xa kon* ledbfl
Oblačno bo z občasnimi padavinami
številka 3 četrtek, 25. ianuarje 2001 220 SIT
Zdrava pevska hotenja
Strdn
o
"S takšno državno birokracijo občina
ni gospodar na svojem ozemlju!"
stran

Ne dajo prvega mesta
O
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/5669-361
in
SmCPNIK IGOR s.p. ce!.: 03/5669^68 GSM: 041/59Be38
Sladko maščevanje
stran
O
Zadnje čase časopisne stolpce, radijske in televizijske programe polni Eles, menjave v njegovem vrhu In domnevne nepravilnosti, ki so se doga* jale pri trgovini z električno energijo. Dogajanje čuti celotno slovensko elektrogospodarstvo, elektrika pa
trese tudi Šaleško dolino.
Stran
o
Trese
Tako mislim
Elesnve pogodbe frri trgoviwju z ehklriko pn'lresajd Inch Šaleško dolino. Manjši proizifodnfi in uiioki de^ poniji oiitno m botruje samo /esetisko deževje^ ki jff f pogofi sltravUo vode po Ei/r opi, Čeprav se je Uik> kazMo ie do mdaimc^a. Očit-nn ima svoje prsle i/i7íe$ ludi politika iti o tej jc Čase po dolini toliko f^ouora, kol ga èe ni hiio. Pa govoric I udi. Teh je v izobilju. Z »jinu pa je treha previdîio. A, kjer je dim^ pravijo, je tudi oj^etjj. Ce se h(KÍo izkazale Zfí resrtične, segajo pa na področje energetike (ne In jih želeli Širif i Še rni, saj ze brez tega potujejo z nadzvočno hitrostjo), bi to utegjnlo potneniti. da se Sali^ka dolina, ki hi doslej lahko tnirno nosila ludi ime Dolina miru, slffeiiiin/a. Govorice iio nekaj uortnalnega med sosedi, kovsakziJ vsakega ve, kje je, $ kom se druii in kdaj h<jdi dotnovy pa Še koliko zasluii - za niČ dela... Ko pa gre za veliko večje reči in za veliko več ljudi in njih usodo, pa jih negre jemali lako normalno in Še mail j fahkoltjo. Čeprav hi vsaj nekaj iz njih lahko veselilo — da lokalna politika kroji državno ... Oos/c/ pa smo mislili, da je bilo ravtio ohralno. In v leni je štos.
Ko hi Človek, moral hiti vesel, da je lako, ga pa ialosti. Čudna reČ • elektrika in še holj čudna • politika.
■ Mitena Hrstič • Planine
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
^H'AS 25. januarja 2001
n onoviICEC e
Gradnja šole še letos!
ŠOŠTANJ, 19. januiirja-V pelekst» v Šoštanju naredili korak njjprcj pri predvideni gradnji nove Ioím. Določili st> pogajalsko skupino, ki sc bo pogovarjala o wmljiiClh, na katerem naj hiiola.s!ala, VSi^Uinjusc 7 gradnjo mudi, Sok>bj morali Yučcu gradili ^ lou«.	■ mkp
Mesec kulture
SoS'I'AN.Î - v Š^ižianju bodo slovenski kulturni praznik obeležili z mesecem kullure. Na predveicr praznika. 7. februarja. bo v kulturnem domu (srednja proslava; 15. februarja bodo v galeriji odprli razsiavo domaCina iva Kolarja iz Top^>Liice; K*, lebruai^apase ho na konwriuzgosii pred.sia\ol OkictTEŠ.	■ mkp
Čez potok, kjer Je most
SOSTANJ-Ob prenovi Pusicga gradu, so ob razvaline, ki se dvigajo nad mt.stom, vgradili leslev. po kateri je mogoće prili na vrh. Čeprav so lestev, lako kol narekujejo predpisi, zavarovali, lako da je nupoklicani ne morejo uporabljali, pa je bil(o pred Časom v mestu veliko govora o tem, da jo uporabljajo Judi drugi, zlasti mladi, Skladno s lislim rekom, da mladi ne bi bili mladi, če ne bi skakali Čez most, kjer je polok, so si s pomočjo vrvi zagotovili tU>sic>p do teh stopnic. V lakih primerih pa se kaj daigega, kol svetovati, da znajo bili lake stvari nevarne, ne da.	■ mkp
Bilten je že med upokojenci
VELENJL- Medobčinska zveza dru^tevupokojencev Velenje je ludi letiw izdala upokojenski Billen, že 19. po vrsti, tudi lokrat z bogato vsebino. Upokojenci lahko najprej preberejo poročila o delu zveze In drui»lcv v preteklem letu, <K'cni lanskega dela pa so seveda dodali letošnje načrte s po-drtîbnim seznamom predvidenih letošnjih prireditev. Med nje gotovo sodi ponovno srečanje slovenskih upokojencev v Velenju, prav lako vsakc^lelni *4cden upokojencev", drevna, regijska in medobčinska lekmovanja. Izleli in občasna razvedrilna srečanja. Zraven jc ludi urnik krožkov univerze za 3. ižrvljcnjsko obdc'kbjc.
Število izvodt>v je vsako lelo večje, saj Želi Bilten prebrati vedno več upokojencev, dobijo pa ga brezplačno ob plačilu članarine, 'lo so omogočili Številni pokrovitelji, p^^sebej pa Gorenje.	I b.m.
RAZPIS ZA LETOVANJE ZA LETO 2001
Obveičamo vas. da zbiramo prijave za letovanje v naši počitniški hiiici Terme ČaleL
Cena letovanja:
januar, februar, marec, november, december
45.000,00 SIT
april, maj, junij, oktober	50.000,00 SIT
julij, avgust, september	SS.000,00 SIT
V	hiSici je dnevni prostor z opremljeno kuhinjo, TV, spalnica s štirimi ležišči, kopalnica.
V	ceno je vključeno: •naiem hišice za sedem dni -vstopnica za kopanje (max. 5 kom/dan)
V	ceno ni vključena turistična taksa in DĐV.
Prijave za letovanje sprjemamo do zasedbe kapacitet Prijavite se Jahko na naslov: Vegrad IDDS d.o.o. Simona Blatnika 1. Velenje, telefon 03/88-92-100 ali 041/389-356 ga. Olga Sotler PLAČILO MOŽNO NA OBROKE!
VEGRAO ID DS d.0.0.
Sostanj bo letos praznoval 90-letnfCO mestd
črno - belo postaja barvno
ŠOŠTANJ - Marsikdo od listih. kije bil m začetku, pred dvema letoma, skeptičen do akcye, ki so seje lotili v krajevni skupnosti Šoštanj, ko so začeli / harvar^jem Tasad, je danes, ko se podoba mesta spreminja, navdušen. V žive barve preolijećene fasade hiš, ne samo več stanovanj s ki h, so poi^ivile mesto in navdušujejo ludi tisle, ki v mesto pridejo od drugod.
V krajevni skupm»li dobivajo za lo akcijo odkrile pohvale in ludi zahvale. Se vedno pa na njihov naslov prihajajo nove vloge, zlasli od lastnikov individualnih hil Projekt nosi naslov Šo^lanj -mcsi(i svetlobe in v krajevni skupnt^îi .so odločeni, da ga spcljejo do konca in uresničijo obljube, ki so jih dali. Lcias bo mesto SoStanj obeležil 90-lelnieo in pričakal jo bo pražnje odet in urejen. Do svečanosti, ki jih pripravljajo, želijo uredili ludi Kajuhov park.
fzpotnIH so obtjubo - ne samo veàstsnovanjske, tudi enostanovanjske zasebne hiše
prihajajo na vrsto.
V krajevni skupnosti odkrilo priznavajo, da so učinki akcije večji, kot so pričiikoviili. /, njo niso začeli samo zato, da bi bile hisc prebarvane, ampak tudi zato, ker so verjeli, da bodo ljudje sami vlagali v lo. da bi bila njihova hi§a še
IcpSa. Aktivm>sl ljudi, zlasli pri barvanju zasebnih hiS je bila izjemna - popravljali so opaže in balkonske ograje, zamenjevali okna, urejali okolico,
Na osnovi izkušenj, ki jih imajo v Šošianju s to akcijo, so
prepričani, da bi kaj podobnega lahko aspelo tudi drugje. Slišali je, da nekatere občine v Zgornji Savinjski dolini o lem že razmišljajo,
■ mkp
Ze ogledi neprofitnih stanovanj
Koliko stanovanj z zamenjavami?
VELENJE - Oblikovanje list 7ii dol)itnike neprofitnih stanovanj seje v MO Velenje U pričeto. Poleka p^) prednostni listi, ki sojo ol)likova-li po lanskem mzpisu. kjer (prvič) upoštevajo tudi finančno soudeteitbo pr<»sllcev. Zanjo seje odločilo veliko bo-dt>čih najemnikov, saj se Jim bo soudele/ba ol>računavala od najemnine, x njenim
plačilom pa so pridobili veliko ločk 7Si dodelitev stanovanja.
Kol smo izvedeli, si bodoči najemniki neprofitnih stanovanj žc ogledujejo prosta slano vanj a, si rokovni delavci pa pripravljajo predlog liste za dodelilev stanovanja o kaleri bo določal župan Srečko Meh s sodelavci. Preden bodo oblikovali listo za dodelilev so-
cialnih sumovanj, m<3rajo ugo-loviti, koliko stanovanj, zgrajenih pred leiom 1990 in brez krcdilov .Stanovanjskega sklada bi>dc pridobili z zamenjavami. Starejša neprofitna stanovanja bodo namreč prekategorizirali v .scKiaina, da bi lako rešili Čim več socialnih stisk. Tudi lelos jc bilo profenj za socialna stanovanja več kot za neprofitna. V no-
vem bloku na ulici Simona Dlainikajih bodo dodelili 18, druga bodo pridobili z zamenjavami.
Kot vse kaže, bodo ključe stanovanj prosilcem razdelili do konca februarja, v nasled-njili dneh pa naj bi biJ nov blok z 51 stanovanji končan. Sledil bo še lehnični prevzem in odpravljanje morebitnih napak.
■ bš
Pust Mozirski
Slavje ob 110 - letnici
Letos l>odo v Mozirju obeležili 110- lelnico prvih pisnih virov o pustnih prire<iit-vah. zato se na ptistovai\je .še posebej zav2!elo pripravyajo. To velja zlasti za spremljajoče prireditve, kamor iHido sodile razstave lolografij o puslu sko/1 stoletje, izdelkov osnovnošolcev in malčkov mozirske}^ vrtca na temo pusto va nja in razstavo pustnili jedi v Mozirju in okolici. Skupaj s kulturnim društvom Ihm do čfani društva Pu.st Mozirski oh jubileju Izvedli tudi posel>no proslavo.
Konec prejšnjega ledna je bil v Mozirju tudi sestanek, ki sta ga sklicala mozirski ž-upan Jože Kramer in predsednik pustnega druSlva Fra-
njo Dartolac. Nanj sla povabila ludi predstavnike osla lih dru-sicv iz Moziija in okolice, pa tudi gospodarstvenike, da bi se kar najbolje pripravili na pustovanjc» ki je za Mozirje velik praznik in prireditev z najdaljšim izročilom.
Rdeča nil mozirskih pu.st-nih prireditev seveda ostaja, ludi lelospabovečimiod njih vvelikemšoloru, Takobodo v četrtek podelili ir.^kc pravice, v petek bodo izbirali karnevalsko kraljico in izbor nadaljevali z večerom narodno-zabavjie gJasbe,v.so-boio bo velika mai>karada in v nedeljo Se otroška, v ponedeljek bo na vrsti vsakoletno ofiranje, ki ga bodo sklenili z rocki^urom. Viik)k bo seveda
v lorek, ko bo pust prevzel občinsko oblast in napravil red po mozirskih in nazarskih podjetjih, popoldne in zvečer pa bosta velik karneval in maškarada, na kaieri bo pust
opolnoči žalostno preminil. V sredo bodo pusla položili na pare sredi irga, ga popoldne sežgali in prebrali njegovo oporoko.
mjp
šoštanjski svet v ponedeljek
Proračun
ŠOŠTANJ - V ponedeljek, 29. januaija, ob 13. uri, bodo .^>šianjski svetniki začeli prvo leu>šnjosejo. Na dnevnem redu je samo sedem loč k, osrednja pa .sprejem proračuna za leto 2001. Po tej seji se obeta svetu ludi kadrovska sprememba - nov svetnik bo poslal Vojko Krneža. Nadomestil bo Pelra Rezmana. ki je odstopil.
■ mkp
nTTT^dm aULH ÛS ezúaja; časopBM-zaloZntSka in RTV WULLJ dnOba. d.o.o. Velen)s Izdaja ob ćelitMK Cena posameznega izvoda ie 230 SIT, mesečna naročnina B3Û SfT. Olrmssčna narcćnina 2.420 SIT. pďletna rtaroCrira 4.700 SIT, letna naroCnina â.SOO SIT
Uredništvo: Borts ZakoâeK (dfretícr In glavni uradnik). Stane Vovk [oagovomi urednik). MltenaKrsDC-Planinc (pomočnica urednika). Janez Ptdsnik.TaiianaPo(lgof$ek. Bojana Špegei (novin^), Mita ZaltoSek {urednica radija). Janja KoSuta^Špegel {tenniCnI uradnik), Damir šmld (oblikovalec) Propaganda: Nina Jug (vodja
propagand). Sa^o Kane^ik. Jum Qenenik (propagandista); Ssdež uredni^va in uprave: 9320 Velenie. Kidričeva p. p. 202. letefon (03) 89617 SO, ler^ai (03) 897 49 43. Žiro raC J] pT APP Velenje, Številka E*fli3ll: nds.cds@$!0l nei
Obiiitovanje In graf. priprava: NaS £a$ d.û.o
Vni In odprema: Delo. d d.Tisksskosrediëte, Izbijana. Durujska S
NenaroCenii folugralij h rokopisov ne vračamo}
Po O DDV)8 ta%' uvrâten med proizvode iniormstivneea
aiaCaja za Hai«te se piaćule davek po 8% znižani s(opn)i.
25. januarja 2001
V SREDISCU POZORNOSTI
Pogovor z direktorjem Termoelektrarne SostanJ Jarom Vrtacnikom
Energetska bilanca
se ni sprejeta
Termoelektrarna Šoštanj, največji slovenski termoenergetski objekt^ je tista, ki s svojo proizvodnjo izravnava potrebe po električni energiji. To pomeni, da se s proizvodnjo prilagaja trenutnim potrebam. V času, ko so hidrometeorološke razmere ugodne, prihaja iz Šoštanja manj, ko so neugodne, pa več elektrike. Lani so bile dokaj dobre, zato je bila proizvodnja nekoliko nižja, kot so načrtovali. Sicer pa bo ostalo leto 2000 zapisano v zgodovino tega energetskega objekta zaradi uspešno sklenjene trinajst tet trajajoče ekološke sanacije. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem Termoelektrarne Šoštanj Jarom Vrtacnikom.
# ÍMni so hilť hidnvtteíeoroío^ke raz/ftv-re dokaj ufiwitw, zflio v iermociekirar' ni niste proÎTyedti toliko elektrike kot je bilo predvideno z elekJroenerf^/sko bilanco.
lansko iclo so bila značilna velika nihanja proizvodnje. V prvih devetih mcsccih jc bila la prcccj nad planom, šc posebej maja, ko smo proiAVdli kar 360 ( iWh (kar 23 odstotkov več kol je bilo načrtovano), tudi sepiombra jc bila proizvodnja visoka, proi/vcdli smo 297 GWh (22 odstotkov več kot smo načrtovali). Jeseni pa so bile hidromeieoroli'>5ke razmere izjemno ugodne, lako smo oklobra in novembra proizvedli le po 150 CîWh elektrike (61 odstolkcw plana), decembra pa 226 (rWh (90 odsiolkov plana). Skupno smo proizvedli 3065 OWh
#	în s kakšnimi načrti ste siopdi v letošnje leto?
Elektroenergetska bilanca §c ni sprejela. V prvem osnulku je bila predvidena proizvodnja v viSini 3100 CîWh. Formalnih poi!;odb treniilno Se nimamo, obstaja le dogovor, da elektriko zača.sno fjikturiramo po osnovali iz leta 200tL To pa pomeni, da ni upc^števan rebalans, ki je bil siccr usklajen in predlagan, vlada pa ga se ni obravnavala. LetoSnjc leto jc torej Se povsem negotovo, zelo liiiro pa sc bliža 15. april, ko bo Slovenija odprla energetski trg.'*
#	/z Í7í*radnjo Čistilne naprave na naj-vecj&n^ 375 MO W bloku 5, preizkustio obratovanje xie stdenili 27. decenthra.je zaključena tri/uijsi let trajajoča eko' laÇke sanacija.
Direktor Termoelektrarne Šoštanj Jaro Vrtačnik: "Osnova za nase delo je elektroenergetska bilanca, ki za letos še n/ sprejeta. "
prvotno načrtovanih remontov na prvem in drugem bloku. Vzporedno s Icm smo namreč nameravali dimne pline i? teh dimnikovspeljaiiv raz^e-plalno napravo četrtega bloka. 'lakSen poseg načrtujemo Še na iretjem bloku. Upîun, da bomo lo opravili Iclos in s
Pred začetkom ekološke sanacije je termoelektrarna spuščala v ozračje tudi preko sto tjsoć tor) žveplovega
dioksida, zdaj ga manj kot deset tisoč ton letno
električne energije, kar jc 3.^ GWh manj, kol je bilo predvideno zelcktro-energetsko bilanco. Elektrogospodarstvu Slovenije smo oddali 2969 GWh, 96 CWli pa sm<i preko ELES-a izvo-zHL
#	Vjesenskem času so se začde nufčno kopičiti ztilof^ prvnioga.
"Seveda. Proizvodnja ni dosegala načrtovane, zalo so w začele kopičili zaloge premoga. Konec leta je bilo na deponiji že 763.000 ion premoga, v tem Čftóu pa gaje okoli 750.0(X) ton."
#	Z zeio nizko proizvodnjo ste startali tU" di v letošnje leto.
"Rcsjc. V enaindvajsetih dneh smo proiw.'dlile ll8GWlielektrike. Začetek leia je torej vse prej kol spodbuden, zalo upamo, da takšno stanje ne bo Irajalo dolgo"
"Zares smo opravili ogromno delo, Največji tehnološki in seveda tudi finančni zalogaj jc bila seveda izgradnja razžveplovalne naprave petega bloka, ki je povsem i^pravičila pričakovanja, poskusno obralovanje smo sklenili tako, kol smo predvideli, 27. decembra lani, pohviilimo péi se Uidi lahko, da nismo prekoračili v investicijskem programu predvidene vrednosti celotne naložbe.
Pred začeikom ekold>ke sanacije smo spuščali v ozračje ludi preko 100.000 ton žvcpUwega dioksida, sedaj ic vrednosti ne prascgajo 10.000 ton na leto. Naj pa povem, da ekološka sanacija v celoii Se ni sklenjena. V lanskem lelu namreč zaradi tega, ker iz državnega proračuna nismo dobili predvidenih 500 milijonov tolaijev, nismo opravili
tem dokončno sklenili ekolaško sanacijo dimnih plino\'. Poiem iz naših dimnikov v ozračje tudi ob največji možni proizvodnji ne bo prihajalo več kol 5(KiO kubičnih metrov žveplovega dioksida na leto. Poudarim naj, da so tudi količine prašnih delcev in dušikovih oksidov daleč pod zakonsko določenimi količinami."
# Tudi voda že dolgo ne onesnaútjete
"Tega problema smo se loîili fe pred leti in ga tudi vceloti razrešili. Tehno-loî^kevode iz lcrm<")clckirarnc že dolgo ne spa^čamo v jezera in reko Pako, Zgradili smo zaprti krogotok tchno-k'iUdhvoda,ckokï5ko varno pa odlagamo ludi pepel in vse produkte razžve-plcvanja."
■ MIraZakošek
OSEBNI KREDITI
Občanom nudimo ugodne osebne kredite, ki bodo olajšali odločitev za odhod na zimske počitnice, daljša potovanja, večje nakupe in razna izobraževanja.
Vabimo Vas v naše poslovalnice Šaleška (8995-303), Šoštanj (8911-033) in Mozirje (8391-719), kjer Vam bomo na voijo za podrobnejše informacije.
0
/O 1 banka Velenje
Bankd Vèie/ife d.d., VetenJ^,
bénina skupina Nove Ljubljanske banke
vlenemstavku
POSOČJE - Dr/avna tehnična pisarna je do konca prejšnjega tedna izdala 2708 elaboratov za priglasitev del in projektnih nalog, pridobila 2004 odločb za gradbena dovoljenja in priglasitev del, dela na 14f)7 stanovanjskih enotah so zaključena, v izvajanju je 83 objektov, v pripravi na izvajanje pa ^ 63.
SLOVENJ GRADEC - Na razpis Slovenske razvojne družbe za prodajo sedmih podjetij slovenjgraške Lesne seje prijavila tudi družba Prevent, ki se tako širi tudi v Ic.s-no industrijo, pogodbo o nakupu Žage Oliški vrh/lbvar-ne pohištva PameČe in Tovarne ivemih pk\^ Otl^ki vrh pa naj bi Prevent podpisal v teh dneh.
SLADKI VRH - Sladkogorska Paloma se je iz družbe z omejeno txlgovomosljo oblikovala v delniško družbo, v kateri ima Slovenska razvojna družba říO-odsloini delež, zaposleni pa 39; lani je družba ustvarila 577 milijonov tolarjev dobička, njen direktor pa bo ludi naslednja Štiri leta Alež Mikcln.
R.4VNE NA KOROŠKEM - Šest koroSkih zadrug vključuje 1100 kmelovin l.'^tizaposlenih,njihova hranll-no-kreditna služba pa je v preteklih letih pridelal 420 milijonov tolarjev primanjkljaja, zalo so se zadruge odloČile za združitev, da bi skupno reSile problem in zagotovile boljSe poslovanje.
ROCUŠKA SLVriNA - Velik požar v Steklarni Ro-gai^ka bo povzročil milijardo tolarjev škode, še voČja bo zaradi izpada proizvodnje, nesreča pa je priSlavzares nepravem trenulku, ko so rejdili dolgoletne težave in v celoti pokrili izgub<\ kije do lanskega leta dosegla 1,7 milija rde tolarjev.
GORENJE nad ZRECaMI - V tej pohorski vasici nad Zrečami so na mcsiu .stare osnovne šole p<3stavili novo stavbo s podružnično osnovno Solo, vrtcem gasilskim domom in pisarnami za potrebe krajevne skupnosti, naložba pa je veljala okrog 420 milijonov tolarjev.
