, ki so ostali doma, da so uspeli preživeti odsotnost clanov, ki so odšli. Medsebojna odvisnost med družinskimi clani se je celo povecala, široka družinska mreža pa se je zaradi podpor sorodnikom okrepila. Status ženske naj bi se ponekod izboljšal, saj ženske prevzamejo vse odgovornosti, ki jih mož iz tujine ne more vec urejati. Njihova moc znotraj družine naraste, ponekod imajo le one dostop do denarja in s tem možnost financiranja, vlaganja, odlocanja ipd. Seveda pa imajo podpore tudi negativno plat, kot je recimo nezvestoba, Jon Goss, Bruce Lindquist, Conceptualizing International Labor Migration: A Structuration Perspective, InternationalMigrationReview, vol. 29, št. 2(110), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 317–351. delinkvenca, prekomerno zapravljanje itd. Države izvora in njihova politika ponavadi podpirajo izseljevanje, saj se zmanjšuje brezposelnost, iz tujine prihaja stalen vir konvertibilnih sredstev, veca se poraba, krepijo investicije, zraste blagovna menjava. 3. Jasno je, da podpore vplivajo tudi na ekonomski razvoj, saj dvigajo življenjski standard družin, ki jih prejemajo, prav tako pa vplivajo tudi na ekonomijo države izvora kot tudi države gostiteljice. Državi izvora prav pridejo sredstva iz tujine, namenjena za investicije in vsakodnevno porabo. Na ta nacin se lahko krepi ekonomija, izvajajo se razlicni programi, skrci se lahko socialne programe in sredstva se prenesejo drugam. Slaba stran takšne politike je morebitno nenadno prenehanje sredstev zaradi izgonov ali prevratov. Država gostiteljica z dodatno delovno silo lahko uresnici svoje gospodarske nacrte, poceni ceno izdelkom in storitvam, vendar izgublja del svojih sredstev, pojavi se lahko ksenofobija oz. nestrpnost.109 Fred Arnold, The Contribution of Remittances to Economic and Social Development, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 205–220. MIGRANTSKE MREŽE V ISTRI Istro so v preteklosti med seboj povezovale številne niti najrazlicnejših socialnih mrež, tudi migrantskih. Dokazi so številni opisi in pricevanja, ki slikajo preseljevanja kmeckega prebivalstva iz notranjosti polotoka v obalna mesta, ta pa so nato lahko služila kot odskocna deska za Trst. V malih obmorskih mestih kmetje, »contadini«, niso bili zmerom dobrodošli in so jih gledali postrani, veliko pristanišce pa je predstavljalo obljubljeno deželo, kjer so se lahko prodali vsi presežki agrarne produkcije iz zaledja, vladala pa naj bi tudi stalna potreba po delovni sili.110 Poleg tega razdalje niso bile velike in s pomocjo prometnih povezav po morju in kopnem se je dalo vzdrževati stike z družinskimi clani, sorodstvom in prijatelji, ki so ostali doma. Kot je bilo že omenjeno, je do migracij istrskega kmeckega prebivalstva poleg revšcine najveckrat pripeljalo drobljenje posesti, ki je vodilo v prenaseljenost. Sledile so selitve, saj so bili mladi ljudje enostavno postavljeni pred dejstvo, da mnogi izmed njih ne bodo mogli ostati doma.111 V Pulj in Trst so v casu Avstrije in Italije po vecini odhajala služit dekleta, ki so v tem videle možnost locitve od družine in zacetek samostojnega življenja. Zavedale so se namrec dejstva, da jih družinska strategija uvršca med tiste, ki bodo v primeru krize prvi odšli od doma. Tudi marsikateri moški si v hiši svojih staršev niso mogli privošciti lastne družine, za selitev na svoje pa niso imeli sredstev. Odšli so v mesta, kjer so si lahko osnovali svojo družino, še vedno pa so obdržali zvezo z domom.112 Ko so se naslednje generacije na podoben nacin odlocale o odhodu, so najprej preverile migracijske mreže in kontaktirale sorodnike v velikih mestih. Vse je verjetno temeljilo na ustni komunikaciji, saj je bila vecina prebivalstva istrskega polotoka nepismena. Zacele so krožiti informacije in sredstva, na enem koncu mreže se je družina pripravljala na odhod svojega clana, na drugi strani je sorodnik zanj iskal namestitev in zaposlitev. Preracunavali so koristi, razmišljali o tveganju. Preko drugih osebnih mrež so skušali pridobiti dodatne informacije. Vec sorodnikov v mestu je pomenilo tudi vecjo možnost izbire. S sorodniki v velikih mestih, predvsem v Trstu, so se prav tako lahko pohvalili prebivalci obalnih istrskih mest. Mrež med njimi je bilo še vec in bile so mocnejše. K temu je pripomogla boljša izobrazba, stalna zaposlitev, trgovske in poklicne povezave ter boljša infrastruktura. Lahko so se poslužili tudi mrež, ki niso bile osebne, recimo povezav preko politicnih strank, nacionalne pripadnosti, državnih institucij in razlicnih medijev. 110 Borut Brumen, Sv.Peterinnjegovicasi:socialnispomini,casiinidentitetavistrskivasiSv.Peter, Ljubljana: Založba /cf* (Oranžna zbirka), 2000. 111 Mojca Ravnik, Družine v istrskem zaledju in selitve Istranov, Annales,AnnaliKoprskega primorjainbližnjihpokrajin, vol. 3, št. 3, Koper: Društvo zgodovinarjev za južno Primorsko, 1993, str. 149–160. V Istri je bila razvita bogata paleta migracijskih mrež, ki so skozi zgodovino že reševale razlicne družinske krize, ljudje so jih poznali in se jih niso bali uporabiti. K moci teh mrež sta prav gotovo pripomogli tudi majhna oddaljenost med kraji izvora in kraji prihoda ter razmeroma razvita prometna infrastruktura, ki sta skrbeli za redno ohranjanje stikov ljudi z obeh koncev mreže. Zaradi vseh teh dejavnikov se jasno vidi povezanost med vsemi konci migrantske mreže in pretok oseb, denarja, informacij, blaga in znanja v obe smeri. Tokovi pa so doživeli precejšen udarec, ko se je po drugi svetovni vojni v ta enotni prostor vrinila meja. Razmeroma prost pretok so nenadoma omejile dovolilnice, razna dovoljenja, kontrole, razlicne valute ter sumnicavost oblasti. Ko se je napetost stopnjevala in je leta 1953 prišlo celo do popolnega zaprtja meje, se je marsikatera migrantska mreža pretrgala. Ucinki so bili takojšni. Na obeh koncih mreže se je pojavila situacija, na katero ljudje niso bili pripravljeni. Pretok denarja, blaga in informacij v obe smeri se je prekinil, marsikatera družina je ostala brez podpor ali pa ni imela možnosti prodati svojih presežkov v Trstu. Na drugi strani meje so družinski clani in sorodniki ostali brez informacij o ljudeh, ki so jim bili dragi. Situacija je bila dramaticna in je vplivala na kasnejše odlocitve o uporabi migracijskih mrež. 5. DRUŽINA IN GOSPODINJSTVO OSNOVNE SOCIALIZACIJSKE ENOTE Pri raziskovanju mednarodnih migracij so kmalu zaceli razmišljati o dejstvu, da migracijskih odlocitev ne sprejema posameznik, ampak vecja skupina med seboj povezanih ljudi. Takšna tipicna skupina je družina ali gospodinjstvo, kjer ljudje reagirajo kolektivno, ne le da bi povecali pricakovane zaslužke, ampak da bi zmanjšali faktor tveganja oz. negotovosti. Tako se uspešneje izognejo najrazlicnejšim pritiskom.113 Družine in gospodinjstva so pri raziskovanju ekonomije in v sociologiji držav v razvoju definirane kot tiste primarne produktivne in reproduktivne skupnosti, ki si preko svojega delovanja in strategij prizadevajo za skupni interes.114 Zato ni cudno, da so integrativni pristopi, podobno kot migracijske mreže, tudi družino in gospodinjstvo proglasili za posrednika med makro in mikronivojem. Kot empiricni predmet, ki leži nekje med posameznikom in družbo, sta ti dve mikrostrukturi vsaj na prvi pogled premostili prepad med socialnim in individualnim nivojem analize. Sta tudi najprimernejši enoti za zbiranje podatkov pri razlicnih vrstah raziskav.115 Gospodinjstva in družine so pomemben clen v migracijah, temeljecih na socialnih mrežah, so bolj prilagodljive, lažje prenesejo in nadzorujejo tveganja selitve, nezaposlenost, slabo letino ali cenovna nihanja na trgu. Njihova pomembnost se kaže skozi štiri važne dejavnosti: 1. Družine in gospodinjstva služijo kot enote za vzdrževanje. Kot take imajo svoje lastnosti, ki dolocajo nagnjenost k migraciji in migracijske vzorce. Številne študije dokazujejo, da na motivacijo in zmožnost za migracijo kot tudi na migracijske vzorce vplivajo zaloge sredstev družine oziroma gospodinjstva in njihova starostna 112 Gloria Nemec, Unpaeseperfetto,Storiaememoriadiunacomunitainesilio:Grisignanad‘Istria1930–1960, Gorizia: Istituto Regionale per la Cultura Istriana, 1998. 113 Oded Stark, David Levhari, On Migration and Risk in LDCs, EconomicDevelopment andCulturalChange, vol. 31, št. 1, Chicago: The University of Chicago Press, 1982, str. 191–196. 114 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. 115 Jon Goss, Bruce Lindquist, Conceptualizing International Labor Migration: A Structuration Perspective, InternationalMigrationReview, vol. 29, št. 2(110), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 317–351. in spolna struktura. Tako naj bi ti dve mikrostrukturi z vec sredstvi lažje financirali migracije svojih clanov, tiste s starejšimi clani ali majhnimi otroci pa naj bi na tuje poslale manj migrantov. 2. Družine in gospodinjstva so povzrocitelji socializacije in temelji družinskih, gospodinjskih in skupnostnih mrež. Ti povzrocitelji prenašajo kulturne vrednote in norme o pomenu migracije, vzdrževanju povezav in izpolnjevanju dolžnosti do družine skozi prostor ter cas. 3. Pomembno je tudi, da družine in gospodinjstva predstavljajo socialno skupino, ki je zaradi migracije razpršena. Vzpostavijo se družinske ali gospodinjske mreže, ki obstajajo skozi prostor in cas, so prevodnik za informacije in pomoc ter vplivajo na odlocitve o selitvi. Važna je tudi vloga novih družin in gospodinjstev v državi gostiteljici, ki so sestavljena iz ljudi, katerih obveze in dolžnosti so podrejene primarnim družinam in gospodinjstvom v državi izvora. Za te osebe je še posebej znacilno, da pomagajo pri selitvi drugih družinskih clanov iste skupnosti ali pa da domov pošiljajo denar in druga sredstva. 4. Družine in gospodinjstva so tudi migracijske enote. Lahko se selijo skupaj, lahko pa pošljejo posameznike, od njih drugi clani nato pricakujejo, da bodo poslali ponje, ko bo enkrat urejen zadosten dotok denarja, stanovanje ter poklic.116 Selitev posameznih clanov ali celotne družine in gospodinjstva predstavlja strategijo, kako na tem nivoju doseci dogovor med zalogo, kot je zemlja, pridelek, denar, potrebo po porabi njihovih clanov in možnostjo za ustvarjanje dohodka. Migracija tako postane pomembna strategija za ustvarjanje prihodkov v obliki podpor.117 »Družina je torej povzrocala odseljevanje in po drugi strani cutila tudi njegove posledice, sorodstvene vezi pa so bile pri naseljevanju v novih krajih celo vlecna moc. Z odselitvijo ni bilo konec medsebojne povezanosti in v novih krajih se je vzdrževala kulturna kontinuiteta, ceprav v okviru drugace strukturiranih oblik družine in sorodstvene skupine.«118 116 Monica Boyd, Family and Personal Networks in International Migration: Recent Developments and New Agendas, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 638–670. 117 Douglas T. Gurak, Fe Caces, Migration Networks and the Shaping of Migration Systems, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 150–176. 118 Mojca Ravnik, Družine v istrskem zaledju in selitve Istranov, Annales,AnnaliKoprskegaprimorjainbližnjihpokrajin, vol. 3, št. 3, Koper: Društvo zgodovinarjev za južno Primorsko, 1993, str. 149–160. DRUŽINE IN GOSPODINJSTVA V ISTRI V dvajseto stoletje je Izola vstopila kot ozemlje, kjer je prevladovala agrarna produkcija. Kmetje so živeli predvsem na podeželju, vendar pa so se med mešcane pomešali tako v urbanih središcih, ki so obvladovala notranjost polotoka, kot tudi v obalnih mestih.119 Kmecka družina je v Istri predstavljala specificno obliko gospodarske skupnosti, ki je temeljila na prepletenosti zakonske zveze, družine in dela.120 Nanjo je pomembno vplival obicaj dedovanja, po njem so vsi otroci dobili enake deleže. Sinovi so si posest razdelili, hcere pa so izplacali. Drobljenje posesti med dedice je pripeljalo do prenaseljenosti in tako so v eni hiši velikokrat živeli starši, stari starši, pogosto pa tudi poroceni in neporoceni bratje in neporocene sestre. Neveste so v vecini primerov prišle na možev dom in se tam uveljavljale skozi delo in rojstvo otrok. Za istrsko družino je bil znacilen strogi patriarhat. Vodil jo je oce oziroma nono, ostali moški so lahko prevzeli kmetijo, šele ko je le-ta odstopil ali umrl. Na celu družine ga je nasledil prvorojenec ali najsposobnejši otrok, ki je odlocal o vseh važnih vprašanjih družine. Vsi clani družine so trdo delali za njen obstoj. Dela so bila razdeljena po spolu, na moška in ženska. Možnosti, ki jih je istrska vas ali mestece nudilo ženskam, so bile precej skromne. V primerjavi z dekleti iz krajev, ki niso bili tako oddaljeni in kjer so se mladi vkljucevali v industrijsko proizvodnjo, so imele precej manj osebne svobode, skromnejšo izobrazbo, težje so se socializirale in imele vec zdravstvenih problemov. Dekleta so svojo priložnost za locitev od družine videle v selitvi v Trst, Pulj in druga obmorska mesta, kjer so skušale zaslužiti dovolj za svojo doto.121 Trgovale so tudi z doma pridelanim ali po vaseh nakupljenim sadjem, zelenjavo, oljem, jajci in žganjem.122 Vendar pa ti odhodi skoraj nikoli niso bili trajni in so se odvijali kot strategija družine, ki je racunala predvsem na denar. Dekleta z doto so se lažje porocila in tako prispevala k izboljšanju položaja moževe družine. Pri hiši so nato ženske brez prestanka delale v proizvodnji vsega, kar je družina potrebovala za svoj obstoj, poleg tega pa so imele še celo vrsto drugih zadolžitev. Skrbele so za cistoco in vzdrževanje, za obleko, kuho in dostavo obrokov na njivo. Tudi skrb za otroke je bila v njihovi domeni. Po potrebi so pomagale tudi na polju, predvsem pri žetvi in drugih opravilih.123 119 Anna Millo, L‘industria marginale e il governo del sottosviluppo, v:L‘Istriafraledueguerre:contributiperunastoriasociale, ur. Silvia Bon Gherardi, Collana di studi storici, št. 1, Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1985, str. 81–166. 120 Borut Brumen, Sv.Peterinnjegovicasi:socialnispomini,casiinidentitetavistrskivasi Sv.Peter, Ljubljana: Založba /cf* (Oranžna zbirka), 2000. 121 Gloria Nemec, Unpaeseperfetto,Storiaememoriadiunacomunitainesilio:Grisignana d‘Istria1930–1960, Gorizia: Istituto Regionale per la Cultura Istriana, 1998. 122 Špela Ledinek, Nataša Rogelja, PopotehšavrinkeMarije, Ljubljana: Slovensko etnografsko društvo, 2000. Moški so obdelovali zemljo, kar je bilo v Istri težko in naporno delo, saj je potekalo predvsem rocno. Na njivah so preživeli vecino dneva. Vztrajnost, skromnost in trdo delo so bile med Istrani najbolj cenjene vrednote, ki so se skozi številne pregovore ohranjale iz generacije v generacijo. Hišnigospodarjeskrbelzaporabohišnegadenarjainupravljalssredstvicelotnegagospodinjstva. Otroci so otroštvo preživljali v pisanem krogu sester in bratov, sestricen in bratrancev ter se že zgodaj navajali na razširjeno obliko družine. Scasoma so se zaceli vkljucevati v organizacijo kmeckega gospodarstva in se seznanjati s svojo vlogo v skupnosti in družbi.124 Drobljenje posesti, napetosti znotraj razširjene družine, ki je živela znotraj ene hiše, in prenaseljenost so scasoma pripeljali do izseljevanja kmeckega prebivalstva v obalna mesta, predvsem v Trst. Pri tem so jim najveckrat pomagali tam živeci sorodniki. Najprej so bile te selitve sezonskega znacaja, cedalje pogosteje pa je prihajalo tudi do trajnih migracij.125 V obalnih mestih so mešcanske družine živele drugacno življenje, saj so bile v stiku z industrijskimi središci, kot so Pulj, Reka in Trst. Tudi zanje je bilo znacilno, da so bili družinski clani med seboj mocno povezani, ceprav so bili lahko razpršeni po razlicnih mestih. Tudi tu je o strategiji družine odlocal družinski oce, ki je njene clane lahko obdržal doma ali pa jih poslal iskat zaslužek v druga mesta ali na morje. Velikokrat so se izseljevali tudi izobraženi ljudje, ki v domacem kraju niso našli ustrezne zaposlitve in so zato svojo priložnost iskali v Trstu.126 To mesto je nato služilo kot odskocna deska za odhod naprej v Italijo ali v svet. Za družinske strategije tega prostora je bilo torej znacilno, da jim uporaba migracije kot mehanizma za izboljšanje položaja ni bila tuja. Med družinskimi clani, ki so ostali doma, in med tistimi, ki so odšli, so se stkale številne mreže. Služile so kot mehanizmi za interpretacijo podatkov, dostavo informacij in drugih resursov v obeh smereh. Šcitile so migrante pred visoko ceno in pretresi migracije, jih branile pred šokom ob prihodu v družbo gostiteljico ter istocasno poskrbele za njihovo povezavo z domom.127 Mocna povezanost med družinskimi clani v Istri se je pokazala tudi takrat, ko se je zacela politika nacionalnih držav aktivneje vmešavati v njihovo življenje. Istrski primer jasno pokaže, kako drobljenje družin odseva moderno dinamiko graditev držav, vojn in selitev.128 Politicni pritiski na posameznega družinskega clana so velikokrat spodbudili selitve celih družin in celo sorodstva, do cesar zaradi ekonomskih pritiskov ni prihajalo. Družinski clani, ki so imeli možnost svojo družino združiti na varnem, so to po vecini tudi storili. 123 Gloria Nemec, Unpaeseperfetto,Storiaememoriadiunacomunitainesilio:Grisignana d‘Istria1930–1960, Gorizia: Istituto Regionale per la Cultura Istriana, 1998. 124 Borut Brumen, Sv.Peterinnjegovicasi:socialnispomini,casiinidentitetavistrskivasi Sv.Peter, Ljubljana: Založba /cf* (Oranžna zbirka), 2000. 125 Mojca Ravnik, Družine v istrskem zaledju in selitve Istranov, Annales,AnnaliKoprskega primorjainbližnjihpokrajin, vol. 3, št. 3, Koper: Društvo zgodovinarjev za južno Primorsko, 1993, str. 149–160. 126 Lina Derin, Capodistriaaddio:letterediun‘esule, Milano: Mursia, 2002. 127 Monica Boyd, Family and Personal Networks in International Migration: Recent Developments and New Agendas, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 638–670. 128 Pamela Ballinger, HistoryinExile:MemoryandIdentityattheBordersoftheBalkans, Princeton: Princeton University Press, 2003. 6. POSAMEZNIK NESKONCNA IZNAJDLJIVOST Migracijski red oblikujejo odlocitve in akcije velikega števila posameznikov.Ti izbirajo med razlicnimi smermi in se na osnovi najrazlicnejših informacij odlocajo za kombinacije, o katerih menijo, da so najboljše. Migrant tako aktivno sprejema odlocitve o izselitvi. Ta odlocitev se mu lahko zdi popolnoma racionalna, lahko pa ga spodbudijo globoke custvene reakcije, kot so strah, jeza, žalost, ljubezen ipd. Motivi, na katerih posameznik gradi svoje odlocitve, se razlikujejo od cloveka do cloveka in vkljucujejo najrazlicnejša prepricanja, želje in dolžnosti. Lahko ga motivirajo razlike med družbo izvora in bodoco družbo gostiteljico ter s tem povezani ekonomski razlogi oziroma presoja o ceni migracije in njenih koristih.129 Migranti se vcasih podredijo strategiji družine, gospodinjstva ali širše skupnosti.130 Na njihove odlocitve prav tako lahko vplivajo informacije iz razlicnih mrež, ki temeljijo na prijateljstvu, sorodstvu in skupnostih.131 Vcasih imajo takšne informacije znacaj »kumulativne vzrocnosti«,132 drugic pa jih posameznik pridobi preko »izseljenskega trga«, znotraj katerega med seboj tekmujoce države gostiteljice postavljajo »migracijske ponudbe«, na njihovi osnovi se potencialni izseljenci odlocajo in izbirajo.133 K selitvi jih lahko prepricajo notranje zahteve moderne industrijske družbe po delovni sili134 ali pa celo prodor kapitalisticnih ekonomskih odnosov v periferne nekapitalisticne družbe.135 Migracija zna biti tudi izredno kulturno doživetje za vse vpletene, zato lahko posameznik obcuti tesnobo zaradi možnosti spremembe svoje etnicne in kulturne identitete ali vere. Tudi starost je pomembna, saj naj bi si starejši migranti želeli cimvec cimprej, mlajši pa naj bi imeli vec casa za investicije, njihov prihodek pa je lahko bistveno višji. Posameznik se za migracijo lahko odloci tudi zaradi ogroženosti in skrbi za svojo varnost. Tako se formirajo begunski tokovi, ki imajo svoje korenine v politicnih silah.136 129 Michael Todaro, EconomicDevelopment,7th Edition, Harlow: Pearsons Education Limited, 2000. 130 Oded Stark, David Levhari, On Migration and Risk in LDCs, EconomicDevelopmentandCulturalChange, vol. 31, št. 1, Chicago: The University of Chicago Press, 1982, str. 191–196. 131 Monica Boyd, Family and Personal Networks in International Migration: Recent Developments and New Agendas, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 638–670. 132 Douglas S. Massey, Social Structure, Household Strategies and the Cumulative Causation of Migration, PopulationIndex, vol. 56, št. 1, Princeton: Office of Population Research, 1990, str. 3–26. 133 George J. Borjas, Economic Theory and International Migration, International MigrationReview, vol. 23, št. 3(78), New York: Center for Migration Studies, str. 457–485. 134 Michael Piore, Birdsofpassage, Cambridge: Cambridge University Press, 1979. 135 Douglas S. Massey et al., WorldsinMotion.UnderstandingInternationalMigrationat theEndoftheMillennium, Oxford: Clarendon Press, 1998. 136 Aristide R. Zolberg, The Formation of New States as a Refugee-Generating Process, Annals, št. 467, Philadelphia: American Academy of Political and Social Science, 1983, str. 24–38. POSAMEZNIK V MIGRACIJAH IZ OKRAJA KOPER PO LONDONSKEM MEMORANDUMU 6. OKTOBRA 1954 Ljudje, ki so po sprejemu Londonskega memoranduma 5. oktobra 1954 odšli iz Okraja Koper, so bili pripadniki treh vecjih in vec manjših etnicnih skupnosti, lahko pa so izhajali tudi iz mešanih zakonov. Takšna multietnicna družba je bila rezultat zgodovinskega razvoja prostora, katerega glavna znacilnost je, da se je zmeraj znašel na meji važnih politicnih tvorb. Nekaj casa je predstavljal skrajno mejo Rimskega cesarstva, nato locnico med Rimom in Bizancem. Dolgo je bil v bližini sticišca med romanskim, germanskim in slovanskim svetom. Postal je del Beneške republike, a ostal na meji s Habsburškim imperijem. S pojavom nacionalnih držav in razpadom velikih imperijev je ponovno postal predmet sporov, to pot med Italijo in novo nastajajoco zvezo južnih Slovanov. In ce je Italija po letu 1918 uspela potisniti svojo mejo dalec na vzhod, se je ta po letu 1943 vrnila in se ponovno ustalila na tem prostoru. Po koncu prve svetovne vojne razvoj dogodkov v Evropi ni šel v prid multietnicnim skupnostim znotraj nacionalnih držav. Nacionalne države so se konsolidirale, zapirale svoje meje in tesale svoje prebivalstvo, da bi dosegle jezikovno, narodnostno ter versko homogenost. Narodnost je postala važen dejavnik, saj so iz nje izhajale državljanske pravice.137 Obrazci za preštevanje prebivalstva so nenadoma dobili novo rubriko, ki je spraševala po materinem jeziku ali pa kar direktno po etnicnosti. Na multietnicnih podrocjih v bližini meje so se pojavili številni problemi, kazali so na rastoc pomen etnicne pripadnosti. Štetje prebivalstva s podrocja, ki so ga kasneje zaokrožili v Okraj Koper, je skušalo izpostaviti etnicno sestavo prebivalstva preko lece, ki so jo brusile nacionalne države. Številke o posameznih pripadnikih razlicnih narodnosti skozi najrazlicnejša odstopanja govorijo svojo zgodbo (glej tabele 1–5). Ob vseh teh številkah se je težko objektivno približati stanju v nacionalni strukturi prostora, ki se je po letu 1945 oblikoval okoli Kopra. Po Pariški mirovni konferenci 10. 