ff 2 u^äcj-^^ -f r Zemljepisni in Z0odopinski opis šolsl^epa okoliša HaHlo N' S/lh jiq tuwsticho društvo NAttLO SEKaM ZSOOOVINÄRJEV MUZEALCEV ZEMLJEPISNI OPIS OKOLIŠA. i LE G- A». Priroda je obdarila našo domovino z veliko slikovito- j—- , stjo» Lepa Je , kakor malokater% zemlja na svetu. Del te domovine , ki Jo č&va mogočni Triglav, Je naša prelepa U-orenJska z mogočnimi gorovji , ki obdajajo , kakor venec rodovitno KranJ-} sko ravan, na kateri Je poseljenih vse polno lepih vaal, kjer I žive krepki in trdi U-orenJcl. I Na tej rodovitni ravnini Je tudi vas N aklo in se sedem I drugih vaal , ki spadajo pod zvon sv. Petra v Naklem.Vseh teh osem vasi tvori naklansko župnjijo in obenem naš šolski okoliš, ; ki leži med 46° 15* in 46°17» sev. zemljepisne širine ter 31° ,'/ V 56* in 52° vzh. dolžine. N a nfz* šolskega okoliša leži vas 2e- Je , na Jvzh. pa Police. Smer tej skoro poldrugo uro dolgi »stisnjeni ravnini Je skoro lata kot Jo ima Sava. , .. Naklanski Šolski okoliš meji na sev. na i)uplje, U-oriče, Trstenik in Predoslje, navah. na Kranj, na sVzp. na TrSiško Bistrico, na J. In Jgz. na Savo. üvet ni gorat, navan Je napeta in Je ponekod oŽJa, ponekoč šlrja. l^a svzh. Je ravan najvišja. Od tam se neznatno spušča proti J vzh. višinska razlika Je le malenkostna /402 do 428 m/. To ravan obdaja na sev. velik valovit Vojvodin borst, na J.in Jgzp. pa skalnata nebor, ki se vleče po vsej Jgzp.strani ravnine .iMa tej Kebrl se razprostira pogozdena. Dobrava.isa Dobravi in Vojvodin em borštu Je polno vrtač ali dolcev kakor na Krasu. . ■H^folORlJa. Vse na svetu se prenavlja in izpreminja. Tako se izpre- mlnja tudi zemeljska površina . urorovja, doline, ravnine, Jezera in morSe kotline, vse to Je plod nastajanja in razpadanja. Kamenine, ki sestavljajo nebotične gore, prot, glina in rodovitna - - • „^^ n-podukt na- prestanega preanavljanja, ki tvori zgodovino naše zemlje/geologi J a/. Ob koncu terciara in v zaSetku diluvuja/ledene dobe/ Je bila v glavnem ustvarjena današnja razporeditev gorovij in usadov/ usedlin,udorin/. Tako nastala gorovja so bila izpostavljena denudaciji/razjedanju/. Izpodnepni činitelji, kemični in mehanični, so razdirali in zniževali gore. Nizki deli - doline in ravnine- so se polnile s prodom in peskom, ki sta ga naplavlja-llSava in Tržiška Bistrica. Ledena floba Je imela štiri oddelke.To se pravi ,da Je po prvi ohladitvi zemlje sledila krajša toplejša doba, zato so seledniki v nižinah razstalili in se na ta način pomikali nazaj v gorovja.Nato Je vnovič nastopila hladnejša doba,a tej Je sledil toplejši medledniški presledek. To se Je Se dvakrat ponovilo. V medledenih /interglaclalnih/ dobah so reke t ki so imele svoj izvor v taleČlh se lednlkih, vrezale struge v prej Eanešenl prod in ga odnašale ter ga kopičile v spodnjem delu svojega toka. V dolini Save vidimo ostanke vseh štirih medlede-niških polic ali teras. Prot starejše dobe Je na površini precej preperel,v spodnjih plasteh pa se Je trdneje sprejel v laboro/ sprimek , konglomerat/. V zemlji se vršijo stalne spremembe njenih mineralnih in organskih sestavin, ki Jih povzročaJo:kisik,voda,sonce,bakterije, glive plesnivke in alge.i'e izpremembe imenujemo razkrajan-nje ali trohnjenje, t.J.nastajanje humusa. Zemlja /humus/ nastaja torej iz kamena inrastllnskih ter živalskih ostankov. V vsem našem šolskem okolišu Je zemlja v spodnjih plastel ilovnata, v Vojvodinem borštu in naüobravi pa Je Ilovnata deloma tudi v zgornjih plasteh, zato so v prejšnjih časih žgali tu opeko in odtod ime vasi Cegelnica.V naklanski kotlini pa Je svet prodast, t\)da krije ga črna prst. Plast prsti Je nekod debelejša »drugod tanJša.Kud na tem ozemlju ni. loa H IdroKrafl.la. Podnebje vsake pokrajine Je odvisno od mnogih člniteljev. Ti 80 : oddaljenost od ekvatorja In od morja, nadmorska ali at»-solutna višina itd» Naš šolski okoliš pripada srednjeevropskemu podnebju.Zime so razmeroma mrzle, a poletja dosti topla« zime so precej dolge in pade mnogo snega , ki-^ obleži navadno 4 do6 mesecev. Pomlad Je običajno deževna. Tudi pofetja so večkrat mokra» Zlae stl popoldne rado dežuje, zato ni nikdar posebne vročine. Najbolj vroča sta julij in avgust, 'rudi Jesen Je rada deževna in včasih pade že oktobra sneg. Podnebje Jezelo zdravo. Visoke gore in gozdovi , ki obkrožajo naša polja in vasi, nas varujejo predmočniml vetrovi, viharjev skoro ne poznamo. Ce pihata sever /,krlvec/all-J3urJa/vzhodnik/, ki prihajata ace-line, prinašata suh in mrzel.zrak in lepo vreme. Jug , ki prihaja zJadranskega morja, Je topel in prinaša vlago, zato takrat dežuje. Jugovzhodnik,' ki Je hladnejši , prinaša v zimskem času sneg. vsi navedeni vetrovi pihajo v vseh letnih časih. Od severa prodira k nam zimski mraz, a poleti se-močno segreje, zato imamo velik razloček med zimsko in poletno toplino. LimQ BO povečini zelo hladne/ v Jan.- 10°C, Naklo Je naj- I mrzleJšl kraj med Kranjem in Tržičem/,zelo snežene in spremenljive. v juliju in v prvi polovici avgusta kaŽe toplomer 35- Naš okoliš leži na Jgzp. strani gorovij,ki nas obdajajo, zato imamo mnogo padavin. Na leto okoli 1 5oo mm.Največ dežuje pomladi in v zgodnjem poletju, pozimi pa pade debel sneg. Toča Je zelo redek pojav, pač pa napravi slana mnogo škode pomladi na sadnem drevju in na polju. Jeseni pa uniči ajdo. Me- • gla , ki sega do Kranjskega polja, Je pri nas redka. Ob Jgzh.meJl našega okoliša teče največja Jugoslovanska reka SlVa. Njena struga Je ponekod ozka , drugod se deloma razširi. Izpod visokih pečin, nagromadenih na njenem bregu, vre vanjo dosti studencev. Iz tega sklepamo, da mora biti Do- brava bogata na vodi, saj vel prlteko Izpod Jüobrave in tečejo po mahu, kjer puščajo apnenec, ki dela kamen lehnjak,kar se dobro vidi nad okroglanekim mlinom ob izviru studenca, rudi v Vojvodinem borštu so velike zaloge tekoče vode. Iz njegovih tal izvira na stotine studencev, u/ločnejse so že zajeli in napeljali po ceveh v vasi , kjer primMJkuJe vode. z,ejancem daje vodo studenec v Dupljah, Strahinjeem vasnica, Naklancem tirapovšči-ca, Lebinica pa napaja Cegelničane, Pivčane. Lebinca sprejme se :ialo Lebinico, zavije po travnikih proti-Pivki in izgine med njivami kakor ostali studenci. Gb nalivu močno naraste , poplavi travnike in njive in odnaša ^Iz njiv prst in pušča na njivah pesek in kamenje, i^ato dere daije skozi i'emnik v Savo. Nekateri studenci tudi poniknejo. Ostale studence v Vojvod. borštu zbira i^elinica, ki se izliva v Tenetišnico. Talne vode v naklanski kotlini ni. večjih močvirij tudi ne, le v Vojvod. borštu Je tu in tam močvirnat svet , kar pa ne more kvarno vplivati na zdravje v okolici. 