KOPER - Luka Koper je sklenila dolgotrajna pogajanja pristanii^ko upravo v Trstu in bo îajko I, fcl>ruarja začela upravljati 7. tržaški kontejnerski terminal, pogodba velja 30 let, ta terminai pa bo imel osrednjo vlogo pri nadaljnjem razvoju in usmerjanju kontejnenekega predmeta v severnem Jadranu.
UUBUIANA- Ministrstvo za finance s proračunskimi porabniki pospešeno usklajuje predlog letošnjega državnega proračuna, ki naj bi ga vlada sprejela čez dva ledna, proračunskih prihodkov naj bi bilo za I I2t), odhodkov za 1170 milijard lolarjev, javnoťinančnega primanjkljaja pa za 1,3 odstotka bruto družbenega pnhod-ka.
NA OBISKU
25. januarja 2001
Mislinjski župan Mirko Grešovnik pravi:
"S takšno državno birokracijo občina ni gospodar na svojem ozemlju!''
0(lk;ir je Mislitija samostojna oh^iria. h»rej (HÏ uvedbe lokalne samouprave, Jo vo« cli 2upan Mirko Grešovnik. Občina v teh letiii močno napreduje in dobiva novo ptKlobo« predvsem pa fflevilne infn>«ilruk-turne pridobitve, ki tamkajšnjim občanom pomenijo veliko. S2ij ^aryAujejo ra/korak med standardom. Ki ^a imajo večja sl(»ven-ska mesta« in podeželjem. Zanimivo je, da v ol>čini ni več prošenj /a priključite^' na javni vodoviHl. ker so ga v preteklih petih letih uredili povsod« kjer{>a ni bilo. In daje ludi oskii>a prel)iva]stva vsak dan ImlJ^a. ik več u življenju in delu v Mislinji pa smu izvedeli v pogovoru / županom. # Ià'/o 2000 jť sedaj ifi preteklost. Kako gfi tahko kol tstpan na kratko ocenite? •^Ugodno. Občutim predvsem notranje zadtwoljsivo, saj smo v naši občini ludi v tem letu prcccj pastorili. V glavnem smo vse, kar smo načrtovali, tudi uresničili. Nk pt)droČjii inveslieij smo načrtovali za 200 milijonov investicij, uresničili smo jih za 170 milijonov, za 30 pa jih prenašamo v IcivîSnjc leto. Prepričan .vm. Ja vstopamo v leto 2(Kll z opiimi/mom."
^Misihija jť.^e ved/to mlada občina. Zc i»dkar ste soinosfojni. "peljete*^ investicijske cikle po priuriifđah. In "pn a "je hita v pretekiih letih pri vas vtuia. l^hko rečemo, da v M isti nji ni več "iejnih"?
"Zadnjih pet lel smo pri nas gradili v javnem javne vodovode. Sedaj imamo pel novih slsiemov. Trenutno nimamo nobene vli^e od ("»tonov, ki bi si /clcli pnključkii aa javni vodovod. Vodooskrt>o smi^ torej uredili, priključili pa smo 320 g;«podinjslcv." ^ Kaj hi lahko ratjen inve.sticij v lanskem letu izpostaviti kot fwmemhno pridobitťv. ki jo morda občani bolj Čutijo kot o.stale? Na upravnem področju smo spel dosegli napredek. Bil sem optimist in sem menil, da bomo vse akle in obáaskc predpise uresničili ze v prvem mandalu. Vendar jih precej vlečemo Že v Iciošnje leto, nekaj pa jih bo t)s-
lalo ludiza priliodnje. Eden pomembnih aktov je prostorski plan. ki nam j^je VlaJa RS odobrila po dobrem lelu in pol čakanja. Moram reéi, da z i>dločilvijo vlade nismo zadovoljni, saj nam večino naSih predlogov
M/$//n/sW župan Mirko Qreíoynik: "V feto 2001 smo stopiti z optimizmom. Že jesen/ bomo lahko našim občanom ponudili večje število gradbenih parcel za individualne hiše, ki Jih trenutno močno primanjkuje. "
za nove posege na zemljiSča niso odobrili. Zlasti me moli, da nobenega od predlogov zemljišč, kjer naj hi gradili prostore za malo gmpodarslvo. niso podprli Na Minlsltslvu za okolje in prostor RS som zalo povedal, da s tem lako ministrstvo kot slovenska vlada sprejemajo soodgovornost za možnosti razvoja malcg« gospodarstva v mislinjski obCini. S takšno dr^«vno birokracijo občina, žal, Se vedno ni gospodar na svojem ozemlju."
# Se imate na to od/oČi/e\' v/d<íe.á? ntožnost pri' tožiti?
**Uradne možnosti pritožbe ni, sem pa že imel več razgovorov na ministrstvu, kjer %o pritrdili mojim argumentom, Dogovor je, da/a razvoj občine vitalne jxwršinc se ci\kral predlagamo za izvzem iz kmetijskih zemljišč in spremembo namembntvsti. % y Mifiíinjt .se srečujete tudi s pomanjkanjem stavbnih zsttdjl^čj kjer hi hila mozjw indi* viduahm gradnja. Se ho z novimi prasforski^ mi načrti kaj .^prefnenilo?
»ledena novo zakonodajo, ki razpr^^no gradnjo zelo omejuje, in na predpis, dii lahko občani gradijo le na stavbnem zemljiSču, imamo trenutno na voljo le dve ali Iri gradbene parcele. Lani smo že odkupili kompleks zemljišč, trenutno pa pripravljamo ureditev zazidalnega načrta- Računam, da bomo na jc.sen lahko občanom ponudili do-Vi>Ij parcel za gradnj<i hiš.'* % 7.a vašo občino je značilno, da si večina prebivalcev ne .\lnži kruha v svoji občini, anh pak druíd^.
**Res je. Po zadnjih pi^datkih imamo 4674 prebivakw Od lega jih je 17.^0 zaposlenih. Na^i občani delajo v slcweaskih občinah. Največjihjezaposkínih v Velenju, skoraj 700, od lega 270 v (torenju. Na drugem mestu je .Slovenj Gradec, kjer je zaposlenih 460 naSih občanov. Sclc na tretjem mestu je domača občina s 30') zaposlenimi. O.slali so razpršeni drugod po Sloveniji, zanimivo pa je, daje na četrtem mestu Ljubljana.
Pomembno se mi zdi, da imamo zelo malo brezposelnih- Registrirana brczp ose Incest je več let pod 10%, v lanskem letu sep-lembra je padla celo na dobrih
.se vedno največja delovna orfianizAcija vaša sola ?
*'Ne. Sedaj je vodstvo prevzel Prevent. V mislinjski enoti imajo že preko 70 zaposlenih. Sicer pa je pri nas največ zaposlenih pri -samostojnih podjetnikih, veliko imamo drui^inskih podjetij, (iospodiirski raz\'oj Mis-
linje zalo upravičeno vidimo v razvoju družinskih podjelij."
#	Od osebnih dohodkov ste odvisni tudi vi. /hvedati .\ie mi, da imajo vasi občani kar dobre, kar po .\edanji ureditvi "udari" občino. Nam tahko to pojasnite?
"V letu ms so naši oWani plačali 18% viSjo dt^hodnino kol povprečen »Slovenec. Ib pomeni, da so imeli tudi toliko višje do-htxikc. loje za na<e cíličane dobro, zaol>čino pa žal ni najbolje- /ato nam namreč država pri investicijah primakne samo .30%, ostak> pa mora zagoioviti ol^čimi sama. Vendar, če je to za občane dobro, je dobro tudi za na». Denar bomo pač morali dobiti iz drugih virov.^
#	Proračun za teto 2001 ste sprejeli & lansko leto. Koliko in kaj računate, da boste s pro-računskimi .sm/.tív/ letos pttsiorili?
**Za vodooskrbo smo dali sedaj prednost posodabljanju naSih lokalnih ec.st in ureditev osnovnih Solza potrebe devetletnega šolanja. Pri urejanju Šol imamo za sofinancerja ministrstvo za Šolstvo, zalo smo odvisni od njih. Računamo, da bomo prvo iwnovno šolo začeli urejali šele leta 2t)02. V letošnjem letu mislimo ptwodobiti še 7t do 4 kilometre cesi. Med njimi cesto v Razborcu in proti Pa-ki. V Stražah pa bomo dogradili tudi:^port-no igrišče, česar se veselijo mladi.'* 0 Tudi .sredi.tiče otfčine, Senttenari, ima vsak dan lepšo podobo. Imate sedaj v občini vse tistOy kar občani potrebujejo zfl .\rojo oS' krha ali še kaj po}ire.^ate? "Scntlenart smo prometno in ludi sicer prcccj uredili. Na vrsti soše la.stniki zgradb in zemljišč. Ce bi tudi ti nekoliko polepšali fasade in okolje, da bi l^ilosrcdiSče Še lep.še. /a oskrbo prebivalcev pa je trenutno največji problem lekarna. Prostori so premajhni, po normativih si zato lekarna ne more pridobiti statusa enote, /ato moramo v naslednjih dveh letih paskrbeii za razširitev a)i pa celo preselitev na novo lokacijo."
■ Bojana Špegei
Gorenje
Dvajset milijonov aparatov
Na tretji muntaŽni liniji nove tovarne hladilne tťhníke s» v četrtek. IL januarja t/delali 20-inilijoni hladilno zamrzovalni aparat.
Proizvodnjo hladilnikov so v Gorenju osvojili leia 1968, ko so jih izdelali 8.577 in napovedali vclikoscrijsko proizvodnjo. V rekordnem času so zgradili tovarno hladilnikov in že leta 1970 v njej izdelali 184.072 aparatov. Naslednje leto so proizvodnjo povečali na več kot 250 tisoč hladilnikov, štiri leta kasneje pa izdelali e 426.197 apara-tov.
Leta 1972SOV Gorenju začeli izdcUwati tudi zamrzovalne skrinje, izdelali so jih .^.837, rekordno letno proizvodnjo pa do.segli ieia 1989 (288.571). Po razpadu Jugaslavije so proizvodnjo zamrzovalnih skrinj zmanjšali.
Zamrzovalne omare so začeli proizvajati leta 1974. zanje pa ptKtavili tudi novo lovamo. NajvvCjopn^izvcKlnjo so v (em obratu dosegli predlani p44.414 aparatov).
Skupno so v Gorenju do 11. januarja izdelali že 2(1 milijonov hladiIno-zamrzovalnih aparatov, od lega lani kar milijon tisoč. V leti^njem letu bodo povprečno dnevno
izdelali 47U0 liladilnozamrzovalnih aparatov, poleg tega pa ^ 2600 pralno pomivalnih aparatov in 3273 kuhalnih aparatov, tako
da dnevna proizvodnja preseg:i lU.5iJO velikih gospodinjskih aparatov,
■ H.Jerčtč
Prejšnji četrtek so v novi tovarni hladilne tehnike izdelali 20-milijonti
hladiino-zamrzovalni aparat
Svet zveze urednikov Internih glasil Evrope
Gorenju častna diploma
.Svet zveze urednikov internih ulasil Evrupe (1*I£II£AJ podeljuje na predto^» nacionalnih zdru/er\j častne diplanie. Za lansko leto jo je za odlično delo pri spodbujanju boljših ntedčloveskih odnosov v podjetju prek«» In* ternih glasil prejelo tudi (»orenjc.
Diplomo je članu uprave, odgovorneniu tudi za informiranja, Dragu Bithunu, izročila Meta Verbič, predsednica aktiva novinarjev vpodjctjih pri Društvu novinarjev Slovenije. Ob tem je poudarila, da v aktivu dobro poznajo strategijo iniernega komuniciranja, na osnovi tega in na osnovi predloženih publikacij, so oblikovali predlog za nagrado. Omenila je tudi, da so slovenski interni Časopisi vsebinsko bogatej.^i od tujih, ob-likovnii in slikwno pa skromnejši in se zaradi Evropejcem nerazumljivega jezika težko kosajo z ostalimi. Drago Bahun je ob prejemu diplome poudaril, da je la dobrodošla spodbuda za stalno izboljiíevanje internih komunikacij.
25. januarja 2001 ""HlAS
UTRIP
Rdeti petelin je znova kikirikal
v teh dneh. kn izOoretija poročajo o mpesnem zdrov-ljenju rane, ki jim Jo Je prizadejal požar, ki je v zaćeiku \epiemhro uměd njihovo ^>al^'anl^, seJe v into zavila ivrna na povsem drufi^m koncu našq^ obmtfčja. Ttuii v Sleklarnt Rofíaška SfaJina je o^nj zajel tovarno prav v srce^ V obrat, skozi katere}*a gre domala vvc proizvodnja. In fudi to .daiinsko podjetje ptnlohno kot Gorenje iz-vozi domaia vso proizvodnjo. Preiskovalci pravijo, da je med pifzaroina v teh tovarnah Se ena podobnost. Zû^-reh mj hi hilo zaradi pttdohne^ vzroka. Po vzdržal' nih delih. In io prav v času, ko .'Xje Steklarna po mno-fiih teikih letih izkopala iz téûtv in si začrtala novo pol. Rû bi le /udi pri odpravi posledic bili tako u.speSni kot v velenjskem »ponesreče/icu*<.
SlMimo Je požar prizadejal nivno po lem, ko na of>-moCni^ospodurtikizhomid nf!Oia\ijajo. da seje kri\n-Iju iispešnosti vendarle z</čela dvigovaiL Da ne bo po-moui, 10 velja za celjski ohffux'no ^)spo(larsko zl)omko, kiidnižnje 23 fce/j.KkiJi*f ol)čm. Tu so predvsem zaradi zloma (:elj.skc^a gospodarstva dolgo âuili veliko kri' zo. Zdaj naj hi ko/ično počasi izšli iz nje; znova se je okrepil tudi izi'Oz, v veliki meri ludi p<j zaslugi dnižbe, ki jo Je zdaj zujel ogenj. Po prodaji na tuje namreč sodi Slekla mu v sam vrh poiljetij s tega olmiočju.
Medfe/n ko ene ogrožajo rdečipae/iniy druge nore kra-ve aH stekle, lisice ali kormorani. Pri nas primera novih krav Se nismo opazili, sododohm prestrašile ljudi, tako da se je tudi na sa\inj^ko šaleškem območju prodaja govejega mesa močno zmanjšvia. Ohipani niso le mesarji^ ludi kmetje. Verjetno bo minilo kar precej časa, da se bop<7\ mdo zaupanje v ^vedi in goveje maso. Naše širše območje so začele znova ogrowii tudi stekle lisice. Ihdobno kot mnogi ilegalci naj bi tu-
di te nei'amo okužene živali k nam prišle ilegalno preko hn'aške meje. Ce se vartdiom meja zmuzne toliko ttijce\'. kako se Jim ne hi .^e pregovorno z^iie li.^ke. Ri-l)ičipa pogledujejo v nel)o in štejejo knrmorane. Ti ne ogrožajo njih, ampak ^njihove'< ribe. Leios stvor sicer ni tako huda kot lani, ko so te ptice, ki že nekaj let hodijo na prezimovanje v naše kraje, po\'zročile praw mo-rijo. A jih je vseeno toliko, dû je mini'itrstvo za kmeiij-stvo in gozàarstx'oprisluhnilo ribičem in tudi{xjpritožbi pticoljubctr nspelo v s\vji zahtevi, da je treba nekaj velikih kormoranov jjosireliii. Na šifšem celj.skem o/v močju naj hi padlo 250 teh ljubit elje\' (naših) rd). Se-vetla nihče ne ve. Če jih IxmJo loxxi res iolJko p/jstrelili. Nekateri namreč ne kažejo pre\'t'like naklonjenosti ribičem in se obotavljajo, ko hi hilo irelxt nameritipuško v nebo.
Ne\'amostisošednigačnemie. Vceljskem konvtnal-nem podjetju ngota^'ljajo. du je njihova akcija zbiranja l)osehnili odpi/dkoi ' dobro uspeh. S lem pa pokazala, kidiko nemarnih odpadkov je (bilo) j?o hišah. Ne lev Celju, tudi v sosednjih občinah. Iger tudi oprm ljajo tako zlnranje. lake količine takih odpadkov še Mj potrjujejo pravilnost odločitve, da v Celju čim prej uredijo sodoben center za m} nanje z odpadki, tak, kjerix) tudi lažje prebiranje in delno predekn-a. IijkiJi. ki bi radi odlagali odpadke na celjsko deponijo, je namreč v.se več. Pf} nJem se zadnji čas ozirajo tudi Laščani, saj menijo, da je zanje ceneje, da svoje odlagališče zaprejo, ko( da ja razširijo in ustrezno uredijo. /Jmmje in shranjevanje od^mdkovje pač vse zahie\'t\ejše in terja dohro urejenost.
m k
Zakon o zaposlovanju In delu tujcev Je že v veljavi
Menjava osebnih delovnih dovoljenj
s 1. JanuarJein letos je stopit v up<h rabo /akon o xapn.slovanju in delu tujcev. Po nJem ni<»ntJo tujci, ki so prído])i]í o.sehno delovno dovoljenje /a nedoločen čas, tejja v testih mesecih - najpozneje do 30. junija — zamenjati. Ce ga ne bodo, imajo možnost, da na novo pridobijo o.sel)no delovno dovoljenje, vendar bodo morali /^nj plačati upravno takso v višini 30.75<) tolarjev, kar ni malo.
V času, ko jc Skwtínija poslala sa-mosiojna dh^ava, so številni državljani nekdanje Jugoslavijo v njej poslali îujci. Nekateri so sc odkKÍli, da slovenskega dr/avljansiva nc bodo pridobili, nekaleri zanj ludi niso imeli pogojev, bili pa so lu kaj in dodelili jim je bilo polrebno delovna dovoljenja, leh ljudi je bilo vzačel-ku zelo veliko in/ato je ludi leh dovoljenj vscznamihvciikoVCĆ kolje
tujcev v Sloveniji. Drsava seje zdaj odloČila, da bo naredila "^red" Tisli, ki so lukaj In lahko doka/ejo, da prebivajo lukaj, to dovoljenje potrebujejo, in ga bodo laliko zamenjali.
V ()bm(5čni sliizbi zavoda Republike Slovenije za zaposUwanjc Velenje, kjer smo se pozanimali o leni, kako zamenjava poteka, predvidevajo, da ho poslalo neveljavnih polovico obslojeiih delovnih dovoljenj, ki s<iv njihovih seznamih, ker se ljudje ne bodo oglasili, ker jih prepr{*»lo ni več lukaj. V prvih dneh januarja je bilo zanimanja za menjavo veliko, zdaj pase zadeve že umirjajo.
Po/ajiimali pa smo se ludi, kako je s pridobitvijo delovnih dovoljenj na novo. •'Teh je več različnih vrsl," pravi Valerija Waynes, ki se na zavodu ukvarja s tujci. "Tlsli, ki so že
v Sloveniji in imajo urejeno bivanje, lahko delovno dovoljenje pridobijo veliko lažje kol so ga. Tujci, ki pa čakaji^ na vhod v Skwenijo, pa bodo delovno dovoljenje pridobili veliko ležje, kot so ga doslej."
Tujci se v Sloveniji zaposlujejo predvsem v gradbenii>lvu in v zadnjem času ludi v goslinstvu. /a-vť>di za zaposlovanja, ki delovna dovoljenja izdajajo, so se pri tem ravnali po načelu, da v primeru, da so med brezpaselnimi ustrezni kandidati, dovoljenj pač niso izdali. V lakih primerih so bili listi, ki so bili v Sloveniji že dolgo, bili tukaj morda poročeni, imeli družine, slalno prebivaltóCe, vča.sih razočarani, ker dtjvoljenja niso dobili. Nov zakon zdaj to odpravIja.
■ Milena Krstić • Planine
Kompas, ki kaže izzive
ŠOŠTANJ - V Šoštanju sose lani odločiti za izdelavo dolgoročne razvojne slratei^ije niz.voja občine Šoštanj. Dokument naj bi bil kompas, ki ne bi lui/sil strani nebu, ampak na slabosti In prednosti, priložnosti in pasti s ciljem, da v občini izzive, ki stojijo pred njo, uresničijo kot končne cilje.
Občina je lani prislopila k uslanovitvi Savinjsko-SaleJke razvojne agencije s sedežem v Mozirju. V tej
agenciji pa so zh izdelcTvalca izbrali podjetje Pcr-.spektiva iz Šaptanja. **Projeki je izjemno velikega pomena, saj na nek način irasira prihodnosi lokalne skupnosii. Delo je v prvi fazi, tako kot je bilo do-goviîrjeno, končano," pravi direklorica podjetja mzig. Cvetka Tinauer in svetnica v svelu občine Sošianj.
■ mkp
perspektivo
Travna podlaga osebne svobode
Ko Erica jjriiwveduje vznemirljive z^lbe iz noJsinj.^ih lei, ki jih je s kopico braujv in sester pre^vela na živahnih tdicifh San Fmncisat. skoraj vedno g<jvori tudi o mamilih. In o tisti polovici njenih prijateljev, ki danes, v srednjih letih, zameti prekomernega drogininja prak-učno več ne obsuijajo (nekateri v dnižbenem, še več pa kar v dolyesednem, fidčnem smisht). Vendar ko Erica danes, ko žtil laajcno dntžinsko řhijenje na robu I,j uhlja ne, govori o mamilih, ne govori o marihuani ali hašišu. Slednjih namreč sf)loh nc šteje med nevarna mamila.
IhvpnM Američan hi imel mo^če le zu odtenek manj lil^enden odnos do mehkih drog. Kljub temu pa so amerii>ke ječe pidne prefirodajalcev in tudi uSvalcev kanahisa • ne le heroina, kokaina in podobnih sinrtonosnih snovi. Ta am}vvalenten odnos do mamil, kise kaže v širokem razkoraku med odnosom prebivalce^'do mehkih dn;g in samo dostopnostjo le teh na eni strani 1er ostro fpolitiko boja proti drogam na drugi, pa očitno skufxij s kohtkolu, mk-donaldsom in holiinalom vse holj p<mija lOipešen izvozni artikel v e\Ttjp.'!kc d/iave. Tako smo menda ludi pri nas zaCeli testirali (predvsetn mlajše) kandidate za določene službe: podobno kot v Ameriki, kjer v mno^h velikih podjetjih ne zai7t)slujejo tizivalce\' kanabisa (konoplje, marihiame aH po domače trave, gandže ipd.), na zdravniškem pregledu pred zaposlit\'iJo v kandidatovih telesnih tekočinah pobrskajo tudi za v.fehnostjo T1lC-ja, psi-houktivne snovi, kise nahaja v konoplji. Jasno, vsako podjetje želi zaposlili le takšne posameznike, ki bodo čim bolj sposobni opravljati svoje delo. Vendar je problem širši. Gre predvsem za vprašanji individualne svobode in emikosii.