2. 1947 in z ustanovitvijo STO so se zadeve še bolj zapletle. Vse to pa zato, ker po mednarodnem sporazumu zacasne vojaške oblasti v obeh conah STO niso smele izvesti popisa prebivalstva niti spraševati po etnicni pripadnosti. Viri o tem casu, na katere najpogosteje naletimo pri ugotavljanju števila in drugih podatkov o prebivalcih Okraja Koper, so najrazlicnejši seznami, ki so nastajali za potrebe upravnih organov, društev ter komisij, in pa ocene razlicnih služb, ki so sodelovale pri organizaciji migracijskih tokov iz Jugoslavije v Italijo. 137 Michael R. Marrus,TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThrough theColdWar, Philadelphia: Temple University Press, 2002. 138 Tatjana Ploj, IzseljevanjeizIstremedleti1945–1954, magistrsko delo, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002. 139 Arhiv Republike Slovenije (AS), 1931, RSNZ, MNZ, t.e. 1440, Brojni pregled bivših Tako so v Istrskem okrožju izvedli »obvezno prijavo prebivalstva zaradi preskrbe«, kjer so zaradi izdaje živilskih nakaznic za prebivalstvo spraševali po številu gospodinjstev ter prisotnega in odsotnega prebivalstva. Rezultati popisa za Okraj Koper: popisanih je bilo 11.200 gospodinjstev, prisotnih je bilo 42.692, odsotnih pa 1210 oseb.138 Leta 1951 je Vojaška uprava Jugoslovanske armade poslala na slovenski Republiški sekretariat za notranje zadeve interni številcni pregled bivših stalnih prebivalcev Istrskega okrožja, ki so se od leta 1945 do konca leta 1950 izselili brez dovoljenja oblasti, ilegalno pobegnili ali pa legalno odpotovali in se niso vec vrnili (glej tabelo 6).139 Leta 1951 naj bi se legalno izselilo še 42 ljudi, 82 pa naj bi jih ušlo.140 Ohranjeni so tudi podatki VUJE, ki govorijo o dejstvu, da naj bi se od leta 1945 do 5. oktobra 1953 iz Okraja Koper odselilo 9008 ljudi.141 Statisticni urad Okrajnega ljudskega odbora Koper je leta 1954 porocal, da naj bi se od 1. decembra 1947 do 30. junija 1954 število prebivalstva zmanjšalo za 8496 oseb. Vkljuceni naj bi bili tako tisti, ki so odšli, kot umrli. »Seznam izseljenih med 8. oktobrom 1953 in 1. majem 1954«, ki je nastal za potrebe Jugoslovanske vlade v Beogradu, je obljubljal vec. Zbrani so namrec podatki o izseljenih osebah, njihovem premoženju, ki so ga zapustili za seboj, in o upraviteljih tega premoženja. Na voljo so podatki o spolu in starosti izseljencev, številcnosti njihovih družin in kraju bivanja. Seznam ni ravno zanesljiv, saj je sestavljen pomanjkljivo in brez omembe primarnega vira. Govori o dejstvu, da je v enem letu Koper zapustilo 910, njegovo okolico pa 123 ljudi. Piran je izgubil 831, Izola 1201, Portorož 110, Secovlje pa 29 prebivalcev. Iz zalednih obcin Dekani in Marezige naj bi odšlo 136 ljudi, od tega 131 iz Dekanov in 5 iz Marezig.142 Dokument »Stanje prebivalstva na obmocju bivšega okraja Koper (cona B STO) od leta 1945 pa do 5. oktobra 1954« ne govori o izseljenih, temvec pa daje slutiti obseg zadnjega velikega vala izseljevanja. V njem je poudarjeno, da se tam nahaja še 10.935 Italijanov, 20.894 Slovencev in 3153 drugih.143 Vse to jasno kaže, da gre za multietnicno podrocje, ki se je znašlo pod hudimi pritiski. Poleg tega, da je postalo »ost na kopju jugoslovanske zunanje politike«144 in »paradni konj italijanske zunanje politike«,145 so se pritiski prenesli tudi na druga podrocja. Poleg nacionalnega se je na tem prostoru nenadoma pojavil tudi hud ideološki boj, ki se je vcasih hote, vcasih pa nehote navezal na stanovnika Istarskog okruga. 140 AS, 1931, RSNZ, MNZ, t.e. 1440, Godišnji brojni pregled izseljenih i pobeglih lica sa ovdašnjeg teritorija i pregled povratnika u toku 1951 godine. 141 Nevenka Troha, Preselitve v Julijski krajini po drugi svetovni vojni, Prispevkizanovejšozgodovino, vol. 40, št. 1, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2000, str. 255–268. 142 Tatjana Ploj, IzseljevanjeizIstremedleti1945–1954, magistrsko delo, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002. 143 Isto. 144 Janko Jeri, Tržaškovprašanje, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1961. etnicnost in postal važen dejavnik pri odlocanju o migraciji. Za posameznika je njegovo politicno prepricanje, ce ga je imel, po letu 1922 postalo izredno važno. V Italiji je fašisticna stranka poleg manjšin preganjala tudi socialiste in komuniste. Po septembru 1943 so se stvari obrnile. Osvobodilno gibanje je zacelo preganjati fašiste, zato so ti prvi zaceli množicno odhajati iz Istre. Po koncu vojne so novoustanovljeni ljudski odbori, ki so bili sestavljeni iz Slovencev, Hrvatov in Italijanov, zaceli z epuracijo. Ta naj146 z zacetkom uvajanja dvojezicnosti v javno upravo so iz uradov zaceli premešcati ali odpušcati uradnike, ki niso znali govoriti slovensko in se niso želeli vpisati v tecaje slovenšcine. Na njihova mesta so postavili ljudi, ki so bili sposobni poslovati v obeh jezikih in so bili zvesti novi oblasti.146 Tudi v ljudskih odborih je kmalu prišlo do sporov, pojavila so se razhajanja. Ko je bila konec junija 1948 objavljena resolucija Informbiroja, so se italijanski komunisti opredelili za resolucijo. Prišlo je do ideološkega spopada, v katerem je zmagala struja, ki je podprla Tita in Centralni komite Komunisticne partije Jugoslavije. V njej so prevladovali Jugoslovani, številni italijanski komunisti so bili aretirani, drugi so izgubili svoje pozicije, veliko se jih je izselilo. 147 Tretji boj, ki je vplival na posameznika, živecega v Okraju Koper, je bil boj za socialno enakost. Ljudska oblast je z agrarno reformo vzela zemljo tistim, ki so jo po njenem mnenju imeli prevec, in jo razdelila med revnejše kmete in kolone. Mocno so jih motili tudi obrtniki, ki so »stalno špekulirali in iz razrednega stališca politicno nasprotovali socialisticnim odnosom«. Z visokim davkom na obrate so obrtnike skušali prepricati, naj vstopijo v državne tovarne in zadruge, vendar pa so ti po vecini raje vrnili obrtna dovoljenja in odšli v Trst.148 Ko se je ljudska oblast lotila še duhovnikov, ki naj bi kot agenti na temelju kršcanske vere med preprostim italijanskim in slovenskim ljudstvom vršili propagando za izselitev, je bil to le še eden izmed ukrepov, ki je v posameznikovo življenje vnesel nemir.149 Cakalo ga je nekaj težkih odlocitev, saj je doživel omejitve na nacionalni, ideološki, socialni in verski ravni. Tudi ekonomsko stanje ni bilo najboljše, saj je v Istri vse do leta 1952 veljala racionirana preskrba. Potem je bil tu še zmeraj prisoten strah pred ukrepi Ozne.150 Prišel je trenutek, 145 Federica Fabrizzi, Esodi e storiografia, v: SpostamentidipopolazioneetransferimentisocialinellaProvinciadiTriesteenelDistrettodiCapodistrianelSecondoDopoguerra, ur. Carlo Donati, Opicina, Trieste: Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Direzione Regionale Affari Europei, 2001, str. 15–42. 146 AS, CK ZKS, Zapisnik seje OK ZKS Koper, 1. 4. 1955. 147 Vida Darovec Rožac, Posledice spora med KPJ in partijami Informacijskega urada na Svobodnem tržaškem ozemlju leta 1948, Annales.SeriaHistoriaetSociologia, letn. 9, št. 2(18), 1999, Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, str. 371–390. 148 ARS, CK ZKS, Zapisnik konference s sekretarji OK ZKS, 6. 4. 1955. 149 Il piu qualificato,Lanostralotta,24. 5. 1955, Koper: Organo dell unione socialista di lavoratori, str. 2. 150 Gloria Nemec,Unpaeseperfetto,Storiaememoriadiunacomunitainesilio:Grisignanad‘Istria1930–1960, Gorizia: Istituto Regionale per la Cultura Istriana, 1998. ko se je govorilo o trajni meji med Jugoslavijo in Italijo. Osmi clen Londonskega memoranduma je nudil možnost odlocitve, posebni statut je govoril o zašciti manjšin. Veliko ljudi si je v teh trenutkih zastavilo vprašanje, kaj narediti. Ceprav so bili navajeni na kratkotrajnejše selitve, je bilo treba zdaj presojati o ceni in koristih migracije, za katero nihce ni bil preprican, koliko casa bo trajala. 92 III. PROCES IZSELJEVANJA KAM PA ZDAJ? Ce so zacetna poglavja uvajala podlago za teoretske predpostavke in smo se z naslednjim poglavjem znašli nekje med teorijo in prakso, potem je v tem poglavju govora predvsem o samem poteku izselitve glede na kriterije, ki so bili do sedaj postavljeni. Arhivski in drugi viri namrec govorijo svojo zgodbo in ta se marsikdaj ne ujame v okvirje, ki jih rišejo teorije. Vendar pa se na osnovi takšnega gradiva iz toka dogajanja izlušcijo podatki, ki jih s pomocjo teorij lahko bolje razumemo in tudi pojasnimo. Migracijske tokove tako preucujemo s pomocjo vec zornih kotov, ki se med seboj vcasih dopolnjujejo, vcasih izkljucujejo in na ta nacin spodbujajo razmisleke o teh zapletenih procesih. Pricujoce poglavje torej predstavlja pogled na sam proces izseljevanja s pomocjo razlicnih virov. Gre za samo »mehaniko« tega mešanega migracijskega toka, za »tehnicni« razplet dogajanja. Pri tem še naprej pomagajo izvirni prijemi migracijskih teorij, ki so do sedaj že pripomogli k boljšemu razumevanju vzrokov za izseljevanje iz Okraja Koper po podpisu Londonske spomenice. Pri predstavitvi odvijanja izseljevanja se bomo tako dotaknili vodilne politicne sile v koprskem okraju, njenega odnosa do izseljevanja in posledice njenih ukrepov. Zanimivi so tudi postopki, skozi katere so morali vsi tisti, ki so želeli oditi v Italijo, in državne institucije nove države, s katerimi so se pri tem srecevali. Med materialno kulturo prav gotovo štejejo številna pisma, ki so bila v tem casu naslovljena na oblast, in pa opisi premoženja, ki so ga izseljenci želeli odnesti s seboj. Za konec pa pridejo na vrsto številke, razpredelnice in grafi, ki nudijo statisticni prikaz te migracije, a še vedno s poudarki, ki izvirajo iz že omenjenih migracijskih teorij. LJUDSKA OBLAST V KOPRSKEM OKRAJU IN NJEN ODNOS DO »OPTIRANJA« »Jugoslovanski eksperiment«1 se je v Okraju Koper uradno zacel novembra 1954, ko sta Okrajni komite Zveze komunistov Koper in Okrajni komite Okraja Buje od Izvršnega komiteja Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije zahtevala, naj njune clane vkljucijo v vrste ZKJ. IK CK ZKJ je te zahteve sprejel in menil, da so upravicene iz naslednjih razlogov: »Naloge, ob katerih se je med osvobodilno vojno in pri povojni graditvi ustvarjala in gradila organizacija Zveze komunistov v teh okrajih, so bile istovetne z nalogami, ob katerih je rasla in se razvijala Zveza komunistov drugih krajev naše države. S svojim bojem med osvobodilno vojno, s prizadevanjem in bojem za uresnicitev programa in smotrov Zveze komunistov v povojnem razdobju, s pripravljenostjo in predanostjo, da aktivno sodelujejo pri graditvi socializma in socialisticnih družbenih odnosov v naši državi, so komunisti okraja Buje in Koper že doslej jasno izpricali, da so si osvojili program in statut Zveze komunistov Jugoslavije. Clani Zveze komunistov teh dveh okrajev so predstavljali v svojem kraju prav od zacetka najzavednejše jedro, ki se je skupno z drugimi narodi Jugoslavije borilo, da bi se uresnicile pravicne zahteve naših narodov glede prikljucitve teh krajev k svoji domovini, Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Centralni komite ZKJ sodi, da bodo tudi vnaprej stali v prvih vrstah v boju za ohranitev neodvisnosti svoje domovine in njenega mirnega socialisticnega razvoja. Centralni komite ZKJ je sprejel to zahtevo, ker je bil trdno preprican, da bodo clani ZK okrajev Buje in Koper skupno z ostalimi komunisti in narodi Jugoslavije ostali dosledni graditelji socialisticne družbe v naši državi in da bodo v boju za zgraditev socializma naredili vse, kar jim bo mogoce, za dvig socialisticne zavesti in vzgoje delovnih množic v teh krajih v duhu socializma.«2 Seveda pa je bil Okrajni komite ZK Koper že pred tem usodnim dogodkom v stiku z ZKS in preko nje z ZKJ, ter je skrbel, da se je v okraju izvrševala politika v njunem duhu, ceprav so bili obalni komunisti neposredno prizadeti zaradi spora okoli Informbiroja, zaradi cesar je prišlo do korenitih kadrovskih sprememb. Sekretariat OKZK Koper se je redno sestajal na sestankih in debatiral o problemih, ki so se pojavljali pri realizaciji politike. Eden od problemov, ki ni in ni hotel z dnevnega reda, je bilo tudi vprašanje t. i. »optantov«, ki je postalo še posebej aktualno zaradi povezav s pomembnimi temami, kot so gospodarstvo, socialna politika, manjšinsko vprašanje, zunanja politika ... 1 Dušan Bilandžic, IstorijaSavezakomunistaJugoslavije, Beograd: Izdavacko preduzece »Rad«, 1976, str. 223. 2 CK ZKJ, Vkljucitev komunistov Okrajev Koper in Buje v KPJ, Komunist, november-december 1954, št. 11/12, Ljubljana: ZK Jugoslavije in ZK Slovenije, 1954, str. 117–118. Tako je na junijski seji leta 1954 v sekretariatu OKZK Koper tekla beseda predvsem o gospodarstvu, ki je bilo komunistom še posebej važno podrocje, saj se je tam akumuliral najpomembnejši sloj nove Jugoslavije - delavstvo. Gospodarska politika v Kopru naj bi bila namrec nedemokraticna in naj ne bi spodbujala socialisticnih odnosov. Še posebej perece je bilo razmerje med gospodarsko politiko in kmetijstvom ter obrtništvom. Zadružni sektor naj bi bil »špekulantski«, zato je gospodarski svet samovoljno uvajal nove dajatve, da bi ga spravil nazaj na pravi tir. Pojavil se je tudi problem formiranja zadrug, saj kmetje tako kot drugod po Jugoslaviji vanje niso želeli vkljuciti svoje zemlje. Pri vprašanju obrtništva naj bi vladal povsem zgrešen odnos predvsem pri obdavcevanju in pri vlogi privatnega sektorja v obrti. »Dogajale so se nepravilnosti pri dajanju obrtnih dovoljenj, zlasti sedaj, ko se je izselilo gotovo število obrtnikov italijanske narodnosti in se ni vodila zadostna akcija za nadomestitev teh izpadlih obrtnikov.«3 Nasploh se je sekretariatu OKZK Koper zdelo, da vodstvo ZK in njegovo clanstvo ne ve – še vec, da niti clanstvo OKZK Koper ne ve, kakšno politiko naj bi vodili do italijanske nacionalne manjšine. Pri tem vprašanju se je cutil sekretariat popolnoma osamljenega. Vendar pa so takoj poudarili, da spornih vprašanj v gospodarstvu ni mogoce razcistiti, ce se najprej ne postavi jasnega odnosa do nacionalne manjšine. Zgodilo se je namrec, da so nekateri Italijani odhajali zaradi obdavcevanja obrtnikov in nove davcne politike. Prav tako je odšlo tudi nekaj italijanskih ribicev, ki so znali loviti, med ljudmi pa se je govorilo, da »naši pa ne znajo«. Ob zadnjih ukrepih naj bi odšlo tudi 10 kmetov, ki so znali gojiti prvovrsten semenski krompir.4 Zaradi tega naj bi zdaj ljudje ocitali, da ima OKZK Koper napacen odnos do italijanske manjšine. Vendar pa so bili clani sekretariata enotnega mnenja, da popušcanja pri gospodarski politiki ne sme biti, saj bi to lahko pomenilo popušcanje nacionalisticnim tendencam med italijansko manjšino, takšno stališce pa naj bi vodilo do neprincipielne manjšinske politike. Prebivalce Kopra OKZK Koper ne bi smel locevati po nacionalni pripadnosti, temvec po njihovem odnosu do osnovnih vprašanj, med katerimi je »najvažnejšepravgraditevsocializmainpaodnosdoprikljucitvekJugoslaviji.«5 V Koper sta v tem letu iz Ljubljane prispeli tudi dve komisiji, da bi centru porocali o stanju v tem okraju. Komisija Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije je ugotovila, da je Svobodni tržaški teritorij, tako imenovana »STT-jevšcina«, pokvarila mladino, ki hoce le še hoditi v Trst po obleko, plesati in kvartati. Krožile naj bi govorice, da bo po prikljucitvi k Jugoslaviji standard mocno padel ter da se bo zacelo narodnostno zatiranje Italijanov. Tudi služenje vojaškega roka v Bosni in Makedoniji je mladince mocno skrbelo, saj je prevladovalo mnenje, da se marsikdo, ki gre tja, ne bo vec vrnil. Komisija se je seznanila tudi z »Istrskim šovinizmom«, saj 3 Arhiv Republike Slovenije (AS), fond 1589, CK ZKS, Zapisniki seje OKZK Koper, 3. 7. 1954 4 Isto. 5 Isto. so avtohtone prebivalce motili »Slovenci«, ki so se na novo preselili iz notranjosti Slovenije in jim odjedali kruh. Ti Slovenci, šlo je za približno 15.000 ljudi, ki so se na morje preselili iz notranjosti Slovenije, so se naselili v stanovanja, ki so jih zapušcali Italijani, vendar so bili ti prostori v slabem stanju in so bili potrebni obnove.6 Med italijansko manjšino naj ne bi naleteli na posebne probleme, vendar pa so poudarili, da na njih mocno vpliva CLN iz Trsta, predvsem na nacionalni bazi. V Izoli so Italijani vedeli povedati, da prihaja veckrat do žalitev s strani Slovencev, s cimer pa so mislili tiste Slovence, ki so na novo prišli v okraj.7 Druga komisija je želela spoznati življenje in delo osnovnih organizacij ZK v okraju Koper. Ugotovila je, da je ideološki nivo komunistov nizek. Clanstvo je bilo sicer pošteno in predano, toda zelo malo je bralo in znalo, zato so bile osnovne organizacije neaktivne in nesamostojne. Kot take niso mnogo pripomogle k širjenju socialisticne miselnosti ne v mestih ne na vasi.8 V letu 1955 je postalo tudi v Koprskem okraju najpomembnejše vprašanje formiranja komune. ZK se je namrec odlocila, da preda dolocene funkcije organov federacije in republike, ki so zadevale gospodarstvo, organom lokalne oblasti. Postalo je namrec jasno, da je intenzivna gradnja bazicne industrije, »industrije, ki gradi industrijo«, pripeljala do padca življenjskega standarda, zato je vodstvo FLR Jugoslavije sklenilo, da je prihodnost v široki mreži malih obratov in v cim vecji raznovrstnosti proizvodnje. Komuna naj bi postala lokalna skupnost proizvajalcev, ki se zavedajo potreb potrošnikov v svoji komuni in jih skušajo cimbolj zadovoljiti. Ta osnovna družbena celica naj bi bila kar najtesneje povezana z množicami, tako da bi v njej ljudje lahko prišli do veljave, istocasno pa naj bi še onemogocala birokratizem, samovoljo in centralizem. Komuna naj bi pomenila prvi korak na poti do samoupravljanja. Ker je bila komuna predvsem gospodarska tvorba, so v ospredje spet stopile teme, povezane z gospodarstvom. Sekretar Koprskega okraja je na rednih posvetovanjih sekretarjev Okrožnih komitejev ZKS v Ljubljani predstavil stanje v svojem okraju. Kljub temu, da je Okraj Koper lahko za svoje investicije zadržal ves dobicek, ki ga je ustvaril, in da je dobil za okoli 500 milijonov dotacij, je bilo gospodarstvo še vedno na tleh. Predvsem je manjkalo ljudi, saj so bila delovna mesta v tovarnah in ladjedelnici le 40 % zapolnjena, tudi v rudniku je delalo manj delavcev, ribištvo pa je povsem izgubilo zagon zaradi odhoda številnih vecjih in manjših ladij.9 »Vse to se je dogajalo zaradi odliva Italijanov v Trst, pa tudi zaradi poskusa odhoda številnih Slovencev. Ta odliv naj bi bil namrec organiziran tako, da bi nam povzrocil najvecje težave v industriji, da bi se v momentu ustavila proizvodnja celih vej industrije, ce ne bi izvedli vseh potrebnih ukrepov. V eni tovarni se je na primer prijavilo za odhod 20 strokovnjakov s kljucnih pozicij. To nam je dalo 6 AS, fond 1589, CK ZKS, šk. 1562, Zapisnik seje OKZK Koper, 5. 1. 1955. 7 AS, fond 1589, CK ZKS, Porocilo o politicni situaciji v okraju Koper leta 1954, Komisija CK LMS. 8 AS, fond 1589, CK ZKS, Porocilo o politicni situaciji v okraju Koper leta 1954, Tine Remškar. 9 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik konference s sekretarji OK ZKS, 10. 1. 1955. povod, da smo forsirali podpisovanje delovnih pogodb, pred delovne kolektive pa smo postavili odlocno zahtevo, naj se takoj razcisti, kdo namerava oditi in kdo ne. Tako smo dobili možnost predhodno zagotoviti nadomestni kader. Ta odliv je bil organiziran od tržaške iredente. Italijanov je odšlo iz našega podrocja 12–13 000, ostalo jih je okoli 6800. Odselilo se je tudi 600 do 700 Slovencev. Nekateri od teh imajo v Italiji sorodnike in so odšli k njim; nekateri prejemajo tam pokojnino, ker so bili poprej tam zaposleni in nekaj nevest in ženinov, ki so se porocili na italijanski strani. Problem je bil v glavnem samo v vaseh Marezige in Šmarje, ki sta revni in od koder so ljudje že od nekdaj odhajali v Trst in se tam zaposlili kot hlapci, cistilci stranišc, sobarice in služkinje. Tu smo rešili problem tako, da smo del ljudi zaposlili v naših tovarnah (Ampelea in Arigoni) ter v solinah, kjer so bili prej v glavnem zaposleni Italijani.«10 Da je bilo v okraju cedalje manj italijansko govorecega prebivalstva, dokazuje tudi težka situacija, v katero je zašel casopis Koprskega okraja za Italijane Lanostralotta, saj se je od njegovih 2000 izvodov prodalo le še 700. Prikljucili naj bi ga reškemu Lavocedelpopolo.11 10 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik konference s sekretarji OK ZKS, 16. 9. 1955. 11 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje sekretariata OK ZKS, 14. 6. 1955. OBCINSKI KOMITEJI ZKS Izkušnje in informacije, ki so jih pridobili clani Okrožnega komiteja ZKS Koper na sestankih s clani CK ZKS v Ljubljani, so nato s pridom uporabljali tudi na sejah obcinskih komitejev ZKS, ki so se dogajale v Kopru. Okrožni komite je vodil približno 5255 komunistov, od tega 700 v Kopru, 500 v Piranu in 400 v Izoli, ostali pa so se nahajali v manjših mestih in po vaseh. Ukvarjal se je predvsem s problemi in težavami v Koprskem okraju. Veliko se je posredno in neposredno govorilo tudi o t. i. »optantih«. V Kopru je število privatnikov – obrtnikov v enem letu mocno padlo, ceprav je bilo v državnem obrtnem sektorju zaposlenih cedalje vec uslužbencev (njihovo število se je dvignilo z 211 na 310 v enem letu). Leta 1953 je bilo v tem mestu 282 privatnih obratov, konec leta 1954 pa le še 203, ceprav naj bi bil davek na dohodek približno za polovico manjši kot drugod po Sloveniji. Vendar pa je bil precej višji davek na obrat, še posebej v nekaterih obrtnih strokah, ponekod celo do 100 % vec od povprecja, za kar je sekretariat krivil Gospodarski svet Okraja Koper. Obrtniki so davek sicer placevali, vendar pa so cedalje pogosteje vracali obrtna dovoljenja in odhajali. »Kar je bilo sicer v redu, ce je bil obrtnik nam sovražno naklonjen, vseeno pa takih stvari ne bi smeli urejati z davcno politiko«12. Odnos do obrtnika - špekulanta, ki stalno špekulira, je politicno proti socialisticnim odnosom iz razrednega stališca in ga je zato potrebno krotiti z ustrezno davcno politiko, pa je v navezi z vprašanjem o odnosu do italijanske manjšine in v luci izseljevanja doživel hudo kritiko iz Ljubljane. Ta je ostro kritizirala tak nacin in je takoj zahtevala spremembo gospodarske politike. Gospodarstvo naj bi tako locili od manjšinske politike in odgovorili na važnejše vprašanje, »ali bodo ti Italijani prijatelji Jugoslavije, ali sovražniki.