3liv zemlje. Prebivalstvo se po veČini ukvarja s poljedelstvom in ži- vinorejo. G-lavni vir dohodkov daje obdelovanje zemlje in živinoreja. Ostale gospodarske panoge so manjšega pomena.PolJedel-skih delavcev skoro ni, pač pa Je mnogo kmečkih sinov in hčera uslužbenih v kranjskih tovarnah. Kadi tega Je gospodarsko stanjt zelo dobro. Ob poletnem delu pa se občuti pomanjkanje poljskih delavcev, Od podnebnih raumer Je zavisno posebno rastlinstvo. Poleg rodovitnih tal rabi rastlina dovolj toplote in vlage. Pri nas zelo dobro uspeva krompir, dalje vse vrste žita, proso, aj-. da, pa tudi koruza, pesa, repa in korenje. Jroaamezne vasi imajo že zadružne stroje za sejanje žita, uporabljajo se tudi vse vrste H^dernih plugov, ki so primerni za našo zemljo, uporabljajo se tudi umetna gnojila, zato Je pridelek na splošno dober. Od sadjarstva gojijo pri nas največ Jablane.iiruške in češplje ter ostalo sadno drevje prihaja manj vpoštev. -coaameznl posestniki imajo prav lepo urejene sadovnjaka. Sadno drevje čistijo in škrope ter gnojijo .zato Je pridelek temu primeren. I^med Jablan sade zdaj priporočene vrste po sadnem izboru za gorenjsko podnebje:Boikovo Jabolko, Baumanovo reneto in untario, ki 80 pozne, trpežne in primerne za kupčijo. Po vaseh imajo zadružne suš iIni ce. ciraje vredno Je pri tukajšnjih sadjarjih, da premalo upoštevajo navodila, ki Jim Jih daje strokovni list o snaženju in obrezovanju sadnega drevja. Prav tako večina sadjarjev omalovažuje izbor sadnih vrst. Sadja prodajorazmeroma malo, ker Je slabši kvalitete. Uporabijo ga za kuhanje žganja, ki ga večji del popijejo doma, kar Je v zdravstvenem oziru kvarno. Pametneje bi bilo, da bi slabše sadja posušili za krhlje/ sušje/ in sadjevec. Ha Dobravi In Vojvod, bor. rasto le beli ali navadni borovci, vmes Je tudi nekaj smrek. Listnatega drevja Je prav malo. Tu in tam vidiš nekaj hrastoy, bukev, gabrov in Jelš. V obeh gozdovih Je med vresjem mnogo borovnic in zlasti ob mokrih letinah tudtl precej gobanov ali Jurčkov. v Vojvod, b. rasto tudi brusnice. Vee te gozdne sadeže prodajajo v Kranj in Tržič, kar daje siromašnim ljudem skoro edini zaslužek. Vsled obilice padavin raste po naših travnikih bujna tra^ va in krmske rastline, zato Je živinoreja dobro razvita. Vsi kmetje rede govedo plncgavske pasme. J-e krave so dobre mleka-rice, a za vprežno živino ratiljo le konje.Tudi prešleJereJa pri naša kmetu obilo dohodkov.i^onjereJa Je bila v časih, ko še . ni bila zgrajena železnica skozi Naklo, J© bila konjereja bolje razvita. v Vojvod, b. živi precej srnjadi, zajcev , lisic .včasih / se dobi celo kaka vidra. Tudi divja mačka Je bila že ustrelje-naT'^edko prileti s btorŽiča tuii divji petelin« v žitnih poljih žive Jerebice, prepelice, pa tudi fazani. V gozdovih 8o gozdni Jerebi. Po poljih in gozdovih se spreletav&Jo Jate vran, ki na- pravljajo posebno na koruzi mnogo škode. Spomladi naa obiščejo divji golobi in raC6 • ^6V6čLa nsiin n6 msinjk&i tudi kukavic© In mass 1 lih pevcev, kakor: kosov,sölnkavcev, Binic in taščic. c.korci ae ustavijo le naprehodu. Ciosenlce kapusovega belina narede mnogo škode in enako tudi rjavi hrošči. JUibadar se redko pojavi v ^ naših gozdovih. naseljenih hiš. Navadno Je nastalo naselje tam, kjer Je bilo v neposredni bližini na razpolago plodno zemljišče, primemo za obdelovanje. Mesto za naselje Je odbrano tako, da se z nJim ne odkoduje in ne zmanjša površina orne zemlje. Zato so s«, naše vasi ob rolxi, tam,kjer se začenja gozd. Naklo ,žeje, -^^Ivka in Polled so ob državni cesti, ostale vasi so zvezane z vaškimi potmi. H^še stoje razmetane ,brez vsakega sistema. Tem vasem pravimo vasi v gruči ali na kupu. Take vasi so Naklo,Cegelnica, Pivka, StrahlnJ, Police in Okroglo. Le Žeje in deloma Naklo bi lahko prištevali k obcestnim vasem. Obcestne vasi so navadno zelo stare. Najbolj razširjena oblika kmetiške domačije pri nas Je gručast kmetskl dom. Tu stoji hiša zase, a goppodarska poslopja prav tako vsako zase, seveda blizu skupaj, tvoreč skupino zgradb razporejenih brez reda in sistema. Red in sistem se moreta ugotoviti le toliko, kolikor ^u narekujeta gospodarski in gospodinjski nagibi. Hlev in svinjak morata biti postavljena tako, da Je dostop Iz kuhinje čim najbolj prikladen, skedenj in svi-sli pa tako, da Je ugoden dovoz. Navadno sta hlev in skedenj združena.Hlev Je spodaj ,nad nJim pa skedenj. Včasih pa Je oboje priključeno skoncema na hišo in tedaj imamo vse pod eno streho, kar!^lmenuJemo stegnjeni ali enotni dom.Toda tudi v tem primeru st&Jl "kozolec sam zase. V, našem šolskem okolišu ni videti nobene prave gorenjske hiše. Novejše zgradbe so modernizirane oblike osrednje slovan-hiše. To so večje in imajo tudi večja okna. Od navadna osrednje slovanske hiše se razlikujejo po tem , da so zidane z opeko in krite sstrešniki.Vse njene značilnosti temelje v sodobnem načinu gradnje. Stoje povečini za^se , ločeno od gospodarskih poalc-pij. WaJboJJ značilno slovensko gospodarsko poslopje je kozolec» kjer se suši žito in tudi drugi poljski pridelki, i'ri nas so v navadi brezstrešni kozolci. So leseni ali pa imajo betonske stebre • Poslopja so grajena iz brun , ali pa so spodaj zidana, zgoraj pa lesena. Novejša poslopja so zgrajena iz opeke. Ker pade vellkosnega, ima^o strme strehe. Promet; Vse naše vasi imajo dobre zveze s Kranjem, TrŽičem in LJub- ljano, po železnici ali po cesti. Od Kranja smo oddaljeni 5 km, od Tržiča 12 km, od LJubljane 30 km. Z vlakom,oziroma z avtobusom, potrebujemo do Kranja 8 min., do Tržiča 25 min. in do Ljubljane 1 uro. Državna cesta je bila spomladi 1938.asfaltirana od ürezlj do Nakla In od Im dalje banovinska proti Brdu. Na pomlad 1939 se Je začelo z delom nove betonske eeste, ki se bo ogn^lla naše vasi radi sedanjih ostrih ovinkov. To cesto grade od Kranja do Nakla /Jaslice/in od Kranja do Jeperce ,/ do tja Je že zgrajena iz LJubljane /,le gaštenjski nadvoz je bil dograjen že leta 1938. Radi odličnih cest, gmotnega blagostanja in leto-viščarstva je vse leto živahen avtomobilski promet/zlasti v poletnih mesecih do looo vozil dnevno. Iz Tržiča vozi dnevno 7 avtobusov v Ljubljano in v poletnih mesecih še posebni avtobus na progi Bled -Ljubljana.foleg tega vozi ae 6 vlakov dnevno na Pi;P(gi Kranj - Tržič. Promet je odlično razvit. v kraju imamo dnevno pošto dvakrat . Brzojava nimamo, postnega telefona tudi ne, pač pa ima Mlekarska zadruga svoj telefon, katerega lahko v potrebi uporablja tudi vsak zasebnik. Vea šolski okoliš Je elektrifloiran. ^Mgr^ razdelitev: Nas šolski okoliš tvori skupno s šolskim okolišem fod-brezje upravno občino Naklo. Upravna občina ima sedež v Naklem. Vsa občina meri ha.......... od tega Je njiv ha....... travnikov ha............ gozdov, ha..........., vrtov ha......... r Ostalo odpade na vasi in neobdelan svet. Občina spada v kranski okraj . upravni občini Naklo sta dve župnjiji: Naklo in -t^odbrezje. Njihov obseg se krije s šolskim a okolišema. v pokrajine na ljudstvo; A. Koblar karakterizira v svoji knjl gi"Zgodo-t> vina nakelske fare" nase ljudstvo tako: "Čvrsti so, spoštujejo Jih v bojnih vrstah, pridni so, lepo obdelano polje ti pove to, nadarjeni ao, ni stanu, ki bi ne štel kakega HakelSana med svojimi odličnjki, verni so, tri bkrasno op opravljene cerkve so priča vnetosti za čast božjo. Kjer je luČ, tam Je tudi senca. Bog daj , da izgine čimpreje prejujjiaško kazanje telesne moči K tej'sodbi Je pristavil nekdanji nakl^anski naduči-telj Petrič : " Dovoljujem si , da označim še par njihovih lastnosti in sicer n'e z namenom, da bi Jih mislil s tem postavljati v slabo luč, pač pa da lažje spoznaš tipični značaj tlaklanca. Te lastnosti so: malo prevelika ošabnost, trmoglavost in sa-mohvalnost.Premalo zmisla imajo za pametno združevanje, rudi politično so premalo razsoani. bvoje predatojnike , bodisi politične, bodisi cerkvene spoštujejo." K tema tarakteristikama bi bilo še pristaviti, da BO narodno premalo zavedni, kar Je splošna napaka ölovencev. LlJ . i—rr'. O.. m !O J > - C in i li , O rr i, 'i J -i p:,-- ^ 4 • J v r' >0 f »4. J I 1 « ^ V) -S ^ v ^ 1 ..^sj A v^ r r K -T " — -J, V' C ~ , - o ^ O — " It M ti N Z 0 0-D O-^V-J. N A......