če izhajamo iz obče sprejete definicije s\-obode, kateri lahko jXK'iameznik počne, kar ga Je volja, dokler ne ogrozi s^-obode drugegii, lahko zaključimo, da mora imeti odrasel posameznik v svojem prítsiem času pravico tudi do iizivanja mamil Kljub lemu da se popolnoma strinjamo, da so mamila hud problem sodobnih družb, pnyti kateremu seje potrebno borili. A kdo lahko avfonomnemu fM.samezniku, lemu temeljnemu kamrui našega sodobnega sveta, prepove samostojno ra^ulaganje z lastnim telesom? Ali imamo pntvico rtporabiti državni represivni ajianu, da posameznihi prefprečimo uživanje mamd.^ Ko giv za otroke, smo jim uihuinje mamil res dolžni prc^)rečiti, kuj pil ko gre Zít odnisk? Lahko jih informinimo o m(yžnih poslediadi, ki st) f)og(/s-lo vse prej kol prijetne. Gotovo pa nimamo pravice din^kino ali indirektno uponibitisfleinstemprejwčitisočlovekfiy da s sivjim telesom in umom príČne, karga je volja. Ali pa mortla trdite, da določeni ljudje vedo bolje od dnigih polnoletnih, <ipravilno sposobnih oseb, kaj je za njih dohro in kaj ne, ter bodo zato namesto njih prev zeli odločanje v svoje roke?
Ja, raziimcm vaŠe negpdo^ anje in opozarjattje na stro.^e. kijih užiwlci mamil pivdstavljajo za dnižbo. Vendar nwnim poudariti, da velikanska množica uživalcev kanabisa ne p'edsia\ija za dnđho nikakršne obremenitve. Za veliko večino zmernih uživalcev, kijih pttznaie, namreč nid ne veste. Kana bis se namreč od "trših drog" (heroin, kokain itd.) bistveno razlikuje po lem, da Uidi redno zmerno uživanje vpliva na posameznikovo zdravje bistveno manj obremenilno, kot pa npr tdivanje nikotina ah alkohola (ali npr. govedine In medlem ko smo Slovenci v samem svetovnam irhti po količini zaužitega alkohola na prebh'alca in ko je grozljivih !Q% smni ter 9% vseh bolezni povezanih z alkoholom, rajebijemo plat zvona dniQe in s prstom kažemo na marihuano, ki je pt) reztdtatih velike veČine rele\'aninih màskav neprimerno manj .ikodljiva. Kaj Šele. da hi zaradi nje kdo umri!
In tako pridemo do dnigegtt viirašanja, vpraSvnja enakosd (ali če fw^edamo medaljo Še z druge plati, diskriminatorm/siiPri :aposHt\-i vas nihče ne bo vprašal, ali uživale alkohol, prav lahko pa vas zaradi pred icdni pokajene smoike marihuane proglasijo za narkomana. THC je namreč v telesnih tekočinah lahko zaznaven Še Štiri tedne po zaužiiju. Kljub temu, da njegova psihoaktivnosi prenehi }X) nekaj urah, vas bodo tudi po nekaj tednih zavrnili pri kandidaiuri za slidbf), ali pa vam hodo pri kontroli fjrometa vzeli vozniško do\'oljenje in vam mdožiliše visoko defuirno kazen. Zakon o varnosti v cestnem promelu namreč tudi minimalno količino nedovoljenih snovi obravnaw enako kot največjo količino alkohola. Neglede na dejstvo, da je voziti z nekaj pnmiilami alkohola v krvi nekaj čisto drugega kot pa voziti popolnoma irezen, iri ledne po tem, ko .si pokadil cr^ireto marihuane. f>a o tem, da je možno skd TI K 'Ja v hvi zaznali tudi v priment, ko je bil posameznik k prisoten vpro.^iont, kjer seje kadilo, sam pa "aktivno" ni kadi! (pre.'!edan doliit-nika zla le olimpijske medalje v deska nju na snegu), niti ne govorim.
Se enknn potidarjam, da se nikakor ne zavzemam za dos oljeno vožnjo pod vplivom kahšnihkoli jx^ihoakiivnih snovi in da vidim vdrogah (tako v prepovedanih kot v dovoljenih} enega laulih problemov da/mnjih .'n edn-nih družb, /)rt>ti kateremu seje poiivbno boriti. Opozarjam le na neučinkovitost teffi /«>-ja doslq, na nekritično izvajanje diskriminacijske politike vojne proti drogam, politike, ki je po mnenju mnogih dmlboslovcev (ludi .slovenskih) glavni vzvod kontrole ZDA nad manj razs itimi deželami Laiin.úe Amerike. A med lem, ko so se na oni stmni luže očitno vsíij nečesa naučili iz zakona o iwhtbiciji alkohola in .'!i niso tako enotni glede smiselnosti prohibicije mamil, saj se zelo dobro zavedajo večplastnosti in kompleksnosti problemu, ki nima enoznačnih tvšitev, je v luiši javnosti odnos do dnjg enoten. Tako v času, ko se psiaelj in Nobelov nagrajenec za ekonomijo Milton Friedman v članku, objavljenem v New York V mesu, odkrito zoperstavlja "nemoralni vojni proti droffun" kritizira politiko, ki vodi h korupciji, rasizmu, pf)lni zapore in uničuje mestna središča ter nekatere tuje države, pri /uis raje še naprej družno frobimo v grozeči rog stigmatizacije.
■ Aies Črnič
GOSPODARSTVO
"^-^AS 25. januarja 2001
Pogovot z generalno direktorico Esoteclia Zofijo Mazej Kukovič
Pridejo - a minejo - tudi leta suliiti lirav
v podjetju Esotech odkrito priznavajo, da so si lansko leto zamišljali drugače, predvsem lažje, kot je bilo. Vseeno so ga prehodili v mejah pozitivnega poslovanja. Veliko stvari se ni odvijalo tako so predvidevali, tudi zaradi političnih menjav, ki so se dogajale skozi leto. Posebej v energetiki gre za velike izpade. Če ne bi v Bsotechu postali že pred dvema letoma pozorni na to, kaj se dogaja z zakonom o liberalizaciji trga, bi bila danes situacija zelo resna.
Na pogovor smo povabili generalno direktorico Zofijo Mazej Kukovič.
#	Koliko se vam poznajo dogajanja na področju energetike, manjša proizvodnja v TES, premogovniku... ?
"Liberalizacija trga prinaša velike pretrese. Tako je videti tudi pri sosedih, denimo v Avstriji. Največji pretresi so vezani na znižanje investicij in stroškov vzdrževanja, posledično se to odrazi v proizvodnji. Tudi nam, ki smo povezani s storitvami v energetiki, se obseg del zmanjšuje. V energetiki morajo firme najprej poskrbeti za lastno preživetje, za prestrukturiranje." % Se pa v podjetju hitro odzivate?
"Vseeno pa je potreben daljši zagon. Pred dvema letoma smo trdno zasidrali v razvojne vode na področju ekologije in informacijskih tehnologij. To je zahtevalo veliko vlaganj, prihodki pa šele bodoči. Uskladiti to dvoje ni enostavno."
#	Znotraj informacijskih tehnologij ste se spoprijeli z videolconferencami. Kako so se prijele?
"Tak proizvod ni v nobenem okolju sprejet čez noč, to je treba vedeti. Če pogledamo v zgodovino različnih elektronskih naprav, od radia, televizije, telefona... Vsaka stvar je zahtevala svoj čas, da se je prijela. Nekatere so potrebovale celo desetletja. Videokonferen-ca ni tak način komunikacije, ki bi bila lahko takoj širše sprejeta. Je pa bodočnost, ker bo globalizacija zahtevala hitrejši način odzivanja in komuniciranja. Pred skoraj tremi leti smo najbrž kar čudno izgledali, ko smo se šli videokonference, ko smo govorili o internetu, ko smo rekli, da bi lahko postavili v bližini intelektualno vas... Danes je to nekaj normalnega. Vedno je tako, da tistega pet-
Zofija Mazej - Kukovič: "Gaussova krivulja povsod velja" (foto: vos)
računamo, daje poslovna raba tista, ki postaja vsak dan bolj aktualna. Gorenje je eno prvih, ki so uporabili naš sistem vide-okonferenc. Povezujejo se internacionalno na poskusnih točkah. Zelo blizu smo tudi v nekaterih bankah in nekaterih večjih sistemih. Naš produkt ni samo videokonfe-renca. Kupcu nudimo celostno rešitev.
Ostajamo v energetiki, kjer je še vedno naš glavi kruh. Delimo si ga v dobrem in slabem. Žal pač pridejo tudi leta suhih krav. Že v zgodovini jih nikoli ni manjkalo, ampak, k sreči, tudi minejo." 0 Znanje, znanje ... To vedno poudarjate.
Kaj pa naredite za to, da bi ga bilo več?
"Najprej se zelo natančno lotimo letnega poslovnega načrta, v katerem so vsi zaposleni opredeljeni z imenom in priimkom. Za vsakega posebej načrtujemo izobraževanje. Letos bo potekalo v več smereh: kultura podjetja, ki naj bi v končni fazi dala ljudem znanje, kako se dobro sporazumevajo med seboj in z okoljem; uporaba računalniških orodij, ki nikomur ne uide; zdravje in varstvo pri delu, to izobraževanje je na-
elina, ki mogoče malo prehitro zapoje, kdo spodnese. Ampak nič hudega. Tudi to je gibalo razvoja."
# Pa letos? Spet kaj novega, ali samo nadaljevanje in nadgrajevanje ze utečenega? ZOFIJA MAZEJ KUKOVIČ: "Na področju zaščite okolja načrtujemo kar nekaj stvari. Usmerjamo se na področje čiščenja odpadnih voda in zraka. Z inštitutom Jožef Štefan delamo na pilotnih projektih, hkrati pa na konkretnih kupcih.
Na področju informacijskih tehnologij
infotech
rMd <n< ftnlt
Novo leto je ticl nov llsi papiita. čiSL nepopisan m UKo ooln prlložncAL. HaKion bo izeMai na koncu laia, j* oOvsno od vsonaga posMnl. Na vsaxem tetu se naj najde ixwtor ta debr« basado, priuen nasman In tpasumosi izDOlnJevsnla svojih obljuC. Vssk Mn nam nuSl pniohwst da aoWtemo, da » ietiino In inxxsmo Upoltilti svo(a cU)*.
Tudi latosvam boolaiilne kuverte doMIH nai Infotech. Sfvemenjou oUika na) bo motivadfa vsem dosedamm avtoiiam m B9O0t>u^ a OosiaJ neotfkrite islame.
Na vktei^e tai mesec v ospimau m »«UAI!


menjeno vsem, potem pa so različna usmerjena izobraževanja. V poprečju bi naj brez študija ob delu prišlo na zaposlenega letno 50 ur izobraževanja." % Kako zaposleni to sprejemajo?
"Različno. Nekateri se pomena izobraževanja zavedajo in se jim zdi samoumevno, nekaterim pa je tudi odveč. Ampak saj veste, Gaussova krivulja povsod velja - na levi in desni so manjšine, ki tako ali drugače izstopajo. V poprečju pa sem prepričana, da ljudje vedo, da je to za njih koristno." # Kaj pa projekt 20 ključev in znotraj tega stalne izboljšave?
"Načrtovali smo, da bo vsak zaposlen podal dve izboljšavi letno, kar znese 400 izboljšav. Če tudi to pomeni zgolj to, da se iz kuhinje ne nese več vsaka skodelica za kavo posebej, ampak se jih nese več naenkrat... Govorim o tem, da je lahko izboljšava zelo preprosta, na koncu pa v smislu omejevanja stroškov in lažjega ter boljšega dela veliko prinese."
%Pri vas imate tudi lepo urejen prostor, namenjen sprostitvi, refcreaciji zaposlenih. Koliko je izkoriščen?
"Vedno, na sestankih vodilnega tima in srečanjih z zaposlenimi, pravim, da bi morali bolj skrbeti zase. To ne pomeni, da zaposleni v center ne prihajajo. Seveda prihajajo. Še vedno pa je veliko tistih, ki mislijo, da si zase naredil dovolj, če sedeš pred televizijo in popiješ pivo. Japonci imajo, denimo, pod avtocestami tenis igrišča in fitnese, samo da se imajo kje rekreirati ... Mi pa to še premalo čutimo za potrebno. Morda bo generacija, ki prihaja za nami, vzgojena bolj v tem duhu, č-eprav na izkušnjah s šestnajs-tletniki vidim, da se jim še manj ljubi kot nam." # Pa vi? Koristite ta prostor?
"Ga, želela bi ga še večkrat. Potrudim se, da grem dol enkrat, dvakrat na teden." ■ Milena Krstič - Planine
hlfp://www.uo)cc(ui/
Izdajajo tudi zanimivo glasilo.
Treba bo začeti sejati^ da bo na Jesen kaj žeti
Adriaticov pokojninski temeij
ŽE VESTE, KAJ BOSTE S 300.000 SIT?
CELJE, VELENJE-V torek, 23. januarja, so s pno predstavitvijo ''pokojninskega temelja*', nainenjen je bil poslovnim partnerjem, v Adriaticu napovedali, da se začenjajo ukvarjati tudi z načrtovanjem pokojnine.
Direktor poslovne enote Celje Marjan Krajne, se je ob tej priložnosti lahko pohvalil z dobrimi poslovnimi rezultati za lani. Čeprav številk še niso zaokrožili, pa to nakazujejo plačane premije in izplačane škode.
Časi, ko bi se lahko zanašali izključno na pokojnino iz na-
slova zavarovalne dobe, se neizprosno iztekajo. O tem čivkajo že vrabci na strehi in skoraj ga ni, ki ne bi tega vedel. Če si bomo želeli zagotoviti lepše življenje v času, ko ne bomo več delovno aktivni, se bo treba odločiti za katero od oblik osebnega varčevanja, ki nam bo na starost to omogočil. Ena od možnosti je tudi Adriaticov pokojninski temelj, kot so ga poimenovali.
"Gre za nov Adriaticov izdelek, ki ga bomo letos intenzivno tržili, čeprav smo področju osebnih zavarovanj že doslej polagali veliko pozor-
nosti. Lani smo samo v poslovni enoti Celje - sem sodi tudi velenjska Agenza - na novo zavarovali preko LOOO državljanov," pravi direktor poslovne enote Celje Marjan Krajne.
Pri zavarovanju pokojninskega temelja je v Adriaticu možen posamični ali skupinski pristop. Zanimiva je tudi ponudba ostalih področij, ki se prav tako dotikajo osebnih zavarovanj. Omeniti gre denimo pokojninsko rento, ki ima podobno funkcijo kot pokojninski temelj.
■ mkp
ASTRA • ASrm CLASSIČ-ASTRACOUPE • VEČTRA ■ OMEGA
Včasih je že kar te^o verjeti, a je v^idarle 327.400 SIT! Stopite do najbližjega prod^al-vse res. N^bolj zaželene lepotice Evrope, cšyozil Opel in uajte prve prave sadove leta prepričljiva Astra, zn^enita Astra Classic, 2001. Pril(âK>st Ista preverite še danes, s^ elegantna Vecba, impresivna Ornega in dih se ponudba nanaša samo na izbrana vozila j^ajcča Astra Coupe, so samo ietos in na zalogi. Že nasJednji konec tedna bo vaša samo za vas ugodnejše od 130.900 SIT do iepoticajemaia dih vsem v njeni bližini!
* Prihranek pri nakupu Astre; za prihranke pri nakupu ostalih vozli se pozanlirojte pri svojem prodajalcu voal
Opel. Slika je infonnativna	LJř^E t v^
AVrOCENTER CELEIA, Celje, tel. 03 425 46 00 • AVTOHIŠA JAKOPEC, Velenje, tel. 03 586 43 80 • AVTOHIŠA JAKOPEC & MNDEL, Slovenj Gradec, tel. 02 883 81 00
25. januarja 2001
AKTUALNO
7
Velenjsko podjetje Trend NET uspesno raste
Med vodilnimi na področju računalnišicih omrežij
Velenjsko podjetje Trend NET je že nekaj iet med vodilnimi slovenskimi podjeli predvsem na področju računalniških omrežij. Svoj položaj sov letu 2000 kijub slabim napovedim za to gospodarsko panogo še utrdili. To jim uspeva iz več razlogov, zagotovo pa je eden od ključev ta, da delajo z najboljšimi svetovnimi poslovnimi partnerji in da nenehno vlagajo v znanje zaposlenih. Če bi dobili ustrezno usposobljene strokovnjake, bi jih takoj zaposlili še nekaj. Pa jih, sliši se skoraj neverjetno, težko dobijo.
HoJhr Orvmu clíreM^r p(HÍjt:(J^ IVend NET, nam je o aktualnem dogajanju v podjetju uvodoma povedal: "Mislim, da smo v lem 2(J()() rasli zdravo, «ij smo v lem à&u pridobili precej novih programov in podpisali nekaj zanimivih pogodh, ki jih bomo leios uvedli v življenje na slovenskem irgu. Tu hi posebej omenil pog(^dbo z nem:5kim p(^djci-jem AC'S, ki jcvsveiu /nanokol eno vodilnih na podroêju dokumentnih sistemov, to so enostavno povedano cleklronskc rei>iive pti arhiviranju dokumentov, AC'S pokriva uif>e,ina svetovna podjetja, kot so Deutsche Dorse, Deutsche Bank, Lufthansa in podobno. Pridiibili smo tudi nekaj dlstribueijskih pogodb in sistemov. Zanimivo je partnerstvo z izraelskim podjetjem Allot, ki proiAaja sisteme /a kvaliteto servisa v intcmetnih povezavah. V podjetju ohranjamo vsa po-dn>Cja, ki jih gojimo že dolga leta. /ato lahko rečem, da smo s poslovnimi rezultati v letu lOOOIalikozadovolJni. Tudi odzivi trga ka:^ejo, da smo na omrežnem podroCju med vodilnimi v Sloveniji. Sodelujemo tudi z zelo zanimivimi veijimi podjetji v Ljubljani. kjer je konkurcnca preeejj^nja. Izbrani smo bili, ker smo imeli največ znanja. Le nove kadre bi Se želeli vključili." # /ili to pome/u, lia v Šaleški dolini m dovolj raču/talniskili s/rokov/ijakov ? " To je eden večjih prcîblemov. '/, renome-jem in projekti, ki smo jih doslej naredili na omrežnem področju nekaj pomenimo. NaAi kadri potrebujejo precej znanja. Ljudi, ki bi želeli ta izzivi/koristiti, je premalo, mi bi jih želeli več. /ato bom izkorlslil priloi^nosl in ]>ovabil vse, ki bi želeli delali na tem področju in imeti oh tem možnost izobraževanja doma in v tujini ter perspektivnega zaslužka. da se nam pridružijo.'* eKfítíkojtiramlnoTffpodaúH in kakSina je njihova stntkinra?
Direktor Trend Neta: *'Žel\mo si zaposUťi nove strokovnjake Iz področja računalniških omrežij, kjer Je znanje zelo pomembno. Žat Jih ne dobimo toliko, kot bi želeli, čeprav veliko ponujamo. "
na slovenskem trgu namreč pričnemo februarja."
#	Saiešica dolina je za yaŠepodje(/e po sla no Že zdavnajpfaiaiaprefKÁa. Knliko.síe/u.íeprí' xf>/ni/
**Ve]ik(x Vsako }X)djcIje v svojem ok(5lju lahko naredi največ. C'e želimc^ ostali v vrhu shwenskih podjetij na področju omrežij, moramo gledati tudi	Laliko rečem,
da že pokrivamo večji del Slovenije. V naSi dolini so lo velika uspešna podjetja, precej smo delali v. državno upravo, Šolstvom. Ljubljansko in CVIjsko banko, Kmelijskim itóti-lutom RS. Filozostlco fakulteto... Zelo zanimiv partner je Gospodarski vesinik, kjer sedaj vzdržujemo omrežje. Lani smo lam uredili zahtevno omrežje, ki omogoča doto ke informaeij do tiskarne."
#	/Va vašem področju se tehuÀo^ija hiím spre» mittja. novosti so skoraj vsakodnevne. Jim sledite?
"Mislim da. Včasih posku.iamo l>iii ludi korak naprej, saj smo partner Micro Softa in imamo programske produkte na voljo še preden pridejo na trg. Tako smo velikokrat
V novi poslovni stavbi podjetja Trend Net na Slandrovl Sa, ki so Jo urediti v prostorih btvšega Vegradovega projektivnega biroja, so pred kratkim v pisarne
preuredili tudi podstrešje.
*'Trenuino nas je 22. Največ je računalniških profilov, V zadnjem času smo nai^e vrste ra>Lsir il i z ekonomisti, ki jih bomo potre-bcwali za dokumentne sisieme. 7. uvajanjem
pred dogajanjem in vemo kaj se bo zgi'»diJ<^ čez pol leta ali leto.
'1'udi za izobraževanje nzisih kadrov dobro skrbimo. V začetku januarja smo imeli pri
nas mednarodni računalniški tečaj. Udeleženci so bili LZ Nemčije, OeSke, Madžarske... izvedli smo gavsodelovanju s podjetjem Repro MS, kije uradni trening center Micro Softa. C tre za tečaj, pri kaierem uporabljamo uradno Microsoftovo o literaturo, udeleženci pa na ki^ncu dobijo ludi po-Irdilo o opravljenem tečaju. Naše lečaje obiskujejo strokovnjaki iz širšega okolja, računamo pa, da bomo ptwlali regionalni izobraževalni center za zahtevncjk* računalniške lečaje, saj lahko enostavnejše tečaje izvaja kdt^rkoli."
#	Koliko je stoveftski trf* že pripravljen sledili
novo^im, kakšne so va.^e idcušnje?
""Ib je zelo relativno. Ko pridemo na teren, vidimo, da veliko podjetij pt>sku.s<i obstali na neki točki. Morda iz bojazni, da bodo v informatiko vložili preveč- To se pojavlja. Hitra dirka pri menjavi operacijskih sistemov je povzročila, da imajo ljudje koSček odpora proii nenehnemu obnavljanju in spa*mi-njanju. Iniemetne tehnologije na drugi strani pa so nani prinesle možnmti, ki jih prej nismo imeli. Zalo se v zadnjem času .strah pred novostmi umika. Ravno pri di>kumenl-nih sistemih op^ižamo, da je velik prcH;enl podjetij, ki jih bodo uvedli že letos in tako avtomatizirali .svoje tokcwe dokumentov, ki jih b(xio "spravili" iz papirnate v elektronsko obliko."
#	Kaj si v p<Hljefju p*)le^ Se omenjenejia telile
dosevi letos?