«13 Nekateri prebivalci Koprskega okraja, ki so se sklenili odseliti, so skušali svoje stroške pokriti tako, da so prodajali del svojega orodja ali pa stroje. Okrajni komite ZKS ni imel moci, da jim omeji izvoz opreme, ker pa je šlo za precejšnjo vrednost, naj bi se vendarle našla rešitev, da bi se cim vecji del te opreme odkupil, saj bi bilo treba v nasprotnem primeru tako opremo tako ali tako kupiti za devize v Trstu. Sekretariat se je odlocil, da bo do tega problema zavzel aktivno stališce. Clani naj bi obiskali vse obrtnike, ki so se odlocili oditi, in jim povedali, da strojev ne morejo odpeljati, ker s tem motijo tamkajšnje gospodarstvo. Svojo opremo naj najprej ponudijo obcini, v kateri živijo. Nadalje naj bi jim tudi razložili, naj ne navijajo cen, saj obcina ne bo placala vec, kot je stroj vreden, ker cene sproti kontrolira v Trstu. Poleg tega pa je tako ali tako vse premoženje obrtnikov evidentirano. Obcina tudi 12 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik konference s sekretarji OK ZKS, 5. 1. 1955. 13 Isto. 14 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje sekretarijata Okrajne skupnosti komun ZKS Koper, 8. 6. 1955. 15 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje predsednikov SZDL zacasnih odborov komun in še vedno ni obvladovala prodaje hiš. Sekretariat je sklenil prepreciti, da bi hiše t. i. »optantov« prišle v roke privatnikov, saj naj bi prednost pri odkupu imela obcina. Sklenili so pritisniti na sodišca, naj zavlecejo registracije in postopke, dokler notranja uprava ne preveri potencialnega kupca.14 V sekretariatu OK ZKS Koper so se tudi dogovorili, da se bodo komunisti skušali z optanti pred odhodom v Italijo še enkrat pogovoriti in jih prepricati, naj ostanejo, ceprav so jih izkušnje že naucile, da je cloveka, ki se odloci oditi, težko prepricati, da ostane. Tako so aktivisti zaceli hodili po domovih tistih, ki so oddali prošnjo za izselitev, vendar pa ta politika ni obrodila želenih sadov. Nekateri optanti so aktivistom prepovedali vstop v svoj dom, iz Kopra pa so porocali, da se »komunisti bojijo diskutirati z Italijani, kateri gredo proc. Na terenu se pojavljata dve grupi. Ena širi, zakaj bi šli proc, da je tam za nic. To med samimi Italijani. Druga pa, da je boljše dobiti dve klofuti od matere kot pa eno od macehe. Parole so med enimi in drugimi. Na partijskih organizacijah se o temu zelo malo diskutira ali pa nic in se temu vprašanju izmikajo.«15 Tudi v Izoli se je godilo podobno. Kmetje, ki so se sestajali pred Taverno, kjer so vložili prošnjo za izselitev, naj bi prepricevali tiste, ki so hodili mimo na delo, naj nehajo delati in naj se jim pridružijo. Bilo naj bi mnogo propagande za izselitev, vendar en teden za to, da se vsi izselijo, en teden pa, da vsi ostanejo, kar kaže na precejšnjo zmedo in negotovost med samimi begunci. V Izoli so racunali, da naj bi ostalo približno 50 kmetov in 40-50 delavcev, in to tistih, ki so bili aktivni v pokretu (ZKJ). »V Piranu se je predvidevalo, da bo vecina Italijanov odšla. Okoli 60 delavcev iz Ladjedelnice in 30 iz tovarne Salveti je že dalo odpoved. Situacija naj bi bila taka, da ti ljudje niso imeli vec zaupanja v oblast in v ZK saj naj bi se bali, da bodo le ti poceli z njimi tisto, kar so delali fašisti. Ceprav je šlo za sposobne in dobre delavce, ki so se redno udeleževali vseh masovnih sestankov in akcij. Zacasni komite ZKS v Piranu se je zavedal, da bo ta akcija množicnega odhoda zbudila mnogo pozornosti v mestu, zato so prosili za navodila. Ce bi namrec ostali pasivni, bi se zdelo, kot da forsirajo odhod Italijanov to pa naj bi imelo katastrofalne posledice.«16 Tudi v tovarni Delanglade so se delavci in delavke odlocili, da odidejo, ceprav je šlo za aktiviste, vendar pa so se ti clani ZKS prej cerkveno porocili, ker je bila v Italiji le takšna poroka veljavna. Poleg tega so intenzivno iskali po Trstu strice in tete, da bi se preselili tja. Porocila Udbe so govorila tudi o tem, da ostaja sum o mobilizaciji delavcev, ki delajo v tovarnah »Arrigoni« in »Ampelea«. Ker so v Avstraliji odprli tovarno za ribje konzerve, naj bi celotna grupa optantov iz teh dveh tovarn iz Trsta odplula tja. Vendar pa se niso vsi v Okrajnem komiteju strinjali s stališcem, da iz Koprskega okraja odhajajo dobri delavci in da jih je treba pregovarjati, naj raje ostanejo. Nekateri so bili mnenja, da nikogar niso poslali stran in da je optantom prepušceno, da se sami odlocijo. »Tisti, ki odide, bo naš zaveznik, ker si bo zapomnil, kako je tukaj živel sekretarjev ZKS zacasnih komitejev komun, 12. 3. 1955. 16 Isto. in kako bo živel tam. Tisti, ki ostane, pa je zrel za socializem in to je edino pravilno stališce. V kolikor bomo to zastopali, bo tudi medsebojno razumevanje rešeno.«17 Bili so tudi prepricani, da je govoriti o tem, kako se iz teh krajev izseljujejo najboljši ljudje, dobri delavci in da prihajajo namesto njih slabi, politicno nezavedni ljudje, ki niso clani ZKS in SZDL, popolnoma zgrešeno. Nekdo, ki se seli iz socialisticne države v državo, ki je izrazito kapitalisticna in reakcionarna, ne more biti dober, ampak je lahko le politicno slab. Optanti naj bi odhajali stran zato, »ker so bili vajeni imeti tukaj oblast v svojih rokah in jim ni šlo v racun, da je ta oblast prešla v roke Slovencem, ki so del jugoslovanske revolucije, ki gradijo socializem ne glede na vse težave, v katerih se nahaja,«18 nekateri pa zato, ker jih vlece v Avstralijo. Ostali naj bi torej le tisti, ki jim je važnejša politicna pripadnost, ne pa nacija, le od tistih bi lahko imeli v Jugoslaviji pri izgradnji socializma neko korist. Vendar naj bi bil problem v tem, da naj bi bila pri Italijanih prisotna mocna nacionalna pripadnost svoji veliki naciji in da naj bi na Jugoslovane še vedno gledali kot na zaostali balkanski narod in so zato kljub temu, da so živeli ugodno, raje odhajali.19 Kar se tice njihove imovine, se je Izvršni svet FLRJ odlocil, da carina nekoliko omili izvozne predpise. »Tako naj bi lahko optanti s seboj odnesli vec, lahko bi si pred odhodom celo kupili tisto, kar jim manjka (spalnice, preproge), z njimi pa bi lahko odšla tudi živina, vendar le ena glava, samo v izjemnih okolišcinah pa dve.«20 Tudi Okrajni komite zveze komun Koper se je strinjal z napovedano omilitvijo predpisov o izvozu imovine optantov, saj naj bi se do tedaj nastopalo preostro. Tega naj bi bile krive tudi Komisije za ocenjevanje imovine, ki niso imele pravega kadra. Clani komisij so namrec poznali parcele in lastnike po terenu, niso pa bili dovolj gospodarsko in politicno razgledani. Komisijam so takoj dodali dodatnega clana, ki je bil »politicno izgrajen«, sklenili pa so tudi spodbuditi sodelovanje med komisijami in carino, ki do tedaj zaradi nezainteresiranosti Beograda ni potekalo tako, kot bi si v Okraju Koper želeli. Nekateri clani ZK pa so sklenili omeniti tudi tiste probleme, ki jih je producirala italijanska manjšina ali pa so bili ostanki tiste italijanske oblasti, ki je v teh krajih vladala pred in med drugo svetovno vojno. Tako naj bi Italijani »naše ljudi izrinili v hribe, držali v rokah vso prosveto, trgovino, gostinstvo, skratka, bili so gospodarji. Nekateri komunisti, ki so skušali prepricati optante, naj ostanejo, so bili po neuspelih pogovorih mnenja, da le-ti niso bili pripravljeni popustiti napram ljudstva, da bi bili v enakopravnem položaju.«21 Sledilo je kar nekaj predlogov o tem, kaj je treba storiti, da se bo Italijanska manjšina zacela zavedati, da je konec Italije v teh krajih, da tudi STT-ja ni vec in da imajo zdaj »oblast v rokah Slovenci, da je ta zemlja naseljena s Slovenci in da bo za vedno ostala slovenska.«22 17 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje OK ZKS Koper, 1. 4. 1955. 18 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje OK ZKS Koper, 1. 4. 1955. 19 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje OK ZKS Koper, 1. 4. 1955. 20 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje sekretariata OK ZKS Koper, 9. 5. 1955. 21 Slovence, op. Avtorja. 22 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje OK ZKS Koper, 1. 4. 1955. Tako bi morali vsi oblastni organi zaceti poslovati po slovensko, z opcijo poslovati tudi italijansko – in ne obratno. Prevesti bi bilo treba tudi uradne žige in obrazce, ki so bili še vedno v italijanskem jeziku, poleg tega pa bi bilo treba postaviti tudi dvojezicne table in napise. Slovenci bi morali dobiti karte za kino, cetudi bi jih zahtevali v slovenšcini. Preddelavci v tovarnah bi morali s svojimi podrejenimi komunicirati v slovenšcini, prav tako uradniki in trgovci. Ko so na italijanski gimnaziji dijaki za maturo pisali spis o mednarodni koeksistenci in so ucitelji našli dve nalogi, napisani sovražno do Jugoslavije, ki naj bi bila glavna zavora mednarodne koeksistence in pod katero so Italijani sužnji, so na sekretariatu OK ZKS Koper zahtevali od šole ponovno diskusijo o vzgoji mladine.23 Komuniste v Sloveniji je motila tudi Rimskokatoliška cerkev, ki so jo po navadi imenovali »kler«. V Koprskem okraju je postala aktualna, ko so jo zaceli povezovati s problemi okoli Italijanske manjšine. Tako je organizirala procesije, ki so se jih udeleževali samo Italijani, in jih s tem oddaljevala od socialisticne stvarnosti. OK ZKS Koper jo je krivil tudi za izseljevanje. Tako naj bi duhovniki mlade vernike prepricevali, da obstaja država, kjer ni treba skrivati svojega verskega prepricanja, kjer se lahko odkrito hodi k verskim obredom. In ta država je recimo Italija, pa tudi Avstralija. Na te pojave so takoj reagirali z javno debato in tako so že cez par dni domacini v neki obmejni vasi odpeljali svojega duhovnika do meje in ga poslali v Trst. Pojavil se je tudi predlog, da naj bi tiste duhovnike, ki širijo tako sovražno propagando, obravnavali kot sovražne agente in jih ustrezno kaznovali. Nove izzive pa je 23. 8. 1955 s seboj prinesel Videmski sporazum o maloobmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo. Sekretariat je domneval, da je ta sporazum za njegov okraj sicer negativen v gospodarskem in politicnem oziru, vendar pa je pac sprejet in ga je treba izvajati. Najbolj je odgovorne za prihodnost 23 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje sekretariata OK ZKS Koper, 14. 6. 1955. Koprskega okraja skrbel odhod ljudi v Italijo, saj je zdaj »imel vsak pravico iti ter je bilo težko prošnjo odbiti.«24 Sklenili so, da vsi tisti, ki so prošnje oddali, lahko gredo proc, saj sekretariat ni imel administrativne možnosti, da prošnje zavrne. Tudi zavlacevali naj ne bi vec, saj so clani sekretariata sklenili, da pospešijo reševanje in so na obcine poslali dopis, naj pospešijo pozitivno reševanje prošenj.25 Druga skrb je bila namenjena Italijanom, ki naj bi prišli v Koprski okraj in tam širili propagando za izselitev. Tako naj bi Udba (Uprava državne bezbednosti) porocala, »da je preko meje prišla že cela vrsta policijskih agentov, zagrizenih kominformistov, dalje ljudi, ki so od nas optirali že pred leti in takih, ki so optirali sedaj. Ti se vracajo in na razne nacine skušajo kvarno vplivati na razpoloženje domacega prebivalstva s tega podrocja napram Jugoslaviji izkorišcajoc pri tem, vse naše težave.«26 Aktivi komunistov temu pritisku pogosto niso bili kos, zato naj bi organizirali po Koprskem okraju vec seminarjev in tecajev, ki bi clanom ZKS pomagali premagati izzive, ki jih je pred njih postavil cas. K sodelovanju naj bi pritegnili tudi SZDL, ki naj bi s svojimi frontnimi organizacijami, kot so Ljudska mladina Slovenije, Antifašisticna fronta žensk, Zveza slovenskih sindikatov itd., pomagala komunistom pri tej nalogi. Vladalo pa je tudi prepricanje, da bodo novi koraki v gospodarstvu kmalu pripeljali do dviga standarda »našega delovnega cloveka«,27 ki bo kmalu postal enak standardu ljudi iz Trsta. Takrat naj bi vsi ti problemi utonili v pozabo. 24 AS, fond 1589, CK ZKS, Zapisnik seje sekretariata OK ZKS Koper, 24. 8. 1955. 25 Isto. 26 AS, fond 1589, CK ZKS, Pismo Centralnemu komiteju ZKS Ljubljana, OK ZKS Koper, 6. 12. 1955. 27 Isto. OBRAZCI Vsakega prebivalca Kopra in njegove okolice, ki si je po osmi tocki Londonskega memoranduma iz najrazlicnejših razlogov zaželel zapustiti bivšo cono B STO in oditi v Italijo, je pred odhodom cakala še dolga pot. Nabrati je namrec moral številne dokumente, izpolniti za to predpisane obrazce, placati kolke in vse to oddati v presojo Tajništvu za notranje zadeve okraja Koper. To je nato na osnovi zbranih dokumentov, mnenj in pricevanj izdalo Zacasnodovolilnicoza prehod preko bloka, ali pa je prošnjo zavrnilo in zahtevalo natancnejše podatke. Vse do marca 1955 je bil osnovni obrazec za izselitev v Italijo, ki ga je bilo treba izpolniti, dvojezicna ProšnjazaizvoznodovoljenjeizjugoslovanskeconeSTO, ki jo je za svoje potrebe oblikovala Vojaška uprava jugoslovanske armade (VUJA). Na prvi strani je prosilko oziroma prosilca za dovolilnico spraševala po priimku in imenu, imenu oceta in matere in po datumu, kraju, okraju in okrožju rojstva. Svoj stan in poklic je bilo treba vpisati nad predzadnjo vrstico, ki je spraševala po trenutni zaposlitvi, v zadnjo vrstico pa se je vpisalo stalno bivališce. Drugi del obrazca na prvi strani je spodbujal k naštevanju predmetov, za katere je bilo potrebno izvozno dovoljenje. Prostorcki, kamor je prosilec vpisoval svojo lastnino, so bili oštevilceni, tako da je imela carina lažji pregled in nadzor. Na drugi strani prošnje je moral-a prosilec oziroma prosilka v zvezi z izselitvijo in glede lastnine navesti podatke, kot so vzrok izselitve, od kdaj biva v tukajšnji coni, cigavi so predmeti, ki jih želi vzeti s seboj, kje, kdaj in od koga jih je kupil-a in koliko casa jih poseduje. Verodostojnost teh podatkov sta potrjevala podpisa dveh pric in prosilca. Za konec je svoje mnenje podal še Ljudski odbor obcine, v kateri je prosilec živel, tajnik in predsednik le tega sta se podpisala in med oba podpisa udarila še žig. Da je Tajništvo za notranje zadeve Okraja Koper zacelo z obravnavo te prošnje, je bilo nanjo potrebno nalepiti in uniciti kolke v vrednosti 180 dinarjev. Ko so clani Tajništva za gospodarstvo in komunalne zadeve pregledali seznam stvari, ki naj bi skupaj z optantom romale v Italijo, in spisek odobrili, so na majhnem, skoraj prozornem listicu s pomocjo svojega žiga izdali Izvoznodovoljenje. Ce je imel prosilec v svoji lasti nepremicnine, se je triclanska Komisija za popis imovine izseljencev v nekaj primerih odpravila k njemu na dom in pregledala premoženje. Ocenili so stanje hiše, ki je bilo lahko dobro, srednje ali slabo. Preverili so, ce ima hiša vodo in elektriko, ter pregledali tudi hleve in šupe, ce so spadali k hiši. Pri kmetijah so se posvetili zemljišcu, še posebej vinogradom in sadovnjakom. Pri vinogradu jih je zanimalo, ali je trta v latnikih ali v vrstah, število teh trt, starost in njihovo stanje, v sadovnjaku pa so pregledovali vrste sadnih dreves, število posameznih sort, njihovo starost in stanje, v kakršnem so se drevesa nahajala. Za konec je komisija podala še svoje mnenje o tem, ali je lastnik namerno poškodoval svoje lastništvo ali ne, in zapisala ime skrbnika, ki naj bi v prihodnje poskrbel za upravljanje zemljišca. Naslednji dokument, ki ga je bilo treba priložiti k Prošnjizaizvoznodovoljenje, je bilo potrdilo Sveta za gospodarstvo, da prosilec nima nobenih materialnih obveznosti do ljudske oblasti. Za to je bilo treba placati kolke v vrednosti 130 dinarjev. Svet za gospodarstvo je izdal tudi potrdilo, ki je stalo 100 dinarjev in je potrjevalo, da je optant poravnal vse davke v njegovo breme pri Ljudskem odboru. Okrajno javno tožilstvo je izdajalo Uradnopotrdilo, da proti prosilcu ni uveden kazenski postopek in da ni uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja (100 dinarjev). Prav tako je izdalo tudi potrdilo, da prosilec še ni bil kaznovan, kar ga je prav tako stalo 100 dinarjev. Ljudski odbor mestne obcine je za 100 dinarjev izdal tudi Potrdiloobivanju, ki je dokazovalo, v katerem mestu in na katerem naslovu prosilec živi. Maticar je brezplacno izdal potrdilo o narodnosti in obcevalnem jeziku prosilca. Ta je bil lahko Italijan, ki je govoril italijansko, lahko je bil Slovenec, ki je govoril italijansko, dosti je bilo Slovencev, ki so govorili slovensko, nekaj pa je bilo tudi Italijanov, ki so govorili slovensko. Seveda je vecina Slovencev govorila oba jezika, tisti, ki jih je maticar spoznal za Hrvate, so v vecini govorili italijansko. Vse te dokumente je bilo treba zbrati za vse tiste clane družine in sorodnike, ki so bili polnoletni, izpisek iz maticne knjige pa jih je nadomestil pri vseh tistih clanih družine, ki še niso dopolnili 18 let. Vsak izpisek iz maticne knjige je stal 100 dinarjev, in ce je bilo v družini vec otrok, je to lahko predstavljalo precejšnje breme. Tajništvo za notranje zadeve okraja Koper je priznavalo tudi maticni list, izdan v Trstu, oziroma CertificatodinascitadiComunediTrieste, za katerega je prosilec, ce se mu je otrok pac rodil v Trstu, placal 140 lir. Od srede marca 1955 naprej pa se je Tajništvo za notranje zadeve okraja Koper zaradi preobremenjenosti svojih uradnikov in tudi ostalih uradov odlocilo, da zamenja ProšnjozaizvoznodovoljenjeizJugoslovanskeconeSTO. Obrazec VUJE, ki sicer ni izgubil na funkcionalnosti, je pa spadal v cas pred zgodovinskim dogovorom v Londonu, so nadomestili s Prošnjozaizselitevter omejili število dokumentov, ki so jih prosilci morali dostaviti.28 Prošnja za izselitev je bila še vedno dvojezicna in formata A4, na prvi strani je bilo prav tako treba vstaviti svoj priimek in ime, v drugo vrsto ime oceta in matere, nato pa datum, kraj in okraj rojstva. Pod to se je vstavilo kraj in ulico stalnega bivališca, stan, poklic in narodnost. Tajništvo za notranje zadeve je nato želelo vedeti le še trenutno zaposlitev in vzrok za izselitev. Pod tem vprašalnikom je bilo treba v posebno razpredelnico vpisati priimek in ime družinskih clanov in sorodnikov, ki so želeli oditi v Italijo skupaj z nosilcem listine, njihove rojstne podatke, kraj rojstva in odnos do prositelja (žena, sin, hci, oce, mati). Na dnu prve strani je bilo ravno še dovolj prostora, da se je dalo napisati še kraj, kjer je bila prošnja vložena, datum vložitve in podpis prositelja. Za vse navedene stalne prebivalce okraja je bilo treba najti tudi zaporedno številko vpisa v imenik stalnega prebivalstva. Prvo stran je po 28 Maruška Zagradnik, Optiranje in izseljevanje, v: ZbornikPrimorske–50let,ur. Slobodan Valentincic, Koper: Primorske novice, 1997, str. 60–64. pooblastilu predsednika Ljudskega odbora podpisal maticar. Na drugi strani se je v razpredelnico vpisalo seznam predmetov, ki jih je prosilec želel vzeti s seboj. Oštevilcenih prostorov za predmete je bilo 23, ce pa jih je bilo vec, je komisija po navadi sestavila seznam na posebnem listu, ki ga je pripela zraven. Pod razpredelnico se je še enkrat napisalo kraj in datum oddaje tega dokumenta in podpis prosilca. Spodaj je ljudski odbor obcine v treh vrsticah podal pripombe glede lastništva zgoraj navedenih predmetov. Glede na zaposlitev je ljudski odbor preveril izvor predmetov in živil ter na kratko opisal, kako so prišli v prosilcevo last. Sledil je podpis tajnika in šefa odseka, zraven pa je svoj žig udarila še carinarnica, takoj ko je pregledala, preštela in stehtala predmete. Zraven se je spet pripelo Izvoznodovoljenje, ki ga je izdajalo Tajništvo za gospodarske in komunalne zadeve. Stanovanjska uprava ljudskega odbora mestne obcine Koper je za 280 dinarjev izdala potrdilo, da ji prosilec ne dolguje najemnine, ker je bodisi prebival v lastni hiši ali pa je najemnino že placal. Ce najemnina ni bila poravnana, potrdila ni bilo, dokler dolg ni bil poravnan. Maticar je na majhnem in pol prozornem papirju slabe kvalitete še vedno zastonj ugotavljal narodnost in obcevalni jezik in o tem obvešcal oblasti. K temu šopu papirja je po navadi spadal še dodatni list, na katerem je prosilec napisal izjavo, da za seboj ne zapušca: - nobenih nepremicnin, premicnin in terjatev, ce je vse to prodal ali pa jih ni posedoval; -nobenih premicnin in terjatev, ce je nepremicnine prodal ali pa zapustil oskrbniku; - nobenih terjatev, ce je oskrbniku zapustil tudi premicnine. To so bili vsi dokumenti, ki jih je moral prosilec izpolniti, placati in oddati Tajništvu za notranje zadeve Koper od sredine marca 1955 naprej. Vse preostale informacije, ki so jih prej dostavili prosilci, so morali uradniki zdaj nabaviti sami pri ustreznih organih. Ce je prišlo pri tem nabiranju podatkov do problemov, je moral prosilec dodati papirje, ki so jih od njega zahtevali. Prošnja je bila torej oddana in prosilci so cakali na odlocitev oblasti. Ta jih je pustila cakati od 10 do 60 dni, ce so bili italijanske narodnosti, slovenski prosilci pa so vcasih cakali tudi do pol leta in vec, zaradi raznih preverjanj, prepricevanj in nestrinjanja cetrtega oddelka Tajništva za notranje zadeve okraja Koper. Negotovosti je bilo konec, ko je prosilec dobil Zacasnodovolilnico. Zacasnadovolilnicaje bila najvažnejši dokument, ki je v kombinaciji z osebno izkaznico na široko odprl zapornico škofijskega mejnega bloka. Za tako važno funkcijo je bila precej majhna, a dovolj slikovita, da je izgledala pomembno. Imela pa je pomanjkljivost, saj za razliko od vseh ostalih dokumentov in obrazcev ni bila dvojezicna. Pod grbom Ljudske republike Slovenije so se nahajali podatki o prosilcu: ime in priimek, datum in kraj rojstva, kraj stalnega bivališca, številka osebne izkaznice. Sledili so podatki družinskih clanov in sorodnikov, ki so potovali z nosilcem. Pod vse to sta prišla še kraj in datum izdaje te dovolilnice. Datum se je ujemal s prvim dnevom veljavnosti dovolilnice. Odštevanje se je torej zacelo takoj po izdaji, ne pa prejemu dovolilnice. Zdaj je prosilec imel okoli 15 dni casa, da je zbral ali prodal svoje premoženje in odšel v Italijo. Ce je zamudil rok odhoda, so bile Jugoslovanske oblasti zelo fleksibilne, saj so na samem bloku na roko popravile datum odhoda za nekaj dni. Pod vse to se je podpisal šef odseka in dodal tudi žig Tajništva za notranje zadeve Okraja Koper. Povsem na dnu pa je komaj viden napis lastnika dovolilnice opozarjal, da dovolilnica velja samo z osebno izkaznico. Na drugo stran dovolilnice je po navadi uslužbenec Državnega sekretariata za notranje zadeve, ki je vršil obmejno službo, odtisnil žig »Pogranicnega poverjeništva bloka Škofije« z datumom prehoda meje. Nato je dovolilnico vzel in jo vrnil Tajništvu za notranje zadeve Okraja Koper, izseljenec pa je odšel naprej v Italijo svoji novi usodi naproti. Dovolilnice zdaj hrani Pokrajinski arhiv Koper, kjer jih, umazane od znoja in poti, prepognjene in obledele, lahko vidimo še danes.29 29 Jure Gombac, Izseljevanje iz Kopra in njegove okolice po sprejetju londonskega memoranduma. Analiza podatkov odhajajocih skozi prizmo narodnosti, Annales,SeriaHistoriaetSociologia,2001, letn. 11, št. 2–26, str. 395–402. PISMA, NASLOVLJENA NA OBLASTI