Ž-O L 3 K E G A OKOLIŠA. P^ftodovlna: I iska doba; gsdn.li vek; —iTzr te dobe nimamo nobeölh Izkopanin, zato ne vemo o njej ilSesar zanesljivega nanašajoče se na nas šolski okoliš. Ker pa so v sosednjem Kranju Izkopali predmete Iz hallstadske dobe. Je verjetno, da so bill tudi pri nas že v tisti dobi naseljeni Iliri In pozneje tudi Kelti. V dobi cesarja Avgusta so zasedli Klmljanl o b osvojitvi Vzh. Alp tudi našo kotlino, njihova vojaška sila se Je mogla uveljaviti brez posebnih prisilnih sredstev priti lllro-keltske-mu preblvastvu, ki Je bilo razdeljeno v majhne plemenske enote. Iz strateških ozlrov so poskrbeli osvajalil predvsem za vojaško cesto, ki naj bi vezala Italijo z vzhodom In severovzh. preko preko Krasa in Emone. Dokler Je bila državna meja ob Donavi, se Klmljanl niso posebno zanimali za gorenjsko ralPölno, kajti tu ni bilo važnih naravnih bogastev, ki bi bila primerna za izkoriščanje. V rabi so ostala stara tovorniška pota iz prazgodovinske dobe, ki ao vodila od severa preko prelaza "Ljubelja. Najdbe na gradiščih v Naklem, pri ^t. "idu in Medvodah utemeljujejo domnevo , da Je šla zvezna pot skozi i%klo, čez Ljubelj v Virunum na Koroškem. Skromne nadbe iz rimske dobe so se našle tudi pri nas. Wa Pivki na iglejevem / •'^avlinovem/ dvorišču Je izkopal še živeči IgleJ rimsko žaro, t.J.kamnito posodo B pokrovom.V njej Je bil pepel mrtveca. Omenjeno žaro hranijo še sedaj pri Iglejevlh. Sredi šestefea stoletja so se po razpadu države Vzh. Qot< tov pomaknili preko našega ozemlja do Julijskih Alp Longobar-di , ki^'^so se pozneje umaknili proti koncu stoletja ob odhodu v Italijo pred prodirajočimi Obrl in Slovani* Višji in srednji sloji prebivalstva so propadli . iJižJi sloji, ki so bili ni - - • i,„J> ------I 4 ^ Slovencev so ostali docela nepoaeljenl obsežni gozdovi, ki ao pokrivali ravnino med fržiško ^istrico in Kokro /Vojvodin bor«/ Takratni naseljenci so se naJveS bavili z Živinorejo in obdelovali tudi polje. firadovii Po razpadu Obrov v lo. st. ,Je uspel nemški napad pre- ko Ljubelje in N emci so zavlaTdali tukajšnjim gorenjskim krajem. Da bi zavarovali svojo ukradeno posest , so na severni in zah. strani strateško utrdili višje ležeSe kraje , kjer so naselili bavarske Suvarje, mejne grofe - gradiščane. Takšna utrdba Je bila tudi na GradiaSu nad ■t'ivko, ki Jo Je v Jeseni 1935 pre-•k iskal R.Ložar s prof. dr. Zontarjem . Ugotovljeno Je bilo , da bo bili deli stavbe leseni in obdani z nasipi zemlje in kamy nitmi stolpi. SliSno gradišSe Je baje stalo med Zejami in Strahinjem / zemljišče ^ev/, tretje pa na žejanski Dobravi/&ra-dišSe/ ob izlivu Trž. Bistrice. V teh gradišSih so bivali v 13* st. nemški vitezi iz rodu Ortenburžanov^ ki pa so že v naslednjem atol. izumrli. Zelo razsezno posest na &orensJ/^k§m so združili Orten-burŽani v upravne urade s središči na gradovih. Waklanski urad Je obsegal tele vasi: Vel.Naklo M. Naklo, Pivka, $"011- ce , ÖtrahinJ, Zadraga, Duplje , Stenice, uonkSe , Rupa, Loka d Ma Primskovem, (iorenje, Suha, Mi^e, Predoslje, Kokrica , Hov-ka in Mlaka. vel. in M. Naklo, Pivko, Police Je kupil Friderik Ortenburški 13o4 od bratov Uitmarja in Ulrika iz ureifenfelza. Ko so ittumrli Ortenburžani 1418., Je prešla več^ina zemljiških posestev sev. od ü&ve v oblast celjskih grofov]6,ki ao izročili upravo posestev svojemu deželnemu knezu- vicedomu. Pod njegovo oblast Je spadal tudi naklanski oskrbnik, ki Je zbiral davščine podložnih kmetij in obračunaval z glavno upravo v Celju. (Jeljski grofje so oprostili svoje podložnike v naklanski uradu vsake tlake/ ročne, vožne in tovorne/. S tem ae Je kmetski stan opomogel, -'^o smrti zadnjega Celjana 1456 se J® za kmete stanje poslabšalo 91 ker deželni knez ni znal gospoda- / ritl» v zakup oddana posestva so kmetom poviševali dajatve in zahtevali zopet vse vrste tlake. Za cesarja Maksimlljana I. Je bil 1494 upravitelj naklanskega urada Jurij pl. figkh, ki Je v prvih letih 16. atol. zgradil dobro utrjen grad Brdo pri Pre-dOBlJah, ki je zdaj last kneza namestnika Pavla. Jurij Egkh se Je udejBtvoval v vojnah z Be.n®%ani/ 15o8 do 1518/ kot goriški glavar. _ V drugi polovici 15.at. se Je pojavil nov sovražnik Turk, i-urki so prihrumeli skoro leto za leto do Kranja ter pu-BtoSin ob Savi in Kokri navzgor./1471., 1473•» 1475-, 1478., 1480.,1483.,1491./.Nateh svojih pohodih so bili tudi v Naklem. Zanesljivo vemo le za leto 1475* Najbrže ni bil to edini primer. Pod Mal .Naklem so našli- pozneje podkev turškega kova. Prebivalci 80 se skrivali pred nevemiki v gozdovih in zlasti v Jamah za Strahinjem in za Ž«Jami. Cerkvico v bližnjih Podbrez-Jah so utrdili v tabor. Na Šmarjetni gori so zažigali kreaove, da so s tem naznanjali prihod Eurkov. sodiSSe: Mejni grof Je vršil kot kraljev uradnik višje sodstvo v krajini. Vodil Je prave ali redne sodne zbore , ki so se sestaj jali trikrat letno tudi v Kranju. Grof Je postavil stalnega sodnika, ki Je skliceval po potrebi izredne sodne zbore. Ustanovili so deželsko sodišče. Grofov uradnik Je postal deželski sodnik. že v desetem in enajstem stol. so podelili nemški vladarji Frelzlngu in Briksnu posebno pravico, s katero naj bi bila cerkvena posest IzloSena Iz oblasti grofa in njegovih uradnikov. Sodnik ni bil več upravičen pozivati nesvobodnlke /tla-Sane/ iz obeh posesti pred svoje sodišče in nlsmel več terjati Javnih dajatev in kazni/ glob/ od podložnikov. Leta 1257* Je podelil patriarh Gregor freizinškemu škofu krvno sodstvo za ŠkofJriarh Janez izkazati hvaležnega s tem, da Je podelil i-ride-riku in njegovim naslednikom patronat naklanske župnije s pismom od lo. Jun. 1394. Kot takšen Je imel pravico prezentira-ti patriarhu naklanske župnike. Svet na Okroglem Je odstopil ortenburaki grof i-riderik brižinskim škofom. Po smrti ortenburških grofov so podedovali pali^jonat in fevd v Naklem celjski grof Je. v kupnem pismu strahinjske podružnice iz 1422 beremo, da ima pri prepirih vsled küpnih zemljišč soditi celjski grof.Po smrti zadnjega Celjana Je dobila naklanska župnija novega dediča in odvetnika v cesarju Frideriku iV. Habsburškim , ki pa Je patronoval aamo pet let. Nova°naklanske župnije se pričenja šestega decembra I4bl ko Je stopila iz pod oglejskega patriarhata in postala podložna novoustanovljeni ljubljanski škofiJ i,Ljubljanski škof Jo Je podredil radovljiškemu arhidiakonatu. 1603 se Je odcepila od radovljiškega in pridružila kranjskemu, uesar -t'rideriklV. Ji Je določil za patrona ljubljanski stolni kapitel. On Je užival dohodke iz zemljišč in nameščal župnijske vikarje, ki so se obvezali, da bodo vedno čuvali kapitelske pravice, mu odštevali vsako leto namiznino in dajali hrano kaplanu» Ko Je postal ljubljanski kapitel lastnik župnije , Je prevzel tudi žitno desetino In tlako. Podložniki so morali na župnijBkemsvetu vsako leto orati poldneva, za kar so dobili kosilo in četrt vina. Drugi bo bili dolžni pripeljati vikarju vsako leto enkrat drva » zakar oo dobili kos kruha . Kočarji in gostačl 80 morali Jeseni po en dan žeti na župnijskih njivah . Vikar Je dobival desetino v žitu, nekateri posestniki pa so mu dajali vsako leto po enega piščanca ali kaJko mlado živino. Ohranjeni so nam nekateri podatki iz protestantovske dobe, saj Je v bližini mesto Kranj in graščina Brdo, središč« gorenjskih protestantov. V župnijskem arhivu shranjena polemična knjiga " Postilla Echij" z opazkami nam pripoveduje ,da 80 Jo rabili dušni pastirji v prepiru s protestanti. Papežev poslance Sikst Carcanua Je prišel na Vseh svetnikov dan 1620 v N aklo , da bi so prepričal o morebitni škodi , povzročeni po protestantih. Med ljudi sta Šinila razuzdanost in uporen duh. Opuščati so začeli tlak4 in tudi cerkveno posestvo niso puščali v miru. ^pnik Jih Je posvaril in Jim Je zagrozil , da bodo ključarji zarubili vse tiste , ki bi opuščali tlako in desetino Ker Je vikar drvaril v Vojvod, borštu, ga Je hotel knez Auerspe lastnik gozda a&rubiti . Kapitel pa je dokazal ß skupno pogodbo, da Je cesar Leopold podelil ta gozd grofu Auerspergu pod pogojem, da si domačini pridrže stare pravice do tega gozda. Nato Je knez dovolil vikarju sekanje v gozdu,kolikor potrebuje za kurjavo. Naklanci so se radi udeleževali cerkvenih sprevodov. 