Predlani smo rekli, da bomo, če bo leti) 2001) laki^ dobro, kol je bilo leto prej, ko smo imeli hrošča tištale tja in je bila prodaja računalniških sistemov navlaku, kar zadovoljni. Ni bilo namreč pričak<5vati rasli trga, kljub nekaterim, po moje zelo optimističnim napovedim, ki so govorile o tem, da bo trg še rasel. Pokazalo se je, da trg ni zrčiscl, prodaja računalniške opreme pa je padla. Zalo lahko rečem, da smo izjemno zadcwoljni, da smo tudi v lakih razmerah dosegli 2()-<>d-stotao rast. Torej smo v svoji dejavnosti trdni in smo Že daleč od podjetja, ki prodaja samo škatle. Večino naših prihodkov smo ustvarili s sloritvami. Stare dejavnosti .Še ostajajo, kjer dobro sodelujemo z Ace:jem, Compacom, IMB-om ... Za na.s so najpomembnejše rešitve, zalo nam je pomembno, da imamo dobre parlneije. Sodeluje-mos tremi najboljšimi T*
■ Bojana Špegel
Jutri v Mladinskem centru Veienje
Dobrodelni koncert za Miha in Diandro
Dťťťmhrusmt>v Našem času olv Javili zgodim o sedťmiťtnem im'a-iídii Mihu Bekčičii in nj^i^ovi sestri Diandri. Takrat smo vas tndi pn»-sili /a prostovoljne pris|>evke /a iLikup novega invalidskega vozička m prvošolca Mihii. Odziv Je hil lep in velik, jutri, v petek, pa ÍM>akci* Jo natlt^raclil dohroclelni Koncertv vdertjskem mladinskem centru. Za bnita in sestro, ki bolehata za ce* rebralno parali/o, bodo nastopili člani popularnih skupin Heaven X« Nude in Tahu, ki so se z^inju
odrekle hononirju.
V kratkih dveh mesecih, kar je slekla dobrodelna akcija, je Mihova in Diandrina mama Damjana s pomi^jo dobrih ljudi zbrala ž.e milijon 4.^0 tisoč tolarjev. Tako seje prvotna želja, da Miha dobi invalidski voziček na ročni pogon, že uresničila. Se kakšen teden pa ga bo imel di^ma, saj si^ga morali naroČiti v lujini. Dobil pa jc ludi računalnik, ki mu bo močno olaj.^al pisanje in učenje, sploh v višjih razredih. Oba z Diandro ga zelo rada upo-
rabljala.Ko jc sickJa akcija, pa je Damjana o tem g<5vorila bolj na liho, .'^ij si ni upaIapomislili,da ji bo kot mami samohranilki na pomoč priskočilo toliko ljudi.
Akcija torej še ni končana, saj Miha in Diandra potrebujeta .še veliko stvari. ki bijima olajšale življe-njez neozdravljivo boleznijo. Morda, razmišlja njuna mama, bi jim uspelo zbrati denar za Diandrino možgansko operacijo v tujini, saj jc naii zdravniki ne upajo izvesti...
Zato vas Jutri ob 21.50 vabimo
na dol>nx]elni koncert v velenjskim mladinski center. Izkupiček bo v celoti namenjen /Ai Miha in Diandro.
Kot smo ohljubili, danes ol>-JavlJamo tudi spisek vseh, ki ste sefKiAali in prispevali ''Za Mihovo "normalno" življenje'*. V imenu oIkH oin»k in njune mame HVALA!
Mbš
Največ so z<i Miha in Diandro prispevali učenci, njiluivi in učite* Ijj o5 Gustavu Šiliha, ki so zbrali 45.^8.^3 %n: 2(Hl lisočSl rje nakazalo piuljclje I Icrnaiis d.o.o. in Muk^ Krenkcr, iz Vcknjii. 311 tisoč Sfl nakazala TUS KO-Sl iz Slovenj Ciradca in Srečko Crrobcînik iz Velenja. Žc ^lan pc^ objavi článkuje 30 li-5očSlTnakuziiloDimn(karsivo?;iipa-nek izKaninice. Munjše, pa ntČ nuinj drapjccnc prispevke ptislalise Ve-lenjčani: družina Osojnik, Ingeborg Čas. Vajrja Jerčič.dn(žijiaGoršck, Ivana	TA Manager,. Aleš Po^irak. Knrc\ Šilih, Mojca Habat. Frane Turk, (vanka Pctretič. Dragica Razxlrih, Damijan KljajiC, Zlalko HiiS. Mladinski centcr Velenje, iožc Angeli - Blues átwlanj, Sel-íuar, d.o.o.. Cislje, Vita, d.o.o.. Irebiije. rcrpn">mei Celje in BcxK^ni d.o.o.
8
IZOBRAŽEVANJE
^H'AS 25. januarja 2001
Na ŠCV v novem šolskem letu dva nova programa
Omejitev vpisa na ŠCV (verjetno) ne bo
Na Šolskem centru Velenje se trudijo, da hi lahko cim već mlHdih i/ SuleSke doline, Zgornje savlnjbke in Koroške, končani osnovni šoli nudii-ijevjiio lyj»l>n]2eviinje |>rí rgih. Zalt) vsako leto uvajajo nove izobraževalne programe in dru}>e n<»vosti« ki pripomorejo k l>olj sodobnemu piKiku in tudi I a/Ji odločitvi osmoi^ol-ce% kant po asnovni soli. Kav* no v teh dneh se osmo^oki odliKajo. kiim se IhkIo vpisa* li. Da bo odločitev laiya. bodo starše pripravili roditeljske sestanke, xa t>&mo.^(>lce pa informativne dneve. Pri vpisu so v veliko pomuČ iWilski svetovalni delavci, ki so jih prejšr\ii torek povabili na tradicionalni inlormativni dan na SCV Predstavili so jim izobraževalne programe in spref^ovorili tudi u noviKtlb v šolskem letu 2001/2<H)2.
Na ŠCV imajo Iclos 3453 udcležcncev izobraževanja, od lega 2773 dijakov, 33 dijakov v maiuritelncm icčaju, Ai) dijakťjv in Šudcnlov vv/po-rednem izobraževanju, 3811 šiudcnlov in 227 odraslih. Mladi pridobivajo novo zna-njev 111 oddelkih. Udeleženci izobraževanja prihajajo iz kar 95 slwenskih občin, dijaki pa iz 52 občin.
Na poklicni in tehniški rudarski Šoli je 140 dijakovv8 oddelkih. V novem ik')lskem letu bodo pri določitvi za vphi zagolovo pripomogle ludi ugodnosti, ki jih dijakom obeh šol nudi velenjski premogovnik. Predslavil jih je ravnatelj šole Albin Vrabič, ki je poudaril, da i/obra/uje-jo za poklica, ki nisia nujno povezana s prcmogo\-nišlvom. Po 15 dijakov iz vsake smeri bo dobiloáiipendije, vsem zagotavljajo brezplačno prehra-
no, prevoz, nakup knjig in slrokovne ekskurzije. Najboljših pel iz lelnika bo po novem lakoj po koni^anem Šolanju dobilo službo na pre-
klice pomoCnik gospodinje askrbnice, oskrbnik, trgovec, ekonomsko-komercialni tehnik in gostinsko-turistiCni tehnik. '/xi slednji poklic je vse
Sli, pioskovno-barvni preizkus in prostorski preizku.s. Smer je primerna za vse, ki želijo nadaljevali študij na ALU, oblikovni Soli ali arhi-
bodo, kol vsako leto, pripravili roditeljske sestanke za starše osma^'jlcev v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki. Odšli bomo ludi v Savinjsko dolino, na Korc^kem pa so že hili. ^'Zavedamo se, da Je zelo pcmiembno, da imajo starši in osmo.^lci dovfiy informacij. Odločitev; kam po osnovni zagotovo ni lahka, /ato je prav, da pridoliijo veliko informacij, da vidijo, kako pri nas poteka izob« raževanj« in da labko vprašajo, vse k2ir jih pred vpisom zanima," k lemu dodaja Marjeta Primožič, svetovalka iz
/.C od leta l^OU vsako leio uvajajo izobraževalne novosti. V novem Šolskem letu bo poleg likovne gimnazije to
program elekirikar-energeU-ka, ki bo potekal po dualnem sistemu b.obraževanja, lorej v sodelovanju z delodajalci.
Za vse, ki bodo šolanje nadaljevali na ScV, bo pomembna tudi novica, ±i omejitev vpisa tudi ielas verjetno ne bo. ocenab in podatkih. kijih imam<»i računamo, da bomo v novem šolskem letu sprejeli okoli 650 novincev. Podatki zaenkrat ne kažejo, da bi morali kje vpis omejiti. To bo znano v dru^i polovici aprila. Vsi tisti, ki se bodo želeli vpi&ati v prvi letnik« moraj<» prgave oddati do 6. marca 2001," nam je še povedala Marjeia Primožič.
■ Bojana Šfteget
Šolski svetovafnf detavci so dobifi izčrpne Informacije o vpisu v izobraževaine programe na ŠCV v sofskem /etu 2001/2002. Vpisati bodo okoU 650 dijakov, omejitev
vpisa pa ne pričakujejo.
mogovniku. Zanimanje za vpis je bilo lani slabše kot prejšnja leta, zato i^elijo z novimi ugodnostmi osmošolce Še spodbuditi k vpisu.
Na poklicni in tehniški strojni šoli je letos 441 dijakovv2() oddelkih. Tudi v novem Šolskem letu bodo izi^braževali za Že znane poklice, ki jih je kiir Na poklicni in tehniški elektro in računalniški.^oli je letos760 dijakovv.ll oddelkih. Izobražujejo za različnih poklicev in tako bo tudi v novem šolskem lelu.
Na poklicni in tehniški Šoli za storitvene dejavnosti je letos 674 dijakov, med njimi veliko dijakinj, ki obiskujejo 24 oddelkov. Izobražujejo zapo-
ved zanimanja, predvsem v gospodarstvu Šaleške doline.
V spi osni in strokovni gimnaziji je letos 758 dijakov v 27 oddelkih. Poleg njih obiskuje maturitetni leCaj 33 dijakov, vzporedno izobraževanje pa 40 dijakov in Studentov. V novem Šolskem letu bodo vpisali 5 oddelkov splošne gimnazije, I slrokovne in enega unietniivkc, kjer bo novcwl 15 mest za dijake v smeri likovne gimnazije. Ti bodo morali opravili sprejemne izpite. Prcizkas bo v soboto. K), marca, ob 9, uri v stavbi gimnazije. Bodoči dijaki bodo opravljali preizkus likovne nadarjenosti obsega risanja po modelu, likovne ustvarjalno-
lekturi, oddelek pa bo zdruřenz glasbenim. Ob lem je ravnaleij i^le Andrej Kuz-man poudaril, da želijo, da k njim vpisani učenci opravijo eksterno preverjanje znanja. Predvsem zato, ker ugotavljajo, da dijaki z dobrim predznanjem v velenjski gimnaziji nimajo težav, z nekoliko slabšim pa jim uspeh precej pade.
Informativni dan in sestanki s starsi
Da ho odločitev za vpis Ia2ja. IxkIo na ŠCV pripravi« U dva informativna đne> a za osmosolce, v petek, 9. in soboto, 10. februai^ja. Pred tem
Precej mest za duaino izobraževanje
Na posvetu ssvelovalnimi delavci.^e bila tudi sekretar-kavelenjske izpostave Obrtne zbornice vSlovenije Sonja Jamnikar Da bo vsem. ki se odločajo za izobraževanje za poklic, ki poteka po dual nem sistemu izobrai^cvanja (frizer, aviomciianik...) lažje,so pripravili celovito informacijo o prostih uOnih mesiih:
**Ktr }>re vse naprej, gre naprej tudi sistem informiranja. Zato smo letos popolno informacijo o sistemu dua-Inega iz<^ra2evanjH objavljena tudi na splelnlh straneh. Naslov je m'ww.OZS.SI in na drugi strani boste na^li naslov prostih tičnih mest m dualni sistem. Hkra* ti lH>sie dobili tudi informacijo o m<»jstrskjh izpitih. V leh trenutkih, ko se starši in učenci od(o6«jo o vpisu, smo tudi na ol}močnib ol)rtnih /Immicah vedno na razpolago za Informacije. Pn)Stlh učnih mest bo letos približno toliko kol lansko leto.**
Posebnose skupaj s Ši^V trudijo pridobiti Čim veČ učnih me.si za poklic energetik. Morda bi jih lažje pridobili. Če bi bili delodajalci bolj primerno nagrajeni. Dualni sisiem izobraževanja pa je ludi ključen za opravljanje mojstrskih izpilov. Od 1.1.20i)4 bo za vsako odprtje obrlnih delavnic potrebno imeti opravljen mojstrski izpit.
Sklad za male projekte
Velike možnosti čezmejnega sodelovanja
Pred nedavnim so se v petih statističnih regijah ol) me* ji i Avstryo od («oreixjske do Prekmurja zvrstile posebne delavnice, ki so bile namenjene usposabljanju vseh, ki pripravljajo pn»jekte, s biterimi /elijo kandidirati na razpisu skl^ida za male pr(>jekte. sa^l-stva /Ani P^ zagotavlja program Phare. Delavnice so bile namenjene tudi spl4»šnemu uvajanju v vsel) ino prorgra-mov Pbare in /lasti usposal>* Ijanju najlH»lj zj) in le resi ranih posameznikov in organizacij, ki so na osnovi svoje zamisli sposobni izflela-ti <]oher projekt, ki bi se enakovredno kosal s konkurenčnimi pre<lio^i in projekti.
Ciljna prostorska skupina je 20 - kilcjmetrski pas ob meji z Avstrijo, vanj pa je vključenih 78 sloveaskih občin. Zaenkral organizatorji še nimajo ločnega podatka o tem, koliko nevladnih organizacij deluje na lem področju, prav njim pa je poleg občin, zbornic in razvojnih agencij namenjen la razpis, Ne gre namreč za pridobitne dejavnosti, saj sc gospodarske družbe za la sredstva ne morejo potegiwati, ker niso namenjena denimo infrastrukturnim projektom in
Na območni razvojni agenciji so pobudo sprejeti z obema rokama, zato se bodo z vso vnemo lotiti priprave projektov
naložbam. Na razpis se torej lahko prijavijo samo nepridobitne nevladne organizacije.
"Pet delavnicvpeiihregijah je bilo zelo vsebinskih, saj so ljudje z dobrimi projektnimi idejami dobili tehnično pomoč, nasvete za izpolniicvpri-javnih obrazcev, branje projektne dokumentacije, skratka Vse razpisne pogoje smo podrobno obrazložili in svetovali popravke, da bi imeli prijavitelji čim več možnasti na razpisu," je povedal direktor Prleike razvojne agencije (io-ran Suster, ta agencija pa v Sloveniji predstavlja sekretariat sklada za male projekte.
(Nadaljevanje na 9. strani)
25. januarja 2001 ""HlAS
NASI KRAJI IN UUDJE
Razpis za vpis v Višjo strokovno šo/o Velenje (VSŠ ) že objavljen
Danes podelitev 28 diplom in otvoritev laboratorija
Vi.sjii slriiko^ns) sola delujv v okviru Soiskegn centra Ve-Itnjť /t ptto lelo. V Iťtoíixjem Uu<lgsk«Tn lelu izobražujejo na njej |>o dvvh i^liKlijskih programih - po pro^r;iniu «kkfrimik^ zu odr^^le in mia-dino in po pro^nimii rudarstvo hi ^ťotehnolo^ija /a mlrasltf. 15. Januarja |>ii jebil objavljen ra/pis /a vpis novih studentov. Čeprav so si prizadevali. da bi v solskem letu 2001/2002 lahko vpisali ludi 30 mladih v pn»gram rudarstva in ^eo te h no lobije, Jim Ministrstvo /a šolstvo RS pruursima nI ih) obr ilo. Veseli pa so, ker bcKio danes ob 16. uri v muli pretlavalnici podelili diplome 28 diplomatom Višje strokovne šole - smer elektroniki!.
Ob icj prilcr^nosii smo sc piivahJi na obisk k ravnatelju Višje sirokovnc šole. Mag. Milan Me/a nam jc o IcloŠ-njcm studijskem Iclu povedal: tem študijskem letu i mamo v v pisarn I h 580 ^luden* lov. (hI le^a Jih Je 220 v pn^ Uramu »i odrasle in 160 v prournmu /a mladino.V programu/itod m s le Jih 176 študira elektronika. 44 pa rudarstvo in tehnol(»^iJio. Za studijsko leto 2001/2002 smo ra/pisaii 70 mest v programu elektronika ^a mladino in 80 mest v pn»gramu /a odrasle. V pni^ram rudar* st>'o In ueotebnoto^ija bomo vpisali 30 odraslih.**
prejšnje Studijsko icloso na áoli naćrlovali vpisya mladino v smer rudarslvo in geo-ichnologija Uraden ixlgcivor ministrstva jc bil lako lani kol leUîS^ da na ravni gcfspodiiiske zlH)rnice, univerze in delodajalcev ni stîglasja o odprlju legs 5t udija na višj i siopnj I. realno pogledamo, je ra/Jo{> ta. daje število dijakov, ki .se belijo vpisali na studij nidar st>'a in ueotehnolo^ije v SUv veniji« relativno majhno. Zmogljivosti //A izobraŽevanje v univerzitetnem in visokošolskem pro}jramu, ki i>a i/:\uj2ij0 v LJubljani, sn Ait«>že predimenzionirane. Z odprtjem višje strokovne Šole pri nas pa bi se lo število še
zmanjšalo." pravi mag. Mcza.
/alo na VS.S razmišljajo o novih programih, ki hi bili sprejemljivi 7.1 naše okolje in za kaiere hi zanimanje pokazalo tudi gospodarstvo v dolini in na širnem celjskem 1er koroškem obmcJcju. "(W>a d<h sedanja Študijska programa smo ra/vili sami, v našem okolju. Želimo pa si, da bi lahko pri n«is iz.i^ni/evali ludi po pn)cramu. ki so i^a ríz-vilidrugte. Zanima nas izobraževanje za kt^munalnega inženirja. Da ho prišlo do iz« vedbe le^a programa v Vele» iXju. bo potrdina skupna akcij» ne samo na šolskem centru, ampiik tudi lok^ilne politike/*
Višje strokovno izobrai^cva-nje bi bilo nemogi>Cc, čc se v proccs izobraževanja ne bi vključilo gospodarstv<\ /iZ ob uvedbi programa so za nove kadre pokazali veliko /ani-manje v Številnih podjeljih v ialeški dolini, na cclj.skcm. koroškem in v .Séivinjski dolini. Zalo nas je zanimalo, ali to sodelovanje .še vedno dobro poteka? "Program izobraževanja je zasnovan lako.
Na velenjski Višji strokovni šoli je dtjslej diplomiralo 69 diplomantov. Danes bodo podelili diplome prejšnji generaciji Šiudenlov. /načilntwl njihovih diplomskih na-log je, da sov njih obdelane prakliCne rešil ve, ki so pomembne za podjetja. Zalo .študentje diplomske naloge izvajajo v píxíjeiju, kjer opravijo ludi sirokovni del zagovora in prikažejo delovanje njihove nabge v praksi, na Šoli pa poteka uradni zagovor.
izobra:ćevanja potekit v podjel jih. Poleg lega vključujemo v izvajanje procesa strokovnjake iz ptidjeiij. Velik del predavaleljev prihaja prav (xi lam in iiiislim, da je lo prava pol, da praktične izkušnje prenašajo na mladi
rod. Veseli smo, da je večina našili diplomantov zaposlenih, saj je na.š osnovni molo. da delamo na kvaliteti m ne kvaniileii. PtAralne informacijo o našili šludenlih so dobre. Zaposljivasi pa ludi ka^e uporabnosl naših kadrov, kar jc bil ludi namen ustanoviive lega študija. V začelku jc bila pttsiavljena zahteva, da se naj višji strokovni programi izvajajo izven obeh iini-vcrziietnib središč. Moli mc. da se .sedaj razpisuje najevč mest prav v Ljubljani in Mari-b<vu. In daje v leU^Šnjem razpisu veliko prošlih študijskih mCsSi za komercialno in eko-nomsk<> usmerilev, v.se manj pa lehničnih,^* nam je p^jvedjil sogovornik-
Sludenlje VSŠ v Velenje prihajajo pniv iz vseh koncev Slovenije. Največjih je iz Šaleške doline, Savinjske in Koroške regije, imajo pa ludi Primorce in Ljubljančane. V prih(")dnjih leiiti si na šoli belijo pridobili še kakšen nw program višje-gasirokovnega izobraževanja. '^Aktivno smo vključeni v niz-voj še enei>a programa - loje rač(malništ\'o in informalilu). l^enulno tečejo aktivnosti m i/delavo nomenklature. Računamo, da Ik» ra/>'oJ le;;a projiRima AkkJJuč*en v tem študijskem letu. tako da bi v ita* slednjem že lahko vpisovati vaiy."
Eden <id ključnih problemov pa Se vedno ostaja pras-lorska sliska na šolskem cen-iru. V začelku so namreč uporabljali prostore poklicne in tehnične eleklro in računalniške Sc^lo, 5i\idenlje pa z dijaki le šole Še vedno delijo preiežni del laborauiri-jcv. /ato s<3 bili loi i ko bolj veseli, ker so pred kralkim pridobili nov laboratorij za računalništvo in inťormatiko. V njem poieka računalniško podprto izobraževanje več slrokovnih predmeuw na 20 delovnih mestih. Oprema je sodobna, kot jo 2ahlevni> iz* obnii^eviinje ludi narekuje. Po podeliivi diplom bixio labora-loi ij dimes ludi uradno predći-li namenu.
■ Bojana Špeget
(Nadaljevanje z 8. sirani)
Zadwoljen je bil ludi direktor Savinjsko - šaleške obmiKne razvojne agencije Božo Lednik: "Odziv na delavnico, ki jo je naša agencija pripravila v M(y/irju, je bil resnično dober in razveseljiv. Prišlo je namreč 27 predslav-nikov iz razvojnih družb, društev in civilne družbe. Temeljni namen sklada je razvijali prekomejno sodekwa-nje, predvsem na podlagi slikov med ljudmi. Na podlagi tega smi) že prišli do konkretnih zamisli. Denimo, velenjska Pika Nogavička lahko
dobi mednarodno uveljavitev in denarno pomoč, dobra je zamisel povezovanja med šaleškimi likovniki in sosedi na avstrijskem řCoroSkem, predvsem pa imamo dobre zamisli za projeklc na področju kmetijstva in na področju oblikovanja indusirij-skih con v turističnih krajih ler podobno. Je pa res, da moramo projckie dobro pripraviti, saj jih bo letos na razpisu okrog 200, izbranih pa bo največ dvajseu Ne glede na lo, je pobuda izredna in moramo jo ujeli, zelo pomembno pa je, da na podlagi lega začnemo razmišljati o svojem
razvoju, da vidimo poi naprej. Že U> jc po mojem prepričanju vredno velikega uuda."