Velika vecina vseh prošenj ljudi, ki so odhajali iz bivše cone B STO v Italijo, je bila od 5. oktobra 1954 naprej obravnavana in sprejeta brez vecjih problemov, še posebej ce so bili italijanske narodnosti. Vse, kar so morali narediti, je bilo narekovati ali pa samostojno izpolniti obrazce in zbrati potrebne dokumente, jih odnesti na Tajništvo za notranje zadeve okraja Koper in nato so cez nekaj casa dobili Zacasnodovolilnicozase, za svojo družino in sorodnike. Vcasih pa se je v birokratskem aparatu koprskega okraja zataknilo. Doloceni podatki se niso ujemali, nekatere informacije so manjkale, uslužbenci s prošnjo zaradi najrazlicnejših navodil in vzrokov niso bili zadovoljni in postopek se je zataknil. Na dom je prišlo obvestilo, da so nekatere stvari v zvezi s postopkom za pridobivanje dovoljenja za odhod v Italijo nejasne in da jih je potrebno ustreznemu organu razjasniti. Lahko pa tega obvestila sploh ni bilo, temvec so se dnevi vlekli, sosedi in prijatelji odhajali, negotovost se je zacela spreminjati v nestrpnost, od oblasti pa še vedno ni bilo nobenega glasu. Zaradi vseh teh razlogov je prosilec moral ali pa sklenil napisati pismo, s katerim se je obrnil direktno na oblast, pojasnil nejasnosti, dopolnil svojo prošnjo ali pa se pozanimal, zakaj kljub vsem dokumentom še vedno ni prejel nobenega odgovora. Pisma pa so pisali tudi vsi tisti prebivalci cone B STO, ki so svoje prošnje za izselitev že oddali na Vojaško upravo Jugoslovanske narodne armade (VUJA) in bili zavrnjeni, saj so zacutili priložnost, da še enkrat preizkusijo svojo sreco. Ker so imeli vecino dokumentov že zbranih, so ponovno napisali prošnjo in jo oddali. Ker so vse te pisce tako domaci kot tuji mediji podrobno informirali o clenih Londonskega memoranduma, so bili seznanjeni tudi z osmim clenom, ki jim je dajal pravico, da izberejo, v kateri državi bodo preživeli ostanek svojega življenja. Ceprav se pisma med seboj razlikujejo po pisavi, jeziku, dolžini, slogu in še marsicem, je njihova vsebina precej podobna. Z gotovostjo lahko trdimo, da velika podobnost med razlicnimi prošnjami ne more biti nakljucje, kolektivni navdih, temvec je plod informacij, ki so krožile med prebivalstvom bivše cone B STO, vendar pa vsako pismo v sebi nosi drugacno življenjsko izkušnjo in zgodbo, ki jo pozoren bralec lahko izlušci in na ta nacin bolje razume ljudi, ki so si želeli oditi iz Jugoslavije. Ta pisma so kasneje v tajništvu dodali šopu dokumentov, ki je spremljal ProšnjozaizvoznodovoljenjeizjugoslovanskeconeSTOoziroma Prošnjozaizselitev. So enkraten vpogled v življenje ljudi, ki so tedaj živeli v Koprskem okraju, v njihove želje, upe, strahove, razocaranja, negotovost in sanje o boljši prihodnosti. Skozi njih si lahko ogledamo tudi odnos do oblasti, do nove države, do ljudi, ki so živeli okoli njih. Kažejo pa nam še izobrazbo piscev, njihovo pismenost, obvladovanje jezikov in poznavanje tistih fraz in obrazcev, ki tako prijajo profesionalnim birokratom, da vcasih pozabijo na svojo profesionalnost in z usmiljenjem pokažejo tudi svojo drugo, cloveško stran. Na zacetku pisma so avtorji ponavadi navedli uradni naslov institucije, na katero so se obracali. To je bila lahko Vojna uprava Jugoslovanske narodne armade ali pa Tajništvo za notranje zadeve okraja Koper. Navedli so še datum, nato pa so prešli k bistvu. Uvod v pisma je zmeraj zaznamovalo razocaranje nad negativnim odgovorom. Lahko si ogledamo le nekaj uvodov v pisma v italijanšcini in slovenšcini:30 - »Horilevatoconsorpresachemiestatarespintalamiadomandadiemigrazione.«31 -»sonostatomeravigliatodiriceverelaVr.Letteradovemivienerespintaladomandadiemigrazione,nonpossocomprenderetaledecisione.«32 - »essendolamiadomandaemigrazioneconsegnatadalgiorno20.4.1955finoaogginonevasionelamiarichiesta,perciononcompendoilperchechisilungaattesa.«33 - »sepritožujemprotiodlocbišt.9862od25.10.1954vzavrnitviizseljevanjavItalijointovTrstMilje.« - »pritožujemsenaslovuzoziromnamojoprošnjozaizselitevzdne28.3.1955,kidodanesšenirešena.« - »podpisaniprosimzgornjinaslov,damipojasnizakajpopetihmesecihvložitveprošnjazaizselitevvTrstšenirešena.« - »VložilsemprošnjozaprenosstalnegabivališcaizizselitevizManžanavTrst,kipadodanesizmeninepoznanegarazlogaševednonibilarešena.« Nato so oblasti spomnili, da je Jugoslavija podpisala Londonski memorandum in se s tem obvezala, da ga bo brezpogojno izvrševala. Njegov osmi clen še posebej jasno govori o tem, da se ljudje lahko samostojno in svobodno odlocijo, kje bodo živeli: -»Restandoaquantoscrivonotuttiigiornali,elaradio,ognipersonahailpienodirittoditrasferirsidovemegliocrede.«34 -»Sonopersuazochetratasidiunequivoco,perilsemplicefattocheognipersonahailpienodirittoditransferirsidovemegliogliconviene.«35 -»SulladecisionecheestatafirmatailmemorandumaLondra,fragliStatiunitid´America,granBretagna,l´ItaliaeJugoslavia,oilpienodiritoditrasferirmidiquestazona.«36 30 Vsa pisma, ki so omenjena v tekstu, se nahajajo v Pokrajinskem arhivu Koper v fondu Tajništva za notranje zadeve. So integralni del prošenj za pridobitev Dovolilnice za prehod meje, ceprav jih ne najdemo v vsaki prošnji. Zaradi zasebnih podatkov sem po lastni odlocitvi izpustil imena njihovih avtorjev in številko tehnicne enote, kjer se nahajajo, vendar pa sem se trudil, da sem ohranil slog njihovega pisanja, vkljucno z vsemi slovnicnimi napakami. Izbrana so nakljucno, brez vrstnega reda, kot glavna kriterija pa sem upošteval zanimivost in aktualnost besedila. 31 »Presenecen sem izvedel, da je moja prošnja za izselitev zavrnjena.« 32 »bil sem zelo zacuden, ko sem prejel vaše pismo, kjer piše, da ste zavrnili mojo prošnjo za izselitev, ne morem razumeti take odlocitve.« 33 »glede na to, da je bila moja prošnja za izselitev oddana dne 20. 4. 1955, do danes še nisem prejel odgovora, zato ne razumem, cemu taka zamuda.« 34 »Glede na to, kar pišejo vsi casopisi in radio, ima vsaka oseba polno pravico preseliti se tja, kamor hoce.« 35 »Preprican sem, da gre za nesporazum, to pa zaradi preprostega dejstva, da ima vsak posameznik pravico preseliti se tja, kjer se mu zdi boljše.« 36 »Glede na odlocitev, ki je bila podpisana v Londonskem memorandumu med Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo, Italijo in Jugoslavijo, imam vso pravico, da se izselim iz te cone.« -»KervMemorandojieNapravlianodavasakKierijeRaienvTeritojiZoneBilehkogre KamermijiobolšeinKamerciooniegovivolgli.«37 -»Stemupam,kakorvsporazumumedJugoslavijoinItalijo,memorandumpravi,daimapravicokarkoliprebivalectukajšnjeconebivšegaSTO-jasepreselitimedobemapodrocja.« -»imampogoje,kijihpredvidevacl.8Sporazuma,kistagaskleniliFLRJinItalijavLondonudne5.10.1954...« Še posebej je bilo v pismih veckrat poudarjeno dejstvo, da je njihova vest cista, da nikoli niso sodelovali z okupatorjem, da niso kršili zakonov in da so spoštovali oblast. - »Sodiessermicomportatosempreonestamente,edinonavermaiavutoqestioniconalcunaautorita.«38 - »cheognipersonahailipienodirittoditrasferirsidovemegliogliconviene,naturalmentequantononhanullasullacoscienza,difattidaquestoiosonosicurodinonavermaiavutoquestioniconalcunaautoritadellamiavolonta.«39 -»kerznastedaresimampravicopravozaIsalitevinneubeniminicdat,nimerdaukenimerneabenestuaridabemimogliustavito.«Za vsak slucaj, ce je birokracija pozabila na vsebino njihovih prošenj, so nato pisci še enkrat opisali vzroke za izselitev, ki so jih utemeljevali z najrazlicnejšimi podatki o svoji trenutni situaciji. -»LascioquestazonaperandareastabilirmiaTriestepresoimieiparenti,dalqualemiannodigiapreparatoillavoro.«40 -»HodiversiparentiaTrieste,chemidesideranoprocurandomilavoro,eprecisamentedicarpentiere.«41 -»PerchehopropioadessobisognodiquestaoperazionechepermepocoimportantevengafattainIsolaoaTriestemaprimadiesseresottopostoatalevorreiavereuncollochioconimiei5figliresidentiaTriesteperconsigliarmiconloro.Perchel´operazionepuoandarebeneopuoandareanchemale...«42 -»Viveacaricodellamadresenzastipendioeperpagareidebiti,hagiacominciatovendereipropibeni,comeadesempio:lamaccinadacucire.DaquelgiornohaespressoildesideriodirecarsiaTriesteconlamadreammalata,perragionidisaluteeincercadiguadagno.«43 37 »Ker je v Memorando napravljeno da vsak ki je rojen v Tertoriju zone B lahko gre kamor mu je boljše in kamor hoce po njegovi volji.« 38 »Vem, da sem se vedno pošteno obnašal in da nikoli nisem dvomil o katerikoli oblasti.« 39 »da ima vsaka oseba pravico, da se preseli, kamor ji bolj ustreza, seveda ce nima nicesar na vesti, zares sem preprican, da še nikoli nisem imel problemov z nobeno oblastjo po moji volji.« 40 »Zapušcam to cono, da bi odšel v Trst k svojim sorodnikom, ki so mi že našli delo.« 41 »V Trstu imam razlicne sorodnike, ki mi želijo priskrbeti delo, natancneje delo mizarja.« 42 »Ker moram ravno sedaj na to operacijo, ki je zame pomembna in se bo izvedla v Izoli ali Trstu, toda preden sem na vrsti, bi se rad pogovoril s svojimi petimi sinovi, ki stanujejo v Trstu, da se z njimi posvetujem. Ker operacija se lahko konca dobro ali pa slabo.« 43 »Živi na racun svoje matere, in da bi placal svoje dolgove, je že zacel prodajati svojo lastnino, kot recimo šivalni stroj. Od tega dne dalje je izrazil željo, da bi se preselil v Trst skupaj z bolno materjo, z razlogom, da bi si našel delo.« -»DevonotarecheaTriesteeprecisamentenelcantierediS.Marcosonooccupatiduefratelliiqualisonoingradodiprocurarmiprontolavoroeabitazione.«44 -»SiprendainconsiderazionecheaTriestehounafigliacolpitadallapiugrandedisgrazia,ecieca,ehasemprebisognodiaiuto...«45 -»IsottofirmatieparentipreganoquestaspettabileAutoritadivolerconcortesesollecitudinedareilbenestarediemigrarealmiomarito,colpitodagravissimamalattia(nevrasteniaacuta).«46 -»Nujnostutemeljujemizrazloga,kerdelamvTrstužesedemnajstletvlivarni‘ILVA’insemsevozilzmotorjemvsakdantjainnazaj,zdajpasemsiprinekemItalijanuvRicmanjihšt.4dobilstanovanje,zakateregaplacuje6000lirmesecnobrezdabigaizkorišcal,karmipovzrocaobcutnoškodovmojemdružinskemgospodarstvu.« -»Kakorsemnavedelvprošnjovzrokmojegaizseljenjaje,dagremsvojimsorodnikomvMilješt.4kjeimamvsepreskrbljenozaenoboljšobodocnost.Sembrezstaršev,stanujempristarimateri,kjetudionastara,nemoremeninicesarpriskrbetiinpomagatizaenomojobodocnost.ŠelbidelatvLadjedelniciSv.RokavMilje.« -»RazlogizselitvejenesporazumzstaršiinkerimaženasvojohišovMiljah,sešepravneradmoramizseliti.«-»Dasemseodlocilazaizselitevjetovzrokmladostiinstemvvezihrepenenjedasiogledamsvet,delnolahkorecem,tudiizljubezenskihrazlogov.« -»Kerjepostalmojpoložajzoziromnamojoodlocitev,dasebomizselil,nevzdržen,kerživimvnegotovostižepetmesecevternemoremseprejetinobenegatakegadela,odkatereganebiimeltakojšnjekoristi,karpajeskorajnemogocezoziromnato,dadelamnadomacemposestvuinkerimamodtegasvojegapoložajaznatnoškodoterpostajamojpoložajvsakidanboljnemogoc...« -»Mojadružinaštejesedemclanov,odtehtrijeotrociizpod6let-bolani-,nisemnikjerzaposlenod25.5.1955,dabibilisocialnozavarovaniinimelipravicodozdravljenja,neposedujemnicesar,kijevirplacilastroškovbolnice,dnevnehraneinostalihdnevnihizdatkov.Zmojestraninevidimnobenegavzroka,kibizadržalizdajidovoljenjazaizselitev,vnasprotnemprimerupazahtevam jasne dokaze z vaše strani.« Na koncu pisma je sledila želja, da bi se njihova prošnja kar najhitreje rešila in da bi dovolilnica kar najhitreje našla pot na naslov, ki je bil zapisan na samem zacetku sestavka. Iz te želje po navadi kar žari upanje na pozitivno rešitev, ki je dala zeleno luc za izdajo dovolilnice in s tem za odhod v Italijo: - »Noirimettoquindiinvoi,conlapreghieradifarmiavereconcortezesollecitudineil lasciapassarenecesarioperl´emigrazione.«47-»Conquestovipregodiaconsentirmiaquestomioricorso.«48 44 »Moram pripomniti, da v Trstu, natancneje v ladjedelnici svetega Marka, delata moja dva brata, ki mi lahko takoj najdeta delo in stanovanje.« 45 Upoštevati je treba, da imam v Trstu hcerko, ki jo je prizadela najhujša nesreca, je slepa in stalno potrebuje pomoc.« 46 »Podpisani in sorodniki prosijo to spoštovano oblast, naj iz socutja privoli v izselitev mojega moža, ki ga je prizadela težka bolezen (akutna nevrastenija).« 47 »Ponovno se obracam na vas s prošnjo, da bi mi prijazno dali dovolilnico, ki je potrebna za izselitev.« 48 »S tem vas prosim, da uslišite moji prošnji.« -»pertantovipregodirilasiarmiprontamenteilducomentooinformarmil´inpendimento.«49-»Inattesadiunasbrigativaefavorevoleevasioneringrazioemisegno...«50-»AspettandounaVostraqumunicazioneViringrazioantecipatamente.«51-»Siscusaperaverscrittoinlinguaitaliana,nonessendoaconoscenzadellaslovenae, sperandod´ottenereilfavoreespresso,comesopra,distintamentesaluta...«52-»Pertantovipregodiprendereinconsiderazionequantogiustamenteespostoediconcedermi consollecitudineilpermessodiemigrazione.«53-»prosim,dasenavedenimojiprošnjitakojugoditermiizdadovoljenjezaizselitevinizvoz predmetov,kisemjihnavedelvprošnji.«-»Zatoponovnoprosim,tersepriporocamzacimprejšnjorešitevzgorajnavedeneprošnje.«-»Vupanju,damibosteprošnjougodnorešilialivsajpojasnili,zakajnisemšedobil,se vamvnaprejzahvaljujem.«-»Vupanjudovašegarazumevanja,vasnajlepšepozdravljam!«-»TakonasvidagneprosimHitroOdgovorZdravo,ViresitekerjieNujnopotreba.«-»Vnaditakojšnjerešitvenašeprošnjesevamnajlepšezahvaljujemo.« Kot sem že omenil, je bilo vcasih treba zapletenemu birokratskemu aparatu tudi marsikaj pojasniti, da je lahko nadaljeval svoje delo. Tako so jim prosilci pošiljali najrazlicnejša pojasnila. Ce je bil vzrok za izselitev bolezenske narave, so dodali zdravniško potrdilo o bolezni. To je bilo po navadi iz tržaške bolnišnice, lahko pa ga je podal tudi zdravnik iz Koprskega okraja. Ce prosilec za dovolilnico še ni bil polnoleten, so morali njegovi starši, sorodniki ali skrbniki napisati potrdilo, da je le-ta prošnjo oddal z njihovim soglasjem. Njihov podpis je moral overoviti tudi clan Ljudskega odbora obcine. Ker so bili nekateri prosilci mnenja, da ima njihova prošnja vec možnosti, ce ji dodajo tudi pisno izjavo sorodnikov, delodajalcev ali prijateljev o tem, da jih bodo v Trstu vzdrževali in krili njihove stroške v primeru bolezni, nesrece in drugega, so slednje prosili, naj na Uradu Predstavnika FLRJ v Trstu izpolnijo in podpišejo Garantnopismo. Za obrazec, preverjanje podpisa s pomocjo osebne izkaznice in izdajo te izjave je bilo treba placati takso 630 lir. Izjava je bila lahko pisana tudi v celoti kot pismo in ne kot nekakšen pol obrazec, pol pismo. V tem primeru je še natancneje govorila o prosilcu in njegovem garantu, o bodoci zaposlitvi v Trstu, o kraju, kjer bo stanoval, in o razmerah, v katerih bo živel. Iz Trsta so na Tajništvo za notranje zadeve prihajale tudi prošnje tistih, ki so že pred leti zapustili Koper in okoliške obcine ter so si zdaj, ko jim je Londonski memorandum to omogocal, zaželeli v Italijo uvoziti predmete, ki so jih takrat morali pustiti doma. Vse, kar so morali narediti, je bilo, da so dali ustreznemu tržaškemu advokatu izpis iz rojstne knjige, s katerim so izkazovali, od kod prihajajo, seznam 49 »tako vas prosim, da mi takoj pošljete dokument ali pa me obvestite, zakaj zamuda.« 50 » V pricakovanju skrbne in ugodne rešitve se zahvaljujem in podpisujem.« 51 »V pricakovanju vašega odgovora se že vnaprej zahvaljujem.« 52 »Opravicujem se, ker pišem v italijanskem jeziku, ker pac ne znam slovensko in ker upam, da bom dobil od vas ugoden odgovor, vas zgoraj navedeni spoštljivo pozdravlja.« 53 Tako vas prosim, da upoštevate, kar je bilo povedanega, in mi dobrohotno naklonite dovoljenje za izselitev.« predmetov, ki so si jih želeli uvoziti, in imeti so morali dovolj sredstev, s katerimi so vse to pokrili. Vendar pa niso le posamezniki prosili za izvozno dovoljenje predmetov, ki so bili nekoc v njihovi lasti. Tudi Bratstvo svetega Andreja, katerega clane je družilo to, da so bili vsi ribici, rojeni v Kopru, je želelo nazaj pripomocke, ki so jim pomagali pri cašcenju tega svetnika. Vcasih so si prosilci, predvsem slovenske narodnosti, premislili in si zaželeli ostati v Jugoslaviji. Takrat so Tajništvo za notranje zadeve okraja Koper s še enim pismom obvestili o svoji novi odlocitvi. K temu je lahko pripomogel pogovor z clanom ZKS, obvezen pogovor z uslužbenci Sekretariata za notranje zadeve LRS, izboljšanje življenjskih razmer, sprememba okolišcin doma in po svetu, o katerih so stalno porocali mediji, ali pa iz raznih drugih razlogov. Tajništvo je ta novi prispevek k prošnji pripelo k ostalim dokumentom, zakljucilo obravnavo tega primera in arhiviralo celotno prošnjo glede na številko dovolilnice, ki je istocasno bila tudi številka prošnje. - »Podpisanadajemnaznanjezgorajnavedenemunaslovu,dasemprejeladovoljenjezaizselitevvItalijo–Trstskupnossvojimmožemhcerkoinsinomprotisvojivolji.Kersemhrvatskegaporekla,seodpovedujememigracijiskupnossvojimaotrokoma.Zgornjinaslovprosim,dapreklicedovoljenjenamojeime.« - »Decembra1954semvložilprošnjozaizselitevvTrst.Prošnjemijebilaodobrenamarca1955.Tamesecsomibiliukinjenipokojninskiprejemkiinotroškedoklade(zadvaotroka).Zaradidružinskihrazmer,predvsempazaradiotrok,kisomladoletni,moramostatitukaj.Potrdiloopreklicupotrebujemzaureditevpokojninskihprejemkovinotroškihdoklad.« - »NameravalsemseizselitiiznašeconeprekotržaškevAvstralijo,vpricakovanjuprošnjesemsipremislil,kajtidobilsemslužbooziromadeloinsepreprical,danimasmisladagremzmojoženoposvetu,kerpravlahkoživimvmojirojstnivasivbližinimojihsorodnikovinprijateljevvmojodomovini.Prosimnaslov,daunicimojoprošnjozdne8.5.1955.« Oblast je takšne prošnje upoštevala in je prekinila postopek za izdajo dovolilnice. Vlagatelji zaradi tega niso imeli nobenih problemov in so normalno nadaljevali s svojim življenjem. Vendar pa se je ta odnos v letu 1956 spremenil in pojavljati se je zacela še ena zvrst pisem, ki je sovpadala z datumom 5. oktober 1956. To je bil namrec zadnji dan, ko je bila izselitev iz Jugoslavije v Italijo možna glede na Londonski memorandum. Vsi tisti, ki so prošnje oddali, pa so si vmes zaradi najrazlicnejših razlogov premislili, so oblasti pismeno prosili, naj njihovo dokumentacijo unicijo, dovolilnico pa razveljavijo. Ce so bile te prošnje na zacetku precej skromne s podatki, saj so bili avtorji mnenja, da bo oblast brez problemov uslišala njihovo prošnjo, se je to naglo spremenilo, ko so ugotovili, da ni tako. Tajništvo za notranje zadeve okraja Koper se je namrec odlocilo, da ne bo vec delalo težav tistim, ki so si želeli oditi, temvec bo pod prste gledalo vsem onim, ki so oddali prošnjo, a so si vseeno zaželeli ostati. Ko se je med prosilci za dovolilnico, ki so se odlocili oditi v Italijo, nato pa so si zaželeli ostati v Jugoslaviji, razvedelo, da so bile nekatere prošnje za preklic zavrnjene, so njihova pisma postala daljša, podrobnejša, osebnejša in bolj proseca, pri sestavljanju pa jim je pomagal odvetnik. Ta pisma so se po navadi zacela z navedbo dejstva, da je spodaj podpisani oddal prošnjo za izselitev v Italijo. Omenjen je tudi datum, da je bilo uradnikom lažje iskati dokumentacijo in dovolilnico. Cimprej je bilo treba poudariti, da nosilec dovolilnice prosi za preklic prošnje, in navesti vzroke in razloge, zaradi katerih se je prosilec odlocil zapustiti Jugoslavijo. -»Zadnjicas,kosoodhajalimojiznanciinprijateljivinozemstvo,sotudimeneprevarili, dasemoddalprošnjozaodhodvTrst.« -»RadipropagandnihbesednavasiinvmestuKopersempredložilprošnjozaizselitev.« -»Prošnjosemvložilzato,kersembiltistegadnemalovinjeninkersemvidel,kolikoljudigre,paješemeneprevzelodabišel.«-»Prošnjosemvložilznamenom,dabiodšelksinuvTrst,zdajpamijesinsporocil,daodpotujevAvstralijotako,danimamtamnikogarinmijeprebivališcenezagotovljeno.«-»Dasemvložilaprošnjozaizselitevstameprevarilamojstric,mojatetaEmilijainmojaprijateljica.«-»Prošnjozaselitevsemvložila,kersemislila,dabomlahkoživelapriteti,kipajesedajodšlavAvstralijo.« -»Prošnjosemvložilazaradidružinskihrazmer,kersenismorazumelidomasstaršiodmoža,skaterimiživimo.Kosemprošnjovložila,jebilzadovoljentudimož,kipasijepremislilinmesedajstalnozajeda,kajsemstorilainnajpreklicem.Poudarjam,dasemjazpripravilamoža,dabisezdružinoizselili,tosemstorilanepremišljeno.« -»Prošnjajebilavloženasstraniženeinsina,nedabijazkajvedelotemu.Kosemzvedel,minibilovšec,asemsesprijaznil.« -»SemporoduSlovenecinšemladclovek,pasemsepustilpregovoritiodnekaterih,kisosežeizselili,tersomeprepricevali,dabomošlivAvstralijo,alikotvidim,jebilatosamoprevara.VecinaodnjihjeostalavTrstuinživotarilabrezcilja.« -»toprošnjosemvložilzadnjidan,zapeljanodpsihoze,kisojoustvarilinekaterimojisosedje,kisožeprejvložiliprošnjezaizselitevvItalijo.Prikazovalisomi,dabomostalsaminpodobno.MojaženaMarijajebilavednonasprotna,dabivložiliprošnjo.Kljubtemusemtostorilbreznjenevednosti,nedabizadevosplohpremislil.« -»Navedenoprošnjosemvložilzaradidružinskihrazmer.VTrstuimamhciEvelino.Njenmožjepijanec,jopretepa,zatosejehotelalocitiinsevrnitivJugoslavijo.Tamkajšnjeoblastipasojidelalezaprekeinvsejekazalo,dabomoralaostativTrstuzmožem.Vtehrazmerahjehciapeliralanameinnaženo,najsešemidvaizselivavTrst,danebibilasamavTrstuzmožem,kijobrutalnopretepa.« Nato pa je prišel del, v katerem je bili treba priznati svojo zmoto in opisati razmere, ki so pripeljale do tega, da si je prosilec premislil. Tega so se lotili takole: -»Kmalupoodhoduostalihsemobžalovalsvojenepremišljenodejanje.« -»Mojsinjemutastinnepismen,dajevložilprošnjosogapregovorilidrugi.« -»Sedajsemsipremislil,to(mojaodlocitev)nibilopravilno,tudistarši,kisobetežni,someprosili,najostaneminjihvzdržujem,pašeporocilsemse,aženanebimoglazraven,kernimadovolilnice.« -»Medtemjehcidobiladovoljenjezalocitev,selocilainItalijanskeoblastisojidovolileizselitevvJugoslavijo.TakojsemšelnaOkrajniljudskiodbor.« -»Otem,dasemoddalaprošnjonisemobvestilasvojihstaršev,kopasemjimkasnejepovedala,sosezelojeziliinnarocili,najprošnjotakojustavim.Želimostatidomapristarših.« -»TetajeodšlavAvstralijo,takodanebiimelakježiveti.Zatoprosim,dasemiprošnjaanulira.«-»Sedajsmosedomasporazumeli,dabomoskupnodelaliinživeliinsenemislimovecizseliti,zatopreklicujemovloženoprošnjo.« -»Ženainsin,kistavložilaprošnjo,stasipopogovoruzmanopremislilainzdajbivsiradiživelivJugoslaviji.TudisinMarjan,kiživiinštudiravLjubljaniprosi,dagazbrišejozdovolilnice.« -»Odlocilsemse,daostanemnasvojikmetijiinseposvetimpoljedelstvuinskrbnemugospodarjenju.Zagotavljam,dabomdoberdržavljansocialisticneJugoslavije.Anulirajtemiprošnjo.« -»Odkarjemojaženaizvedela,dasemvložilprošnjo,stalnojokainpravi,dasevnobenemprimeruneboselilaterdaboostalatunegledenato,cesebomjazmoralizseliti.Prosim,dabinaslov(OLOKoper)upošteval,dasemnapravilprošnjoskrajnonepremišljeno,daneodražapravevolje,kersemtonapravilpodtujimvplivomindahocemnavsaknacinostatitukaj,terdazaradimojeganepremišljenegakorakanemoretrpetimojažena,kibiostalatukaj,cebisejazmoralseliti.