1701 Jih Je prišio v Ljubljano okoli 300 obhajat sveto leto . Pet let pozneje so bili spet tam , da so obiskali novo stolnico. V redu službe božje od 1729 Je zapisanih 15 vsakoletnih proceselj, katere ^e vodil kaplam, ne da bi Jih smel skrčiti ali pomnožiti brez škofijskega dovoljenja^ sicer bi moral plačati 10 K kazni v prid cerkvi. Te procesije so bile v: StrahinJ, Podbrezje, Sv Uršula-na Sorskem polju. Duplje ,Uoriče Primskovo, Cmggob^ Smamo goro, Kranj, Bled, Sv Primož nad Kamnikom, Tabor, Tržič in Ljubno. Zadnje tri so se upeljale šele pozneje. Vse te procesije, izvzemši dveh Je pozneje od-pra-vil cesar Jožef II. žefeve reforme; Za časa Jožefa II* JeŠtela župnija ^ 15 vasi a 5 cerkva- mi. Takrat pa se Je ustanovila lokalna kaplani J a i>uplje in od naklanske župnije so odpadle Zg. Maplje s podružno cerkvijo in vas -i^adraga. i^istrlca se Je pridružila podbreski župniji. 1786 Je dobila poružnica v «ioričaJi svojega vikarja. Od matične župnije so odpadle vasi: Gorlče, '^'rednja vas. Zalog in Svarje, pridružili pa sta se Ji Zeje in Okroglo s podružno cerkvijo. Od leta 1794 do 1808 Je bila v Naklem dekaniJ a z župnijami: Naklo, Podbrezje, Ljubno, Kovor, Krože, Tržič in Kropa insa-mostojne kaplanije: öorlÖe, Duplje, Ovsiše, Lom in Dobrava. Za Francozov so se Duplje leta 1811 odcepile od naklansl ske župnije in postale samostojn« župnija v letu 1832. Od leta 1832. Je ostal obseg naklanske župnije nezpreme-njen do"^0-936.,ko Je odpadlo Struževo in se priključilo Kranju Danes obsega župnija vasi: N aklo, M.Naklo, ZeJe .^egelnica, StrahinJ, Pivka, Police in Okroglo. Statistični podatki IjoJenih so zabeleženi v 13 knjigah od 5. oktohra 1611. Umrli eo zapisani v 6 knjigah od lo. nov. 1679. Največ Jih Je umrlo 1740 vsled kolere l2o oseb, Primož Petelin iz 5p. DupelJ Je dočakal 120 let. Poroke so zabeležene v sedmih knjigah od leta 1687 dalje. V zgodovini se imenujeta dve župnijski cerkvi. Kdaj in kje 80 postavili prvo cerkev, ni znano. Z njo se bavi neko pismo, katerega Je Izdalo 3. marca 1348. dvanajst škofov v Avignonu, ki so podelili obiskovalcem naklanske cerkve obilo odpustkov. Iz besedi " Causa peregrinationis" Je sklepati, da Je bila v prvotni župnijski cerkvi božja pot k sv. Antonu Padovanekemu. Tudi neka druga listina iz poznejše dobe nam potrjuje to dejstvo» Drugo zgodovinsko cerkev so postavili v Naklem v začetku 16» stol. 11. junija 1517» Jo Je posvetil pooblaščenec ljubl&nskega škofa RavbarJa.Imela Je troje oltarjev in v njo so vodile kamnite stopnice. Tretja župnijska cerkev, ki stoji še danes, Je bila gotova 1755 in posvečena 1761 od ljubljanskega škofa Leopolda Jo-fft grofa Petazzi. V spomin na ta dogodek se obhaja posvečenjo cerkveno opasilo/ žegnanje, semenj/ vsako leto na dan vs. Petra in Pavla» 'Ig cerkva? Zupna cerkev v Naklem Je zidana v romanskem slogu. Kronografikon nad glavnimi vratrai se glasi: "Magno Deo et aanCto Petro Inter ApostoLos PelnClpI poslt/a." N a vsaki strani glavnih vrat Je v dolbini lesen kip sv. Pavla oziroma sv. Andreja» V Južnem cerkvenem zidu opazimo dve spominski plošči. Prva nas spominja Ricfelja, ljubljj.nakega prosta, ki Je umrl v Naklem zadet od mrtvouda/kapl/ 1818. Druga plošča Je od na-klanskeg^'^iupnlka Blaža Blaznlka, ki Je umrl 1Ö62. Poleg glavnih vrat sta še dva stranska unoda. uerkev Je' dolga v, , ^ uerkev Je dolga 31,5 m ,sir.18,91 m. Najvišja točka kupole do- p. seže 15»83 m. Veliki oltar Je Iz rdečega marmorja, le taber-nakelj Je lesen. I'oleg nJega sta dva angela, pod menzo pa relief zadnje večerje, oboje Iz istrskega marmorja , umetno delo kiparja iiajca iz Ljubljane /1881/. Kip sv. Petra v velikem oltarju Je bil nov 1870. Ob straneh sta kipa sv. Pavla in sv.M-dreja. Vsi trije so iz moravškega ^ačenea in pozlačeni. Oltarje izvršil kamnosek Vurnik iz Radovljice iz marmorja , ki so ga lomili na Jelovici, Jesenicah in v Lomu.ObhaJilna miza Je iz čmkastega marmorja in Je bila 1835 kupljena v (ioričanah v škofovem gradu , kjer Je bila prej ograja pri stopnicah. iNalevi strahi oltarja Je v steni zidan doprsni kip tržaške-koperskega škofa Legata Jerneja, ki Je bil naklanski rojak« Poleg glavnega oltarja ima župna cerkev še štiri stranske t BV.Anton Padovanski, Mati BoŽJa, Bvin^Eužina,Srce Jezusovo* vsi štirje stranski oltarji so leseni in imajo isti slog kakor glavni. KriŽev pot Je posnet po Volfovem slolniškem. Lepo izrezljani, pozlačeni okvirji merijo v višino s križem vred 2,86 m, sir.1,35 m.JrreJšnJi križev pot Je v strahinjski cerkvi. Po stari navadi Je dajal cerkovnik peto nedeljo po sv. freh kraljih sosedom za pijačo. 1768 pa so razen Pivčanov odstopili ta delež za novi križev pot. Orgije so iz leta 1886.Krstni kamen stoji ob vratih na levi strani. Ima lesen pokrov in sliko Janeza Kr-stnika« Z visokih lin zvonika , ki Je visok 39,A m, se oglašajo trije zvonovi. Najstarejši Je mali zvon iz leta 1806. Je bronast in tehta 327 kg . Vlil ga Je IJublJariski zvonar Samassa. Srednji in veliki zvon sta železna . Vlita sta bila na Jesenicah. Na cvetno nedeljo 1923 sta bila blagoslovljena in potegnjena v zvonik. Stala sta 19 790 din 25 p, kar se Je pokrilo z do- ^ „neski župlj^ov. Prejšnja bronasta zvonova sta bila med sv. voj 1917 rekvirlrana. Veliki zvon se Je v waklem večkrat ubil, ' ' dvakrat v sedemnajstem stol. in trikrat v devetn. stol.ivirliski zvonSek je bronast In Je bil postavljen 1927. uo leta 1880 Je visel na steni pri zakristiji 2,75 kg težak bronast zvonček ,ki Je ssvojim napisom pričal , da ga Je podaril cerkvi Martin Vo-glar, Karbonarjev o5e. Zdaj Je ta zvonček posojen Marijinem domu v Mal» Naklem, da budi sestre . Pokopališče Je za streljaj 'oddaljeno od zupne cerkve in 2 obsega 1471 m »Za Jožefa II. so začeli pokopavati na tem prostoru, ki so ga 1879 razeirill. Pokopališče Je obdano z niaklm obzidjem in ima v sevzh. delu skromno mrtvašnico, v prejšnjih časih so pokopavali okrog cerkve , duhovnike in grajsko gospodo iz DupelJ pa v cerkveno kripto, v kateri Je še sedaj ohranjenih nekaj rakev. Župnlšče Je prostorno , sezidali so ga 1866« Kaplanija Je dobila sedanjo obliko 1819. Poleg ŽupnlšČa Je veliko gospodarsko poslopje z obsežnimi njivami. Podružno cerkev sv. i^iikolaja v Strahlnju stoji na prijaznem gričku 452 m . Sezidana Je v renesanehem slogu, uolga Je 20 m ,§ir. v ladji 9,16 m , v prezbiteriju pa 5,78 m. Uerkev Je posvetil škof Martin , namestnik oglejskega patriarha v letu 1450. V velikem oltarju sta kip in podoba sv. Nikolaja, delo kiparja üotzla iz leta I860. V letu 1883 so postavili Še dva stranska oltarja sv. Lenarda in sv. barbare. Poleg oltarja sv. Lenarda Je zanimava slika Ecce homo. Wa njej Je zapisano, da Je bila blagoslovljena v celovški farni cerkvi sv. Tilna 24. avg. 1770. Sedanji križev pot Je bil prej v župnl cerkvi. z,vonlk stoji nades-ni strani cerkvene fasade in nosi tri zvonove. Na sv. ^arka dan gre semkaj procesija. PodruŽna cerkev sv. Magdalene na Okroglem Je 413 ni . Okoli te cerkve ne nam odpira lep razgled , zlast proti iv. Joštu, < iz doline pa buči bistra Sava. Prvotna oblika svetišča Je bila gotskega ep>ga, sedaj pa se komaj spozna. Veliki oltar ^e posvečen sv. Magdaleni, stranski, pa sv. Uršuli in Materi Božji. Cerkev Je doiga 14,5 m, šir. pa 5,37 m ^ v ladji, v prezbiteriju pa ■vi 5o samo tri 9 tri in osemdeset cm. Zakristija Je bila prlzidana 1767. Cerkveni tlak Je bil poprej v äuplJanski graščini. Okro-glanci so ga kupili 1834. V zvoniku se oglašata dva zvonova. Nekdaj so imeli Okroglanci star zvon , ki se Je v prejšnjem 5asu oglašal na Šmarjetni gori. Krizev teden gre semkaj procesija« Glavno cerkveno opravilo Je v nedeljo po Mariji Magdaleni» Do 30. dec. 1786 J® spadalo Okroglo k špartinski župniji» Niti župna cerkev »niti podružnici nimajo zgodovinsko važnih predmetov ali starinskih knjig in obiaSil . Cerkev ima: troje velikih "bander, dve mali bahderi, eno zastavo Marijine t dinižbe