Samo za ponazoriiev: doslej so sredstva Pliiire nu pt)dlag3 razpisa sklada za maJe projekte (h-bili tudidi>25.(X)0evrovprcîjek-li z naslovi: Dežela Šlorkelj, mednanidne gledališke prireditve "Meja na reki,'* Rudarslw in okolje. Pi^tuji>či muzej siarcv dobnih vozil. Droge in mladi, Biogradnja znarsvTiimi materiali, V^škigrt>i,Te]chisa-ustano« vilcv cenlrov za vseživljcnsko učenje. Kulinarika v krajinskem pjirku Goričko, Odkrivanje vcxJ-nih izvirov Krke...Doviilj za ich-len razmislek!	H Jp
iiimiim:i iz
Oj ta mlinar...
Nekdaj, pa niti ni ireba seči daleč nazaj v zgodovino, si lahko naletel na mline in žage skorajda navsaki malo večji vodi v dolini- V zadnjem desellclju pa so mlini lako hitro iz^njali, da v lem Irenuiku v Šaleški dolini ne poznam niti enega ohranjenega mlinskega pogona več! Le upam lahko, da niso prav vsi izginili in da se je kakšen le Se ohranil. Še več, čeprav lahko sodimo, da je bilovccli Šaleški dolini puid pol stoletja več kol dveslo delujočih mlinov, žagin kovaških obratov pa je danes še njihove lokacije (ezko najti. Ob vodah, kjer je l^ilo nekc5č ludi po več deset mlinov, vldi.š le .Še skromne os-lanke kake nilinske slavbicc ali kak zidec, še bolj pogav 10 pa po zadnjih velikih poplavah za mlini ni oslal niti kamen na kamnu.
Sicer pa so se vodni mlini, ki so jih začeli uporabljati šele pred dobrimi dva tisoč leli Rimljani, v prvih slo-leljih našega štetja razširili
i:e vse do Britanskega oiočja. V času preseljevanja narodov se je razširilo vodno kolo po vsej Evropi, v 12. in 13.-Stoletju pa je nji-hifvaširoka uporaba pripeljala celo došievilnih iznajdb in lehničnih nov<\sli, tako da se o tem času po pravici gtivori kot o ''prvi lehnični revolucij i srednjega veka". Tudi v Šaleški dolini se mlini (ne pa tudi žage!) omenjajo v 15. stoletju, ko najstarejše mlbiarje najdemo zapisane v urbarjih. V kaizensieiaskem urbaiju iz lela najdemo med mlinarji npr. Daniela iz **nili-na pod hišo", Hudega Jureta iz mlina v Pesju, ler Ruprehta iz mlina na Ko-rošici.
Ze vsrednjem veku, predvsem pa kasneje, od 19. slo-leija dalje, pa laliko opazimo razlikovanje med obrtniškimi mlini, ki so imenovani ludi kol merčni mlini (po merici »mauih muehle«), od hišnih ali kmečkih mlinov (»haus
muehle«), pri čemer je kol ločnica običajno veljalo šleviio kamnw. Kmečki mlini so imeli po enega ali dva para mlinskih kamnov, merčni crz. obrlniški pa vsaj tri, oz. še bolje šliri in več parov mlinskih kamnov. Za lelo 1822 podatki navajajo kar 22 obrlni-ških mlinov, 39 hišnih mlinov, 14 stop in 13 žag, pri Čemer se veČina hišnih mlinov nanaša le na dva kraja: Zavodnje in Šentilj (31). Vseh hiánih mlinov je lorej že ledaj lahko bilo tudi štirikrat več. Za siolct-je kasnejšti dobo pa obrtni reglslri, vojaške specialke tn ljudsko izročilo, navajajo: 44 obriniških mlinov in žag, ki so bili večinoma na Paki-Poleg tega pa samo vodah šašlanj.^ke občine; na Kramaříci, Beli vodi, Ljubiji, Šenldoijanščici, Toplici, vSlr-mini, Bečovnici, KJančnici in Velunji najdemo kar 92 mlinov, 33 žag in 7 drugih obratov, kovačnic, malih cleklram ild.
■ Mag. Jože Hudates
V enem redkih starih mlinov daleč naokrog pa se še vrtijo miinski kamni Skoraj tristo iet star miin v Podvolovtjeku so domačini obnovi//, mlinar melje zlasti za
ohranjanje izročila...
Ob mlinu pa se občasno družijo stari in mladi... (foto: jp)
10
KULTURA
25. januarja 2001
Prva generacija umetniške gimnazije
Odličen koncert gimnazijcev glasbenikov
VELENJEM V torek, 9. januarja, so dijaki umetniške gimnazije - smer glasba, pripravili izjemno lep glasbeni večer v orgelski dvorani velenjske glasbene šole. V ponos je bil vsem, ki so si kakorkoli prizadevali, da imajo dijaki možnost tovrstnega izobraževanja v Velenju.
Predstavili so se namreč di-jaki in dijakinje 3. letnika umetniške gimnazije, torej prve generacije, ki se izobražuje-
jo na velenjski gimnaziji in glasbeni šoli Fran Korun Koželjski. V razredu jih je 20. Program je zanimivo povezovala Katarina Galič. V solističnih in komornih zasedbah so pripravili prvovrsten glasbeni dogodek in dokazali, da jih glasba resnično povezuje. Kljub temu, da se bodo že čez dobro leto razšli. Vsi ne bodo nadaljevali študija v glasbeni smeri, saj umetniška gimnazija s svojim učnim programom
omogoča, da se lahko vpišejo na vse univerzitetne študije. Glasbi bodo zvesti ostah le nekateri, drugi, ki jim ni žal, da so se odločili za tovrstno srednjo šolo, pa se bodo vpisali na jezikoslovje, ekonomijo,pravo, tudi na matematiko. A vsaj srednješolska leta so lahko s svojo izbiro šole obogatili z glasbo, ki jo imajo vsi radi.
■ Bš
Iztok Smajs
Nagrada iz New Yorka v prave roke
Ime Iztok Smajs - Muni ni tako nepoznano slovenski in svetovni likovni umetnosti. Še več: njegova ustvarjalnost na platnih in papirju ter fotografiji kaže na izjemno vehementno in vztrajno delo.
Že davnega, 1981. leta, je po študiju na ljubljanski akademiji, prejel na Reki, na bienalu mladih, nagrado. Nato jo je študijsko mahnil v ZDA in bil skoraj na vseh koncih sveta. Že leta 1987 je prejel na mednarodnem
prostoru, v Baie st. Paul, Kanada. Tudi tam je pobral posebno priznanje.
Ves ta čas, izpopolnjen z nenehnim ustvarjanjem in raziskovanjem, je napolnil tudi z mnogimi likovnimi objavami svetovno znane knjižne izdaje. Vse seveda s predhodno selekcijo.
Lani, novembra, je v njegovo dejavnost kanila vesela vest o udeležbi na svetovnem sejmu umetnin v Forontu (Kanada). Tedaj mu je pri objavi estetsko oblikovanega kataloga poma-
bilnostjo in zato z vsebinsko dognanim, čeprav zahtevnim delom.
Te dni pa je v svet prieur-Ijala še ena vesela vest: Iztok je prejemnik nagrade, ki mu bo služila kot pomoč v nadaljnjem ustvarjanju. Materialno pomoč mu je podeh-la svetovno poznana The Polock-Krasner fundacija iz New Yorka. Ta obstaja v svetu že od 1985. leta dalje in pomaga vsem perspektivnim ustvarjalcem, širom po svetu. Tudi Iztok se je zelo razveselil velike nagrade. Ta
7///////m
tekmovanju umetnikov v New Yorku, medaljo. Še prej, 1980. leta, je postal samostojni kulturni ustvarjalec. Le kdo bi lahko našteval vse skupinske in posamične razstave Iztoka doma, v Ljubljani, Nemčiji, Španiji, zopet v New Yorku, in drugje. Pred odhodom v Kanado je 1992. leta sodeloval na drugem sejmu sodobne umetnosti v Ljubljani.
Selekcija v daljni Kanadi ga je izbrala za udeleženca v svetovnem razstavnem
gala Gorenjka iz Lesc pri Bledu. Tako je umetnik Iztok med 60 galerijami iz vsega sveta dostojno promovi-ral mlado Slovenijo.
"Kaj je smisel njegovega raziskovalnega dela? " sem ga pobaral
"Raziskujem dilemo o tem, kako kvantiteta barve vpliva na celostno dojemanje v mojih likovnih delih."
Bralec pa si vendar njegovega dela ne sme predstavljati kot suho, znanstveno delo, saj je vse pobarvano tudi z njemu lastno senzi-
Kontemplativna fotografija
mu odpira pot v nadaljnje poglabljanje njegovega projekta, v fenomenologijo percepcije v njegovih likovnih umetninah.
Gotobo bo ob njegovem dolgoletnem ustvarjanju in vztrajanju radovedna tudi publika. Njegove umetnine postajajo doma in v svetu vrednejše in poskušajo razbijati tudi star, poznani stavek: Nemo propheta in pa-tria ... /Nihče ni prerok v domači deželi/. Ali pa!
■ KO
Dijake in dijakinje 3. letnika umetniške gimnazije ~ smer glasba so za lep glasbeni
večer starši nagradili s torto.
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
Večer s Štefko Drolc
Drevi, ob 19.00, bo v Knjižnici Velenje kulturni večer, na katerem bo gostja ena naših najbolj znanih gledaliških in filmskih igralk Štefka Drolc.
Štefko Drolc poznamo vse od takrat, ko smo njen ljubezniv obraz zagledali v prvem slovenskem igranem filmu "Na svoji zemlji". Več kot petdeset let je igrala na slovenskih odrih od Maribora do Trsta in Ljubljane. Tam igra Še danes. Na predstavitvi v Velenju ji bo stala ob strani vnukinja Tina Uršič, ki je pravkar končala igralsko akademijo v Ljubljani.
Pogovor bo vodil Marjan Marinšek. Vstopnine ne bo!
Pikin abonma
v petek, 26. januarja, ob 17.00, bo v Domu kulture Velenje že četrta predstava za Pikin abonma in izven: KEKEC v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane po hte-rami predlogi Josipa Vandota in Aleša Čara.
Kekec je igra o dobri volji. Njegov svet je svet iskrenosd, prešernosti, poguma in vztrajnosti, ljubezni do narave in zdravega otroškega humorja.
Zlati abonma
v sredo, 31. januarja, ob 20.00 bo že tretji koncert v okviru Zlatega abonmaja. Tokrat bo to ZÚRIŠKI KOMORNI ORKE-STER.Dirigent: Howard Griffiths. Solista: Yaara Tal & Andreas Groethuysen, klavir. Odhod avtobusa ob 16.30 iz Slovenj Gradca in ob 17.00 iz Velenja.
Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9/A, Velenje
Zbiramo interesente za nakup stanovanj v 9-stanovanjskem objeictu ob Kajuhovi cesti v Velenju. Graditi jih bomo začeli letos, dokončali pa v sedmih mesecih od pridobitve gradbenega dovoljenja.
Informacije: Sebastjan Purg, tel.: 03/ 5869 795 ali 041/281 944.
25. januarja 2001 "»^ČAS
107.8 Mhz
11
RADIJSKI IN CASOPISm MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK
Najraje ima živ stil« s poslušalci
lgc»r Kukovvc ni vcČ novi^la:; R:tdi«i Vťlťi^jv.Jv pu v skupini tistih, ki so Si! n»rn pridružili nu7;HdTUc. »vdiqíi, kije hilu prvd dobrim letom in pošolnr^u pri Idi Qiú. Radio Je ved-mj privlaCit, wlikokratj«r<i7miiyHl,<iiiln nid piKvI nekAj v t«j smeri.
Na Radio Velenje gaje pripeljala Mavji. S prijatelji je slavil, da si upa lu avdicijo. Res si je. bil sprejet, pa Šc pico in pija^ si jc zaslužil, Tako se niu je -dvakrcil izšlo.
Z radijem sc je zaćci ukvaijiiližc vsrcUnjiSiili. Enkrat tedensko je pripravljal oddaje, bil pa vse. (xl Ionskega le lin ika dospik-erja.
Viiašein program» ga lahko slL^ile ob sobotnih popoldnevih. 'Delam že tvlo leto, pa še vedno ne morem reČi. da sem brez treme. Ampak ta popu&li li&li hip, ko se zaine. Najraje imam koniaktes pasluSalci. ker i/ pogovora znjimi ra/bereni. alide-lam prav ali ne. predvsem pa me veseli. Ce lahko koga sprav-\m v smeh. tb nil da nove energije."
[gor je celjski Velenjčan. kol se rad podali, siij tyegovi prvi ko-
Igor HuHovec.
riiki v Velenje prihajajo od lam. je i5uideni soeialnega dela v Ljubljani, hobi mu je glasba, vse se pravzaprav vrti okoli nje. S tonskim tehnikom Draganom Berkeiijaćevićem. s kalerim najpogosteje tle lata skupaj, sta se odliko ujela, Igor pravi, da je Draganu hvdežcn. ker inu je veliko p<'iina^il.
KAJ řOCNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONtTJAJO, OBLJUBUAJO, LJUBIJO.
U2
Irska rock skupina 1)2 bo marca krenila na lurnejcî po Severni Ameriki. Turneja, med katero bodo predslavJ-jali predvsem oajnovoli aJ-bum "Ali That You CanM Leave Behind'*, bo skupino vodila v 34 niesl. ('lani sk'upine ÍH^dt> lurncjo zaCcli 24. marca v Miamiju in jo zaključili predvidoma juni-
«
<
ti
ja, ko jih bo pol popeljala v Evropo. Ta turneja bo obsegala približno 30 na-slopiw po državah zaiiodne Evrope. Najnovejši album skupine so drtslcj prodali v Šestih mil-lonih izvodov, naslovna pesem "Iťs A Bcauliful Day", pa je prejela kar iri nominacije za nagrado grammy.
REM
Za vse ljubitelje aiaiie rwk skupine REM prihaja raAeseljiva novica. V mesc-cu maju naj bi namreč pri založbi Wanier izžel njihov novi album, kalerega naslov je že znan. Imenoval se bo
"Reveal", Člani skupine pa so skladbe zanj pasneli na Irskem ob pomoči producenta Pat McCâriheya. Kontni mix bodo naredili v Athensu (ZDA), od koder skupina tudi prihaja, po besedah njihovega managers Bertisa Downsa pa bo ploSia zelo melodična in poslu šljiva.
MICHAEL JACKSON
Po dolgem času in dolgem obdobju zatilja jo na svetlo ponovno priplavala ena na-ju.spcŠnejSih p(>p ikon minulega tisočletja - Michael Jaek&on. Njegov najnwejši album naj hi izisel 27. marca, Še pred tem pa naj bi Jaeko pripotoval v Evropo skupaj s
iivojlni mentorjem Rabbijcm ShiTiuieyey Boteachom. Namen njegovega obiska bo predstavitev nove do-brodebie Ibndacije za otroke "Heal The Kids", ki naj bi jo predstavil v zaielku marca v Oxfordu, .íackson je predsedujoči organizacije, katere cilj je pomagati otrokom, jim dajati ljubezen in pozornost, ki ju nikoli ni dcîvolj. Poleg njega se bodo slovesnosti v Oxfordu udelcžJle Se mnoge zvezde, med njimi tudi .Icrrv Ilall. }tixry Springer in Stella Nfc-CarlJicy.
ALL SAINTS
Minuli leden so se v rumenem tisku pojavile govorice o razpadu priljubljene dekliSke zasedbe All Sainis. V zasedbi naj bi namreč prišlo do neskladij itied sestrama Appleion in prec^sial-inia članicama skupine. Melanie Blati in Shazney Lewis, saj naj bi Nicole in Natalie Appleion želeli p<îd-pisat i samostojno diskografsko pogodbo. Toda po
besedah njihove založbe Lc^ndon Records gre le za govorice. Odgovorni pri omenjeni založbi zaDÍkaji> govorice o razpadu in zjtgo-tavljajt). da skupina §e naprej nemoteno deluje 1er da popolnoma normalno poteka tudi njihova koncerina turneja.
WESTLIFE
Clan en« najpopularnejših birtanskih fantovskih pop skupin Wťsllife, Br>'an Mc-Fadden (211) in njegijva
zaročenka Kerry Katona, članica dekliške za.'^edbe Atomic Killen. Sla oznanila, da pričakujela otroka. Bryan se srečnega dogodka zelo veseli in pravi, da je la novica zanj nekaj najlepšega, kar je dt«lej doživel ter da koniaj čaka» da bo zares postal očka. Seveda je veselo novi-Cd <kxslojn(î proslavil ssvt^ji-mi prijatelji iz skupine, ki so prav tako srečni in se veselijo skupaj 2 njim.
Kaj pa obcíževalke...?
■ MiČ
Šškjjevci smo sporno aktivni
Med ŠŠK-jevci vlada za rekreacijo veliko
z^niinanje, kajli dvorana Šolskega centra je ob .sobotah, od Sesle pa do osme. vedno polna. Tudi rekreativne aktivnosti so različne: ixlbi>jka, nogomet in kožarka. Prav slednja je ludi najbolj popularna, saj se jc fji začela košarkarska liga v trojkah.
Ni še prep(.>zno, da se priključite in sodelujete v ntsvous-tanovljeni ligi. Ce gre pri rekreaciji v.se po načrtih kluba, pa žal ni lako pri aerobiki, ki je dokaj slabo obiskana, čeprav so p punce, ki kulturni dom ob sobotaii ob sedmi uri večkrat obi^ejcf, hvalile na vsa usta.'lorej vse študentke in dijakinje ste vabljenje, da se razgibale, razlegnele in prepotiie. Če vas dvoranski šporli ne privlačijo in raje smučate, bordate ali
pa le ležerno uživate, vas bo gotovo zanimal ledenski izlel Visoke Tatic na Slovaškem, kamor se bomo napotili v začetku marca.
Prijave žc zbiramo v MC-ju ali na telefonski Številki 1Í41/77-55-67. Će pa sle po naravi bolj individualni tip. lahko kupite karte za bazen, skvašaii badminton v ŠŠK-ju po precej nižjih ccnah. Vse ugodnctsii kluba vam koristi jo le, če ste ćian(ica): ni še prepo/no, da to tudi pcjstanele. Vse, kar potrebujete, je le nekaj dobre volje, pf.>trdilo o vpisu in slika. Kaj pripravljam« v tchruarju? Izredno skupščino kluba, koneeri skupine Efvis .lackson bandspredskupino Vreg. i/iel v Izolo, turnir v namiznem nogometu, pa še kaj se bo na.šk%
■ Mitja Gavriloski
Oko v Velenju
Pred nekaj več kol dvema letoma se je na specializiranih anglelkih rt>ekctvskih spletnih straneh začela prodajati vinilna piratska kopija leta 1976 izdanega albuma ''Raskorak" skupiiîe Oko in Jtavdu.ieni otoški raziskovalci rwk y^îodiwme so plašči pripisali laskave ocene, 'io je sp{>dbudiit> nekdanjega ustanovitelja in vodjo skupine Oko. Pavla Kavča, da album ponwno izda v c>bljki CD pk^Sce.Na lej pkiščiso izSle tudi slovenske inačice skladb (originali so hrvaški), ki so bile doslej Se neobjavljene in shranjene v arhivu Radia Skwenija. Po čelrl stoletja je tako ponovno oživela tudi skladba "Vse sem dal ti", njihova velika uspešnica.
Zgodovbta skupine sega že skoraj trideset let nazaj, v le-lo 1972. ko so po zamisli legendarnega Janeza Bojičine svoje glasbeno znanje v triu združili kjiarisi Pavle Kavec. basist Mini Tomassini in N^bnar Jani TuUa, ki ga je leto kasneje zamenjal Dragan (íajič. Sk'upina je preigravala železni repertoar znanih rock klasik, kmalu pa je nare-
dila tudi prve p(\»netkc za takratni Radk> Ljubljana- Njena zasedlia se je precej spreminjala, tako da je ves ča^ cwia-jal njen edini s lain i član pravzaprav le Pavle Kavec. i-eta 1975 je skupina v. ritem sekcijt>, ki sta jo sestavljala bobnar'ione Dimnik in basist Franjo Martinec p(^snelaprej omenjeno uspešnico »Vse sem dal li« , kasneje pa še druge skladbe. Oj so za nekaj časa (obležale v radijskejn arhivu, nato pa so jih lela 1976 ponovno posneli z nekoliko raziirjeno zasedbo in v srbohravSkem jezikoi. Plošča »Raskorak« je izšla Še istega leta 1976, ko so svoje prvence izdali ludi Bijcb Dugme in Buldožer, skupina Oko pa jo je promovirala v pomwno spremenjeni zasedbi y. /la-lijem Klunom (ex Bumerang) na basu in Igorjem Bošnjakom/^ Ixibni. Po letu 1978 Oko ni več delovalo. Nekdanji člani so sc priložnoslno sicer večkrat zbrali in skupaj nastopili, a do resnejše oživitve ni prišlo, zalo pa jc Pavle Kavec skupaj s svojim sinom in nek ale rim i glasbenimi prijatelji leta 1994 izdaJ CD »IIoČei> zmenoj«.
Po ponovnem izidu albuma »Raskorak*» konec leta 1998, skupina OKO občasno spet nastopa, tokrat v prenovljeni mednarodni zasedbi z basistom Erniem Mcena-lillo iz New Yorka in domaćim bobnaijetn Klenmom Markljem. Tako jo bomo imeli priložnost sllSaii tudi vso-boto, 27. januarja, ko bo nastopila v klubu MAX in nas za nekaj časa spet vrnila v svet roc k glas be sedemd<ísetih let. ko SI") kraljevali Jimi llendrix.Cark'^sSaniana, Rolling Stones In drugi...
■ MI6
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole sle glasovali v nedeljo, 21. januarja:
1.	SLAPOVI:
2.	VERDERBER:
3.	GOTER:
4.	GAMSI:
5.	PRIMORSKI:
Zápolte z nami Copmca Šubidub Marička Vse ie sposojeno Vse je sposojeno
10 glasov 9 glasov 6 glasov 5 glasov C glasov
Predlogi za nedeljo, 28. januarja:
1.CVERLE:	Na pir
2.	HENCEK: Očetova navadica
3.MIHELIČ:	Fant od (are
4.	PřTRIČ: Spali ne morem
5.	SLAKI: Lunca
ViH Grabner
12
POGOVOR Z RAZLOGOM
""^ČAS 25. januarja 2001
Pogovor z dr. Francem Žerdinom, predsednikom Združenja za energetiko in direl<torjem Premogovnika Velenje
Elektrika trese (tudil to dolino
Zadnje čase časopisne stolpce, radijske in televizijske pmgrame polni Eles, menjave v njegovem vrhu in domnevne nepravilnosti, ki so se dogajale pri trgovini z električno energijo. Dogajanje čuti celotno slovensko elektrogospodarstvo, elektrika pa trese tudi Šaleško dolino. Za osvetlitev dogajanj, aktualnih dogodkov, smo zaprosili dr. Franca Žerdina.