« Na koncu so vsi zaprosili OLO Koper za razumevanje in za preklic prošnje. Vendar so odgovorni v Tajništvu za notranje zadeve le redkim ugodili. Vecina se je morala vseeno izseliti in tem so tudi podaljšali rok za odhod, ki je vcasih potekal tudi v spremstvu milice. Zakaj se je oblast odlocila za ta korak? V primeru mladega dekleta, ki je želelo oditi brez privoljenja staršev, pa si je nato premislila, je Tajništvo pod njeno prošnjo zapisalo: »neugodisenjeniprošnjizapreklic,kerjepoliticnopasivna,kerpropagirazapadnoživljenjeinkersiševednoželioditi.Tudistaršisopoliticnopasivniinseradiukvarjajostihotapstvom.Ocestremizalažjimzaslužkom.« PREMOŽENJE Londonska spomenica o sporazumu je vsem tistim, ki so si z njeno pomocjo želeli oditi v Italijo, dovoljevala izvoz premicnin in denarja brez placila carin. Po sporazumu med Jugoslavijo in Italijo o prenosu premicnin bi moralo biti dovoljeno odnesti vse premicnine, ki so jih ljudje zakonito pridobili: 1. osebna prtljaga (belo perilo, obleka, krzno, porocna obleka); 2. osebni in družinski dokumenti; 3. pohištvo privatnih hiš (tudi srebrnina, odeje); 4. nakit in zlati predmeti za osebno uporabo, zlati predmeti za družinske potrebe; 5. predmeti osebne in domace uporabe (fotografski aparati, daljnogledi, gramofoni, šivalni stroji, domaci elektricni aparati, peci, gorilniki na plin, oglje, petrolej, drva ali elektriko); 6. razne zbirke (numizmaticne, filatelisticne, naravne); 7. umetnine in umetniške zbirke, arheološki predmeti; 8. pohištvo privatnih uradov in profesionalnih ordinacij; 9. radio - aparati, radio - gramofoni, klavirji; 10. harmonike in druga glasbila; 11. lovske puške; 12. bicikli in tricikli; 13. privatne knjižnice in arhivi; 14. motorji s prikolicami ali brez njih, avtomobili, kocije; 15. domace živali in perutnina (psi, perutnina, zajci); 16. zaloge, ki ne presegajo normalnih domacih zalog; 17. predmeti, instrumenti in orodje za obrt, poklic ali opravilo, ki jih »optant« redno izvaja, rocni, gnani z nogo ali motorjem (kirurški, radiotehnicni, opticni instrumenti), glasbila, aparati za merjenje, tehtnice, blagajne, »ekspress mašine za kavo«, mašine za sladoled, stroji za oblanje, vrtanje, piljenje, naprave za pletenje mrež in ostali ribiški pribor, sodi, rocno kmecko orodje, preša za vino in olje; 18. kamioni, »avtofurgoni«, »avtovozovi«; 19. barke na vesla, jadra ali motor, ribiške barke na jadra ali motor, barke in ladje za zabavo; 20. živina; 21. vozovi, ki jih vlece živina; 22. vrednostni papirji, delnice in obveznice, ki jih je izdala država, provinca, obcine ali privatna društva države, iz katere se oseba seli, vkljucno s hranilnimi knjižicami, poštnimi boni itd.54 AS, fond 1931, RSNZ, MNZ, t. e. 1445, Popis dokumentov STO 1947–67, str. 5. Kmetom je bilo dovoljeno izvoziti enoletno normalno hišno zalogo živil, delavcem in uradnikom pa zalogo za nekaj tednov.55 Ker se je Jugoslavija tedaj nahajala v hudi gospodarski krizi, je njena vlada narocila carini, da zaradi pomanjkanja dolocenih živil prepove ali omeji njihov izvoz v tujino. V praksi tako migranti s seboj niso mogli odnesti vsega, kar so si želeli. Predvsem so na carini crtali meso, mašcobo, sladkor in alkohol. Tako je lahko nosilec zacasne dovolilnice za prehod preko meje s seboj odnesel le 5 kg sladkorja, 1 cel pršut, od 5 do 10 kokoši, 5 litrov olja, 2 litra žganja, okoli 10 litrov vina, 2 kilograma šunke, 10 konzerv rib, 20 jajc, 3 litre likerja, od 20 do 50 kilogramov krompirja in okoli 2 kilograma mesa. Dovoljeno je bilo odnesti le 10 škatlic cigaret. Kaj pa so smeli odnesti s seboj? To se je razlikovalo od posameznika do posameznika. Bilo je povezano z njihovimi poklici, življenjskimi potmi, sreco in nesreco, sposobnostmi ter številnimi drugimi dejavniki, ki sestavljajo clovekovo življenje. Bilo je tudi odvisno od casa, ki so ga imeli na voljo za izbiro, pripravo in pakiranje svoje lastnine. Nekateri so namrec imeli za vse dovolj casa in so se temeljito pripravili, druge pa je presenetil kratki rok izdaje dovolilnice in še krajši rok odhoda ter so nato hitro naložili svoje prevozno sredstvo, cesar pa se ni dalo vec naložiti, so prodali. Seveda so vsi brez izjeme skušali s seboj odnesti cimvec, ce že ne v premicninah, pa v denarju. Od premicnin so ljudje s seboj v Italijo odnesli: kompletno opremo spalnic s posteljami, posteljicami, posteljnimi vložki (madraci) in posteljnimi vzmetmi vred, posteljne mreže, stole, blazine, omare, odeje, nocne omarice, psihe, slike, ure, budilke, vitrine, pernice, prekrivala, ogledala, preproge, zavese in lestence. Ker so v spalnicah imeli tudi odeje in obleke, so spadali zraven tudi kovcki oziroma zaboji z letnimi, zimskimi in delovnimi oblacili ter zaboji z najrazlicnejšim belim perilom, od spodnjega od posteljnega. Tudi cevlji so po navadi dobili svoj zaboj. Iz dnevnih sob so pobrali radioaparate, telefone, ure, klavirje, gramofone s plošcami, vaze, omare, ogledala, divane, mize, komode, stole, fotelje, ležalnike, slike, fotografije, kipe, albume, lestence, elektricne ventilatorje, puncke za igranje, lesene konjicke, knjige, rože, ptice in njihove kletke, razpela, okrase za novoletno jelko in še kaj. V kuhinjah so v tistem casu poleg elektricnega ali špiritnega kuhalnika in štedilnika na drva, omar, mize, stolov, posode, pribora in krožnikov uporabljali še cinaste in lesene škafe, bakrene kotle, deske za testo, deske za testenine, vedra, vrce, tehtnice, stroje za mletje mesa in muholovce. Seveda je bilo treba vzeti tudi drva za kuho in gretje. V jedilnicah je bilo ponekod mogoce najti srebrne servise, kristalne kozarce, svecnike, vezene prte in fine porcelanaste krožnike. Iz kopalnic so vzeli kadi, školjke, umivalnike, škafe za kopanje otrok, elektricne in mehanske grelce za vodo, omare, ogledala, luci, ker pa so te prostore uporabljali tudi za pranje perila, so s seboj odnesli tudi pralne deske, škafe za namakanje, milo 55 Maruška Zagradnik, Optiranje in izseljevanje, v: ZbornikPrimorske–50let,ur. Slobodan Valentincic, Koper: Primorske novice, 1997, str. 60–64. ter likalnike na elektriko ali plin, nekateri pa so še vedno prisegali na likalnike na premog. Zraven so šle seveda tudi vrvi za sušenje perila in klincki za pripenjanje. Vsi ljudje, ki so odhajali, so s seboj vzeli tudi orodje svojega poklica. To naj bi jim pomagalo pri opravljanju svoje dejavnosti v državi, ki naj bi postala njihova nova domovina. Kmetje so s seboj jemali kompletno opremo za obdelovanje zemlje in zaboje kmeckega orodja, nekateri so se odlocili odnesti tudi okvirje in steklo za toplo gredo, seveda pa niso pozabili tudi na semena. Ce so se ukvarjali z vinogradništvom, so odnesli tudi brente, škafe, preše, sode, steklenice, damidžane,56 cevi, rovnice, lopate, razpršila za žveplo, razpršila za modro galico, navadno in bodeco žico, pletenke, steklenice, svežnje vrbovih vej, tramove, samokolnice in crpalke. Ribici so poleg svoje barke vzeli še mreže, jadra, vrvi s trnki, kompase, vesla, rezervni motor, orodje za popravila na barki, zaboje za shranjevanje ulova, zalogo nafte in ribiško obleko. Kovaci so s seboj vzeli kladiva, nakovala, kalupe, kose železa, mehove, drva, barve in ostala orodja. Šoferji, mehaniki in elektricarji so jemali predvsem orodje za popravila, razne žice, merilce in podobno. Tudi zidarji so potrebovali zidarsko orodje in materiale, gospodinje niso pozabile na svoje šivalne stroje. Duhovniki niso mogli zapustiti svoje fare brez razpel, klecalnikov, obrednih oblacil, kelihov, oltarja, kipcev, mašnega vina, svete vode, hostje, nabožnih slik in literature ter pisalnega pribora. Zasebni zdravniki so naložili svoje kompletne ambulante z operacijskimi mizami, kirurškimi inštrumenti, sanitarnim materialom in znanstveno literaturo. Iz cakalnic so vzeli cakalne klopi in fotelje, obešalnike za plašce in klobuke, mizice in predpražnik. Nekateri so imeli tudi aparate za okulistiko ali pa zobozdravniške stole. Za razne analize so potrebovali še centrifuge, mikroskope, kvarcne luci z akumulatorji, sanitarne inštrumente, posodice z reagenti, epruvete in gorilnike. S seboj so vzeli tudi sanitarno korespondenco ter podatke o bolnikih. Fotografi, pa tudi ostali ljudje, so dostikrat posedovali fotografske aparate, stojala zanje, preparate za izdelavo slik, albume in cele zaboje fotografij. Lekarnarji so s seboj vzeli farmacevtsko orodje, škatle s sestavinami za pripravo farmacevtskih preparatov, najrazlicnejše steklenicke, posode, krožnike, tehtnice za natancno tehtanje ter številna že pripravljena zdravila. Pozabili niso niti na notranjo opremo svojih lekarn, tako da so odnašali vitrine, blagajne, znanstveno literaturo, marmornate mize za pripravo zdravil, prodajne pulte, uokvirjene diplome in druga priznanja ter cakalne stole. Inženirji so poleg pohištva, oblek in hrane s seboj po navadi jemali predvsem svoje knjige. Ker je bilo treba tudi te pregledati, je Tajništvo za notranje zadeve formiralo posebno komisijo iz uslužbencev Okrajnega muzeja v Kopru. Ti so sestavili sezname knjig, ki jih je nato lastnik lahko vzel s seboj. Ker so imeli nekateri inženirji obsežne knjižnice, komisiji vcasih ni uspelo pravocasno pregledati vse literature, zato so morale oblasti prosilcu za nekaj casa preložiti odhod v Italijo. Bogatejši sloji mestnega prebivalstva so s seboj želeli odnesti luksuzne predmete iz svojih stanovanj. Tako so odnesli ogledala, španske stene, omare za kristal, porcelan, klecalnike, razpela, kipe, stenske ure, akvarij za ribice, slike, svecnike, 56 Velika steklena posoda za vino. stenske, talne, priposteljne tepihe, spominske sablje, okrasne miniaturne ladje, star denar, rabljene znamke, razglednice, dežnike, sencnike, palice, klobuke, cipke, cevlje, rokavice, obleke, keramike, božicno drevesce, jaslice s svetimi tremi kralji, pastircki, malim Kristusom in njegovo družino, pribor za pletenje, knjige, rokopise in druge dokumente ter cel kup posteljnine in blaga. Tudi razna zdravila niso pozabili. Veliko ljudi v Koprskem okraju je igralo na razlicne inštrumente. Ko je prišel cas odhoda, se niso mogli lociti od njih. Tako so v Italijo romali klavirji, kitare, mandoline, violine, trobente, klarineti, tromboni, harmonike in bobni. Tudi nekaj športne opreme je mogoce najti v seznamih premoženja, recimo smuci, sani, žoge, boksarske rokavice, drsalke, puško za podvodni ribolov, ribiške palice in dirkalna kolesa. Nekdo je s seboj vzel tudi masažno mizo in masažni stroj. Kaj pa hrana? Ta je sestavljala najvecji del seznama, bila je zelo natancno stehtana in dokumentirana. Ce si za zacetek ogledamo še žive živali, ki so jih lahko odpeljali s seboj in jih uporabili bodisi kot vlecne živali, bodisi kasneje kot prehrano v sili ali pa kot sredstvo za prodajo, vidimo, da so v poštev prišli konji, osli, mule, biki, voli, krave, teleta, prašici, zajci, purani, kokoši in pišcanci. Odpotovali so tudi psi in macke. Za njih je bilo treba preskrbeti hrano, krmo, seno in semena. V zalogah živil najdemo šunko, pršut, panceto, mast, slanino, olje, klobase, domaco salamo, ogrsko salamo, svinjino, govedino, maslo, kokošja jajca, ribje konzerve, makarone, sladkor, med, piškote, cokolado, marmelado, pšenicno in koruzno moko. Kar se tice zelenjave, se je dosti ljudi odlocilo s seboj odnesti cebulo, cesen, olive, krompir, fižol, grah, koruzo, otrobe, paradižnike, od sadja pa so izbrali jabolka, hruške, slive, grozdje, mandeljne, orehe in lešnike. Med pijaco je prevladovalo vino, žganje in likerji so tešili žejo vseh tistih, ki so si zaželeli kaj mocnejšega, kompot in mineralna voda pa sta bila na voljo otrokom in tistim z obcutljivim želodcem. Vse svoje premoženje so naložili na najrazlicnejša prevozna sredstva, ki so jih bodisi posedovali ali pa so si jih izposodili od privatnikov ali zadrug. Predvsem so bili to vozovi, kamioni in barke, nekaj je šlo tudi na avtomobile, motorje, vespe in lambrete, nekateri so si pomagali s kolesi. STATISTIKA57 V vrstah pred obcinskimi zgradbami istrskih mest in vasi so ljudje udejanjali naslednji korak z izpolnitvijo obrazcev, ki so bili potrebni za pridobitev najpomembnejšega dokumenta, dovolilnice za odhod prek meje. Med njimi so bili prebivalci obcin Koper, Izola, Piran, Portorož, Secovlje, Šmarje, Marezige in Dekani, ki so po osmem clenu Londonskega memoranduma zase in za svoje družine vložili prošnje ter dokumente za pridobitev dovolilnic za odhod iz Jugoslavije in jih tudi dobili. Na ta nacin so postali nosilci dovolilnic, njihovi osebni podatki pa so postali predmet racunalniške obdelave in statisticne analize. Podatki o nosilcu dovolilnice, njegovi družini in sorodstvu so zbrani v vec med seboj povezanih sklopih. Ker je bilo najvec podatkov na voljo prav o nosilcih dovolilnic, so ti sestavljali prve tri sklope: 1. v prvi sklop spadajo osebni podatki nosilca dovolilnice: ime, priimek, datum in kraj rojstva, spol, narodnost, obcevalni jezik, kraj in obcina bivanja; 2. v drugi sklop sodijo podatki o selitvi: razlog selitve in cas selitve; 3. tretji sklop vsebuje podatke o poklicu, zaposlitvi in premoženju; 4. v cetrti sklop sodijo podatki o imenih, priimkih in rojstnih datumih družinskih clanov ali sorodstva. Za dovolilnico je zaprosilo 4247 ljudi iz osmih obcin, ki so s tem postali nosilci dovolilnic. S seboj so želeli odpeljati 6017 družinskih clanov in sorodnikov. S pomocjo dovolilnic za odhod naj bi skupaj tako odšlo 10.264 ljudi. Ob natancnejšem ogledu števila nosilcev družinskih clanov in sorodnikov glede na kraje bivanja se izkaže, da je za dovolilnico zaprosilo najvec ljudi iz obalnih mest, in sicer iz Kopra, sledila je Izola, nato Piran. Tudi Portorož in Secovlje sta prehitela zaledne obcine, med katerimi so prevladovale Šmarje pred Dekani in Marezigami. Glej tabelo 7. Razdelitev prosilcev za dovolilnice glede na nacionalnost je po pricakovanjih pokazala, da so med njimi prevladovali Italijani. Vec kot pol manj je bilo Slovencev, Hrvatov pa je bilo najmanj, kot je to razvidno iz razpredelnice 8. Ker so nosilci dovolilnic s seboj želeli odpeljati tudi clane svoje družine in sorodstva, se je preko njihovih seznamov videlo, kako velike so bile družine oz. koliko clanov so štele. Tako sta dva nosilca s seboj želela odpeljati 10 družinskih clanov, trije 9, eden 8 itd. Kar 1017 nosilcev se je s seboj namenilo odpeljati le po enega družinskega clana oziroma sorodnika, najvec ljudi je želelo odpotovati samih, in sicer 1476. Razpredelnica 9. 57 Vsi podatki so vzeti iz fonda št. 24, Tajništvo za notranje zadeve Okraja Koper, Pokrajinski arhiv Koper. ODPADNIKI Kot je za migracije znacilno, si je nekaj nosilcev dovolilnic zaradi najrazlicnejših osebnih in družinskih razlogov premislilo, ali pa so jim odhod v Italijo preprecili drugi dejavniki. Trije ljudje so med cakanjem na dovolilnico umrli, ena oseba pa je storila samomor. Nekateri so sklenili ostati doma in so v pismih oblastem opravicevali svojo prenagljeno odlocitev. Enajstim se je zdelo cakanje predolgo, izid pa nejasen, zato so se odlocili pobegniti. S tem so izgubili pravico, da s seboj odnesejo svoje premicnine, zaradi nelegalnega prehoda meje pa so tvegali tudi 8 mesecev zapora. Tretji pa so se že nahajali v Trstu in so želeli izvoziti le svoje premoženje. Vseh nosilcev, ki so na ta nacin izstopili iz vrtiljaka migracije, je bilo 87, s seboj pa naj bi odpeljali 21 družinskih clanov in sorodnikov. TRDNO PREPRICANI Iz Okraja Koper je tako s pomocjo dovolilnic za izselitev odšlo 10.156 ljudi, od tega 4160 nosilcev dovolilnic in 5996 družinskih clanov. Italijanov je odšlo 7026, med njimi jih je 60 govorilo tudi slovensko. Slovencev, ki so se odlocili za odhod, je bilo 2992, kar 1056 jih je govorilo tudi italijansko. Italijanski jezik je govorilo tudi 118 od 138 Hrvatov. Vseh moških je bilo 4816, žensk pa 5340. Med njimi je bilo 3020 nosilcev dovolilnic in 1796 družinskih clanov ter 1140 nosilk dovolilnic in 4200 družinskih clanic. Slika 2 prikazuje primerjavo dinamik njihovih odhodov iz obcin Okraja Koper. POSAMEZNIK V okviru hude migracijske krize je iz Okraja Koper v nekaj vec kot dveh letih odšlo 10.156 ljudi, ki so preko svojih odlocitev in akcije oblikovali ta izselitveni tok. Migranti so aktivno sprejemali odlocitve o tem, zakaj se bodo odselili, kdaj in kako bodo to naredili in kam bodo odšli. Njihovi razlogi so se razlikovali od cloveka do cloveka, a so vplivali na celo paleto dejavnikov, ki so oblikovali migracijo. Prvi tak vpliv se vidi v dinamiki odhodov glede na mesece odhoda. Niso namrec vsi ljudje odšli takoj, kot bi to predvidevali glede na pritiske, ki naj bi jih doživeli. Kot je razvidno iz slike 3, se je odhajanje vleklo skoraj dve leti, odhodi so potekali v valovih, z vzponi in padci. Za to je bila prav gotovo kriva cela vrsta najrazlicnejših dejavnikov, ki so vplivali na posameznikovo odlocitev. Ce se podrobneje posvetimo številkam, lahko znotraj na videz enotnega migracijskega toka spremljamo posamezne izselitvene valove, ki prav gotovo podcrtujejo, kako razlicno so se formirale odlocitve o casu odhoda. Tako se iz grafa razbere, da se je izseljevanje, ki ga lahko imamo za množicno, zacelo marca leta 1955 in se nadaljevalo cez celo pomlad in poletje. Jeseni je število izselitev nekoliko padlo, sledil pa je mesec november 1955, ko je odšlo najvec ljudi. Takrat so se namrec sprostile omejitve, ki so ljudem slovenske narodnosti oteževale odhod v Italijo. Vsem, ki so jim prošnjo do tedaj zavracali, so jim v tem in naslednjih dveh mesecih ugodili. Zadnji velik val je sledil v prvih treh mesecih leta 1956, nato je število izselitev naglo padlo. Po juliju 1956 je odšlo le 37, v letu 1957 le še 8 izseljencev. Tudi obcevalni jezik je bil eden pomembnih posebnosti, ki so oznacevale posameznika, živecega na vecetnicnem podrocju Okraja Koper. Medtem ko je narodnost na osnovi uradnih dokumentov in pregleda stanja na terenu dolocil maticar, se je obcevalni jezik vcasih razlikoval. Ker je bilo to ozemlje vec kot 20 let pod Italijo, se je vecina Slovencev znala sporazumevati v obeh jezikih, številni pa so govorili le še italijansko. Tudi pri Hrvatih se je dogajalo podobno, zelo redki pa so bili Italijani, ki so govorili oba jezika ali le slovensko. Narodnost in jezik družinskih clanov ter sorodstva sta se dolocala glede nosilca dovolilnice. Ta razmerja se lahko razberejo v sliki 4. Starostna sestava je prav tako važen podatek, ki govori o povprecni starosti odhajajocih pri odhodu. Število nosilcev dovolilnic, rojenih po letu 1933, z vsakim naslednjim letom rojstva naglo upada, medtem ko je pri družinskih clanih ravno obratno. Kot se to lahko vidi iz slike 5, je ociten tudi upad rojstev med prvo svetovno vojno, ni pa opazen upad rojstev med drugo svetovno vojno. Za posameznika je znacilen tudi kraj rojstva. Nekateri so se namrec že selili in jim je izselitev iz Okraja Koper pomenila le še en korak v njihovi migrantski zgodovini. Prav tako so važni tudi podatki, ali je šlo za priseljevanje iz notranjosti Istre, premikanje med mesti, ali pa za priselitev iz Italije. Drugi so se selili prvic, s tem pa je bila povezana tudi vecja navezanost na domaci kraj in strah pred migracijo. Najpogostejše kraje rojstva najdemo v tabeli 10. DRUŽINE, GOSPODINJSTVA, BRATOVŠCINE IN ŠIRŠE SKUPNOSTI Družina in gospodinjstvo sta v Istri prav gotovo predstavljala okvir, znotraj katerega so se sprejemale odlocitve o migraciji. To dokazujejo nosilci dovolilnic, ki so med razlogi za izselitev pogosto omenjali probleme znotraj družine in druge družinske povezave. Vendar pa je nanje vplivala tudi širša skupnost, kot recimo verske bratovšcine, mestne cetrti in mesta sama. Nosilci dovolilnic so se lahko iz Okraja Koper izselili sami, imeli pa so tudi možnost, da s seboj vzamejo svojo družino ali odidejo v krogu gospodinjstva, ki so mu pripadali. Razlika med družino in gospodinjstvom je sledeca: v družino so spadali nosilec dovolilnice, njegov zakonski partner, ce ga je imel, in njuni otroci. V gospodinjstvo se je poleg družine vkljucilo tudi ožje in širše sorodstvo. Ljudi, ki so se izselili sami, je bilo 1401. V razpredelnici 11 so razdeljeni glede na narodnost in kraj bivanja. Najvec nosilcev dovolilnic je odšlo s svojimi družinami. Vsega skupaj je Okraj Koper, kot lahko vidimo v tabeli 12, zapustilo 2294 družin. Ta podatek prav gotovo kaže na pomembnost družine na podrocju in dokazuje, da je družina res eden od najpomembnejših okvirov, znotraj katerega se sprejemajo odlocitve o migraciji. Odšlo je tudi 465 gospodinjstev – glej tabelo 13. Predvsem v obalnih mestih so se ljudje združevali tudi v obliki verskih bratovšcin. V casu po letu 1945 je v Kopru delovalo šest takšnih skupnosti: Bratovšcina svetega zakramenta, Bratovšcina svetega Antona Padovanskega, Bratovšcina svetega Andreja apostola, Bratovšcina brezmadežnega spocetja, Bratovšcina Svetega križa in Bratovšcina žalostne matere božje.58 Na žalost ni veliko podatkov o tem, kako so bratovšcine vplivale na svoje clane glede odlocitev o selitvi, vendar se je v vecini primerov clanstvo po prihodu v Trst in njegovo okolico ponovno zbralo ter nadaljevalo s svojimi aktivnostmi. Te so bile še naprej povezane s krajem odhoda. Bratovšcina svetega Andreja, v kateri so se zbirali predvsem ribici, je namrec nove oblasti Okraja Koper oktobra 1955 prosila, da ji dovolijo izvoz njenega premoženja. Le to si lahko najbolje ogledamo na sliki 14. Z zadnjim clanom bratovšcine, ki je takrat odhajal iz Kopra, naj bi tako v Italijo romali tudi njihovo razpelo, kipi apostolov, številni prapori, molilniki, svecniki, pokrivala, pasovi, zastavice ipd. Številni clani so še vedno živeli raztreseni po begunskih taborišcih, ribiških naseljih in hotelih, vseeno pa so se zbrali, da bi podpisali prošnjo, kar kaže na njihove mocne vezi. Mesta so služila kot širše skupnosti, kjer so se oblikovale številne pomembne odlocitve, tudi o tem, kdo bo ostal in kdo bo odšel. Mnenja so se oblikovala na 58 Giollo Riccioti, SanNazario,ProtovescovoePatronodiCapodistria, Trieste: Tipografia Gaetano Coana, 1969. razlicnih javnih prostorih, kot so trgi, taverne, pomoli, ulice itd. Pri njihovem oblikovanju so sodelovali prakticno vsi njihovi prebivalci, ce ne aktivno, pa vsaj kot prenašalci novic in govoric. Prebivalci mest so se odlocali v podobnem okolju, skupaj cakali v vrstah na obcini, se pripravljali na odhod in izkorišcali podobne migracijske mreže. Ko so se naselili, so veckrat skušali ostati skupaj in si med seboj pomagati. Da bi se zajelo cimvec informacij o mestih, vpletenih v migracijo iz Okraja Koper, se je skušalo sestaviti glavne karakteristike posameznih mest in ljudi, ki so se iz njih selili. Tako slike od 6 do 13 kažejo dinamiko odhodov iz posameznih mest. Ta se od mesta do mesta razlikuje, in to zaradi najrazlicnejših razlogov, ki jih je le težko ugotoviti. Dinamika dokazuje, da so mesta funkcionirala kot širša skupnost pri migraciji, saj so ustvarjala svoj lastni migracijski tok, ki se je nato združil z ostalimi. Zanimivi so tudi najpogostejši priimki v posameznih mestih, ki jih spremljamo v tabelah 14 in 15. Nekdanji prebivalci teh mest so se namrec v naslednjih letih v Trstu pritoževali, da »se danes ne da vec govoriti o tem, da v Istri živi italijanska skupnost, saj se najde le še pešcico ljudi, ki imajo tipicne koprske (istrske) priimke.