in banderce Marijinega vrtca.Ima dve monstranci, dva z zlatom vezana plasSa in Še pet drugih, tri pluvijalje- večer-nl6ne plašče^ troje kelihovjs pateno in dva ciborija. ska kronika: Že v začetku prejšnjega stoletja so Naklanci zaprosili za lastno šolo, kar'pa Je oblast odklonila, ker Je bilo Naklo všolano v Kranju. Ko Je leta 1811 pogorela šola v Kranju, so mogle tudi naklnske gospoščine konkurirati za novo eolsko poslopje. Privatno so poučevali deco nekateri kaplani, pozneje pa se Je uspešno bavil s tjem poslom Josip Legat, oče tržaško- koperkega škofa. Bil je v Naklem organist. Najemnino za učilnico v zasebni hiši pri Zgubi v Naklem Je plačeval takratni župnik Blaž Blaznik. Leta 1859 so začeli v Naklem zidati na svoje stroške lastno šolsko poslopje. V jeseni i860 Je bilo dograjeno in otvorjeno. Prvi začasni in poznejši stalni učitelj Je bil Josip Traven. Leta 1900 je zaprosil za pokoj in zapustil ustanovo za revne šolarje v Naklem v znesku 53 K B6&t, današnje stanje te ustanove Je 16 din 66 p . Drugo ustanovo Je zapustil omenjeni za vsakokratnega šolskega upravitelja v Naklem v znesku 43 K 26 v , današnje stanje te ustanove Je 14 din 60^. Obe ustanovi sta naloženi v Hranilnici dravske banovine v Ljubljani. Drugi dobrotnik naše šole Je bil župnik Blaž Blaznik, ki Je zapustil krajevnemu šolskemu odboru t uatanovl 600 K® Sedanje stanje Je 266, 85 din. Tudi ta vloga Je naložena v omenjeni hranilnici. Tretji dobrotnik naklanske šole Je bil župnik Martin Öeme. Zapustil Je 700 K . Vsota Je bila naložena v Kran^|ki hranilnici v LJublani in Je narasla do leta 1903 na 900 K® Pozneje se Je glavnica dvignila in krajevni šolski odbor je z njo kupil šolsko njivo . Od najemnine te njive uživa 1/5 vsakokratni Šol. upravitelj, 2/3 pa porabi krajevni šolski odbor za revne učence. Leta 1870 Je nastopil krajnl šolski svet. Iz šolske kronike Je razvidno, da so bile v šolskem letu 1873 precej razširjene koze in Je za njimi umrlo 5 učencev. 1893 pa JÄ umrlo celo 7 šol. otrok; 5 za ošpicami, 2 za davico® ff 1895 J9 velikonočni potres malenkostno poškodoval tudi eolsko poslopje, me 2. dec. 1898 Je šol. vodja daroval šoli zastavo 8V. Alojzija. Zastava Je bila v cerkvi blagoslovljena, kjer Je imel župnik primeren nagovor. Pod to zastavo se še zdaj vsako leto udeležuje šol. mlad'lna procesije sv. R.T. V letu 1901 - 2 se je pričel pouk ženkklh ročnih del. Leta 1903 Je postala naša šola dvorazrednica. Proti temu so se zelo upirali domačini z župnikom na-čelu , ker ni bilo v Šol. poslopju prostora za drugo učilnico. En razred Je bil do zidave novega šol. poslopja v zasebni hiši pri Cepelnlku/ Zgu-ba/.V letu 1904- 5 se Je nabavilo zemljišče za novo aolako poslopje. Krajevni šol. odbor Je kupil pare. št.99 in 100 s površjem 1556 m^ od gospe KorenČanove v Naklem. 12. aeptol907 Je bila lecltaClJa za oddajo del pri zidavi novega sol. poslopja. 7. apr. 1908 se je začelo zidati novo poslopje.rLo-lavdadlja je bila 30. dec. 1909 in dne 3» Jan. 1910. Je bila šola blagoslovljena. r>rajevnl šol. svet Je prosil za posojilo Kranjsko hranilnico v znesku 30 000 K. Drugo posojilo je najel pri doma- IlllifS'L - [/^:el.1stvoi - lY - Si posojilnici, i^iačrt za šolsko poslopje Je napravil Inöenjer Jiloudek .Zgradto Je prevzel stavbni mojster Vajgoni iz Ljubljane. Ker se Je podjetnik Veilgoni po waklem zadolžil, mu Je • kraj. Šol. svet odvzel gradbena dela. Razpisal Je novo dražbo in delo Je prevzel podjetnik A. Molinaro iz Škofje i-oke kot najzanesljivejši ponudnik, dasi-''najdražji. Kolavdacije sta se udeležila tudi okrajni komisar. Merk in ing. K. Križanec. Takoj nato se Je vselil v novo š. poslopje sol. vodja in še isti dan , ko Je bila zgradba blagoslovljena, se Je pričel v njej pouk.i'oslopje leži samo 14 m od državne ceste, irrostor med šolo in cesto zavzema vrt. Qradba poslopja Je stala 265 K, mizarska dela posebej pa še 750 K. Vrtna ograja Je--veljala 5^9, 14 K. Žest sto kfe cementa Je darovala za ograjo delniška družba na uovjem. .t>blast zasegla eno učilnico in pouk se Je vršil v skrčenem obsegu le v eni šolski sobi. V šol. letu 1931 - 2 Je bila šola razširjena v 4 razred nico. N a podlagi odloka i.No.840/3 od ll.sept. 1934 se Je na soli otvorila vzporednica k 3«in 4. razredu. Prvi učitelj Je bil Josip Traven o d ustanovitve šole 1860 do 1900. Njegov naslednik Je bil J?'r. Keržič iz Sv Vida nad Cerknico. Že 1. Jan. 19o2. Je zapustil Keržič Naklo in odael v Zabnico. Istega dne Je prišel izprašani učit. kandidat Ivan Petrovčič B Črnega vrha nad Idrijo, da Je nadomestoval stalnega učitelja Iv. Kiferle- ta « dokler ni nastopil službe . 16. febr» 19o2 Je prišel Mferle iz UerkelJ pri krškem in kand. Petrovčič Je odšel v Loko»Kiferle Je bil vnet za glasbo , posebno za oitre. J3il Je tudi skladatelj citraŠkih komadov.i^no-go njegovih skladb Je natisnil tudi mlad. list Zvonček.Gospa KiferletS^a Je uvedla na naši šoli ženska ročna dela.Kiferle Je odšel na Presko , ko Je prišel 7. eept. 19o4 v Naklo za sol. vodjo fr. l'sirlS I» eiru^ rm RoSaviikem.Takoj k« nJim .1« pri- IC 8Ža 15* sept. uSltelJlca Leonora Dev Iz TrebenJ. Od A. febr. do 4. maja 19o7 Je obolelo učiteljico uevovo nadomeščala kot supl. Marija -Pogačnik, ki Je prišla iz Smartna pri Kranju.Učiteljici Devovi Je bil dopust podaljšan in na njeno mesto Je prišla supl učitelj, kand. vilma Vidic in^ostala v Naklem do 15. febr. 19o8. Učiteljica Oevova Je ponovno zbolela in odšla 27. apr. 1911 na dopust, na njeno mesto pa Je prišla 6. maja 1911 supl. v Križu Marija Žiškur in ostala v Naklem do 1. 4. 1913, ko Je odšla v Selce. Istega dne Je nastopila službo v Naklem def. učitelji -ca Franica Grom. Šolski dodja Petrič Je bil po lastndb prošnji premeščen v Ljubljano na III. mestno žjud. šolo, kjer Je nastopil službo v začetku šol. leta 1914/ 15. 8 1. febr. 1916. Je nastopila službo učiteljica Joe. Grom, supl. v Lešah. Dne 20. sept. 1916. Je imenovan za naduSi-telja Josip Jerae, učitelj na II. mestni osn. šoli v Ljubljani in Je nastopil na novem mestu 1. marca 1917.Od 7» sept. 1922 do 50. Jan. 1923. Je nadomeščala obolelega šol. upravitelja toarija Aueršperg. , une 10. maja 1925* Je bila prestavljena učiteljica Pran» Qromova k Sv* Duhu pri wovi vasi in na njeno mesto Je prišla učiteljica A. pl. filbach iz Kranja. S 1. sejit. 1926. je bila premeščena Pilbachova v Soro, v Naklo pa se Je vrnila ijr. Qrom, toda Je bila ponovno premeščena iz Nakla v i«aren-berk 31* avg. 1931* Dne 9. sept. 1930« Je nastopila službo Franja Ložar, ki Je bila premeščena iz Mozirja. Dne 31» okt. 1930. Je začasno nastopila službo učiteljica Ivana Jerneje, dokler ni bi- . la nastavljena lo. nov. 193o. učiteljica Anz. Znidarčič. Ker Je postala šola štirirazrednica , je 2. sept. .1951* nastopila Hel. i^^-Jiš, toda Je bila že 3o. bov. istega leta prestavljena na Rudnik pri Ljubljani. 5 1. sept. 1932. Je nastopil službo Lenardič Mihael , . r,a ju.n?.fivßkem. 