Ne samo, da je direktor Premogovnika Velenje, kjer so zadnje čase rudarji veliko doma, namesto da bi delali - prepolna deponija premoga jim tega ne dopušča -, jc tudi predsednik Združenja za energetiko pri (iospodarski zbornici Slovenije.
#	Veliko :godb zadnje čase pripoveduje o dogajanjih v Elesii, o trgovanju z elelđrično energijo ... Kalco je do tega sploh lahko prišlo? "Ra/log tiči najbr/v tem, da Slovenija na tem področju nima dorečene zakonodaje. Pred letom in pol smo siccr sprejeli energetski zakon in v njem na grobo delinira-11 pravila igre, med drugim tttdi, da mora bili izdelanih 67 podzakonskih aktov, ki bodo potek natančno opredelili. Lani se je zvla-do dogajalo, kar sc je, danes pa ugotavljamo, da od 67 kar M podzakonskih aktov ni izdelanih in sprejetih, čeprav je rok za sprejem že potekel. Kertega ni, lahko pride do anarhije. To, kar seje zgodilo v Clesu. je poslediea takega dogajanja."
#	Pa vseeno: ima Eles, ki v tem primeru igra 0avno vlogo, proste roke pri tem, kako bo trgoval z električno energijo, kako bo potekal uvoz in kako izvoz?
"Eles v preteklih letih ni imel omejitev na področju uvozil in izvoza, ker ziikonodaja to od njega ni zahtevala. Tudi sedaj posebnih omejitev - po zakonodaji - nima. ima pa obvezo, da za posamezne poslovne odločitve pridobi soglasje nadzornega sveta oziroma vlade, ki jc večinski lastnik Elesa. Za pogodbe, ki so se zgodile lani decembra in so opredelile izvoz energije
Dr. Franc Zerdin: "Nismo za poteze, ki bi škodovale Dolini."
za leto 2001, direktor Elesa soglasij ni pridobil."
#	V enem od pogovorov, ki smo Jih imeli z vami, ste omenili, da ste 23. novembra direktorji vseh elektroenergetskih podjetij, predstavniki ministrst\'a in Elesa sedeli skupaj. O čem ste se pogovarjali? "Sloje zii to, kako opredeliti viške
električne energije, ki bodo proizvedeni v letu 2001. Ocenjevali smo, da jih ho za 1.400 megavatnih ur. Pojavila sc je dilema, ali za tc viške znižati proizvodnjo ali jih izvoziti in omogcičiti domačim podjetjem, da normalno proizvajajo in poslujejo. Opredelili smo se za izvoz in p(K)h-lastili Eles, da za plasma viškov pridobi najbolj ugodnega kupca v tujiiii, obenem pa soglasje vlade, da lahko viške izvozi".
#	Pogodbe iz začetka decembra pa so bile drugačne.
"Povsem drugačne. Iz dnevnih biltenov Elesa je razvidno, da dnevno, od 1. januarja naprej, kupujejo 2.880 megavatnih ur od En-rona, da kupujejo od 50 do 100 megavatnih ur energije iz Avstrije
in da to isto cjiergijo prodajajo naprej v Italijo. Eles je tako popolnoma ignoriral dogovor, sklep upravnega odbora združenja in ubral svojo pot. Stvari so dokazane in jih je možno —ne skozi pogodbe, v katere nimam vpogleda - ampak skozi dnevne biltene o obratovanju Elesa, tudi prebrati."
#	Potemtakem se domača elektroenergetska podjeýa upravičeiu) àiti-Jo prizadela in izigrana. l'i sle se pred časom težave, šlo Je za nižanje proizi'odnje, pripisovali visokemu vodostaju.
"Bili smo prepričani, daje temu tako. Proizvodnja v 'ITiŠ je začela usihali septembra. Takrat so se pojavljale obilne padavine. Ugotavljali smo. da imamo v TEŠ /a 200 gi-gavatnih ur nad planske proizvodnje in te viške, ob nj ih pa še 130 bilančnih, skupaj torej 330 gigavatnih ur električne energije. 'Ibliko energije je bilo v Šoštanju izničenih v zadnjih treh oziroma štirih mesecih leta 2000. Ali je bila to samo posledica deževja, tople zime ..., danes težko komentiram. Doslej sem bil prepričan, daje temu tako, odslej pa nisem več. Konec koncev smo imeli tople zime že tudi prej, pa veliko vode ludi,aje Eles vedno do kilovata natančno izpolnil pogodbo, sklenjeno s TES."
#	Ali v tem času v premogovniku že delate optimalno?
"Ze na strateški konferenci smo sprejeli odločitev, da januarja nc bomo delali normalno, da bomo imeli kolektivni dopust. Ocenjevali smo, da je deponija lako velika, da nam že zapira prostor. Dopust smo podaljšali do 8. januarja, tudi petek, 26. januarja, bo prost. Manjši proizvodnji smo prilagodili odkopno Irontovjami. Delo zdaj poteka po prilagojenem programu in organizaciji dela. Nihče pa zaradi tega ni prisilno doma."
#	Posledice?
"Kažejo se skozi likvidnostne težave. Izpad prihodka, ki je v bilanci opredeljen, nadomeščamo s krediti, s prestavljanjem plačil dobaviteljem ... V letnem merilu pa vseeno ocenjujem, da ni nujno, da se bodti pojavile posledice tega iz-
pada. Časa, da izpad proizvodnje nadoknadimo, je .še dovolj. Pod pogojem seveda, da bodo stvari tekle skladno z energetsko bilanco in pravili, ki .si> v precejšrtji meri do-govt)rjcna. Elektroenergetska bilanca bo v viadi potrjena v četrtek (danes, 25. januarja). Za Šoštanj predvideva proizv<.>dnjo 3.1(.X) gigavatnih ur. S lako proizvodnjo, oh ustrezni ceni, lahko TEŠ in premogovnik normalno preživita."
#	Gremo nazaj k Elesu. V zadnjem letu so se direktorji pogosto menjavali - Ivo Banič, Vekosiav Korošec, pa Vitoslav Tiirkinzjdaj spet Vekosiav Korošec. Imate kakšen komentar na to?
"Tako ja/ osebno kol v združenju smo obsojali zamenjave direktorjev v podjetjih iz političnih razlogov. Na Elesu pa so se menjave, do te zadnje, vršile na osnovi političnih dogajanj. Vodenje energetskih podjetij, četudi so v državni lasti, pa je zelo strokovna zadeva. Tudi politična, vendar v internem smislu. Stranke v življenje in vodenje podjetij ne bi smele posegati, ker to vodi sćimo k razbijanju kolektivov in destabilizaciji razmer, ki pa že tako ali tako niso enostavne".
#	Ne da se izogniti še eni stvari, ki je tesno povezana s politiko in Šaleško dolino. Sobotni Dnevnik domneva, da Tiirk, prejšnji direktor, ni imel podpore samo v SDS, ampak tudi v LDS, predvsem naj bi imel podporo • kot pišejo - v sivi eminenci LDS in nekdanjem direktorju Gorenja Ivanu Atelšku. Tega so baje v zadnjem času večkrat videvali v prostorih Elesa ... Veste kuj o tem?
"O tem sem veliko sli.šal že prej, preden je bilo to zapisano. Domneva. da gospod Atelšek. v tem primeru kot zainteresirana stranka za nakup električne energije oziroma uvoz premoga - saj vemo, da je zraven pri uvozu premcîga v 'Ibpîarno Ljubljana preko (îore-nja Trgovine ... Najbrž je ta domneva pravilna. Ne bi pa smel in tudi ne želim soditi o tem, da bi bil gospi )d Atelšek kakorkoli povezan z gospixlom Tiirkom v aranžmajih.
ki so se zgodili, ker leh podatkov nimam. (îovori pa se seveda veli-k<'). Na govorice sc splača bili po-Z(5ren, ni pa možno na osnovi njih delati zaključkov."
#	vseeno. Sami pravite - dobro Je biti pozoren tudi na govorice. Konec koncev so trgovanje z elektriko ie pred kakšnim letom povezovale z Gorenjem Trgovino ... "Ciorenjc Trgovina kaže interes,
da bi se ukvarjalo ludi z uvozom električne energije. S poslovnega vidikii je najbrž to eelo dobro. Meni je bolj sporno to, da vsi živimo v Šaleški dolini. Vsak uvoz električne energije, ki ga bo opravil<3 Cîorenje Trgovina ali kdo drug, lahko tudi zasebnik iz Šaleške doline, pa gotovo posredno škodi TES in premogovniku. Vendar gre pri tem zgolj /a moralno in neposlovno gledanje na to,"
#	Ljudje čutijo, da se nekaj dogaja. Tisto, kar rti jasno, pa wdno sproža vprašanja.
"Je že tako. Ljudem ni vseeno, kaj se bo zgodilo, saj gre za prihodnost le doline, za prihodnost naših otrok in vnuk»)v, gre za delovna mesta ... Dejansko se sproža niz vprašanj."
#	Tudi o zamenjavah pri vas. Tudi o tem se govori. Povrate to?
",Ia, o zamenjavah direktorja, pa o strujah, ki naj bi podjetje vodile ... Pravila, kako se po normalni poti izbere ali zamenja direktorja, so v statutu zelo jasno določena. Sedanje viîdstvo premogovnika v tej sestavi dela skoraj deset let. Zelo jasno izdelano strategijo o tem, kako je treba podjetje voditi, imamo. V lem času smo nekajkrat do-kaziili, da je bila pravilna. Nismo za poleze, ki bi škodovale premogovniku, elektrarni in interesom, ki smo jih v Šaleški dolini jasno postavili. Nismo in tudi ne bomo. Strategijo bomo ponovno potrjevali aprila na r;izvojni konferenci in za njo bomo .stali. Tako dolgo, kol hodo to žfilcli delničarji oziroma za toliko časa, za kolikor nas bodo pooblastili."
■ Milena Krstič - Planine
Poslovna konferenca Perspektive
Bogat je tisti, ki ima znanje
ŠOŠ TANJ. 19. januarja - Prva poslovna konferenca podjetja Perspektiva. z naslovom Perspektiva za tretje tisiii^le^e in podnaslovom Hogal je tisti, ki ima znanje, je dosegla pričakovanja.
Podobnih projektov sc nameravajo v pcîdjetju, ki želi v lokalni skupnosti prevzeti mesto osrednjega nosilca spodbujanja in pospeševanja gospodarskega razvoja.
v prihodnje še lotili. Družba jc istočasno obeležila 11. obletnico delovanja. Prisotne jc navdušil program, ki so ga pripravili gojenci gkisbene šole Frana Koruna Kožeij-skega pod vodstvom Sonje Beriša, vodje enote v Šoštanju.
■ mkp, foto: 5. Vovk
Poslovna konferenca je potekla v Vili Široko.
25. januarja 2001
KONCERTI
13
Dve leti Šaleškega akademskega pevskega zbora Velenje
Zdrava pevska hotenja
V petek, 19. januarja, se je na svojem koncertu -ob drugi obletnici delovanja - kot so pevci sami zapisati na koncertni spored - predstavil Šafeški akademski pevski zbory pred svojo zvesto pubiikOy ki 5e je že uvodoma odzvala tako, da je zmanjkalo vstopnic]
Kaj zètpisaû po konccriu zbofii, ki ga v glavnem sestavljajo (21 pevk in IH pcv-cev) že prekaljeni pcvci i/ izbora Šolskega eenlra Velenje, ki so za svoje pelje prejeli žc vsa mogoča domača priznanja, pa ludi lepo vrsto mednarodnih nagrad. Predvsem U), da jim volje m pevske zagnanosti ne manjka, četudi niso vcČ toliko skupaj (predvsem pevsko)» kot so bili nekdaj.
/boroviidkinja Danica Pl-rećnik je sestavila spored, ki ji gii je narekoval kratek čas delovanja zhora, pa tudi zelo omejen čas za vađenje (samo ob koneu tedna!).
/c uvcxlna točka (Lei the people sing), ki je s trobento name deliwala kot nekakšna
slavnostna ťanlara, je pokazala, da bi se zbor v prihodnje lahko razkazoval tudi na vo ka Ino- i nsi r u me n t a lne m področju, kar je pravzaprav pokaziJ že na svoji prvi pred-
stavitvi (1999 - Mai5a ob spremljavi trobil nega ansambla). Tudi ves ostali prvi del pevskega nastopa zbora je íwtal na duhiwnem področju, kar je spored smiselno do-
polnjevalo.
Vmesni del koncertu so dopolnjevali Štirje solisti, siccr tudi Člani zbora: Andreja Osiruh - sopran, 'Ibmaž Ko-vačič-bariton, Ana Avberšek
— klavir in kot solistka in avtorica Sanja Mlinar. Rahlo je presenetila - seveda v pozitivnem smislu - Andreja Ostruh, ki jo v pravi sopran-ski vlop j>e nisem slišal, je pa
pokazala, da njen pevski razvoj .seveda ^ ni končan in da lahko upravičeno upamo, da bo kot st^praniiil ka vedno bolj prisotna na sloveaskih koncertnih odrih.
V tretjem delu konccrta si jc zbor izbral - mislim, da se za vsak akademski zbor io tudi spodobi - nekaj priredb slovenskih narodnih v priredbi naših priznanih skladateljev, Najbolj sveic in doživeto jc name delovala Dve let* in pol v priredbi Tomaža Ilabeta in z izvrstno solistko Metko Dedenik, za katero verjamem, da bo s svojim ^asom "še kaj niiredi-la".
Ob koncu jc publika seveda dosegla §e svoja dva dodatka in lahko smo šli domov nekako prepričani, da jc akademski zbor res lahko nadgradnja petja v SalcSki dolini, seveda mladi pevci z željo, da boste svoje proste termine lažje usklajevali s svojo zborovod-kinjo Danico Pirečnik,
■ Mag. /van Marin,
Volje /n pe>/ske zagnanosti jim ne manjka (foto: vos
Slovenski tolkalnl projekt (STOP) v orgelski dvorani velenjske glasbene šole
Koncert
vtisom ...
VELENJE, 16. januarja -l\/lultimedijska podpora koncerta LAB -160, kije imeta idejo da nas vsakič z »avizoK pripravi za naslednjo skladbo programa, je na trenutke ambient iepe orgelske dvorane prepeljala v vzdušje kake gasifske veselice. »Decibetaža« se je sprehajala izven meja tolerantnosti, monitoring je brnet in tisto lepo koncertno vzdušje, na katerega smo navajeni, je bilo v trenutku razbito.
Edini slovenski lolkalni ansambel STOP (Davor Flam-berger. Barbara Kre&nlk, Franci Krcvh. Matevž Baj-de, Tomaž Lojen, Dejan Tamšc in Damir Korošec) ni prvič nastopil v Velenju, kjer ima-lahkobi rekli -žcsvojo stalno publiko. Atraktivna skupina talentiranih Čla-nw nas jc na tem koncertu, prav zaradi Tega, nekajkrat dobro presenetila. V odlični, dobro uvežbani prvi skladbi (J. F. Kaefer, Tan at os), nas je začudilo dirigiranje (mahanje) enega izmed članov ansambla - preveč agresije za »živi metronom« - nepotrebno.
Druga skladba programa (L. Lcbič, Kvartet), ki je v počasnem, quasi improvisan-
Atraktfvna skupina talentiranih članov...
do delu zahtevala ogromno izvajalske koncentracije, se je na mestih nekontrolirano raztakala. Na iicnuike smo bili zaskrbljeni, da se bo glasbena pulzacija skladbe prenehala.
Naslednja skladba (M. A. Mcnke, Mala kuhinjska glasba) jc napisana kol »strip« in tako smo jo tudi dojeli. Spomnili smo se pa prekrasne improvizacije Johna Ka-gea »Soba /a Štiri«, katero nam je STOP predstavi! prcjŠnjič, in nam je bilo žal. da je ni bilo na programu -
bila bi 10 odlična skladba za konec tovrstnega koncerta.
V drugem delu konccrta v skladlii J, Bccka. Koncert za bobne in tolkalni ansambel, je s rOP pokazal svojo pravo kvaliteto, Dobra, atraktivna, odlično uvcžbana skladba, se je izredno prilegla. Dejan Tam.šc, kot solist na bobnih (klasična baterija), je poka/al svojo odlično muzikalnost, predvsem v kadenci, ki je utemeljena na skoraj popolni improvizaciji.
»Rag time dance« Scotta .loplina je skladba, ki je v
kompletnem programu za-zvenela kot »medius tempus« za zaključni kič, za »bauble« - Spomin na Roblek pod (îo-lico. Ta »bauble« je podpisal Cn S. Voglar. Dejansko so to slabo prepisane Avseni-kove note, brez drob ti ni cc invencijc (Če že moramo, rajši poslušamo original), in to so samo »note«, ki bi se morale nahajali edino v podrodu absolutne »bis« glasbe.
Ta kritika je napisana pod vtisom, ki ga je na nas prejšnji teden (v Muiski So-
boti in v Ljubljani) naredil svetovni umetnik na marim-bi, Nebojsa Jovan /ivković -mojster, ki je svoj instrument (pa tudi (^siala tolkala) pripeljal na mejo mogočega. Na teh koncertih smo bili ponosni na člane ansambla STOP: Davorja Plambcrger-ja. Dejana Tamšeia in Francija Krevha, ki so i^-ivkovicu
»priskočili na pomoč« v njegovi zaključni, izredno zahtevni skladbi »Uneven Souls« (za marimbo solo in tri Lolkalista) in tako pokćizali da tudi v Sloveniji imamo mojstre, ki lahko sodelujejo ssvetovnimi poustvarjalnimi umetniki.
■ Slavko Šuklar
Uporabnike komunalnih stontev obveščamo.
morebitne reklamacije glede oskite sporočajo ďežumi skiž&i Komunalnega podjetja na telefone:
ENERGETIKA: 03 896-12-56 VODOVOD: 03 88-91-420 KAHALIZACIJAiOS 889-14-00
V primeru reldamac!}e glede obračuna poMljlte: ' za Intllvldualne tiiSe: D3/896*11-50 ali 896-11-S2
•	za blokovno gradnjo: 03/896*11>46 ali 896-11*48
•	za industrijo: 03/896-11-44.
Potjiillll se kOH t) Ml reklaiatiK aUn v tiibajtei iAni rolil
L
Bi" 4
arifl.
I. n ■
Radio Velenje
14
IZ NAŠIH KRAJEV
»^Hm 25. januarja 2001
Obrtno industrijska cona Prihova
Ko prevlada interes posameznikov •••
"Prihovska gmajna" med Savinjo in glavno cesto od Elkro-ja proti Spodnji Rečici postaja že "znamenitost," pa ne ravno po dobrem. Občasno jo prizadenejo poplave, kar pa niti ni najhuje, če upoštevamo, daje že nekaj let poplavljena z razprtijami glede postopka denacionalizacije, v to poplavo pa se potapljajo tudi obetavni načrti ureditve obrtno - industrijske cone. Dokaz za to so, žal, zelo uspešni podjetniki, ki so se pred poplavo nesmiselnosti umaknili na suho, v sosednje občine. Nazarska občina je pri vsem tem strelovod za očitke, a nič dolžna in kriva. Res, precej let je od tega, ko seje porodila otipljiva zamisel, da bi neurejeno in nekoristno zemljišče uredili in namenili obrti in podjetništvu, saj je za kaj takega v vsej dolini sila malo prostora.
In je prišla denacionalizacija, z njo pa križi in težave, ki bi se jih v tem času že lahko od-križali, če ne bi bilo trmoglavosti upravičencev. Člani agrarne skupnosti so namreč zahtevek za vrnitev gmajne vložili davnega 8. oktobra 1992, pri čemer velja povedati, da je bila njihova vloga popolna šele 5. maja 1999, kar pa na trajanje postopka vračanja ni bistveno vplivalo. Upravna enota Mozirje je namreč v tem času postopek pripeljala do konca, bil pa je preklemansko zahteven.
Zakaj? Zato, ker seje katastrsko stanje v naravi v obdobju med odvzemom in vračanjem zemljišč bistveno premenilo. "Kriva" je Savinja, ki je spremenila korito: kjer je bilo ob podržavljenju korito Savinje, je danes opustelo zemljišče, ki je po zakonu o denacionalizaciji na novo najdeno premoženje.
ki ga ni moč vrniti iz preprostega razloga - ker ni bilo odvzeto; seveda je Savinja naredila novo korito na zemljišču, ki je bilo odvzeto, kot rečno korito pa je danes naravno dobro, tega pa po zakonu spet ni možno vrniti.
Torej je bilo treba najprej ugotoviti stare posestne meje, kakršne so bile v času podržavljenja, za kar sta bila potrebna čas in denar. Postopek seje zavlekel tudi zato, ker so morah vsa zemljišča odmeriti kar dvakrat, saj se nekateri upravičenci z izmerami niso strinjali. Vseeno je mozirska upravna enota 28. februarja 2000 izdala odločbo, s katero je 16 upravičencem vrnila premoženje, ki ga je po zakonu možno vrniti. To ve-Ija za 3,85 hektarjev, ni pa možno vrniti 6,76 hektaijev, ker na njih "stojijo" Glin, Elkroj in Elektro, ker je nekaj zemljišč v lasti fizičnih oseb in so bila pravnomočno kupljena in ker je nekaj zemljišč javno dobro.
Sledili sta pritožbi. Najprej agrarne skupnosti, ki pa se ni pritožila na vsebino odločbe, ampak se ni strinjala s pojmi industrijski kompleks in javno dobro. Druga je bila pritožba sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, za katerega pa je znano, da se pritoži na sleherno odločbo in tudi v tem primeru je šlo za manj pomemben očitek. Pritožbo je reševalo ministrstvo za okolje in prostor, ki je potrdilo odločbo Upravne enote Mozirje, ta pa je za dokončno vrnjeno zemljišče takoj sprožila postopek vpisa v zemljiško knjigo na Okrajnem sodišču v Velenju. Temu vpisu nujno sledi še postopek dedovanja, ki pa je lahko časovno vprašljiv. To velja za že vrnjena zemljišča. Za ostala je morala
upravna enota za vsako parcelno številko posebej natančno opredeliti ovire in razloge, zaradi katerih zemljišča ni bilo moč vrniti. Temu poročilu bo sledila odločba, če nanj ne bo
pripomb, kar pa je glede na dosedanji potek težko verjetno.