«59 Primerjave med mesti govorijo o pomembnosti širših skupnosti pri migraciji in njihovem vplivu na odlocanje ožjih skupnosti, kot so družine in gospodinjstva. 59 Pamela Ballinger, Historyinexile.MemoryandIdentityattheBordersoftheBalkans, Princeton: Princeton University Press, 2003, str. 204. MIGRANTSKE MREŽE Najvec ljudi je ne glede na narodnost kot razlog za svojo izselitev navedlo prav migrantske mreže, kot je to razvidno iz tabele 16. Obrnili so se na najrazlicnejše sorodnike, ki so živeli predvsem v Trstu, pa tudi drugod po Italiji in v svetu. Kot je ugotavljal Okrajni komite Zveze komunistov Slovenije Koper, so v Okraju Koper »vsi po Trstu intenzivno iskali strice in tete, da bi se preselili tja.«60 Migrantske mreže so ocitno dobro opravljale svoje delo, kar je prav gotovo rezultat njihovega dolgoletnega razvoja in intenzivne uporabe. Ljudje so bili seznanjeni z nacinom uporabe in se zavedali njihove vloge pri zmanjševanju tveganja, stresa in cene izselitve. DEJAVNIKI ODBOJNOSTI IN PRIVLACNOSTI Prebivalce, ki so želeli zapustiti bivšo cono B STO, so odbijali mnogi dejavniki, kot so brezposelnost, nizke place, neperspektivnost ali napetosti v družini zaradi premajhnih posestev. Na drugo stran meje so jih privlacevali najrazlicnejši dejavniki. V prvi vrsti jih je tja vabilo delo, takoj nato je bilo na vrsti zdravje, denar od pokojnin in izobrazba. Razlogi v vecini primerov niso vezani na nacionalnost in nekatere si lahko ogledamo v tabeli 17. Podatki, ki so bili na voljo v bazi podatkov, govorijo tudi o tistih prebivalcih Okraja Koper, ki niso imeli zaposlitve. Kar se tice brezposelnosti glede na narodnost, je bilo brez dela 17 Hrvatic in 6 Hrvatov. Slovenk je bilo brezposelnih 299, med Slovenci pa jih ni našlo zaposlitve 129. Med Italijani je bilo brezposelnih 511 žensk in 288 moških. Na voljo je tudi nekaj podatkov o premoženju odhajajocih. Hrvatov brez premoženja je bilo 49, dva sta imela hišo, štirje pa zemljo. Zemljo in hišo so imeli štirje. Italijanov brez nepremicnin je bilo 2094. Hišo jih je posedovalo 182, zemljo pa 107. Hišo in zemljo je imelo 399 ljudi. Tudi med Slovenci so prevladovali tisti nosilci dovolilnic, ki niso imeli nicesar. Takšnih je bilo 980. Le 53 jih je imelo hišo, 62 zemljo, 233 pa hišo in zemljo. Poklici v povezavi z narodnostjo so zadnja tocka, ki skuša odkriti specificnost posameznih dejavnikov odbijanja in privlacevanja. Skoznje se odkriva socialna in nacionalna slika, izpostavljajo se statusi in vloge ljudi. Še bolj važno pa je, da predstavljajo kapital, ki ga izseljenec lahko ponudi trgu delovne sile v državi, kamor odhaja. So neke vrste investicija v prihodnost in garant vecjega blagostanja. Tabeli 18 in 19 kažeta najpogostejše poklice po obcinah. 60 Jure Gombac, Sociološki vidiki migracij na slovensko italijanski meji po drugi svetovni vojni, magistrsko delo, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2001. MIGRACIJSKI REŽIM Med razlogi za izseljevanje so bili tudi taki, ki bi jih lahko obravnavali kot rezultat pritiskov držav, vpletenih v migracijski sistem. Pojavljale so se kritike nekaterih ukrepov ljudske oblasti. Ena od teh je tudi gradnja letališca, kjer so zemljišca lastnikom preprosto odvzeli.61 Vseeno kritik ni bilo veliko, saj so se prosilci za dovolilnice bali, da bo njihova prošnja zavrnjena, ce bodo prevec iskreni. Nekatere kritike lahko najdemo v tabeli 20. MAKROPOLITICNA EKONOMIJA Ljudje, ki so se odlocili za izselitev iz Okraja Koper, so se v vecini primerov želeli ustaviti in naseliti v Trstu z upanjem v srcu, da se bodo cimprej vrnili. Nekateri so se želeli vkljuciti v velike migracijske sisteme, ki naj bi jih odpeljali dalec v svet. Veliko je bilo tudi pomoršcakov, ki jim je vkrcanje v Trstu pravzaprav pomenilo odhod na delo. Pri nekaterih je šlo le za radovednost, drugi so potovali s pomocjo povezav, ki so med državami nastale zaradi zadovoljitve potreb po delovni sili. Odhajajoci so s svojimi odgovori in priporocilnimi pismi izražali tudi željo po vkljucevanju v velike migracijske sisteme. Vodili so jih na skoraj vse celine, najveckrat v obe Ameriki. Veckrat jim je izvedba uspela s pomocjo migracijskih mrež, lahko pa so se poslužili tudi pomoci mednarodnih organizacij za pomoc beguncem, kot so bile recimo IRO, CIME in Catholic Relief Services. Vendar so morali izpolnjevati dolocene zdravstvene, fizicne in psihicne kriterije, niso smeli biti clani fašisticnih, socialisticnih ali komunisticnih strank, cakal pa jih je tudi preizkus obvladovanja poklica, ki so ga želeli opravljati v novi državi.62 Vkljucevanje v velike migracijske sisteme je potekalo s pomocjo razlicnih prevoznih sredstev, najveckrat z ladjami in vlaki. Veliko ljudi ni nikoli prispelo na cilj, saj se je marsikje zataknilo pri denarju ali raznih dovoljenjih. Razpredelnici 21 in 22 opozarjata na ta aspekt izseljevanja. 61 Isto. 62 Francesco Fait,L‘emigrazionegiulianainAustralia(1954-1961), Udine: ERMI-Ente Regionale per i problemi dei Migranti, 1999. 126 ZAKLJUCEK Raziskava migracij iz severozahodnega dela Istrskega polotoka, vecetnicnega obmejnega prostora na severu Jadrana, v obdobju neposredno pred Londonskim memorandumom 5. oktobra 1954 in po njem, je imela vec ciljev. S pomocjo razlicnih pristopov, utemeljenih v številnih interdisciplinarnih teorijah o mednarodnih migracijah, sem želel izpostaviti dejavnike, ki bi to dogajanje lahko razložili kot dinamicen proces razvijajocih se odnosov med vsemi vpletenimi državami. Na ta nacin bi se lahko raziskovalno delo osredotocilo na gibanje prebivalstva, upoštevajoc spreminjajoce se politicno, socialno in ekonomsko stanje skozi prostor in cas. Glavna znacilnost tega dela je bilo iskanje povezav med državami, ki so že prej, še bolj pa skozi samo migracijo, spletle številne specificne vezi. Njihovo poznavanje bi prav tako pripomoglo k boljšemu razumevanju migracije kot povezovalnega dejavnika med razlicnimi prostori ne glede na to, za kakšno vrsto migracije je pravzaprav šlo. Da bi takšen projekt uspel, je moral stati na trdnih temeljih, saj so se na poti k zastavljenim ciljem že na samem zacetku poleg že znanih problemov zaceli pojavljati novi. Najprej se je bilo treba seznaniti z literaturo, ki se je pojavila na temo izseljevanja prebivalcev Dalmacije, Reke in Istre iz Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Najvec je bilo, razumljivo, napisanega v Italiji, kjer so literaturo o tej migraciji kronološko razdelili na »militantne, tradicionalne in levicarske rekonstrukcije« ter na »novo zgodovinopisje«.1 Slovensko zgodovinopisje je dolgo casa odlašalo s preucevanjem tega dela slovenske zgodovine, saj bi »s temeljito analizo dogodkov ogrozilo številne interpretacije druge svetovne vojne in povojnega obdobja, kjer je bilo dolgo casa zasidrano, zato naj se še ne bi uspelo vkljuciti v preucevanje tega izseljevanja.«2 Vseeno pa je v zadnjih letih nastalo kar nekaj študij, ki so storile korak naprej. S pomocjo dodatne literature iz Hrvaške, Nemcije, ZDA in Avstralije se je tako oblikoval prvi temelj. Drugi temelj je predstavljala racunalniška obdelava arhivskega gradiva iz Pokrajinskega arhiva Koper, ki v svojih depojih hrani dokumente Tajništva za Federica Fabrizzi, Esodi e storiografia, v: SpostamentidipopolazioneetransferimentisocialinellaProvinciadiTriesteenelDistrettodiCapodistrianelSecondoDopoguerra, ur. Carlo Donati, Opicina-Trieste: Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Direzione Regionale Affari Europei, 2001, str. 15–42. notranje zadeve Okraja Koper. S pomocjo popisa in analize dokumentov za pridobitev dovolilnice za izselitev v Italijo je nastala baza podatkov, ki je skušala zadovoljiti zahteve po informacijah s strani sodobnih teorij o migracijah. V pomoc so bili tudi nekateri drugi arhivski viri iz slovenskih arhivov. Poznavanje zgodovine, razvoja, metod, zahtev in glavnih znacilnosti sodobnih teorij o migracijah je predstavljalo tretji temelj. Ta skrbi za umestitev podatkov o tej migraciji v širši okvir in s tem omogoca primerjave njenih znacilnosti z drugimi podobnimi migracijskimi procesi. Združevanje podatkov, pridobljenih skozi raziskave v okviru teh temeljev, se je izkazalo za zahtevno nalogo, saj so se poleg odgovorov na zastavljena vprašanja pojavili tudi številni problemi. Zataknilo se je že pri dolocanju tipa migracije. Glede na opisane pristope, probleme, faze in delitve se migracije delijo predvsem glede na prostor, cas in motivacijo. Kar je povsem razumljivo, ce je migracija definirana kot »premik osebe z enega prostora na drugega v dolocenem casu.«3 Ko sem torej skušal pristopiti k definiciji tipa migracije glede na prostor, sem ugotovil, da ima izseljevanje iz Okraja Koper sicer vse znacilnosti notranje, regionalne migracije, ceprav je šlo zaradi prestopa državne meje v bistvu za mednarodno migracijo. Ljudje so se sicer selili tako kot prej, po istih poteh, s pomocjo istih migracijskih mrež, v kraje, ki so jih dobro poznali, a nekdaj enotni prostor je presekala meja in ga na umeten nacin razdelila, kar je imelo številne posledice. Dolocanje tipa migracije glede na cas prav tako ni bilo preprosto, saj je vecina ljudi mislila ali vsaj upala na povratek domov in se je temu primerno tudi obnašala. Kasneje se je zacasna migracija izkazala za trajno, posledice so bile npr. begunska taborišca, izseljevanja preko morja ipd. Najbolj nejasno je bilo prav dolocanje tipa migracije glede na motivacijo. Šlo naj bi za mešanico motivov, med katerimi so kot odbojni dejavniki prevladovali politicni pritiski in slaba ekonomska situacija, kot dejavniki privlacevanja pa informacije o boljšem in varnejšem življenju v domovini Italiji. To potrjujejo tudi odgovori na vprašanja o vzroku za odhod, ki sicer v vecini primerov poudarjajo povezanost znotraj migrantske mreže, toda marsikje s pomocjo »branja med vrsticami« spoznamo prave razloge. Ker se je dogajanje okoli »tržaškega vprašanja« in zakolicenja meje vleklo skoraj deset let, je bilo o enem samem motivu cedalje težje govoriti. Tok migracije je v sebi zmešal tako prisilne kot prostovoljne migrante. In ceprav glede na njihove definicije vsebuje elemente množicnega eksodusa, množicne izkljucitve, etnicnega cišcenja, ji po drugi strani manjkajo glavne znacilnosti teh poimenovanj. V takšnih razmerah postane tudi poimenovanje beguncev, optantov, pregnancev, izseljencev, prostovoljnih migrantov vprašljivo, saj so definicije bodisi prevec ohlapne in se 2 Marta Verginella, L‘esodo istriano nella storiografia slovena, v: Esodi.Transferimentiforzati dipopolazionenelNovecentoeuropeo, ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo, Napoli: Collana, Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 269–278. 3 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, ExploringContemporaryMigration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998, str. 34. trudijo generalizirati celoten tok migracije ali pa so prevec zavezujoce, usmerjene na tocno dolocene vrste migracij. Pomoc bi lahko ponudile teorije migracij, te pa spet odgovarjajo le na posamezna specificna vprašanja, ki se dotikajo posameznih delov migracije, ne zmorejo pa zajeti celotnega dogajanja. Poleg tega se le redko posvecajo prisilnim migracijam, saj so po vecini naklonjene prostovoljnim migracijam, ekonomskim vidikom pretoka migrantov, ali pa podpirajo dolocene sociološke teorije. Vendar teorije migracij na sreco niso rigidne in se razvijajo, upoštevajoc tako izkušnje iz preteklosti kot dogajanja v sedanjosti, trudijo pa se tudi predvideti, kaj se lahko zgodi v prihodnosti. Tako so se v zacetku 90. let prejšnjega stoletja na osnovi starejših razvile nove migracijske teorije, ki so iskale vzroke za migracijo na obeh koncih migracijskega toka in skušala združiti dejavnike makro in mikronivoja.4 Izkazalo se je, da te teorije kot skupek najizvirnejših pristopov, zaradi svoje specificne ohlapne zgradbe lahko znotraj enega migrantskega toka raziskujejo tako prostovoljne kot prisilne migracije. Vecina teoretskega dela in empiricnih raziskav na tem podrocju je bila sicer opravljena na prostovoljnih migracijah, vendar so nekateri avtorji pristopili tudi k preucevanju prisilnih premikov prebivalstva. Pri tem delu se je upoštevalo, da je pri migracijah težko razlikovati med vzroki, ki jih motivirajo ekonomski razlogi, in tistimi, ki jih sprožijo socialno-politicni dejavniki. Poudarek je bil torej na dejstvu, »kako je v vecini primerov motivacija, ki povzroci premik, kombinacija tako ekonomskih kot socialno-politicnih dejavnikov.« Raziskovanje migracij iz severozahodnega dela Istrskega polotoka v obdobju po Londonskem memorandumu 5. oktobra 1954 na tak nacin je po mojem mnenju uspelo usmeriti pozornost na oba konca migracijskega toka ter osvetliti razlicne povezave med kraji, vkljucujoc tokove podatkov, dobrin, idej in seveda tudi ljudi. Opozorilo je na medsebojno povezanost znotraj migracije, v kateri je vsak del obcutljiv na delovanje drugega, in opazovalo to gibanje kot dinamicen proces, zaporedje dogodkov skozi cas.5 S pomocjo posrednikov med mikro in makroni­vojem, kot so migracijske mreže in družine oziroma gospodinjstva, je pri dolocenih vprašanjih uspelo povezati oba nivoja in ugotoviti, kako vplivata drug na drugega. S pomocjo takšnega nacina opazovanja in osredotocenosti na dolocene dele sistema se je dalo spremljati spremembe, ki so pripeljale do množicnega izseljevanja 10.156 ljudi, od tega 4160 nosilcev dovolilnic in 5996 družinskih clanov. Z njihovim odhodom je nastala praznina, ki jo je bilo treba zapolniti, in oblikovali so se je novi migracijski tokovi, ki so spodbujali notranjo migracijo. To potrjuje primer selitve ljudi iz notranjosti Slovenije v Koprski okraj pred in predvsem po letu 1954. Do sprožitve migracije teh 10.156 ljudi je prišlo zaradi cele vrste razlicnih 4 Mary M. Kritz, Hania Zlotnik, Global Interactions: Migration Systems, Processes and Policies, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 1–18. 5 James T. Fawcett, Networks, Linkages and Migration Systems, InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), New York: Center for Migration Studies, 1987, str. 671–680. dejavnikov. Razloge za odhod je mogoce razvrstiti pod nekaj glavnih skupnih imenovalcev, kot so nacionalnost, pritiski države, socialne razlike, nezaupanje in revšcina. Nacionalna slika govori o dejstvu, da so bili med odhajajocimi najpogosteje Italijani, ki jih je odšlo 7026 oziroma vecina. Slovencev je odšlo manj, 2992, od tega jih je 1056 govorilo tudi italijansko. Od 138 izseljenih Hrvatov jih je kar 118 uporabljalo italijanski jezik. Socialna slika govori o 1250 brezposelnih, med katerimi je bilo najvec Italijank. Na žalost je število tistih, ki so se kljub zaposlitvi znašli v situaciji brez perspektive, nemogoce dolociti. Le iz dolocenih odgovorov na vprašanje o razlogih odhoda je mogoce sklepati o težki situaciji nekaterih migrantov. Tudi poklici nosilcev dovolilnic nudijo boljši vpogled v socialno strukturo odhajajocih. Najvec je bilo kmetov, ki jih je bilo najtežje odtrgati od zemlje, kar 1197. Sledilo jim je 722 gospodinj, nato pa 549 delavcev, 447 upokojenih oseb in 129 ribicev. Tem je sledila cela paleta obrtnikov. Šlo je ocitno za srednje in nižje sloje prebivalstva, ki so verjetno najkasneje obcutili politicne pritiske, bili pa so bolj obcutljivi na pomanjkanje in poslabšanje gospodarskih razmer. Po prihodu v Italijo in pri vkljucevanju v novo družbo so se izseljenci srecali z razlicnimi težavami. Številni so že šli skozi tri faze izkušenj, s katerimi se na svoji poti lahko srecajo begunci. Za njimi je tako že bila faza prepoznavanja ogroženosti, odlocitve o odhodu in sam odhod. Pred njimi naj bi bilo še pet podobnih stopenj. Nahajali so se v prostoru, ki so ga definirali kot varnega, pred seboj so mnogi imeli še življenje v begunskih taborišcih, cakala jih je preselitev v naslednjo državo, naselitev in samo življenje tam. Na vsaki od teh stopenj so bili prisotni psihicni in fizicni napori, ki »so lahko pustili globok pecat.«6 Pri vkljucevanju v velike migracijske sisteme ni prihajalo do opaznih razlik med begunci in prostovoljnimi migranti. Mednarodne organizacije s sedežem v Trstu so bile namenjene predvsem pomoci beguncem, ceprav so jih nato obravnavale kot prostovoljne migrante in z njimi oskrbovale države, ki so potrebovale delovno silo. Razlike so se pojavile kasneje, po sami naselitvi, kot to kaže razvoj novih migrantskih mrež. Begunci so namrec preko svojih društev in preko pomoci begunskim organizacijam še vedno želeli aktivno vplivati na italijansko politiko do Jugoslavije.7 Prostovoljni migranti vsega tega niso poceli oziroma niso vzpostavili migrantskih mrež takega tipa. Ob razmišljanju o migraciji iz Okraja Koper lahko izpostavim, da gre sicer za mednarodno migracijo, ki pa bolj ustreza kriteriju regionalnega izseljevanja. Meje so pravzaprav že dolocene, število akterjev je znano, povezave med prostori dobro raziskane, veliko podatkov zbranih, posledice pa se kažejo še danes in se jim da slediti v preteklost. Lahko bi se reklo, da prav ti dejavniki opravljajo nalogo nadzornih 6 Paul Boyle, Keith Halfacree, Vaughan Robinson, Exploring Contemporary Migration, Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998, str. 192. 7 Sandi Volk, Naselitevistrskihbeguncev(esulov)vtržaškipokrajini,1945-1966, doktorska disertacija, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2001. elementov, ki preprecujejo, da bi prišlo do znanstvene površnosti. Na tem nivoju podatke še vedno lahko soocimo, primerjamo, izberemo ter vkljucimo v nadaljnje raziskave brez strahu, da bi prišlo do nerazpoznavnosti in pristranske selektivnosti. Sociološka raziskava migracij iz severozahodnega dela Istrskega polotoka v obdobju neposredno pred Londonskim memorandumom in po njem je po mojem mnenju dosegla vecino svojih ciljev. Postregla je z nekaterimi novimi odkritji in številkami, ki prav gotovo spodbujajo dodaten premislek. Raziskava predstavlja tudi poskus uvajanja novosti pri preucevanju migracijskih tokov, znotraj katerih se srecujejo prisilni in prostovoljni migranti. Upam, da bodo le-te pomagale pri nadaljnjih študijah podobnih migracij. 132 ESULI OR OPTANTS? A HISTORICAL CASE IN VIEW OF MODERN THEORY SUMMARY The sociological research into migrations from the northwestern part of the Istrian Peninsula, this multinational cross-border area in the Northern Adriatic, in the period immediately prior to the London Memorandum (signed on October 5th, 1954) and after it had a number of objectives. With the aid of various approaches, substantiated by several interdisciplinary international migration theories, it wished to highlight those particular factors that could explain these events as a dynamic process of the developing relations between all the countries involved. In this way the research work could be focused on the population movements, by considering the changing political, social and economic conditions through space and time. The main characteristic of this work was the search for the linkages between the countries that had prior to migrations, and even more through the migrations themselves, created numerous specific ties. And their knowledge would also contribute to a better understanding of migrations as an associating factor between different territories irrespective of what kind of migrations were in fact at stake. If such project was to be successful, it had to stand on firm foundations, for on the way to the set up objectives new problems began to arise at the very beginning apart from the already known ones. First of all it was necessary to get acquainted with the literature that emerged on the subject of the inhabitants of Dalmatia, Rijeka and Istria migrating from Yugoslavia after World War II. Most of it was, quite understandably, written in Italy, where the migration literature was chronologically divided into militant, traditional and left-wing reconstructions and into new historiography. With a thorough analysis of the events of that time, the Slovene historiography was supposed to endanger the numerous interpretations of World War II and the post-war period, in which it had been anchored for a long time, and should therefore still not be capable of being included in the study of this migration. In spite of it all, some studies have been made in the last few years that could be considered a significant step forward. With the aid of additional literature from Croatia, Germany, USA and Australia, the first foundation has thus been made. The second foundation was represented by the computer processing of archival materials from the Regional Archives Koper, in which documents of the Secretariat for Internal Affairs of the Koper District were kept. With the help of an inventory and analysis of the documents issued to the people to acquire a permit to migrate to Italy, a database was prepared that attempted to satisfy the requirements for information by contemporary migration theories. The database was to be further aided by some other archive sources from Slovene archives. Knowledge of history, development, methods, demands and major characteristics of the contemporary migration theories constituted the third foundation. This was to take care of placing the migration data into a wider framework and thus to enable comparisons of the migration’s characteristics with other similar migration processes. Integration of the data acquired through various investigations within the framework of these foundations turned out to be a demanding task, for numerous problems came to the fore beside the answers to the raised questions. The first snag was hit when trying to stipulate the type of migration. In view of the described approaches, problems, phases and divisions, migrations are separated primarily in terms of space, time and motivation. This is totally understandable, if migration is defined as a shift of a person from one space to another in certain time. Therefore, when trying to define a migration type in view of space it was established that migration from the Koper District indeed had all the characteristics of an inner, regional migration, although it was in fact an international migration, considering that the state boundary had to be crossed. The people were in all truth migrating the same as before, along the same routes and with the aid of the same migration networks to the places well known to them, but the once unified space was cut by the border and divided it in an artificial way, which of course brought numerous consequences. The stipulation of migration type in view of time was not a simple task either, for the majority of the people meant, or at least hoped, to return home, and so they behaved, i.e. as if opting for temporary migration. Later