26. nov. istega leta Je bila premeščena uSltelJioa z,nldaralč Anzelma v št. Vid nad Ljubljano ter bila razrešena tuk. službe dne 15. maja 1953. Dne 5* apr. 19:33 • Je bil po prošnji premeščen za učitelja naoa. šolo dotedanji šol. upravitelj ffoslp Jerse in bil dne 28. Jun. 1933« razrešen tuk. službe. Kot dnevlčarka je nastopila službo 1. nov. 1933» ^Todeb Vera in 7* nov. 1933. Josip Kožuh , učiteljski prlpr. Po prošnji Je bil premeščen iz Vel. liostrevnice pri Smartnu pri feitiji tamosnji šol. uprav. Poljšak Alteert, ki Je prevzel na tuk. Šoli upraviteljske posle od začasnega upravite IJa Lenardiča M. Učiteljica - prip. volonterka Vodeb Je šla v Šmartno pri iir&nju. Drugega januarja 1935» Je prišel v Naklo po prošnji Rafael Pertot, kentr. učitelj iz Talčjega vrha pri Črnomlju. Že 8. aprila isfrega leta Je bil premeščen v Uražgo-še v škofjeloškem srezu , ker tu še ni bilo preskrbljene nove učilnice* Ko sta bili dovoljeni vzporednici k III. in IV. razr. sta bili nastavljeni učiteljici pripravnici Bakovnik LJudm. in Suhadolnik vida, ki sta se Javili upravitelj stvu 28. Jun. 1935* Suhadolnik Vida Je bila naslednje leto 20. febr. premeščena po službeni potrebi v St. IIJ pod Turjakom in istočasno Je bila po službeni potrebi premeščena tudi učiteljica Ložar Franja v Makole pri Poljčanafi. Na izpraznjeni mesti sta prišli po prošnji učiteljici SercelJ Ana iz Makol in itožuh Alma iz Št. IIJa pod Turjakom. ^ Dne 31. dec. 1938. Je bil razeešen službe v Naklem Lenardlč Mihael in premeščen v Telče pri Krškem po službeni potrebi• evilo Solskiil otrok: Popetletjih Je število eol. otrok raslo , oziroma padalo tako: 1860/öirje bilo .... 89 uč. 1875/76 Je bilo 138 uč. 1865/66 " " .....54 " 1880/81 " " 118 " 1870/71 " " .... 121 " 1885/86 " " 107 " 1890/91 Je bilo .. .117 uč. 1920/21 Je bilo 195 uč 1895/96 II II .. 155 II 1925/26 II II 146 " 1900/01 n II 1) 1930/31 II II 163 " 1905/06 H 11 1! 1935/36 II II 220 " 1910/11 H II H 1938/39 11 11 228 " 1915/16 n ...198 llr Krajevni spomeniki: Sredi Nakla ob vodovodu stoji kapelica Matere Božje, ki BO Jo hvaležni vasčanl postavili v letu 1765 v spomin svojima dobrotnikoma , ki sta jim pripomogla do vodovoda , nam-reS rojaku Karbonariju in župniku Kosu. Kapelica Je imela napis: GregorIVs CarbonarIVs has acVas prior fVnDaVIt, losephVa KVas serVaVIt In bonVM VlCInlae. Ta grafikon pa Je 1% prebelJen. Ob glavni cesti pred Öpanom j kjer Je dovoz na dvorišče, stoji kapelica Ärca Jezusovega. Kip Je umetniško Izdelal domačin Pavlin Jože, kipar v Radovljici, ki je gradil tudi znameniti oltar na Brezjah. Na Pivki nad državno cesto Je stara kapelica sv. Petra. Kip v njej Je lesen in zelo ö'tar. Bil je v prejšnji naklanski cerkvi na glavnem oltarju. Zunaj vasi ob železnici in bodoči drž. cesti Je čedna kapelica Srca Jezusovega, ki Jo Je postavil Klanšek v zahvalo , ker se je srečno vrnil iz svetovne voJne./1924/. Križ na križišču drŽ. ftn občinske ceste na Pivki Je postavila i''ranČlška Krlžnar iz Pivke. V Strahinju sta v zahvalo za srečno vrnitev Iz vojne dve kapelici. Prvo Je postavil Prašič Peter /Janezov/ leta 195J • zunaj vasi , tam kjer se odcepi bližnjica v vas/pri novem betonskemmostu./Druga kapelica , ki jo Je postavil Peter u-rašič /Lenčkov/ Je v njegovi vrtni ograji . öredl vasi stibji veliko znamenje Krlžanega, ki ga Je postavil posestnik LefSi, češ da se spodbi, da je ilristus sredi vasi. v Stra-hlnju Je ae eno zmamenje, kapelica matere i^ožje pred Janezovo hlao. Postavila Jo Je vas leta 1904.Jfred njo postavljajo rnr- liSe, ko Jlh neao k pogrebu. Pri tej kapelici počakata dva moža z lučma Markovo proceBiJo. l^a Cegelnlol Je pri Muhovcu slika Matere Božje , stara že čez sto let.Wa križišču ,kjer se odcepi od poti v i/ialo Naklo cesta na Cegelnico, Je znamenje Križanega, ki služi za sprejem mrličev. znamenje na okroglanskem klancu Je postavljena v spomin na nesrečo, ki se Je zgodila zadnjega decembra 1924. rostavili so ga vaščanl 1. sept. 1925* V nJem Je kip »^rca Jezusibvega. Gb začetku vasi Je znamenje , kjer postavljajo mrliče. Je že zelo staro« V žejah pri Koširju stoji ob drž. cesti staro znamenje, ki so ga v letu 1925 prenovili vašČani. Itidi to znamenje Je postavljeno za sprejem mrličev» Dve kapelici na polju/iiigubova in Jagoščeva/ služita pri procesiji sv.K.T. aSinska hisat O županstvu iz prejšnjih časov nam ni a««nD skoro niče- sar znanega. Prvi župan je bil leta 1848 Pavlin iz Mal. Nakla. Do leta 1932. Je imel vsakokratni župan /predsednik občine/ občinsko pisarno na svojem domu. Omenjenega leta so staro šolo I v prenovili in v njo se Je uselll občinski urad pod predsedstvom Tomaža Krlžnarja iz Okroglega. Občinska hiša ima v prvem nadstropju gledališko dvorano v nekdanji uiilnici. Z dovolje» i nJem občine zamore uporabljati to edino dvorano v vasi vsako domače društvo« Znameniti občani: 'TÄalokatera občina ima posebno iz starejših časov toliko odličnih mož kakor naša. Koblar A. Jih našteje v zgodovini župnij ljubljanske škofije/kar 62 . Po stanovih razdeljenih Je čez 50 duhovnikov , od katerih so omenja prvi Adam Veternik, rojen 1591«» več zdravnikov , en ljubljanski župan, nekaj častnike^, precej uradnikov, med njimi tudi profesorji in učitelji, dalje redovnice itd. Izmed vseh teh Je najvažnejši Gregor Voglar, ali üar- j ■ • 'Oi bonariue, kakor se Je po tedanjim običaju sam podpisoval. Kodll se Je 1631.pri Voglarju v Naklem , kraj župnlsča. Bil Je doktor modroslovja in zdravilstva . Kot zdravnik Je kmalu zaslovel in vzbudil zanimaje ruskega carja Petra Velikega, .ki Je tedaj potoval po Evropi. Peter Veliki ga Je vzel s seboj V Rusijo za osebnega zdravÄika. Kako se mu Je godilo v rcueiji, nam ni znano. Pred svojo smrtjo Je odšel na dipiajmatsko pot v Rim , da bi dosegel zedinjenje pravoslavne in katoliške cerkve. 8 kakšnim uspehom ae Je vraSal iz Kima, ne vemo . vračaJoS se Je hotel po dolgem Saeu zopet enkrat oglasiti v rojstnem kraju, toda Je nenadoma užrl v Kranju 1717* v svoji oporoki se Je spomnil svoje rojstne vasi in Ji zapustil ustanovo za zgraditev vodovoda - nšTj potrebne J še stvari^ kajti vas nima niti studencev, niti talne vode» KarbonariJ Je dosegel tudi plemstvo s priimkom: Carbonarius de viesenegg. Priimek si Je izbral sam , 5eš da leži rojstna hiša na voglu velikega travnika. Drugi znameniti mpŽ Je Jernej Legat, tržaško- koper-ski škof- in doktor modroslovja. Rodil se Je v Naklem v tedanji mežnariji , ki Je stala na kraju , kjer Je sedaj zasajena spom?Ska lipa, v spomin na žalostni rnarsejski atentat .u erne J Lefrat Je bil zelo učen in narodno zavedn škof. V f^stu Je pospeševal , kjer Je le mogel slovenski Jezik,"zato je moral marsikatero grenko okusiti od farizejskih italjanovV^oblar/ . Zelo Je pospeševal tudi ljudsko šolstvo . i^arodnemu Jeziku Je odločeval povsod prvo mesto. Podpiral Je tudi narodne zavode in časopise,n.p r. Matico slovensko, ur. sv .Mohorja, Tržaško čitalnico. Za njegove zasluge sta ga odlikovala cesar in papež z v&sokimi redovi in častnimi naslovi, kakor pove njegov spomenik, vzidan na evangelski strani prezbiterija v ži^^i cerkvi. V črnem, mannomatem obočku stoji doprsni kip v naravni velikosti, delo kiparja Zajca. Slovesno Je bil od- krit 3® sept. 1882. Pri tej priliki Je imel govor mosignor ■" Tomo Zupan , kl J© vaSSanom r krasnih besedah predoSil življenj® slaynega rojaka. Tretji znameniti mož Je bil Blaž Potočnik , ki se Je rodil r Struževem 1799« Znan Je.kot pisatelj in prevajalec nabožnih in posvetnih del . Posebno pa Je znan kot pesnik, zlasti še , ker svojim pesmim komponiral napeve . Mnogo njegovih pesmi Je ponarodelo. blaŽ -fotoSnik Je bil župnik v üt, Vidu nad Lju blgano. Sodeloval Je tudi pri Kranjski čebelici in pri Cigaletov vem nemško- slovenskem slovarju» Peter Fister- Spanov Je bil ljubljanski župan od 1788 -1796.Še danes se po nJem imenuje hišno ime pri Spanu/ županu/. { ruštvat Emetijska podružnica Je bila ustanoveljena 1899. po pri- zadevanju takratnega županS Miha PoliSarJa - Užnika. Podružnica si Je nabavila razne kmetijske stroje , kakor sejalnik ,tri-/ Jer in pjuge. Sedaj ima 665lanov in samo en skupni strokovni / list Kmetovalec. Poleg kmetijske podružnice imamo še Sadjarsko - vrtnarsko in' čebelarsko podružnico. V obeh podružnicah , ki sta bili v^alh zelo agilni, Je delo skoro prenehalo . Sadjarska -vrtnarska podr. Jo bila pos ebno uspešna , dokler Je bil njen predsednik TomaŽ Križnar z Okroglega. V tisti dobi se Je zasadilo ve5 lepih,novih sadovnjakov z boljšimi vrstami sadnega drevja. 