Nazarski občini je gotovo veliko do tega, da bi uspešni obrtniki, podjetniki in drugi ostali na njenem področju, zaradi dena-
cionalizacijskega postopka pa je imela doslej zvezane roke. In jih še ima, saj se je znašla v precepu, ki so gaji nastavili upravičenci. Občina si seveda močno želi pospešiti postopke,
Industrijska cona
na podlagi katerih bi postala lastnik in investitor komunalne ureditve tega zemljišča. Torej tistega, kije z odločbo upravne enote in ministrstva že vrnjeno. Vendar zaenkrat kaže slabo, saj dogovor s predstavniki upravičencev ni prinesel sadov. Ti namreč niso izrazih pripravljenosti za rešitev zadev glede zemljišča, ki je že dokončno vrnjeno. Zahtevajo namreč, da se najprej vrne vse, potem pa bi lahko začeh postopek dedovanja in prodaje. Uresničitev zelo obetavnega in za vse koristnega načrta je torej spet prestavljena. Predstavniki nazarske občine se bodo najprej sestali s predstavniki upravne enote in se temeljito seznanili s stanjem, za tem pa se bodo spet sestah z upravičenci in se skušali dogovoriti, v skupno korist.
■ j P
Nova Štifta
Kraj, ki ga (še) ni!
Na obsežnem področju med Gornjim Gradom in Črnivcem naj bi bila krajevna skupnost Nova Štifta, ki pa je ni, saj tudi ni kraja s tem imenom. Prav zaradi tega se v zadnjem času tod okrog razvnemajo strasti, tudi v razmerju do občine Gornji Grad. Dejstvo namreč je, da se ime Nova Štifta prvič pojavlja po letu 1550, danes pa velja le za mesto, na katerem stoji znamenita božjepotna cerkev. Kraja in krajevne skupnosti s tem imenom torej ni, so pa naselja Dol, Šmiklavž in Tirosek.
Krajani torej želijo in hočejo
zadevo urediti, pri čemer geodetska stroka za ustanovitev kraja nima zadržkov. Za dokončno rešitev so se odločili za pisno anketo, ki krajanom ponuja dve možnosti. Po prvi naj bi iz nasehj Dol, Šmiklavž in Tirosek ustanovili kraj Nova Štifta, ki bi zajemal večji del sedanjih naselij, manjši spodnji del Dola pa naj bi se pripojil Gornjemu Gradu, kar je dejansko že uveljavljeno. Drugi predlog predvideva, da bi se okrog 25 hiš v naselju Tirosek izločilo in dobilo ime Nova Šrifta.
Pe çp na anlftpo np hn nrlyva-
lo vsaj polovica upravičencev, ne bo verodostojna, v tem primeru pa bodo stvarj najblj verjetno prepustili referendumu. Stroške menjave dokumentov bodo morali pokriti sami, skupnost pa naj bi primaknila denar za nove hišne številke, če bi prišlo do delitve naselja Dol. Hišne številke v ostalih naseljih se v tem primeru ne bi spreminjale.
Vežica bo, kaj pa parkirišče?
Kraja Nova Štifta torej ni. ne
glede na to pa okrog 600 prebivalcev v treh naseljih še nima mrliške vežice, kar je edini primer v Zgornji Savinjski in Za-drečki dolini. Po številnih zapletih so zadevo vendarle urediK in so za gradnjo že pridobili gradbeno dovoljenje.
Naložba bo vredno 35 milijonov tolarjev, ki jih bo zagotovil gornjegrajski občinski proračun, ob vežici pa bodo zaradi prostorske stiske največ štiri parkirna mesta. S tem se krajani ne strinjajo in ob znameniti cerkvi zahtevajo urejeno parkirišče, glede tega pa se bodo morali dogovoriti z ljubljansko nadškofijo, ki je lastnica zemljišča.
■ io
ff
I.P., d.o.o.
vvrrarLrannjira
HTZ Velenje, I.R d.o.o. Partizanska 78, Velenje
Objavlja prosta
riplnvti;« mpst^i
1.	projektant
2.	tehnolog
3.	vodja gradbišča
Pogoji: pod 1 in 2:
-	univerzitetni diplonnirani inženir elektrotehnike iahko pripravnik,
-	zažeijene delovne izkušnje,
-	znanje programskih orodij,
-	aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika,
-	zaželjen opravljen strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov;
pod 3:
-	najmanj VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene smeh,
-tri leta delovnih izkušenj,
-	opravljen strokovni izpit po Zakonu o graditvi objetkov.
Delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. V primeru zaposlitve pripravnika bo delovno razmerje sklenjeno za določen čas.
Kandidati naj posredujejo pisne vloge z dokazili o izpoljevanju pogojev v roku 8 dni od dneva objave na naslov: HTZ Velenje,
I p H n n Parti7ancka 78	\/p|pnÍP
Svet Osnovne šole Gustava Šiliha Vodnikova 3 3320 Velenie
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati nnorajo izpolnjevati pogoje:
-	določene v 53. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 12/96)
-	imeti organizacijske in pedagoške sposobnosti za vodenje zavoda.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 14-tih dneh po objavi razpisa na naslov zavoda, s pripisom "Za razpis ravnatelja".
Kandidati bodo o izboru obveščeni v
Svet osnovne šole Livada Efenkova 60 3320 Velenje
razpisuje delovno mesto
ravnatelja
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje:
-	določene v 53. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 12/96)
-	imeti organizcijske in pedagoške sposobnosti za vodenje zavoda
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljitev v 14-tih dneh po objavi razpisa na naslov zavoda, s pripisom "Za razpis ravnatelja".
Kandidati bodo o izboru obveščeni v
■yol^-nni+Qm rnXfi i
25. januarja 2001
VRTILJAK
15
Franc Klemene, znan kol odličen gostinec, laslnlk Zelenega bara v Velenju, je pred dnevi praznoval Abrahama. Saj se to lahko pove. kaj? Prijatelji so ga presenetili z živim darilom, prašičkom. Kaj se mu je zgodilo, ali se mu še bo -ne Francu ampak pujsku? Samo domnevamo lahko.
Benč Strozak, podjetnik. svetnik, potapljač in Peter Geršak, bančnik. "Se malo. pa ga bom prepričal," je vzkliknil Strozak.
Ne manjka na nobeni
košarkarski tekmi šoštanjske Elektre-MiŠo Letonja iz Velen-ja. Z bučnim aplavzom je pospremil njihovo vrnitev na prvo mesto. Dejan Kugonič, ki sedi ob njem, pa očitno takrat, ko je Mišo že ploskal, še ni vedel> da se bo zgodilo prav to.
FRKANJE
Vremenski obeti
LcUïsnje (ne )/imsko vreme jc wntíarlc /a nekaj dohro. Zaradi ugodnega vremena	vremena (lorcnjevcev bodo (prej) sc zjasnila.
Brez pripomb
Nad yimsko službo Icuv» NC ni bistvenih pripomb. Upajmo le. da ludi do kon-ea zimskega ùhdohja sneg »/ijntirjcv« ne ho pre.sene-n).
Priročnik
Darko Zupan puîc knjigo. Nckalcfi pravijo, da ho lo pravi priročnik za nezaposlene, pa tudi /iS mnoge za-pj^kine in upokojcnce. Popisali ho. kako stradati in ostali krepak.
Po Teša
SoStanjska elektrarna tlela le s polovično moćjo. Druga polovic« proizvodnje je zaradi ugodnih vodnih ra/nior »àla povodi«.
Varovanje
Mozirje je ic dni poslalo pravi ccnter nogomeia za áir^ ohmot^jc. Tu so gostovali nogomela^i s Korzike, pa velenjski knali, celjski puhlikovci... Taka gostovanja .so zanje korisina. Oiwarujcjí! travo na svo-
jih ign-^c^ih.
Brez (z)veze
Velenjski hoiel je veliko vreden. Na njem je zadnje dni piâalo : Hotel milijon di^larjev. Vsaj na delu. kjer je velenjski kino.
Obvestila
Bolj ko je iisto ozračje, Iwlj radi nekateri objavljajo poročila o (one)sna7(c)nosii. A nesnaga se k.' vendarle pogosto pov/pne na veliki vrh.
Odraslost
Dana-^nja mladina je vse holj Zgodaj zrela. Vsaj če sixJimo pi'i lem, íki vse preje sega po alkoholu, /.alo pa prej tudi oveni,
Nevarnost
Nevarne so slekle lisice, zelo nevarne so nore krave. A Se mnogo holj nevarni so razni ponoreli ljudje!
Gluhost
Morda ne bi bilo slabo, če bi se v l-jolni^nici IbpolSica začeli ukvarjali ludi z zdravljenjem sluhći. In hI usluge ponudili ludi članom vlade in drugim odgo vornim: da hi bolj prisluhnili njihovim pobudam za lastninjenje.
16
TV SPORED
25. januarja 2001
ČETRTEK, 2S. januarja
PETEK, 26. januarja
SOBOTA, 27. Januarja
NEDEUA, 28. januarja
PONEDEUEK, 29. januarja
TOREK, 30. januarja
SREDA, 31. januarja
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Male sive celice, levi;
09.50	Zgodbe izSkoljke
10.30	Nosorog in prijatelji. 1/13
11.20	Naravni parki Slovenije
11.50	Cari zaCimb; Finska
12.20	Svetovni izzivi
13.00	Poročila, Sport, vreme
13.40	Pod preprogo
14.30	ZOOM
16.00	Slovenski utrinki
16.30	Poroiila, šport, vreme
16.45	Vdkovl, Èâfoviïice In velikani
16.55	Enajsid lola
18.00	Novi rdziskovaki, 4/16
18.50	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik. Spoti vreme
20.05	Tednik
21.00	Prvi in drugi
21.20	Osmi dan
22.00	Odmevi, Šport, vreme
22.50	Podoba podobe
23.20	Bolezni naSega časa: sa-
momoninost
23.50	Novi râzistovak;!, 4/16
SLOVENIJA 2
08.00 Simpsonovi 08.30 Videospolnice 10.00 Holelob vrûskem jezen, 31. del
10.50 Grace na udaru, 7/14 11.10 Rasier, 7/24 12.30 Sport 14.30 Sveiponsča 15.00 Paulovo potovanje,
nemški film 16.30 Tenis odprto prvenstvo
Avstralije 19.20 SP v rokometu Slovenija .Norveška 21.00 EP v umel drsanju (M),
pmsti program, vidop 21.45 Hotel stTsh, ital. rilm 23.20 Šejkov sin. amer, nemi film
00.40 Serijski morilec, švedski film
02.30 Videospolnice
~ J
07.00	Dobro jutnD, Slovenija
10.00	Večna ljubezen, nad.
11.00	Brez tebe, nad.
11.50	Milady, nad.
12.45	TVpnidaia
13.15	Zgod ba \\il niti motlj, nan.
14.10	Gorski zdravnik, nan.
15.10	TV prodaja, nan
1S.40	Oprahshow
16.30	Milady, nan.
17.20	Moja usoda si ti, nail.
18.15	Većna ljubezen, nad.
19.15	24 ur
20.00	Spremembe, amer, lilm
21.40	Nikita, naa
22.30	Prijatelji, nan.
22.50	JAG, nan.
23.40	Glavni na vasi, nan.
00.10	24 ur, ponovitev

kanali
97 4«
09.00 Naj spol dneva 09.05 Videotop.pon. glasbene
oddaje 09.55 Vabimo k ogledu 10.00 Rnale p(^la v rock n'rolu. ponovitev 11.00 Videostrani 18.20 Naj spot dneva 18.25 Regionalne novice 18.30 Bonanza, nadaljevanka
13/31 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Skrbimo za zdravje, pogovor- Psihi^e tetave ljudi v sodobnem svetu 21.00 Najvi2a,(3.TVmreia), kontaktna oddaja zna-rodno-zabavno glasbo, gostje: Ansambel Slapovi 22.15 Regionalne novice 22.20 Motorsportmundial,tedenski pregled dogajanja na področju molo ^orta 22.50 Naj spot dneva 22.55 Videostiani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Medvak)vi
09.00	Risanka
09,15	Čarovnik iz OzaJ5/18
09.35	Volkovi, čarovnice m velikani, 7. del
09.45	Enajsta šola
10.30	Novi raziskovalci, 4/16
11,25	Alpe-Oonava-Jadrai
11,55	Celutoidni blues, nizoz. drama
13.00	Poročila, Sport vreme
13,45	Prvi in drugi
14,05	Bolezni našega časa: sa-
momorilnost
14.35	Osmi dan
15.05	Vsakdanjik in praznik
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, èport. vreme
16.45	Zares divje živali, 9/26
17.10	Pravljičar, 2/9
17.45	Zenit
1d.20	Dosežki
19.0	Kronika
19.30	TVflncvnik, šport, vreme
20,05	6arači.2.dei
21.00	DeteljKa
21.10	IV poper
22.00	Odmevi, iport, vreme
22.55	Polnoči klub
00,10	TV prodaja
SLOVENIJA 2
06.00 Sirr^onovi 08,20 Vkleospotnice Î0.05 SPvapl,sfnuč.VSL(Ž),
1.	vožnja
11.15 Tuja razvedrilna oddaja 13.05 SPvalp.smuč.VSL(i),
2.	vožnja
14.00 Tenis odprto prvenstvo avstralije finala. (2), po-sr^ek
16.30 Posnetek alp.smuC.VSL (Î
20.05 EP v umel. drsanju, ples* ni pmsti program, vklop sledi Velenje: namizni tenis MP
Slovenije 23.20 Neprimerno delo za žensko, 2/10 00.10 Slovenski jazz in big band 01.10 Soi^h park, nan. 01.30 Simpsonovi 01,55 Videospotnice
07.00	Dobro jutn:^, Slovenija
10.0	Večna ljubezen, nad.
11.00	Brezíebe,n3d.
11,50	Milady,nâd.
12,45	TV prodaja
13.15	Zgodba južnih morij. nan.
14.10	Gorskj zdravnik, nan.
15,10	TV prodaja
15.40	Oprahshow
16,30	Milady, nan.
17.20	Brez tebe. nad.
16.15	Večna ljubezen, nad.
19.15	24 ur
20.00	Mav^ck, amer, film
22.10	Teksaški mož postave, nan.
23.00	F/0<-umorístrrt«)m. ran.
23,50	Zlobni dvojček, nan.
00.40	24 ur, ponovitev

Hmwtmfí
ar
40
S2
09.00 Dobro jutro, infom^tiv-
no-rar/ednlna oddaja 10.00 Naj viža, ponovitev, gostje: Ansambel Slapovi 11.15 Naj spol dneva n.20 Vabimo k ogledu 11,25 Bonanza, ponovňev 12.25 Vkjeostrani 18.15 Naj spol dneva 16.20 ReQion^ne novKe 18.25 ŠpOTinibtok 18.30 Miš maš, otroška oddaja
(3. TV mreža) 19.30 Obvestila 19,55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Obsedertost (Possesed
by night), inler 21.35 Régional ne novKe 21.40 športni bk)k 21.45 Iz oddaje Dobro jutro 22.35 Naj spol dneva 22.40 Videostrani
SLOVENUA 1
06.00	Odmevi
06.36	Zgodbe iz boljke
09.05	Male sive celice, lo/iz
10.00	Kratekstik amer, lilm
11.35	Ungo. tvigrtca
12.0	Tednik
13,0	Poročila, šport, vreme
13.25	Mostovi
14.30	4 x4, oddaja o ljudeh In živalih
15.00	Kako je romantična,
franc, film
16,30	Poročila, šport, vreme
16.45	Franček, 12/26
17.10	EbbainOidrik.2/9
17.50	Na vrtu
16,15	Ozare
16.20	Umetnost življenja po
svetu, 6/13
18,50	Risanka
19.00	Danes
15.05	Utrip
19.30	TV dnevnik, špon. vreme
20.05	Res je!
21.35	Frajer, 9/24
22.15	Poročila, šport, vreme
22.55	Sopranov!, 3. del
23.35	Neizprosno, amar. film
SLOVENIJA 2
03.45 VIdeospotnIce 09.05 SPvalp.smuč.SL(2), 1. vožnja
11,50 SPvalp.smuČ.smuk(M) 13.05 SPvalp.smuč.SL(Ž), 2. vožnja
14.00 Tenis odprto prvenstvo Avstralije finale {M}, po-srutek
15.30 EPvumel, drsanju (2), vkk^p
SP v rt^kometij SLOVEN U A:TUN|. ZIJA
19,30 ViOeospotrice 20,05 Pastthebeechef&amer.
film 21.30 Praksa 22.15 Sobotna noč 00.15 VIdeospotnIce
08,00 06.30
10.00 10.30 11.00 11.30 12.30 13.00
14.30 17.20
19.15 20.00 22.10 00.20
09.00 09,05
10.05 10.10
11.10 16.26 16.30
19,00
19.30 19,55 20.00
20,20 21.00
22.40 23.00 23.05
TV prodaja
2ajec dolgouhec in prijatelji
Power Ranger, nan. Navihanka. nan. Mladi učitelj, nan. šolska košarkarska liga Ameriška gimnazija, nan. Mačke ne plešejo, ns, film
Mestece Angel, nad. Iskreno, noro. globoko, ang. film 24 ur
Očka v krilu, amer, ftlm Brez strahu, amer, film 24 ur

M 2T
92
Naj spot dneva Miš maš. oddaja za otroke, ponovitev Vabimokogledu Ostržek, musical, ponovi-tev
Videostrani Naj spot dneva Talent leta, gla^ena oddaja
Avtoff}ot3ilisttčno zrcalo, oddaja za ljubitelje avtomobilizma Obvestila
Vabimokogledu/ Oglasi 959, VTV magazin, regionalni informativni program
Venček narodnozabavnih Sv^nlki in grešniid. ame^ riški film, ponovitev VTV magazin, pon. Naj spot dneva Videostrani
SLOVENIJA 1
06.00 2ivžav
10.00 PapimiškJ pihalni orkester 10.35 1,meOnarodnotekmova-nje pihalnih orkestn:^v Sk>venija2000 11.06 Svet divjih živali. 22/26 11,30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poničila, šport, vreme 13.15 fies je! 14.40 Garači, 2. del 15,30 StovensM magazin 16.00 Čari začimb; Francija 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Oobrodelni koncert Sk^mškove ustanove 16.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.00 Danes 19.05 Zm^lo tedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 ZOOM
21.40 PofîretAlenkeBole-Vra-bec
22.35 Pon>člla, šport, vreme 23.00 Gazele - med otroci si igrala, draga! 23.00 Srezreza OO.OO Ob 70-letnic i življenjske in 50 lemici umetniške poti Ika Otrina 00,30 Pohujšanjevdolini..,
SLOVENIJA 2
06 25 Vkleospotnk» D9.00 Noro zaljubljena, 35/47 09,45 £mlly z mesečeve domačije, 3/13 10.50 SPvalp.smuč.SVSLíM) 13.55 EP v umetn. d^nju, revija
17,00 Ko^rkaNBAacGon 17.50 SPvrokometuSloveni.
ja.Rusija 19.30 Vkleospotnk» 20.05 Nove pustolovščine Nico-
lasa Huiota, 4/13 20.50 Trend, oddaja o modi 21.25 Generacije znanosti 21.40 Dokumentarna oddaja 22.00 Končnea 23.00 Under Tyan,ivedski film
06,00	TV prodaja
06.30	Zajec dolgouhec in prija-telji
10,00	Power Ranger, nan,
10.30	Navihanka
11.00	Mladi učitelj, nan.
11.30	êûiska košarkarska liga
12.30	Amenška gimnazija, nan.
13,00	Izganjalka vampirjev, nan.
14 00	8ojzrakom, dokum.oddaja
14.30	Prva izdaja
15.30	Rajska puščava, franc, film
17,10	Obalrra straža, nan,
16,10	VIP
19.15	24 ur
20.00	Poslednji Mohikanec, am. f
22.00	Športna scena
22.45	Zadnjiavtobus, am. film
00.30	24 ur, ponovitev

kanali 2T
J	PONOVITEV ODDAJ
i	09.00	Miš Maš
i	10.00	Iz pon, odd. Dobro tutro
I	10.50	956. VTV magazin
i	11.10	Športnilorek
i	11.30	Športni gost, gost v stu-
I	diu: Slane Goiber
\	11.50	Vabimokogledu
i	11,55	Naj viža, gos^e: Ansam•
i	bel Slapovi
i	13.10	iz sred. odd. Dobro jutro
I	13,45	959. VTV magazin
i	14.05	Iz pel oddaje Oobn? jutro
i	14.55	Vkieostrani
I	17.00	Skrbimo za zdravje, • Psi-
:	hične težave ljudi v sodo-
:	bnem svetu
i	1&.00	Obsedenost, am. f , pon.
j	19.30	Vkleo top, oddaja z glas-
I	benimi videospoli
\	20.15	Ministrski stol. gost: dr.
I	C^mitrij Rupel, minister za
\	zunanje zadeve
j	21.15	Vkieostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Utnp
08.20	Zrcalo tedna
08.40	4x4
09.10	Zares divje živali
09.35	Oddaja za otroke
10.10	Pravljičar, 2/9
10.35	Zenit
11.10	Dosežki
11.30	Na vrtu
11.55	Umeh>osl življenja po svetu
12.20	Dokumentarna oddaja
13.00	Poročila. Šport, vreoie
13.25	Ljudje in zemlja
14,15	Polnočni klub
15.25	Podoba podobe
16.00	Dober dan. Koroška
18.30	PonDčila. šport, vreme
16.45	MIkin Makin črtcopis
16.50	Telebajski
17.15	RadovedniTaček
17.45	Dober večer
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, špon, vreme
20.05	Gozdarska hiša Falkenau,
3/13
21.00	Odstiranja
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.40	Šport
22.50	Odstiranja
00.10	Dober večer
SLOVENIJA 2
08.00	Simpsonovi, nan.
08.20	Videospctnice
10.00	Hotel ob vrbskem jezeru, 33. del
10.50	Grof Monte Cristo, 1/6
11.35	TV prodaja
12.35	Planeti, 8/8
13,30	Trend
16.00	Policija na naši strani
18.30	Caroline v velemestu
17.00	Nash bridges, 1/22
16.00	Tele M, tv Maribor
18.30	Jasnoinglasno
19.30	Vldeospotnk:a
20.05	Sprehod z dinozavri
21.00	Studiocity
22.00	South pa/k. nan.
22.30	Metropolis
23.00	Brane Rončel Izza odra
00.25	Begunec, ang, čb film
02.15	Simpsonovi, nan
02.35	Videospotnice
07.00	Dobro jutro. Sk)venija
10.00	Večna ljubezen, nad,
11.00	Moja usoda si ti, nad.
11,50	Milady, nad.