on this turned out to be permanent migration, with consequences such as refugee camps, migrations across the ocean, etc. The most unclear was the stipulation of migration type in view of motivation. This was supposed to be a mixture of motives, amongst which prevailed, as push-factors, political pressures and the poor economic situation, and, as pull-factors, information on a better and safer life in the Italian homeland. This was also confirmed by the answers to the questions as to the reasons for their departure, which in most cases indeed emphasised the ties within the migration network, but with the aid of reading between the lines true reasons can be learnt. As the events around the Trieste question and drawing the boundary dragged on for almost a decade, it was of course increasingly difficult to speak of a single motive. Thus the migration process mixed in itself both forced and voluntary migrants. And although it comprises, in view of their definitions, elements of mass exodus, mass expulsion, ethnic cleansing, it lacks, on the other hand, the main characteristics of these denominations. In such circumstances, the denominations such as refugees, optants, deportees, emigrants and voluntary migrants become questionable, since the definitions can be either too loose and try to generalise the entire migration trend, or are too binding, directed at precisely stipulated types of migrations. Of some help could be the migration theories which, however, again give answers only to certain very specific questions concerning the migration’s separate parts, but cannot embrace the entire process. Apart from it, they are seldom dedicated to forced migrations, for in most cases they are favourably disposed to voluntary migrations, economic aspects of the migration movement, or support certain sociological theories. Fortunately, the migration theories are not rigid and are still developing, taking into consideration not only experiences gained in the past but the current course of events, and are at the same time trying to foresee what will happen in the future. In the early 1990s, some new approaches were developed, which looked for the migration reasons at both ends of the migration process and attempted to combine the macro- and micro-level factors. It turned out that with the help of the sum of most original approaches borrowed from other migration theories, one can combine, due to its specific loose structure, both voluntary and forced migrants inside a single migration process. Although the greater part of the theoretical work and empirical research in this sphere was indeed carried out on voluntary migrations, forced migrations were studied this way as well. Here, regard was paid to the simple fact that it is difficult to distinguish between the reasons motivated by economic conditions and those triggered off by social-political factors. An emphasis was therefore on the fact that the motivation, which causes a shift, is in most cases a combination of both economic and socio-political factors. The research, which was with the aid of the migration system theory carried out into migrations from the northwestern part of the Istrian Peninsula in the period immediately after the London Memorandum (signed on October 5th, 1954), succeeded in directing attention at both ends of migration currents and in throwing light upon various linkages between places, including the currents of data, goods, ideas and, of course, the people. It called attention to the mutual connectivity within the migration flow, in which every part is sensitive to the functioning of the other, and observed the migration as a dynamic process, as a sequence of events that took place through time. With the assistance of mediators between the micro- and macro-levels, such as migration networks and families, it managed to link, in certain questions, both levels and to assess how they influence each other. Through the changes a stressful situation incurred, in which certain parts of the population felt persecuted, while others wished, due to it, to improve their momentary position. A mass migration of 10,156 people took place, 4,160 of which were permit holders and 5,996 family members. Their departure left a void, which had to be filled up, and a new migration order was created that stimulated internal migration. This is corroborated by the case of people migrating from the interior of Slovenia to the Koper District before and particularly after 1954. Migration of these 10,156 people – was triggered off by a series of different elements. The reasons for the people’s departure can be classified under some major common denominators, such as nationality, pressures exerted by the state authorities, social differences, distrust and poverty. The national profile speaks of the fact that the most numerous amongst these emigrants were Italians, i.e. 7,026 (or the majority of them). There were only 2,992 Slovenes, 1,056 of which spoke Italian as well. Of the 138 Croatian emigrants, no less than 118 used the Italian language. The social profile speaks of 1,250 unemployed, mostly women of Italian nationality. The number of those who in spite of being employed found themselves in situation with no perspective at all, unfortunately cannot be assessed. Only certain answers to the question of what were the reasons for departure indicated a very trying situation of some emigrants. A better insight into the social structure of the emigrants is also enabled by the professions of the permit holders. Most of them, no less than 1,197, were farmers, who found it most difficult to leave their land. These were followed by 722 housewives, 549 labourers, 447 pensioners, 129 fishermen and a wide range of tradesmen. It was clearly a case of middle- and low-class people, who were probably the last to feel the political pressures but were more sensitive to poverty and worsening of the economic conditions. On arrival to Italy and during the process of integrating into the new society, the migrants met with numerous problems. Many had already gone through three phases of experience, which are usually met, on their way, by refugees. Behind them had already been the phase of recognising the fact that they were endangered, the decision to leave the country and the actual departure. In front of them, however, were still five similar phases. They found themselves in the place that they defined as safe, but still waiting for them was life in refugee camps, migration to the next country, settling there, and life in it itself. At each of these levels they were accompanied by psychical and physical exertions that could leave some dire consequences on them. During the integration into the great migration systems, no visible differences between the refugees and voluntary migrants incurred. The international organisations with their seat in Trieste were to give aid particularly to refugees, but later on treated them as voluntary migrants, sending them to the countries where extra labour force was needed. Differences occurred later on, after their actual settling, as indicated by the development of new migration networks. Namely, the refugees still wished, through their societies and through aid to the refugee organisations, to actively influence the Italian policy towards Yugoslavia. The voluntary migrants did no do anything like it, which means that they did not set up migration networks of this type. Still, it has been frequently underlined that such manner of migration research is not suitable for great migration processes. Such approach would hardly help us in the attempts to illuminate the complex nature of migration, composed of most diverse parts, for it is possible that intelligibility or recognisability would be sacrificed in this process. Everything in this world is indeed interconnected, but it is difficult to tackle all subjects at the same time. It would therefore be right if this approach were first of all limited to the regional level. While talking about migration from the Koper District, we could emphasise that although we are in this case dealing with international migration, it is more in line with the criterion of regional migrations. The boundaries are already defined, the numbers of protagonist known, linkages between spaces well researched and numerous data gathered, while the consequences can still be seen today and can be also followed back to the past. We could say that these very factors are carrying out the task of supervising elements that prevent any scientific superficiality. At this level, we can still compare, select and include the data in the migration flow and at the same time speak of integration of micro- and macro-levels in the migration research with no fear of possible occurrence of unintelligibility and partial selectivity. The sociological research into migrations from the northeastern part of the Istrian Peninsula in the period immediately before and after the London Memorandum, I believe, has reached the majority of its goals. The set out hypotheses managed to withstand all verifications and gave answers to most of the scientifically interesting questions related to this topic while also opening some new aspects for further consideration. Thus its result hopefully succeeded in offering several novelties within the research of those migration flows that involve both forced and voluntary migrants, which will no doubt be of some help in further studies, either due to the used combination of methods or owing to the gathered literature, as well as to the considerable amount of data that it managed to obtain. 138 PRILOGA: SLIKE IN TABELE Slika1:Mednarodnimigracijskisistem(MaryM.Kritz,HaniaZlotnik)* * Mary M. Kritz, Hania Zlotnik, Global Interactions: Migration Systems, Processes and Policies, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean · Razlike v placah in cenah · Regionalni bloki Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 1–18. ŠTETJA PREBIVALSTVA V DELU ISTRE, KI DANES PRIPADA SLOVENIJI Tabela1:ŠtetjeprebivalstvavizvedbiAvstro-Ogrskeleta1910* kraji SlovenciinHrvati Italijani ostali skupaj Piran 2.415 12.634 161 15.210 Izola 2.099 6.315 47 8.461 Koper 2.278+154 10.231 182 12.845 Marezige 3.126 0 2 3.128 Hribi 3.624 720 0 4.334 Dekani 6.931 19 0 6.951 Tabela2:ŠtetjeprebivalstvavizvedbiItalijeleta1921** kraji SlovenciinHrvati Italijani ostali skupaj Piran 784 13.332 0 14.158 Izola 2.340 8.110 0 8.457 Koper 1.417 11.138 0 12.654 Marezige 3.120 47 0 3.170 Hribi 2.049 2.343 0 4.397 Dekani 6.754 21 0 6.797 Tabela3:Štetjeprebivalstvavizvedbiprimorskeduhovšcine,zbranevzborusvecenikovsv.Pavlaleta1933.(Štetje je potekalo po dekanijah in je upoštevalo meje, po katerih je cerkev dolocila meje svojih župnij in dekanij)*** Dekanije kraji SlovenciinHrvati Italijani skupaj Dekanija Koper Koper, Rižana, Dekani 6.185 9.143 15.328 Dekanija Piran Piran, Izola 2.550 10.554 13.104 Dekanija Krkavce Krkavce, Koštabona, Šmarje, Marezige, Truške, Korte, Pomjan 11.436 85 11.521 Dekanija Osp Osp, Plavje, Sv. Anton, Tinjan 4.720 0 4.720 * Mary M. Kritz, Hania Zlotnik, Global Interactions: Migration Systems, Processes and Policies, v: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach, ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik, Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 1–18. ** Andrea Mattossi, Francesca Krasna, Il »Censimento riservato« del 1939 sulla popolazione alloglotta nella Venezia Giulia, QuadernidelCentrostudieconomico-politici»E.Vanoni«, št. 3–4, Trieste: Centro Studi »Enzo Vanoni«, 1998, str. 125–163. *** Egon Pelikan, TajnoštetjeprebivalstvavJulijskikrajinileta1933, (Knjižnica Annales, 28), Tabela4:ŠtetjeprebivalstvavizvedbiItalijeleta1936* kraji SlovenciinHrvati Italijani ostali skupaj Piran 1.865 12.337 0 14.202 Izola 2.279 7.216 0 9.495 Koper 1.699 10.844 0 12.453 Marezige 3.341 80 0 3.421 Hribi 4.572 107 0 4.579 Dekani 6.447 115 0 6.562 Tabela5:ŠtetjeJadranskegaInštitutazaCadastreNationald‘Istrialeta1945** kraji SlovenciinHrvati Italijani ostali skupaj Koper 3.668 6.475 8 10.151 Dekani 5.338 26 1 5.368 Marezige 3.301 6 0 3.307 Pomjan 4.404 46 0 4.454 Izola 3.009 7.063 27 10.089 Piran 5.486 7.894 12 13.483 Tabela6:LegalnoinilegalnoodseljevanjeizOkrajaKopermedleti1945in1950*** Leto status 1945 1946 1947 1948 1949 1950 Skupaj Okraj Koper legalno 149 122 180 899 229 447 2.026 Okraj Koper pobegli 610 457 550 1027 385 536 3.565 Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce RS v Kopru, 2002. * Andrea Mattossi, Francesca Krasna, Il »Censimento riservato« del 1939 sulla popolazione alloglotta nella Venezia Giulia, QuadernidelCentrostudieconomico-politici»E.Vanoni«, št. 3–4, Trieste: Centro Studi »Enzo Vanoni«, 1998, str. 125–163. ** Andrea Mattossi, Francesca Krasna, Il »Censimento riservato« del 1939 sulla popolazione alloglotta nella Venezia Giulia, QuadernidelCentrostudieconomico-politici»E.Vanoni«, št. 3–4, Trieste: Centro Studi »Enzo Vanoni«, 1998, str. 125–163. *** Cadastre National dell‘Istria, Sušak: Edition del‘Institut Adriatique, 1946. PROSILCI ZA DOVOLILNICE Tabela7:Številoprosilcevzadovolilnicopoobcinah kraj nosilci družinskiclani,sorodstvo skupaj KOPER 1416 2070 3486 IZOLA 1189 1857 3046 PIRAN 616 732 1348 PORTOROŽ 402 530 932 SECOVLJE 264 419 683 ŠMARJE 181 221 402 DEKANI 135 148 283 MAREZIGE 45 40 85 Skupaj 4248 6017 10265 Tabela8:Etnicnostprosilcevzadovolilnico narodnost nosilci družinskiclani,sorodstvo skupaj ITALIJANI 2810 4248 7058 SLOVENCI 1376 1692 3068 HRVATI 62 77 139 Skupaj 4248 6017 10265 Tabela9:Družine številonosilcev številodružinskihclanov insorodnikov družinskihclanov skupajznosilci 2 10 20 22 3 9 27 30 1 8 8 9 12 7 84 96 21 6 126 147 89 5 445 534 249 4 996 1245 538 840 1017 1476 3 2 1 0 1614 1680 1017 0 2152 2520 2034 1476 skupaj: 10265 Slika2:DinamikeodhodovizOkrajaKoper POSAMEZNIK Slika3:DatumiodhodaprebivalcevOkrajaKoper Slika5:Letnicarojstvaodhajajocih Tabela10:Najpogostejšikrajirojstva mestorojstva število IZOLA 943 PIRAN 666 KOPER 655 SECOVLJE 152 STRUNJAN 74 TRST 72 ŠMARJE 51 MAREZIGE 45 DEKANI 45 PORTOROŽ 20 Tabela11:Številovseh,kisoodšlisami kraji Slovenci Italijani Hrvati DEKANI 56 1 6 IZOLA 95 244 7 KOPER 202 249 0 MAREZIGE 23 0 0 PIRAN 16 196 3 PORTOROŽ 62 85 7 SECOVLJE 48 33 2 ŠMARJE 86 0 0 skupaj 588 788 25 Tabela12:Številoodhajajocihdružin kraji Slovenci Italijani Hrvati DEKANI 59 2 0 IZOLA 96 630 9 KOPER 250 468 7 MAREZIGE 13 0 0 PIRAN 27 310 2 PORTOROŽ 56 124 10 SECOVLJE 43 105 4 ŠMARJE 73 5 1 Skupaj 617 1644 33 kraji Slovenci Italijani Hrvati DEKANI 12 2 0 IZOLA 7 109 2 KOPER 58 137 0 MAREZIGE 4 0 0 PIRAN 2 53 0 PORTOROŽ 14 30 1 SECOVLJE 6 19 0 ŠMARJE 9 0 0 Skupaj 112 350 3 Sliki6in7:OdhodiizKoprainIzole Sliki8in9:OdhodiizPiranainPortoroža Sliki10in11:OdhodiizSecoveljinDekanov PRIIMKIIzola Št. PRIIMKIKoper Št. PRIIMKIPiran Št. PRIIMKIPortorož Št. Degrassi 103 Rasman 36 Petronio 37 Valente 14 Vascotto 77 Apollonio 27 Fonda 26 Benedetti 10 Delise 58 Zucca 25 Ruzzier 26 Ruzzier 10 Ulcigrai 35 Riccobon 23 Benedetti 18 Fonda 9 Dudine 31 Deponte 20 Ravalico 15 Giassi 8 Carboncich 30 Jerman 20 Bonifacio 13 Bernardi 6 Chicco 23 Norbedo 18 Fragiacomo 12 Ravalico 6 Zaro 23 Parovel 17 Fornasaro 11 Rotter 6 Felluga 21 Babic 16 Bartole 10 Chersicola 5 Pugliese 21 Furlanic 15 Giraldi 10 Fragiacomo 5 Bologna 19 Lonzar 15 Maraspin 10 Giraldi 5 Benvenutti 17 Hrvatin 14 Tamaro 10 Predonzani 5 Dagri 16 Kocjancic 14 Viezzoli 10 Dapretto 4 Colomban 15 Krmac 14 Trani 9 Fermo 4 Moscolin 15 Perini 14 Predonzani 8 Lubiana 4 Tabela15:NajpogostejšipriimkivSecovljahinvzalednihobcinah PRIIMKIIzola Št. PRIIMKIKoper Št. PRIIMKIPiran Št. PRIIMKIPortorož Št. Jakomin 9 Glavina 14 Kodarin 6 Pitacco 18 Hrvatin 4 Pribac 11 Babic 5 Petronio 15 Vatovec 4 Grižon 9 Kocjancic 3 Vatta 6 Kavalic 3 Šergaš 9 Jurincic 3 Delgiusto 5 Gregoric 3 Debernardi 6 Sabadin 3 Špeh 5 Furlanic 3 Jerebica 6 Koren 3 Bonin 4 Bertok 3 Pucer 5 Štok 2 Pagliaro 4 Bizjak 3 Viler 5 Zancolis 1 Ruzzier 4 Marsic 3 Grego 4 Zadnik 1 Spadaro 4 Oblak 3 Grižonic 4 Vižintin 1 Vigini 4 Vodopivec 3 Hrvatin 4 Umer 1 Bradas 3 Cupin 2 Jerman 4 Skrgat 1 Bonifacio 3 Fortuna 2 Peroša 4 Rihter 1 Busechian 3 Furlancic 2 Rojac 4 Plahuta 1 Benedetti 3 Grižon 2 Bencic 3 Martelato 1 Debernardi 3 Priloga:slikeintabele MIGRANTSKE MREŽE Tabela16:Migrantskemreže razlogodhoda Italijani Slovenci Hrvati K SORODNIKOM V TRST 2047 475 38 K SINU V TRST 711 129 11 K OTROKOM V TRST 519 158 10 K HCERKI V TRST 340 105 8 K SORODNIKOM V ITALIJO 292 132 5 K MOŽU V TRST 87 94 2 K MATERI V TRST 57 32 2 K STARŠEM V TRST 82 52 0 K ZAROCENCU V TRST 25 55 0 K STRICU V TRST 27 38 2 K BRATOM V TRST 372 114 0 DEJAVNIKI ODBIJANJA IN PRIVLACEVANJA Tabela17:Najpogostejširazlogizaodhodvokvirudejavnikovodbijanjainprivlacevanja razlogi ZDRAVLJENJE V TRSTU DELO V TRSTU POKOJNINA V TRSTU ZEMLJA V ITALIJI NI SREDSTEV ZA ŽIVLJENJE HIŠA V TRSTU NADALJEVANJE ŠOLANJA Italijani 43 229 10 14 10 6 7 Slovenci 5 172 45 28 14 12 3 Hrvati5 1 0 0 0 0 0 POKLICI Slo- Itali- Hr- POKLICI Slo- Itali- Hr- KOPER venci jani vati skupaj IZOLA venci jani vati skupaj KMET 174 280 3 457 KMET 56 281 5 342 GOSPODINJA 83 174 3 260 DELAVEC 55 166 3 224 DELAVEC 84 67 4 155 GOSPODINJA 27 100 5 132 MIZAR 5 43 0 48 RIBIC 1 84 0 85 ŠOFER 18 20 0 38 UPOKOJENEC 3 63 1 67 UPOKOJENEC 7 26 0 33 UPOKOJENKA 6 49 1 56 RIBIC 0 29 0 29 MEHANIK 2 27 0 29 ZIDAR 17 5 0 22 MIZAR 2 25 0 27 MEHANIK 12 10 0 22 GOSP.-KMET. 9 11 0 20 KOVAC 6 14 0 20 ZIDAR 6 9 0 15 POKLICI Slo- Itali- Hr- POKLICI Slo- Itali- Hr- PIRAN venci jani vati skupaj PORTOROŽ venci jani vati skupaj GOSPODINJA 9 163 2 174 KMET 33 84 4 121 POMORŠCAK 5 67 0 72 GOSPODINJA 30 43 4 77 UPOKOJENEC 1 49 1 51 DELAVEC 19 20 1 40 DELAVEC 11 38 0 49 UPOKOJENEC 4 13 0 17 KMET 2 30 0 32 SOLINAR 6 10 0 16 MEHANIK 1 18 0 19 POMORŠCAK 3 8 1 12 MIZAR 0 18 0 18 GOSP.-KMET. 3 4 3 10 RIBIC 0 15 0 15 MIZAR 2 6 0 8 TESAR 0 15 0 15 MEHANIK 3 5 0 8 SOLINAR 0 14 0 14 ZIDAR 4 2 1 7 Tabela19:NajpogostejšipoklicivSecovljahinzalednihobcinah POKLICI Slo- Itali- Hr- POKLICI Slo- Itali- Hr- KOPER venci jani vati skupaj IZOLA venci jani vati skupaj KMET 174 280 3 457 KMET 56 281 5 342 GOSPODINJA 83 174 3 260 DELAVEC 55 166 3 224 DELAVEC 84 67 4 155 GOSPODINJA 27 100 5 132 MIZAR 5 43 0 48 RIBIC 1 84 0 85 ŠOFER 18 20 0 38 UPOKOJENEC 3 63 1 67 UPOKOJENEC 7 26 0 33 UPOKOJENKA 6 49 1 56 RIBIC 0 29 0 29 MEHANIK 2 27 0 29 ZIDAR 17 5 0 22 MIZAR 2 25 0 27 MEHANIK 12 10 0 22 GOSP.-KMET. 9 11 0 20 KOVAC 6 14 0 20 ZIDAR 6 9 0 15 POKLICISlo- Itali- Hr- POKLICISlo- Itali- Hr­ PIRAN venci jani vati skupaj PORTOROŽ venci jani vati skupaj GOSPODINJA 9 163 2 174 KMET 33 84 4 121 POMORŠCAK 5 67 0 72 GOSPODINJA 30 43 4 77 UPOKOJENEC 1 49 1 51 DELAVEC 19 20 1 40 DELAVEC 11 38 0 49 UPOKOJENEC 4 13 0 17 KMET 2 30 0 32 SOLINAR 6 10 0 16 MEHANIK 1 18 0 19 POMORŠCAK 3 8 1 12 MIZAR 0 18 0 18 GOSP.-KMET. 3 4 3 10 RIBIC 0 15 0 15 MIZAR 2 6 0 8 TESAR 0 15 0 15 MEHANIK 3 5 0 8 SOLINAR 0 14 0 14 ZIDAR 4 2 1 7 MIGRACIJSKI REŽIM razlogiljudiitalijanskenarodnosti število razlogiljudislovenskenarodnosti število Tabela20:Nezadovoljstvozdržavo OPTIRAZAITALIJO 59 MOŽUŠEL,ZANJIM 9 KERSEIZSELIJODRUGI KERGREDOVSI NEZNAJEZIKA NISREDSTEVZAŽIVLJENJE NEPOZNAVECNIKOGAR LETALIŠCE TUNEBIŽIVEL TUMINEPAŠEVECŽIVETI SEPOCUTIMKOTTUJEC 25 19 17 10 8 4 2 1 1 POVIDEMSKEMSPORAZUMU GODISEMUKRIVICASSTANOVANJEM NIMAKJEBIVATI KERSEIZSELIJODRUGI MOŽVZAPORU TUNEBIŽIVEL TUSENEPOCUTIDOBRO ZARADIRAZOCARANJA ZGODILASEMUJEKRIVICA NEMARAMBITIVECTUPRINAS NEZNAJEZIKA 6 6 5 5 4 2 1 1 1 1 1 MAKROPOLITICNA EKONOMIJA Tabela21:Željapovkljucitvivširšemigracijskesisteme Razlogi Slovenci Italijani Hrvati VKRCANJEVTRSTU 42 220 4 EMIGRACIJANAZAHOD VIDETISVET 58 38 235 3 0 0 Tabela22:Vsi,kisosežeodlocili,vkaterodržavobodoodšli Država Slovenci Italijani Hrvati skupaj VURUGVAJ 1 0 0 1 VJUŽNOAMERIKO 3 0 0 3 VKOLUMBIJO 5 0 0 5 VKANADO 7 13 0 19 VITALIJO 11 5 1 16 VFRANCIJO 0 10 0 10 VARGENTINO 17 11 0 28 VAVSTRALIJO 96 116 3 215 VZDA 138 148 4 290 VPREKOMORSKEZEMLJE 0 2 0 2 VAFRIKO 0 0 3 3 Skupaj 278 305 11 594 Slika14:Bratovšcinasv.Andreja* * Iz knjige: Giollo Riccioti, San Nazario, Protovescovo e Patrono di Capodistria, Trieste: Tipografia Gaetano Coana, 1969. VIRI IN LITERATURA I. ARHIVSKO GRADIVO AS (Arhiv Republike Slovenije), fond 1589, Centralni komite Zveze komunistov Slovenije, 1945–1990. AS, MNZ (Ministrstvo za notranje zadeve), RSNZ (Republiški sekretariat za notranje zadeve Republike Slovenije), fond 1931, Popis dokumentov STO 1947–67, t. e. 1445. AS, fond 1402, Fran Zwitter (osebni fond), t. e. 1. PAK (Pokrajinski arhiv Koper), TNZ (Tajništvo za notranje zadeve), OLO (Okrajni ljudski odbor), fond 24, Optanti – dovolilnice za izselitev. II. CASOPISJE Komunist. GlasiloZKJugoslavijeinZKSlovenije. Ljubljana, 1954. Lanostralotta. Organodell’U.A.I.S.delcircondarioistriano–TerritoriodiTrieste. Koper, leto 1954–1955. SlovenskiJadran. GlasiloSocialisticnezvezedelovnegaljudstva. Koper: Primorski tisk, 1954. III. LITERATURA Adanir, Fikret. Lo scambio greco-turco di popolazioni nella storiografia turca. V: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo. Ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo. Napoli: Collana, Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 89–101. Arnold, Fred. The Contribution of Remittances to Economic and Social Development. V: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach. Ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik. Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 250–221. Ballinger, Pamela. HistoryinExile:MemoryandIdentityattheBordersoftheBalkans. Princeton: Princeton University Press, 2003. Ballinger, Pamela. Remembering the Istrian exodus. MESS-MediterraneanEthnologicalSummerSchool, vol. II, 1998. Ljubljana: Inštitut za multikulturalne raziskave, str. 51–71. Baskar, Bojan. DvoumniMediteran.Študijeoregionalnemprekrivanjunavzhodno­jadranskemobmocju.(Knjižnica Annales, 29). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno središce Republike Slovenije Koper, 2002. Batistella, Graziano. Introduction. InternationalMigrationReview, vol. 23, št. 1, 1991. New York: Center for Migration Studies, str. 1–2. Bolaffi, Guido; Braccalenti, Raffaele; Braham, Peter; Gindro, Sandro. Migrations. V: DictionaryofRace,Ethnicity&Culture. Ur. Guido Bolaffi. London: Thousand Oaks, New Delhi. SAGE Publications, 2003, str. 177.Boyle, Paul; Halfacree, Keith; Robinson, Vaughan. ExploringContemporaryMigration. Harlow: Addison Wesley Longman Limited, 1998. Borjas, George J. Economic Theory and International Migration. InternationalMigrationReview, vol. 23, št. 3(78), 1987. New York: Center for Migration Studies, str. 457–485. Boutang, Yann Moulier; Papademetriou, Demetrios. Typology, evolution and performance of main migration systems. V: Migrationanddevelopment:newpartnershipsforcooperation. Paris: Organisation for Economic Cooperation and Development, 1994, str. 19–35. Boyd, Monica. Family and Personal Networks in International Migration: Recent Developments and New Agendas. InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), 1987. New York: Center for Migration Studies, str. 638–670. Brandes, Detlef. Lo svilupo dei progetti di annesione ed espulsione del Governo in esilio e della Resistenca polacca: 1939–45. V: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo. Ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo. Napoli: Collana, Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 125–140. Brandes, Detlef. Sudeti 1945: prove tecniche di pulizia etnica. Limes, št. 1 – I nuovi muri, 1996. Roma: Editrice periodici culturali, str. 193–198. Bras, Herve le. Kriingruda. (Zbirka Varia/Studia Humanitatis). Ljubljana: Studia Humanitatis, 2003. Brettell, Caroline B. Introduction. V: MigrationTheory:TalkingacrossDisciplines. Ur. Caroline B. Brettell, James F. Hollifield. New York and London: Routledge, 2000, str. 1–26. Brettell, Caroline B. Theorizing Migration in Anthorpology. V: MigrationTheory:TalkingacrossDisciplines. Ur. Caroline B. Brettell, James F. Hollifield. New York and London: Routledge, 2000, str. 97–136. Brumen, Borut. Sv.Peterinnjegovicasi:socialnispomini,casiinidentitetavistrskivasiSv.Peter. (Oranžna zbirka). Ljubljana: Založba /cf*, 2000. Castles, Stephen; Kosack, Godula. The Function of Labour Immigration in Western European Capitalism. NewLeftReview,št. 73, 1972. London: New Left, str. 3–21. Castles, Stephen; Miller, Mark J. TheAgeofMigration.InternationalPopulation MovementsintheModernWorld. Houndmills: Macmillan Press Ltd., 1998. Cattaruzza, Marina. SocialismoAdriatico. Bari, Roma: Manduria, 1998. Chiswick, Barry R. Are Immigrants Favorably Self-Selected. V: MigrationTheory: TalkingacrossDisciplines. Ur. Caroline B. Brettell, James F. Hollifield. New York and London: Routledge, 2000, str. 61–76. Colummi, Cristiana. Dalle elezioni dal 1950 alla nota angloamericana dell‘8 ottobre 1953: le premesse del grande esodo. V: Storiadiunesodo.Istria1945–1956. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli- Venezia Giulia, 1980, str. 49–84. Convention and Protocol relating to the status of refugees, UNHCR, http://www. unhcr.ch/cgi-bin/texis/vtx/home Corbett, John. Ernest George Ravenstein: The Laws of Migration, 1885, http:// www.csiss.org/classics/content/90. Coralic, Lovorka. Migracije sa istocnojadranske obale u Veneciju (15–18st.). Annales,SeriesHistoriaetSociologia, vol. 7, št. 4(10), 1997. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, str. 185–192. Coralic, Lovorka. Prisutnost doseljenika iz Pirana u Veneciji od XV do XVII stoleca. Annales,SeriesHistoriaetSociologia, vol. 4, št. 1(4), 1993. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, str. 167–179. Darovec, Darko. PregledzgodovineIstre. (Knjižnica Annales, 1). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno središce Republike Slovenije Koper, 1992. Darovec Rožac, Vida. Posledice spora med KPJ in partijami Informacijskega urada na Svobodnem tržaškem ozemlju leta 1948. Annales,SeriaHistoriaetSociologia,vol. 9, št. 2(18), 1999. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, str. 371–390. Derin, Lina. Capodistriaaddio:letterediun‘esule. Milano: Mursia, 2002 Diner, Hasia R. History and the Study of Immigration. V: MigrationTheory:TalkingacrossDisciplines. Ur. Caroline B. Brettell, James F. Hollifield. New York and London: Routledge, 2000, str. 27–43. Fabrizzi, Federica. Esodi e storiografia. V: SpostamentidipopolazioneetransferimentisocialinellaProvinciadiTriesteenelDistrettodiCapodistrianelSecondoDopoguerra. Ur. Carlo Donati. Opicina-Trieste: Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Direzione Regionale Affari Europei, 2001, str. 15–42. Fait, Francesco. L‘emigrazionegiulianainAustralia(1954–1961). Udine: ERMI-Ente Regionale per i problemi dei Migranti, 1999. Fassmann, Heinz; Rainer, Münz. European East-West Migration 1945–1992. InternationalMigrationReview, vol. 28, no. 3 (107), 1994. New York: Center for Migration Studies, str. 521–538. Fawcett, James T. Networks, Linkages and Migration Systems. InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 2(78), 1987. New York: Center for Migration Studies, str. 671–680. Ferrari, Liliana. Fiume 1945–47. V: Storiadiunesodo.Istria1945–1956. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1980, str. 49–84. Franzen, Erik K. DieVertrieben.HitlersletzteOpfer. München: Ullstein, 2002. Giddens, Anthony. Sociology.4thEdition. Cambridge: Polity Press, 2001. Gombac, Boris M. Slovenija,Italijaodpreziranjadopriznanja. (zbirka “Vrag ali mejak?”, 1).Ljubljana: Debora, 1996. Gombac, Jure. Izseljevanje iz Okraja Koper po Londonskem sporazumu 5. oktobra 1954: prostovoljno optiranje ali prisilna migracija. V: RaziskovalnodelopodiplomskihštudentovvSloveniji–Enaznanost. Ur. Martin Klanjšek, Peter Jeglic, Andrej Zorko, Damjan Nemec, Marko Šetinc. Ljubljana: DMRS, 2003, str. 88–95. Gombac, Jure. Izseljevanje iz Kopra in okolice v letih 1954–1956. Annales,SeriaHistoriaetSociologia, vol. 10, št. 2(22), 2000. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, str. 411–418. Gombac, Jure. Sociološkividikimigracijnaslovenskoitalijanskimejipodrugisvetovnivojni. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2001. Goss, Jon; Lindqist Bruce. Conceptualizing International Labor Migration: A Structuration Perspective. InternationalMigrationReview, vol. 29, št. 2(110), 1987. New York: Center for Migration Studies, str. 317–351. Gurak, Douglas T.; Fe, Caces. Migration Networks and the Shaping of Migration Systems. V: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach. Ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik. Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 150–176. Hear, Nicolas van. NewDiasporas.Themassexodus,dispersalandregroupingofmigrantcommunities. London: UCL Press, 1998. Huntford, Roland. FridtjofNansenandtheUnmixingofGreeksandTurksin1924. Oslo: Det Noeske Videnskaps-akademi, 1999. International Union for the Scientific Study of Population (IUSSP), homepage, http://www.iussp.org Jeri, Janko. Tržaškovprašanje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1961. Johnston, John R.; Gregory, Derek; Pratt, Geraldine; Watts, Michael. Migration. V: TheDictionaryofHumanGeography. Ur. John R. Johnston, Derek Gregory, Geraldine Pratt, Michael Watts. Malden Blackwell Publishers Ltd., 2001, str. 678. Kelly, Charles B. Demography and International Migration. V: MigrationTheory:TalkingacrossDisciplines. Ur. Caroline B. Brettell, James F. Hollifield. New York and London: Routledge, 2000, str. 43–60. Kešljevic, Aleksandar. Sodobna opredelitev in merjenje socialnega kapitala. V: RaziskovalnodelopodiplomskihštudentovvSloveniji–Enaznanost. Ur. Martin Klanjšek, Peter Jeglic, Andrej Zorko, Damjan Nemec, Marko Šetinc. Ljubljana: DMRS, 2003, str. 124–131. Klinar, Peter. Mednarodnemigracijevkriznihrazmerah. (Sociološka in politološka knjižnica, 18). Maribor: Fakulteta za družbene vede, Založba Obzorja, 1985. Klinar, Peter. Mednarodnemigracije.Sociološkividikimednarodnihmigracijvluciodnosovmedimigrantskodružboinimigrantskimiskupnostmi. Maribor: založba Obzorja Maribor, 1976. Kralj, Ana. Nepovabljeni.Ilegalnemigracijekotucinkiglobalizacijskihprocesov. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002. Kramar, Janez. Izola1945–1991. (Knjižnica Annales, 31). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, 2002. Kritikos, Giorgios. Sulla genesi dell‘idea di uno scambio forzato di popolazioni alle fine della guerra greco-turca (1922–1923). V: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo. Ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo. Napoli: Collana, Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 45–55. Kritz, Mary M.; Zlotnik, Hania. Global Interactions: Migration Systems, Processes and Policies. V: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach. Ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik. Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 1–18. Laušic, Ante. Iz povjesti folksdojcera i njihova egzodusa na tlu Jugoslavije. Migracijsketeme, vol. 7, št. 2, 1991. Zagreb: Institut za migracije i narodnosti Sveucilišta u Zagrebu, str. 182–192. Leclercq, Danielle. Introduction. V: Migrationflowsin20thcenturyEuropeandtheirimpactonschoollife. Ur. Danielle Leclercq. Strasbourg: Council of Europe, 1998. Lemberg, Hans. Processi decisionali relativi all espulzione dei Tedeschi dalla Cecoslovacchia. V: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo. Ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo. Napoli: Collana, Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str.105–124. Lipovec Cebron, Uršula. Uvod. V: Vzoniprebežništva:antropološkeraziskaveprebežnikovvSloveniji. (Zbirka Etno je fletno, 1). Ur. Uršula Cebron Lipovec. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 2002, str. 9–15. Mabogunje, Akin L. Systems Approach to a Theory of Rural-Urban Migration. GeographicalAnalysis, vol. 2, št. 1, 1970. Ohio: The Ohio State University Press, str. 1–18. Malthus, Thomas R. Anessayontheprincipleofpopulation,oraviewofitspastandpresenteffectsofhumanhappiness,withanenquiryintoourprospectsrespectingthefutureremovalormitigationoftheevilswhichitoccasions. Cambridge: Cambridge University Press, 1992. Marrus, Michael R. TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThroughtheColdWar. Philadelphia: Temple University Press, 2002. Massey, Douglas S. Theories of International Migration. Review and Appraisal. PopularandDevelopmentReview, vol. 19, št. 3, 1993. New York: The Population Council, str. 431–460. Massey, Douglas S. Social Structure, Household Strategies and the Cumulative Causation of Migration. PopulationIndex,vol. 56, št. 1, 1990. Princeton: Office of Population Research, str. 3–26. Mattossi, Andrea; Krasna, Francesca. Il “Censimento riservato” del 1939 sulla popolazione alloglotta nella Venezia Giulia. QuadernidelCentrostudieconomico­politici“E.Vanoni”,št. 3–4, 1998. Trieste: Centro Studi “Enzo Vanoni”, str. 125–163. Mee, Charles L. KupcijavPotsdamu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976. Merku, Pietro. Primerjava med eksodusom iz Istre in Sudetov po drugi svetovni vojni. Annales,Analizaistrskeinmediteranskeštudije, vol. 20, št. 1, 2000. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce RS v Kopru, str. 241–250. Montesquieu, Charles-Louis de. Perzijskapisma. Maribor: Zbirka Absint, Mariborska literarna družba, 2000. Myrdal, Gunnar. EconomicTheoryandUnderdevelopedRegions.London: Duckworth, 1957. Naimark, Norman M. Lapoliticadellodio.LapuliziaetnicanellEuropacontemporanea. Bari: Editori Laterza, 2002. Nassisi, Gianna. Istria: 1945–1947. V: Storiadiunesodo.Istria1945–1956. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1980, str. 87–135. Necak, Dušan. “Nemci” na Slovenskem 1945–1955 v luci nemških in avstrijskih dokumentov. V: “Nemci”naSlovenskem1941–1955. Ur. Dušan Necak. Ljubljana: Razprave Filozofske fakultete, 2002, str. 219–290. Nemec, Gloria. Unpaeseperfetto,Storiaememoriadiunacomunitainesilio:Grisignanad‘Istria1930–1960. Gorizia: Istituto Regionale per la Cultura Istriana, 1998. Panjek, Aleksander. Le fonti sull‘emigrazione giuliana negli archivi di Parigi e Ginevra. V: SpostamentidipopolazioneetransferimentisocialinellaProvinciadiTriesteenelDistrettodiCapodistrianelSecondoDopoguerra. Ur. Carlo Donati. Opicina-Trieste: Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Direzione Regionale Affari Europei, 2001, str. 70–85. Pelikan, Egon. TajnoštetjeprebivalstvavJulijskikrajinileta1933. (Knjižnica Annales, 28). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce RS v Kopru, 2002. Pletikosic, Ivica. “Cišcenje” v Piranu (1945–1948). ActaHistrie, vol. 10, št. 2, 2002. Koper: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Znanstveno središce Republike Slovenije Koper, str. 465–492. Piore, Michael. Birdsofpassage. Cambridge: Cambridge University Press, 1979. Ploj, Tatjana. IzseljevanjeizIstremedleti1945–1954. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2002. Poot, Jacques. Informations, communication and networks in international migration systems. TheAnnalsofRegionalScience, vol. 30, št 1, 1996. Berlin: Springer Verlag Heidelberg, str. 55–73. Popovich, Alexandre. La presenza turca e musulmana nei Balcani. V: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo. Ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo. Napoli: Collana: Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 13–30. Popovic, Milan. Immanuel Wallerstein: Svetovno-sistemska perspektiva. V: Utopistike,Dedišcinasociologije. Ljubljana: Založba /*cf ., (rdeca zbirka), 1999, str. 139 Pupo, Raoul. Illungoesodo:Istria:lepersecuzioni,lefoibe,l‘esilio. Milano: Rizzoli, 2005. Pupo, Raoul. Riflessioni sulle migrazioni ai confini italo-jugoslavi (1918–1960): identita, politica e metodo. V: Oltrel’Italiael’Europa. Ur. Carlo Donato, Pio Nodari, Aleksander Panjek. Trieste: Edizioni Universita di Trieste, 2004. Pupo, Raoul. Orientamenti della piu recente storiografia italiana sull‘esodo istriano. Annales,SeriesHistoriaetSociologia,vol. 10, št. 1 (29), 2000. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije v Kopru, str. 165–170. Pupo, Raoul. Violenza politica tra guerra e dopoguerra: il caso delle foibe Giulianne 1943–1945. V: Foibe.Pesodelpassato, VeneziaGiulia1943–1945. Ur. Gianpaolo Valdevit. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1997, str. 33–58. Pupo, Raoul. L‘esodo degli Italiani da Zara, da Fiume e dall‘Istria. L‘emigrazionegiulianadelmondo,QuadernidelCentrostudieconomico-politici“E.Vanoni”, št. 3–4, 1995. Trieste: Centro Studi “Enzo Vanoni”, str. 125–163. Ravnik, Mojca. Družine v istrskem zaledju in selitve Istranov. Annales,AnnaliKoprskegaprimorjainbližnjihpokrajin, vol. 3, št. 3, 1993. Koper: Društvo zgodovinarjev za Južno Primorsko, str. 149–160. Ravnik, Mojca. Bratje,sestre,strnici,zermani:družinainsorodstvovvasehvSlovenskiIstri. Ljubljana, Koper: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Lipa, 1996. Repe, Božo. “Nemci” na Slovenskem po drugi svetovni vojni. V: “Nemci”naSlovenskem1941–1955. Ur. Dušan Necak. Ljubljana: Razprave Filozofske fakultete, 2002, str.191–218. Riccioti, Giollo. SanNazario,ProtovescovoePatronodiCapodistria. Trieste: Tipografia Gaetano Coana, 1969. Richmond, Anthony H. Sociological Theories of International Migration: The Case of Refugees. CurrentSociology, vol. 36, št. 2, 1988. Hague, Paris: Unesco, str. 7–25. Roselli, Giulio. DragaParenzana!. Trieste: Bruno Fachin Editore, 2002. Rystad, Göran. Immigration History and the Future of International Migration. InternationalMigrationReview, vol. 26, št. 1(97), 1992. New York: Center for Migration Studies, str. 1169–1185. Salahi, Ramadan Sonyel. TheTurco-GreekConflict. Ankara: Cyprus Turkish Cultural Association, 1985. Sibley, David. La costruzione delle “geografie” dell` esclusione: Spazi di repulsione, spazi di desiderio. V: ImmigrazioneeMulticulturadell`Italiadioggi, vol. II. Ur. Carlo Brusa. Milano: FrancoAngeli, 1999, str. 27–40. Skran, Claudena. Refugeesininter-warEurope.TheEmergenceofaRegime. Oxford: Clarendon Press, 1995. Smelser, Ronald M. The Expulsion of the Sudeten Germans. NationalitiesPapers, vol. 24, št. 1, 1996. Abingdon: Carfax Publishing Company, Abingdon 1996, str. 79–92. Smith, Adam. Bogatstvonaroda. Zagreb: Kultura, 1952. Spazzali, Roberto. Epurazionedifrontiera.LeambiguesanzionicontroilfascizmonellaVeneziaGiulia1945–1948. Gorizia: Libreria Editrice Goriziana, 2000. Stalker‘s guide to international migration, Theory – networks and systems, http:// pstalker.com/migration/mg_theories_3.htm. Stalker‘s guide to international migration, Theories – Structures, http://pstalker. com/migration/mg_theories_2.htm. Stalker‘s guide to international migration, Theory – individual and the family, http://stalker.com/migration/mg_theories_1.htm. Stark, Oded; Levhari, David. On Migration and Risk in LDCs. EconomicDevelopmentandCulturalChange, vol. 31, št. 1, 1982. Chicago: The University of Chicago Press, str. 191–196. Stola, Dariusz. Forced Migrations in Central European History. InternationalMigrationReview, vol. 26, št. 298(78), 1987. New York, Center for Migration Studies, str. 324–341. Tamburrino, Giuseppe P., O.S.B. IBenedettinidiDailaeS.OnofrioinIstria:ultimevicende(1940–1950).Abbazia di Praglia: Edizioni Scritti Monastici, IRCI-Istituto Regionale per la Cultira Istriana, 1997. Todaro, Michael. EconomicDevelopment.7thEdition. Harlow: Pearsons Education Limited, 2000. Toprak, Zafer. La Convenzione di Losanna: antecedenti storici e attuazione. V: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo. Ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo. Napoli: Collana, Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 55–65. Troha, Nevenka. Epuracija v coni B Slovenskega primorja in koprskem okraju cone B Svobodnega tržaškega ozemlja (1945–1950). Prispevkizanovejšozgodovino, vol. 43, št. 2, 2003. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, str. 91–104. Troha, Nevenka; Kacin-Wohinz, Milica; Mlakar, Boris. Rapporti italo sloveni 1880– 1956: relazione della commissione storico culturale italo-slovena. ItaliaeSlovenia, vol, 2, 2003. Gorizia: Istituto per gli incontri culturali mitteleuropei, str. 71–97. Troha, Nevenka. Volitve v Okraju Koper cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Prispevkizanovejšozgodovino, vol. 42, št. 3, 2002. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, str. 61–74. Troha, Nevenka. Preselitve v Julijski krajini po drugi svetovni vojni. . Prispevkizanovejšozgodovino, vol. 40, št. 1, 2000. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, str. 255–269. Troha, Nevenka. Ukrepi jugoslovanskih oblasti v conah B Julijske krajine in Svobodnega tržaškega ozemlja in Italijani na Koprskem. Annales,SeriesHistoriaetSociologia,vol. 10, št. 1 (29), 2000. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije v Kopru, str. 203–216. Troha, Nevenka. KomuTrst. Ljubljana: Modrijan, 1999. Troha, Nevenka. Kdor ni z nami je proti nam: oris položaja v koprskem okraju cone B Julijske krajine v letih 1945–1947. Glas, vol. 1, št. 17, (11. 9. 1997). Koper: Informinwest, str. 4–6. Troha, Nevenka. Optanti za italijansko državljanstvo z obmocja, prikljucenega Sloveniji leta 1947. Prispevkizanovejšozgodovino, vol. 37, št. 2, 1997. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, str. 359–369. Troha, Nevenka. Fra liquidazione del passato e costruzione del futuro. Le foibe e l‘occupazione jugoslava della Venezia Giulia. V: Foibe.Pesodelpassato, VeneziaGiulia1943–1945. Ur. Gianpaolo Valdevit. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia, 1997, str. 59–97. Uradna spletna stran “Federazioni delle organizzazioni degli esuli”, http://www. arcipelagoadriatico.it. Valdenberg, Marek. Scambi di popolazione tra Polonia ed Unione Societica nel secondo dopoguerra. V: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo. Ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo. Napoli: Collana, Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 141–150. Valdevit, Gianpaolo. Trieste1953–1954.L‘ultimacrisi?. Trieste: Il Picolo, MGS PRESS, 1994. Verginella, Marta. L‘esodo istriano nella storiografia slovena. V: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo. Ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo. Napoli: Collana, Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, 2000, str. 269–278. Volk, Sandi.IstravTrstu:naselitevistrskihindalmatinskihezulovinnacionalnabonifikacijanaTržaškem. (Knjižnica Annales, 33). Koper: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Znanstveno središce Republike Slovenije Koper, 2003. Volk, Sandi. Naselitevistrskihbeguncev(esulov)vtržaškipokrajini,1945–1966. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 2001. Volk, Sandi. Ezulskiskrbniki. (Knjižnica Annales, 20). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Znanstveno raziskovalno središce Republike Slovenije Koper, 1999. Vremec, Vid. Razmere po letu 1918 in Marežganski upor proti fašizmu v maju 1921. V: SlovenskaIstravbojuzasvobodo (drugaizdaja). Ur. Vid Vremec, Raul Šiškovic, Jože Hocevar. Koper: Združenje borcev in udeležencev NOB Mestne obcine Koper, Združenje borcev in udeležencev NOB obcine Izola, Združenje borcev in udeležencev NOB obcine Piran, Založba lipa, 1998, str. 101–121. Wallerstein, Immanuel. Utopistike;Dedišcinasociologije. (Rdeca zbirka). Ljubljana: Založba /*cf., 1999. Yiannakopoulus, Georgios A. Le ripercussioni dello scambio di popolazioni greche e turche in Grecia nel periodo tra due guerre mondiali. V: Esodi.TransferimentiforzatidipopolazionenelNovecentoeuropeo. Ur. Marina Cattaruzza, Marco Dogo, Raoul Pupo. Napoli: Collana, Quaderni di Clio, št. 3, IRCI, Edizioni Scientifiche, Napoli 2000, str. 65–84. Zagradnik, Maruša. Odseljevanje in optiranje za italijansko državljanstvo iz dela Primorske, ki je bil z Mirovno pogodbo prikljucen k LR Sloveniji. ActaHistria,št. 6, 1998. Koper, Milje: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, str. 187–202. Zagradnik, Maruška. Optiranje in izseljevanje. V: ZbornikPrimorske–50let.Ur. Slobodan Valentincic. Koper: Primorske novice, 1997, str. 60–64. Zagradnik, Maruša. Slovenija - Jugoslavija - Italija po letu 1945. Delo:samostojencasnikzasamostojnoSlovenijo,vol. 37, št. 233. (7.10.1995). Ljubljana: Delo d. d., str. 32–33. Zagradnik, Maruša. Slovenija - Jugoslavija - Italija po letu 1945. Delo:samostojencasnikzasamostojnoSlovenijo,vol. 37, št. 239. (14.10.1995). Ljubljana: Delo d. d., str. 32–33. Zagradnik, Maruša. Slovenija - Jugoslavija - Italija po letu 1945. Delo:samostojencasnikzasamostojnoSlovenijo,vol. 37, št. 245. (21.10.1995). Ljubljana: Delo d. d., str. 32–33. Združeni narodi, Agreement for UNRRA, http://www.ibiblio.org/pha/ policy/1943/431109a.html Združeni narodi, United Nation Relief And Rehabilitation Administration, http:// reference.allrefer.com/encyclopedia/U/UNRelReh.html. Zlotnik, Hania. Empirical Identification of International Migration Systems. V: InternationalMigrationSystems.AGlobalApproach. Ur. Mary M. Kritz, Lim Lean Lim, Hania Zlotnik. Oxford: Clarendon Press, 1992, str. 19–40. Zolberg, Aristide R. Foreword. V: Marrus, Michael R. TheUnwanted.EuropeanRefugeesfromtheFirstWorldWarThroughtheColdWar. Philadelphia: Temple University Press, 2002. Zolberg, Aristide R. The Next Waves: Migration Theory for a Changing World. InternationalMigrationReview, vol. 21, št. 3(78), 1987, New York: Center for Migration Studies, str. 403–431. Zolberg, Aristide R. The Formation of New States as a Refugee-Generating Process. Annals, št. 467, 1983. Philadelphia: American Academy of Political and Social Science, str. 24–38.