3 podporami kralj, banske uprave so zgradili tudi 4 sušilnice Vna Okroglem , Pivki, v N aklem in Strahinju. Gasilska četa Je bila ustanovljena v oktobim 1910. Povod temu Je bil ogenj v Krekovem, ki Je upepelil Urhovo in Mlkel-čevo hišo. Ob ustanovitvi Je imela četa 29 delovnih članov. Prvo brizgalno Je nabavila četa za 450 K, motorko za 8 P H so kupili v letu 1928. To motopno brizgalno so pozneje zamenjali z novo za 18 PH. Gasilski dom Je bil zgrajen leta 1923 .^fer Je bil kmalu pretesen, so začeli lansko leto graditi novega , ki Je mnogo prostornejši. V nJem bo imela tudi pošt svoj lokal in Kmetijska podružnicapcfiouinela v starem gasil- g 'E tm arna: skem domu shrambo za svoje orodje. Gasilska četa ima eedaj 62 članov. Katoliško prosvetno društvo, ki se Je prvotno imenovalo « Bralno društvo. Je ustanovil leta 1906. kaplan Pavšlč , ki Je "bil tudi prvi predsednik društva. Ob ustanovitvi je bilo 54 članov, danes Jih Je ze 2864 Leta 1938. si Je preskrbelo omen njeno društvo prapor. V letošnjem letu so začeli člani Kat. pr. dr. resno misliti na lastni dom. S prostov41Jniml prispevki občanov so nabrali že lepo vsoto . Več posestnikov Je pri- ' spevalo za dom po 1 000 din. Bodoči dotn bo stal na cerkvenem zemljišču kraj nove drž. ceste in bo vknjižen kot cerkvena last. Sokolsko društvo Je bilo ustanovljeno v juniju 1950. Ob ustanovitvi Je bilo 56 člfTnov in 15 članic , skupaj 70 . Število članstva Je nato stalno padalo, do leta 1937.,ko Je bilo 15 članov in 3 članice. V drugi polovici 1937.leta Je začelo število članstva zopet rasti in ima danes društvo 44 člane in 6 članic, skupaj 50 članov. Društvo ima letno telovadišČe p s približno 2 400 m in na nJem leseno lopo. Ima drog, kroge, i kroglo in skalÄnico z blazino. Telovadba se vrši le v poletnem času, ker društvo nima lastnega doma. Mlekarska nabavna in prodajna zadruga Je bila ustabov-IJena 23. okt. 1903. Usatnovitelji, oziroma prvi odborniki so bili: Barle Ivan,Voglar iz Nakla- predsednik, Poljšak Anton, kaplan tajnik, Jarc Peter, Orač iz Strahlnja, blagajnik. Ob prlčetku Je imela zadruga 55 članov. Dnevna količina mleka Je znašala 400 litrov. Vse mleko so predelali v maslo, ki so ga večji del pošiljali v Opatijo, deloma pa tudi v Trst, (iradec inDunaJ. Med vojno Je zadruga obratovala le za vojaštvo. Po vojni imel mlekarno v najemu do leta 1923» privatni mlekar Ja-kopČio. Leta 1923. Je začela zadruga zopet obratovati v lastni ö tri.1 In dorn; teleznlcaS režljl pod predsedstvom Novaka iz Jflrke, ki rodi mlekarno va® do danes. V letih 1922» - 24.se Je mleko večino izvažalo le v Avstrijo. Ker se Je Avstrija osamosvojila,v mlekarski produkciji, Je naši mlekarni zaprla trg in zadruga se Je začela uveljavljati doma , najprej v Ljubljani in Tržiču, pozneje tudi v Kranju In na Jesenicah./ Število članstva kakor tudi količina mleka Je od leta do leta naraščalo, tako da Je v letu 1952. štela zadruga 240 članov in konzumirala okrog 2 000 litrov mleka dnevno. Prl>i;5 hodnje leto Je splošna gospodarska kriza prisilila okoliške mlekarne , ki so si do tedaj konkurirale, da so ae združile v, skupno podjetje. K naklanskl mlekarni so prist4pile mlekarne: ä Predoslje, Šenčur, Cerklje^ Komenda, J^Iedvode, Žabnlca in U-ori- , če. združene mlekarne poslujejo pod Imenom: Skupni obrat gorenjskih mlekarskih zadrug v i^aklem. Za vse te zadruge ae vrši skupna produkcija v Naklem, samo v Jeseni ob največji produkciji mleka se izgotavlja sir tudi v Uerkljah.ijnevna količina mleka'dosega 7000 litrov .ii-notretjina mleka ae proda sveža, iz ene tretjine se dela čalno maslo "Deteljica", eno tretji no pa predelajo v razne vrste sira: ementaler, aidamer, tra-plst, imperial, llptaver, ramadur in topljeni sir pod imenom Kranjski sir a šunko, oziroma z drobn^akom ali sardelaral. bkupAlobrat gorenjskih mlek. zadrug obratuje še ve^a dno v Naklem, tdda še v letoSnJem letu namerava zidati v Clr-čah pri Kranju moderno mlekarno za vse gorenjake mlekarske zadruge. V letu 1935. so šolske sestre iz Slov. Bistrice kupile od posestnika Janeza J^'avlina s Polic posestvo in hišo • z gospodarskim poslopjem. Hišo so prezldale in preuredile v Marijin dom. Uom služi aolskim^estram ,posebno onim, ki prihajaj^' iz sanatorija Golnik, za oddih. Vanj sprejemajo tudi | lahko bolne Jetlčne bolnice in duhovnike. Železnica Je stekla skozi Waklo prvič v juliju 19o8 Pošta! JTrgovlne Ker 60 Je trasirala že večkrat prej, zato ni nihče verjel da se bo v tem letu začela tudi res graditi. Ljudje se niso pobrigali, da bi se trasa prenesla pod «eber, kjer bi Jim ne prereza la vse najlepših njiv. r^aknadne intervencije , naj traso pre-lože, BO bile brezuspešne. Ljudstvo Je bilo z novo pridobitvijo zelo nezadovoljno, öaje bo Jim tudi prenizko oceiaili zemljišča. Most nad železndico v Temniku se Je začel graditi šele 1936. in bil 6.Jun. 1937. otvorjen in blagoslovljen. S tem mostom se Je izpolnila Okroglancem davna Želja , saj Je ta most zanje ogromne važnosti, ker pred nJim skoro niso imeli prave poti v svet. P^leg tega Je vrednost njihovih zemljišč z novim mostom narsla vsaj^za 100 Most bi moral biti zgrajen Že istočasno z železnico^ vendar eo to pridobitev dosegli Okroglanci šele sedaj in to zaradi složnosti in skupnega sporazuma. Ivlost Je stal 85 000 din. Občina Je prispevala 8 000 din, kr. banska uprava pa 20 000 din . železniška uprava Je namesto lo ^00 din pod-pore izvršila s svojimi delavci gradbena dela.V mostu Je približno 100 m^ hrastovega in borovega lesa, ki so ga darovali Okroglanci. Oni bo tudi prevzeli tlako ali roboto. S pridobitvijo Železnice se Je opustil postni voz. Podbrezje v naši občini so dobile poštni urad , v Naklem pa se Je postavil samo poštni nabiraloik , ki ga Je naklonilo Naklu poštno ravnateljstvo že 1883» Poštni urad v Naklem Je bil ustanovljen šele 1. julija 1914. , za kar ima posebno zaslugo monsignor Tomo Zupan, večletni predsednik Ciril- Met. družbe, ki si Je postavil na Okroglem nad šumečo Savo ličen gradič v letu , kjer Je užival zaslužni pokoj. Pošta Je še danes pogodbena in nima ne brzojava ne telefona. okolišu imamo tri trgovine in tri gostilne. V Stra-hlnju Je po ena trgovina in gostilna , v Naklem po dve trgovini in gostilni, od katerih Je ena trgovina nabavna in pro- ....................dajna zadruga. VSaslh, ko Je bilo še dobro razvito prevozništvo v imklem, pa smo Imeli Sest trgovin in prav tibliko gostl-len. (Jostilne pri Zgubi , pri '^'ežiSu in pri bpanu bo bile stare Sez sto let. Imele so lepe in velike hleve . Zgubov hlev Je predelan v mlekarske prostore. ^Poleg teh treh gostilen Je ■4 y- bila se ena pri Ausbirtu in.dve na "^ivki pri Igvarju in Urmo-harju. ?let^3lnft podjetja: Pletenje nogavic in Jopic Je bilo v Naklem in okolici zelo rozvito. caJe Je že pred več ko sto leti neki župnik upe-IJal to obrt po zgledu Begunj in žai^už. Prvotno so predli le roSno na kolovrate . Iz volne so izdelovali rokavice, nogavice in Jopice. Izdelke so prodajali na Hrvaško , zlast) bele go- -K renjske Jopice, kakršne še danes nosijo hrvaške kmetice. Pozneje so dajali volno prest v -"egunje in so doma izdelovali le volnene izdelke. Po vojni so stroji izpodrinili roSno delo, vendar ne popolnoma , ker dajejo obrtniki še danes delo ženskam na dom. Zlasti v zimskem Sašu plato zelo mnogo doma in ne samo odrasli, temveč tudi deklice in celo nekateri dečki. Zaslužek pri tem delu Je prav malenkosten, komaj ; dinarjev od nogavic, oziroma 6 din od Jopice. Največ teh izdelkov prodajajo v Zagreb, Kari ovac in (i-lino. Odkar Je elektrika gonila sila, ima zguba zopet lastno predilnico, ležič pa še vedno le ročne pletllne stroje. V Strahlnju izdelujejo trikotažo za letno in zimsko perilo. Obrat Je ustanovil uleJČan ürlstan Andrej leta 19ü8. Med svetovno vojno Je obrat prenehal , čeprav Je vojaška oblast prigovarjala podjetniku naj nadaljuje z obratom in mu celo ponujala za to modeme stroje, kar pa je podjetnik odklonil. 1920. je bil obrat obnovljen v večjem obsegu na benzlH ski po- I gon in leta 1924. na elekttičnl pogon. Pred vojno so izdeloval; 11 blag^ le ročno. Mesečno se Izdela do 1000 kg blaga. Ys® blago konsumira IKA , tovarna perila v Kranju. VečJl d@l iz-t ffotavll&.lo le bombažaeto in mešano trikotažo. )brt: V S^rahinju pri Ferjanou L. izdelujejo bičevnlke od leta 1920. kot ročno obrt.Biöevnlkl se Izdelujejo iz doberdobskega In furlanskega koprlvca^ letno okoli 1000 ducatov« Prodaja se tudi izven Slovenije, najveö v Zagrebgi Banjaluko, Beograd In Sarajevo. i! Na Policah Izdelujejo mlinske kamne . Obrt Je že zelo stara in Je bila včasih še bolj razširjena. Mlinske kamne izvažajo tudi na Dolenjsko. V Strahinju izdeluje öantanek coklje in Je to še zadnji ostanek nekdaj zelo razvite domače obrti. V začetku tega stoletju je bila v Strahinju tudi še zelo razvita obrt za izdelovanje trakov, danes pa Je popolnoma opusSenÄju-kaxL4je_._obrt izpodrinila industrija. Prav tako so popolnoma opustili izdelovmiJF~rökarv4-e--zar-^ ribiče, ki so Jih Še pred vojno izdelovali iz "arovioe",t.J. iz blaga narejenega iz kravje dlake, konopnine itd. Rokavice so izdelovali največ v Strahinju inna Cegelnici. Na tisoče ducatov taksnih rokavic so pošiljali v Trst. Z vojno Je ta obr;^ popolnoma propadla. —-- --— Kmetiški domovi: Iz arovice so včasih izdelovali tudi preproge . Najstarejše hiše so bile enonadstropne. Spodnji del Je Obleka:' bil zidan, zgornji pa lesen. Hiae poznejšega nastanka so bile le pritlične , večinoma lesene in krite s slaao. Po požarih, ki so bili zelo pogosti, so hiše prezidavali . Pri nadatronih zgradbah so pri obnavljanju opuščali leseno gradnjo gornjega dela in zidali vso hišo iz opeke , oziroma kamenja. Tudi pritličnih hiš niso vež gradili po požarih iz lesa, ampak iz kamenja ali opeke. Tako so se hiše prenovile in ne najdemo v vaem okSbiisu nobene hiše v gorenjskem slogu. Kakor povsod po naših krajih so tudi t> Kaklem izdelovali domaČ^rplatno. Pri vsaki hiši, so imeli dovolj lanu. Že pred vojno Je postal lan zelo redek in danes ga otroci ne poznajo ,kakor tudi kolovrata ne. Z opustitvijo lanu in platna so - 29 - (: opustili tudi domačo irhovlno in narodno nošo. •iO arodni oTalžaJli_ Narodni oMčaJi so Mii včasih zelo številni, se pa ve- dno bolj opuščajo , kolikor bolj Je ljudstvo izobraženo. Marsikateri običaj Je znan samo še starejšim ljudem . Nekaj najznačilnejših običaje-tol Pri krstu: Po krstu^napravijo botrino, t.j. pojedino. K očiščevanju gre mati sama ali pa z babico, nikdar pa ne z botro. Največkrat nese mati k očiščevanju tudi otroka. Ce ugasne materi prižgana luč, Je to znamenje , da bo otrok kmalu umrl. Pri poroki : Kmečke ohcot- ženitovanje z vsemi običaji in vražami, ki Je še vedno zelo v navadi za borštom , se pri nas že zelo opušča. Tolar , t.J. tisti denar , ki ga zahtevajo vaški fantje kot odkupnino za nevesto, če Je ženin iz druge vasi, ali , če S0 nevesta poroči v drugo vas, so včasih vedno zapili, zdaj pa ga skoro zmeram podare kakemu društvu, rri pogajanju za tolar , ki traja včasih tudi več ur, ne smejo go;ö;t st Je vzeti ne ponujane Jedi, ali pijače, niti ne smejo stati po. pod tramom, ako ima hiša lesen strpo, dokler ni pogajanje končano. Nato izstavijo navadno pißmo šaljive vsebine. Pri raz- ' košnih zenitovanjskih pojedinah imajo za začetek suho Juho, t.J. iz prekajenega mesa. vraže pri poroki: Če na poročni dan vleče veter, se bosta zakonca prepirala, če dežuje , bo ženin pijanec, če pa sneži, bosta oba bogata» Ce gori med poroko sveča na ženinfc-v4 strani z večjim plamenom , kakor na nevestini, bo ženin živel dalje od neveste in obratno. Pri mrliču: Majhnemu otroku kupi 'venec na glavo botra, večji venec na krsto pa spleto vaška dekleta, x-ri varo- . vanju mrliča Je na razpolago tobak in žganje in k varovanju prihajajo bližnji indaljni sosedje. Za pogreb/3;fd morajo sosedom sorodnikom ukazati t.J. da Jih povabijo,naj gredo za pogrebom in pri tej priliki izroče vsakemu povabljencu svečo, ki J-o nese neprižgano za pogrebom, xisti, ki čuva mrliča, tudi __"ukazuje" in organizira ves pogreb. vraže pri pogrebu: Ce se p(^onSanem pokopu oglasi zadnji veliki zvon, bo prvi prihodnji mrlič moški, če se oglasi srednji, bo ženska in če zadoni kot zadnji mali zvon, bo prihodnji umrl otrok. O pustu: se naaemijenje iedno bolj opušča , pač pa napravijo 18 fetarlh nerabnih oblek in cunj , ki Jih nagačijo s slamo slamnate može, ki Jim pravijo pust. Takšnega pusta ima sjjoro vsaki otrok. Na pustni torek ob večerni Zdravi Mariji neso otroci vsak svojega pusta na taknjenega na drogu v sprevodu po vasi s precejšnjim hrupom In zavijejo na njivo izven vasi. Tam pomečejo otroci puste na kup in Jih med veselim vriskanjem za-žgo» Domov prlšedšl dobe o;^rocl za večerjo suho Juho , meso bobe/krofe/• Če se nihče ni poročil p predpustu , vlečejo povasi ploh Ce ugasne na sveti frečer v sobi luč, bo v p rihodnjem letu nekdo izmed družine umrl. Ce med polnočnlco čebele v panju v zelo buče, bo dosti medu. Ce navelikl petek dežuje, ne izda noben deŽ vse leto. Kdor pride v posete , mora sesti, da ne odne se spanja, a'^atl mara prekrižati otroka , ko ga prineso pd krsta da ga ne dobi v oblast hudobec. Svetega ^ida ples ee ozdravi če se vzame les treh krlžev, košček vrvi z božje poti in raz-- lično kožuhovlno In se z vsem tem pokadi bolnika, iladar pes tuj. 11, nekje gori, ali" pa se Je kdo obesil , morda tMl umrl. fi-adar nastane vihar, pravijo, da zvoni v cuge, in da se Je nekdo obesil. Mnogo drugih vraž se Je že popolnoma opustilo in Jih poznajo le še nastarejšl ljudje. Pripovedke: Precej razširjena Je pravljica o naklanskem Jezeru. V davnih časih Je bilo v naklanski kotlini Jezero, ki Je odteklo, so Lahi prekopali Temnlk. Majbrže Je to temen spomin na prebivalce Italije, ki so nekoč gospodovali pri nas , ____pa bodiisl, da so bili to Rimljani, ali pa Benečani. , Druga pravljica pripoveduje: Ves svet , kar üga Je videti ti z Gradišča, Je pokrivalo nekoč Jezero, l^dje 80 stanovali na bregu Jezera In ribarili, ker Jim Je primanjkovalo pldne zemlje za kmetovanje, l^lekoč molijo k Materi Božji in sv. I^liko-laju, naj Jim pomagata» Sedaj se prikaze na belem konju na pa-robku Jezera mož v sijaju in drevi proti Temniku. Jahajoč čez najožji del temnika, so se konju udirala kopita, da Je po njegovih stopinjah. , kjer so nastale udorlne, začela odtekati voda. Jezero Je tako z velikim hruščem odteklo skozi Temnik v 3&vo* Pravljica omenja tudi grad , ki je stal na robu gozda v pri Strahinju in se je imenoval irieli ali Pusti grad./pri benta-^ neka/, Ker Je^'^bTlo^ še taEraf^žero, se je grajska gospoda s čolnom vozila k sv.KikolaJu na izoliranem gričku, kjer so pa-stirji pasli svoje črede. Pozneje se Je ta grad ugreznil v zemljo in danes ga prerašča goščava» i « . NAKLO dne 2» marca 1959» KAZALO: ZlMLJEPISM_0PIS_gK0LI3A£ lega 1 morfologija 1 klima 3 hidrografija 3 vpliv zemlje 4 opis naseljenih hiš 6 promet T politična razdelitev 8 vpliv pok. na ljudstvo 8 prerez ozemlja občine Maklo (graf, prikaz) 9 ZGODOVINA ŠOLSKEGA OKOLIŠA! prazgodovina 1 rimska doba 1 srednji vek 1 bližnji gradovi 2 nakelsko sodišče 3 Francozi 5 revolucija 1848 6 nastanek vasi 6 požari 7 cerkve 9 Jošefove reforme 11 Marijin dom 25 opis cerkva 12 železnica 25 solska kronika 15 pošta 26 uoiteljstvo 17 trgovina 26 št, šolskih otrok 19 pletilna podjetja 27 krajevni spomeniki 20 obrt 28 občinska hiša 21 kmetski domovi 28 znameniti občani 21 obleka 28 društva 23 narodni običaji 29 mlekarna 24 pripovedke 30