12.45	TVprodaja
13.15	áponnascena
14.10	Gorsišzdravnik, nan.
15.10	TV prodaja
15.40	Oprahshow
16.30	Milady, nan.
17.20	Moja usoda si ti, nad.
18.15	Večna ljubezen, nad.
19.15	24 ur
20.0	Sedma nebesa, nan.
21.00	Policijska akademija 7,
amer, film
22.30	JAG, nad.
23.20	TaKsi, nan.
23.50	24 ur, ponovitev
<53>
in«ai ar
9S
09.00 Dobro jutro, informativno
' razvedrilna oddaja 10.00 959, VTV magazin, pon. 10.20 Najspotdneva 10.25 Vabimokogledu 10.30 Vanček narodnozabavnih,
ponovrtBV 11.20 Videostrani 18.20 Naj spot dneva 16,25 Regionalne novice 18.30 Bonanza, nanizanka,
14/31 19.30 Obvestila 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 Dober večer, gospod predsednik, pogovor v studiu, gost dr. Franc lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS 21.00 Regionalne novKe 21.05 Četrta posoška konjenica. dokumentarna oddaja 22.05 Iz oddaje Dobro jutn:^ 22.55 Naj spot dneva 23.00 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Srebmogrivi konjič
09,20	RadovedniTaček
09,40	Primožev dnevnik
10.15	Dobervečer
11.05	Naokoh po Nemčijf
12.05	Gozdaraka hiša Falkenau. 3/13
13.00	Poročila, šport vrame
13,50	Odstiranja Pnsiuhnimo tišini
16.30	Poročila, šport, vreme Ranč pn Kraguljčkovi sedmici
17.10	Sprehodi v naravo
17.40	Zibelke svetovnih kiittur. 1/4
18,45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Peta hiSa na levi, 2/6
20.35	Sprehod z dinozavri. 2/6
21.10	Aiđualno
22.00	Odmevi, šport, vreme
22,50	K ra^ lea r, ang. drama
01.10	Zibelke svetovnih kultur
SLOVENIJA 2
Simpsonovi
Videospoinca
10.00 Nash bridges, 1/22
10.40 Sprehod zdinozavn'
11.40 SPvalp.smuč.SVSL(M)
12.20 TVprodaja
13.25 Kako je romantična, fr. f.
14.55 Studiocity
15.30 PosnetekizAt. Antona-
SVSL (M) 16.30 CaroÛne v velemestu 17.00 Nash bridges, 2/22 18.00 Deklet» s podeblja, an. f. 19.40 Vkleospotnice 20,05 Milenijska zabava v gre-
env/chu 21.00 Bumerang, češki lilm 22.35 Na univerzo, odd. tv MB 23,05 Svet poroča 23.35 Simpsonovi. nan. 23.55 Vkleospotnice
07.00	Dobro jutro. Stovenija
10.00	Večna ljubezen, nan.
11.00	Moja usoda si ti, nad,
11.50	Milady,nad.
12.45	TVprodaja
13.15	Zgodba južnih morij, nan.
14.10	Gorski zdravnik, nan.
15.10	TVprodaja
15.40	Oprahshow
16.30	Milady, nad.
17.20	Moja usoda S4 ti, nad.
18.15	Večna ljubezen, nad.
19.15	24 gr
20.00	Zdrav^o, amer, film
21.40	Bolnišnica upanja, nan.
22.30	JAG, nan.
23.20	Taksi, nan.
23.50	24 ur, ponovitev

Hmnmii
37 4e S2
09.00 Naj spot dneva 09.05 Bonanza, ponovitev 10.05 Vabimokogledu 10.10 Dober večer, gospod predsednik, pon., gost dr. Franc Lobnik. predsednik Sveta za varstvo okolja RS 11.10 Videostrani 18.25 Naj spot dneva 18.30 Bonanza, nad . 15/31 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 960, \iïV magazin, reg.
informativni program 20.20 Športni torek športna in-
fonnativna oddaja 20,45 Športni gost. kom. odd., gosta v studiu: Marjan Pušnlkin Toni Tomažič 21.30 Evrooski tu mirit v golfu 22.00 Zgodovina avtomobiliz-
im, dok. oddaja 22.30 Iz produkcije ZLTV. oddaja televizije MOj vkJeo Selnica ob Dravi 23.00 950. VTV magazín, reg. informativni program, pon. 23,20 športni torek športna informativna oddaja, ponovitev
23.45 Naj spot dneva 23.50 VkJeostrani
SLOVENUA 1
06.00	Odmevi
06.30	Doberdan. Koroška
09,15	Babar
09.35	EbbalnOidrik.2/9
10,05	Ranč pri Kraguljčkovi
sedmtei. 4/14
10.35	Lingo, h/ igrica
10.55	Zibelkesvetovnih kultur
11.55	Peta hiša na levi, 2/6
12,25	Sprehodzdinozavri,2/6
13.0	Poročila, Sport, vreme
13,15	Obzorja duha
13.45	Kratek stik amer, film
15.20	Aktualno
16.00	Mostovi
16.30	Poročila, iport, vreme
16,45	Podktobukom
17.45	Nosorog in piijatelji, ^13
ia45	Risanka
19.0	Kronika
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Gospa Dalktv^ay, ang. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.^	Gospodarski izavi
23.25	Simfoniki rtv predsiavliajo
00.10	Oikester slovenske filharmonije
SLOVENIJA 2
SLOVENIJA 2 06.20 Videospotnice 10.00 Nash bridges 2/22 10.40 Bumerang, čeSki film 14.10 Na univerzo, oddaja tv
Martor 14 40 Jasnoinglasno 15.35 Glasba in Človeški um 16.30 Caroline v velemestu 17.00 Nash bridges. 3/22 13.00 Čas za 2is^jenje, ang. film 19.30 Viđeospotrice 20.05 SP v rokometu - osmina
finala. Francija 23.00 Vse razen umora. 13/14 00.30 Ultee strahu, amer, film 02.20 Simpsonovi, nan. 02.40 Vídeospotnice
TV ^
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Večna l[ubezen, nan.
11.00	Moja usoda si ti. nad.
11.50	Milady,nad.
12.45	TVprodaja
13.15	Zgodba južnih morij, nan.
14.10	Gorski zdravnik, nan.
1510	TVprodaja
15.40	Oprahshow
16.30	Milady, nad.
17.20	Moja usoda si ti. nan,
16.15	Večna ljubezen, nan.
19.15	24 ur
20.00	Zločin v modnem sveSu,
amer, film
2140	Newyorška polk: ija, nan
22.30	JAG, nan.
23.20	Taksi, nan
23.50	24 ur ponovitev

Umnmn 27
62
09.00
10.00 11.00 11.20 11.25 11.30 11.55
12.40 16,20 ia25 ia30
19,30 19.55 20.00
21,00
21.30
22.15 23.05 23.10
Dobro jUtro, Informativno razvedrilna oddaja Bonanza, ponovitev 960. VTV magazin, pon. Naj spot dneva Vabimokogledu športni torek, ponovitev Športni gost ponovitev, gostavstudiu Marjan Pušnik Fn Toni TomaŽič Videostrani Naj spot dneva Reg iona kie novice M-ov plesni 2ur s Čuki, posnetek prireditve Obvestila
Vabimo k ogledu / Oglasi Naj spot kontaktna oddaja, gost: Slavko Ivančič Vredno je stopiti noter, obi^ v Tehniškem muzeju v Bistri
Pogovor 2... Igorjem Bavčarjem Iz oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Videostrani
25. januarja 2001 ""HlM
MODROIB1ËILA KRONIKA
17
POLICIJSKA POSTAJA VELENJE
Hudo poškodovani deklici
v nedeljo, 21 Januarja, ob 13.45. seje hujša nesreča zgodila na lokalni cesti Lipjc - Vinska Gora. 3()-leina M. A. iz Velenja je vozila osebni avtomobil iz Vinske Ciore proti Lip-ju. Med vožnjo se je obrnila nazaj k otrokoma, pri tem pa zapeljala desno i/ven vozišča in trčila v betonski propust jarka. V nesreči sla se hčeri, suiri 7 in 2 Icli, hudo poškodovali.
V	Brezo po računalnike
V noči na sredo, 17. januarja, je nekdo vlomil v podjetje Dreza na Trgu mladosti v Velenju. Odnesel jo tri računalnike, tiskalnik in nek<ij rezervnih delov za računalnike. Cîmot-na škoda zanaša okt)!i 7()().()CK) tolarjev.
V	PUP-u pogrešajo fotoaparat
Neznani storilec je v noči na lorek, 16, januarja, vlomil v prostore Pc^djetja za urejanje prostorov, PC Vrtnarstvo, na KoniŠki cesti v Velenju. Notranjost je pregledal, odnesel pa fotoaparat vreden okoli 20.000 tolarjev.
Spreten zmikavt
Neznani zmikavt je v ponedeljek. 22. januarja, v prostorih bencinskega sei\'isa Petroi na Celjski cesti v Velenju izkoristil nepazljivost zaposlenih in iz blagajne ukradel večjo količino gotovine, 115 mobi In halo kartic ter loterijske srečke. Najemnica bencin.skega servisa J. S. je oškodovana za preko 4í)(\0í)() tolarjev.
metrov. Poškodovanem ti smučarju st^ nudili prvo pomoč gorski reševalci in ga spravili v dolino. Prepeljali so ga v ccljsko bolnišnico, kjer jo ostal na zdravljenju.
Potreboval Je nafto
v času minulega vikenda je neznanec v Varpolju iz parkiranega delovnega stroja iztočil okoli .^01) litrov nafte, ukradel pa jc tudi kovinski sod s 50 litri rabljenega hidravličnega olja. P<"»djotjc /a urejanje voda je oškodoval za okoli 55.{K)0 tolarjev.
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE
Ranjen smučar
v soboto, 19. januarjii, okoli 14. ure, seje pri turnem smučanju po pobočju med Klemenčo jamo in Škarjami hudo telesno poškodoval 27-letm Mozirjan M. S. Med smuko je padel in drsel po pobočju ter preko previsa padel v globino
izgubil oblast nad voziiom
v sredo. 17. januarja, minuto po polnoči, seje v neposredni blii^ini kamnoloma Velika Pircšica zgodila promelnki nesreča, v kateri se je huje p<^škodoval 23-letni Velenjčan L. Č.
Vozil je iz smeri velike Piresicc proti Velenju, V blagem levem preglednem ovinku je na spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozik)m. zapeljal na betonski robnik desnega smernega vozišča in trčil v pokončen kovinski steber zapornicc, ki zapira pol do kamnoloma.
Zapeljai na nasprotno stran
v petek. 19. januarjii,ob20. uri. se je na Celjski cesti v Žalcu zgodila hujša prometna nesreča. 24-letni R. J., voznik osebnega avtomobila doma iz Vojnika, je vozil po regionalni cesti iz Petrovč. V križišču je zavil na Celjsko ceslíí proti Žalcu.
Na delu ceste, ki poteka iz križišča v ostrem desnem ovinku, je zapeljal na nasprotno smemo križišče- V tistem je nasproti pripeljal ."^^-letni voznik osebnega avtomobila I. L. , doma iz Pariželj. Pri trčenju sta oba voznika utrpela telesne poškodbe, mlajši hude, starejši pa lažje.
Voznika reševali gasiici
v torek, 23.januarja, ob3.4(), .seje vgotoveljskem križišču
zgodila prometna nesreča, v kateri so vozniku iz zverižene pločevine pomagali gasilci.
24-lelni voznik J, S. iz Žalca je vozil iz smeri Šempetra proti Levem. V križišču je ziipeljal preblizu desnemu robu vozišča, izgubil oblast nad vozilom, bjuval semafor in natcî zapeljal v jarek ob vozišču. V nesreči seje voznik hudo telesno poškodoval, štiije .sopotniki A.Ž., SX, M.R in P.Š.. stari med 23 in 34 let, pa so se lažje telesno poškodovali in so sami iskali zdravniško pomoč.
Vlom v obiralno halo
v Orii vas je neznanec med 5. in 19. januaijem vlomil v obiralno halo in z obiralncga stroja demontiral elektromotor ter 20 metrov transportnega traku. Líístnika K. O. in S. H. je oškodoval za okoli 90.000 tolarjev.
Mamijivi teiefoni
v Graščinski ulici v Prclx>ldu jc neznanec v noči na soboto. 20. januarja, vlomil v izložbo blagovnice Savinjske trgov-.ske družbe Žalec. Odnesel je tri prenosne GSM aparate znamke Nokia in Siemens ter ženski pulover, vse skupaj vredno okoli 70.(X)0 tolarjev.
Drzna tatvina
v soboto, 20. januarjřu ob 11.45, je neznan mlajši moški na stopnišču stanovanjskega bloka v ulici Florjana Pohlina v Žalcu ,73-lcini T. B. iz rok ktrgal lorbico z denarjem denarja in dokumenti v skupni vrednosti okoli 70.000 tolarjev. Za tem je pobegnil iz bloka.
V Gotovljaii avto viomiicl
v noči na četrtek, 18. januarja, je neznanec v Golovljith vlomil v dva osebna avtomobila. Id sta bila parkirana prcJ st<i-novanjskima hišama.
Iz osebnega avtomobila nubira last I. V.je odnesel bančne kijrtice in dokumente, iz renaulta L9 last A. K. pa potni list, Lastnika sta oškodovana za okoli 25.0(X) tolarjev.
Pri hišni preiskavi naj bi zasegli 600 gramov marihuane

Počakati bo treba na analize
ŠOŠTANJ - Velenjski pilicisti so prejšnji teden na podlagi odredbe pre is ko vi J nega sodnika opravili hišno preiskavo pri 21-leinem Šoštanjčanu M. F. Pri lem so odkrili in zasegli več vrečk s posušeno snovjo, za katero domnevajo, da je marihuana. Bilo jo je za skoraj 600 gramov, na črnem trgu pa bi bila vredna kakšnih 600.000 tolarjev.
Da gre za marihuano, .šele domnevajo, to bo potrdila ali ovrgla šel«' anali/a, ki jo bo«lo opravili na centru za kriminalistično tehnične preiskave. Ob tem so zasegli tudi elektronsko tehtnico ter manjšo količino trdih drog.
Zt)per iisumljenegfi bodo napisali predlog iodniku za zoper njega vložili kazensko ovadbo.
Zasežene vrečke s snovjo, za katero domnevajo^
daje marihuana.
prekrške, na pristojnem sodišču pa
Policijska postaja Velenje v letu 2000
Manj kaznivili dejanj
Prvi sneg in prve težave! (foto: vos)
Na Foliciji»ki postaji Velenje so It pripravili obsežno statistiko lanskoletnega delu In dogodkov, ki segajo na področje kriminalitete« prometu, Javnega reda in miru, uporabe prisilnih sredstev pri delu, pritožbeVarnost, ugotavljajo na sploh, se ni po* slabšala. Policisti pa vseeno niso zadovoljni. Stremijo za tem, da bi bila še boljšal.
Lani se je število obravnavanih kaznivih dejanj zmajijšiilo za 20 odstotkov, skupaj sc^ jih obravnavali 1J>29, zmanjšal pa se je tudi odstotek raziskanosti. Raziskanih je .i9 odstotkov kítřííivih dejanj, kar je za 4 odstotke manj kot leto pred tem. *'Skrbi.dasejc povečala nastala gmotna škoda iz teh kaznivih dejanj. Po nestrokovni ixeni iz 154 milijonov tolarjev leta 1999 na kar 197 milijonov tolarjev v letu 2000," pravi komandir Policijska ptv .staje Velenje Robert Videc.
Znotraj kriminalitete je bilo največ premoženjskih de-liktov, tako kot vedno doslej. V letu 2()(K) so jih obravnavali 1.225,raziskali41 odstotkov. Tatvine so rííziskanc v 31 odstotkih, vlomi v 30 , r^pi v 65 odstotkih, v 75 pa roparske tatvine.
Riiziskana so kazniva dejanja spolnega nasilja in kaznivega dejanja napada na osebo mlajšo od 15 let. L<mi so obravnavali 5 takih zadev, o
njih pa zaradi žrtev, javnost ni seznanjena.
Med najbolj izstopajočimi primeri iz lanskega leta, odmevnimi tudi v javnosti, velja omeniti dvojni umor v Belih Vodah, kjer so velenjski policisti delovali v okviru načrta Policijske uprave Celje. Veliko dela so imeli tudi v zvezi s požarom v G(^rcnju, kjer so izvajali naloge po delovnem načrtu za preiskavo s strani
policijske uprave.
Neraziskan ostaja rop v Ravnah, na Trgu mladosti, dva večja vloma v prodajalno Big bang in Comming, in še vedno iščejo sledi za pogrešano osebo.
Podrobneje o delu Policijske postaje Velenje, predvsem o dogajanju na podr(">čju prc^ meta. javnega reda in miru. v naslednji številki Našega časa.
■ Miiena Krstić • Pianinc
d.d.
AVTO CnSLJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Cel|u... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-76 In 426-12-12
tip vosl3	letnik cena z DDV v Siï
Fnrd Mondaove CILX/reoístr.	94	1.099.000.00 Siï
R}rd Restai.3 flair/r^lstr.	9a/99	1.239.000.00 811
ATfa Romeo 146 ts 1.4 + oorema/reoisť.	99	1.999.000.00 SIT
Rat Pumo SSSBV/iHiLsif.	9ň	1.tM.m.0CSIT
Ral TIdoI.4 l.e./TOí5tJ.	94/95	698.000.00 srr
Ooel corsa tO/reolstr.	99	1.299.000.00 srr
PeuodOt$06)JVr80istr.	93	699.000.00511
Ren8uncllo1.4RTA/mal$tr.	96	1.598.000.00 SÍT
Renault Meoane 1.4 i.e.	96	1.379.000.00 SÍT
$aatCofdo&3i,4 GLX^lstr.	95	1.098.000.00 srr
Daewoo MaUz SE/reolsť.	96	1.049.000.00 srr
Hyundai accent 1.5 GLSI	97/96	1.049.000.00 srr
V VELENJU.... Partizanska c.3 telefon (03)839-00-24 tip vozila letntk cena z ODV v SIT		
R>rd Monđeo 1.6 Sv vsaoorema/feoislf.	96	1.S99.000.00&ÍT
Ford Escort Cwnfort 1.6	97/96	1.499.000.00^
R)rd Restai.3 amUefit3v	96/99	1.169.000.00 srr
DaswooLanosl.SSv romeo	mxi	1.359.000.00 srr
RatBrava1.6SXUíma	96	1.899.000.00 srr
RatTlD0l.4S	93	499.000.00^
RatDuíďto 2.d D a+l ccmUnaft	96	2.879.000,00 ST
Komlsl|ska prodaja^ugodnl kradttl*l6asin9*staro za staro* Vozila imajo veljavni leh. pregled. Za določene tipe dajemo delno garancilol Ogled vozil id 8. do 17. ure Ponudba na Internetu http:/vfww.avto*cel|e.sl
18
SPORT IN REKREACIJA
""HlàS 25. januarja 2001
Kvalifikacijska tekma med Siovenijo in Ukrajino
Zajïopularizacijo košarke v Velenju
Sinoči, v sredOf je košarkarska reprezentanca Slovenije v velenjski Rdeči dvorani odigrala predzadnjo tekmo v kvalifikacijah za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu, ki bo septembra v Turčiji^ zadnjo bodo naši košarkarji igrali v soboto v gostei) pri Belgiji.
Do tekmo z Ukrajino si je Siownija z osmimi /ap<^redninii zmagami nastop na pr-vcastvu f.c zagotovila, icknui v Velenju pa vsccncj ni bila gola ťormaln("«f- To so na novinarski konferenci v ponedeljek poirdili predsednik K<i?^arkanikega kluha Velenje, ki mu je K(x^rkarska7ve/a Slovenije zaupala organizaeijo lekme, vodja slovenske reprezeniance Janez Drvarić, glavni ircner Boris/-rinski in njcgovpomočnik Aleš Pipan
1er mladi kapelan reprczcniance Slovenije Sani BeCirovič. Njemu so odgovorno nalogo zaupali na podlagi pričakovanja, da bo še leia vodil i^o najboljših slovenskih ka^arkar-jcv.
Dray» Martinsekje najprej predstavil mladi velenjski klub, v nadaljevanju pa jc dejal: »Po dolgih leiih bo lo prva tako kak(Wos( na tekma v Velenju, /a na§ klub in košarko v Velenju je zelo p<imembna,,saj řelimo v na.^' vrste pritegnili Čim vcC mladih. Veliko jih je vniL^m mestu,/ato bi bilo îUcoda, da (ega s skupnimi moCmi ne bi izkoristili.«
Mlrdilmuje najprej Janez Drvarić: »Med 5lc\ilnimi kandidati '/a organizacijo lekme smo se '/ veseljem odločili za Vekřnje. Tudi na slovenski kosarkarski /ve/i belimo, da bi košarka v Velenju & močneje za?ivcla, zalo
Z rrov/narske konference: prvi z \eve najmlajši Igralec in novi kapetan Sani
Bečirovič
smo organizacijo zaupali mlademu KK Vc- sevcdavcscli.iebomos lo tekmo prispevali lenje.«	k šc večji popularizaciji kaiarke pri vas.«
Podobnega mnenja je bil IJ<)ris Zrinski: » Ker Nadčas liskamože v sredo (včeraj) zgcv NLsmo prvič v Velenju, saj je reprezentanca daj popoldne, seveda v današnji Številki ne lukaj že opravila priprave. Pogoji 2d dobro moremo objaviti izida tekme, delo so bili odlični, zalo je bila odločitev za	■ jp, vos
Velenje pt>vsem razumljiva. Pc^sebej bomo
KK Eiektra
Sladko maščevanje
v petnajstem krouu 1. B ko^rkarskc lige s(» koMirknrJi Elek-tra / ndlicno i^ro premagali Koper. S to zma^^o so sa /nova pov/pvii na vrh prvenstvene lestvice.
V derbiju so si jscJŠtanjski košarkarji z odlično in borbeno igro zasluženih priigyali zmago nad Kiiprora. V Jnigj četrtini sc jc poškodoval do takrat odlični Vugdalič» kar pa gostje niso uspeli izki^risliti. Vdrugem polčasu je Kovačevič z odlično igro v obrambi in natančnim izvajanjem pra^tih metov izvrstno izkoristil dobljcn;> prjlcij^n<Ki. najboljši pri domačinih pa je bil Milič z 22
Znova na vrhu (Mo: vos)
točkami» 8 asistencami in 5 pridobljenimi žogami.
Eiektra je v Kopru izgubila s sedmimi točkami (8S :81 ), vendar je df«egla več koSevvgosteh in je v medsebojnih tekmah boljSa.
Cilj Oleklre pred začetkom sezt^ne je bila uvrstilev \'saj do petega mesta. Po odličnili jgraJi in samo Štirih porazih v petnajstih krogih, pa so ambicije močno narasle. Uprava, strokovno vodstvo, igralci sami m nc nazadnje tudi navijači sovidcli, da je Eiektra v tej sezoni sposobna doseči veliko. Dokazali so žc. da lahko premagajo vsakogar. Cilji s<i se tako pcwiJali - nov cilj je prv(f mestot V ŠoSlanju sc je zíičelo tudi že glasnih razmišljati o prvi li-
Koi^rkarji Hlektrc hodi> v soImta (gostovali vLjuliljani pri/i)d« njeuvrženi ekipi Be/^radn.
Po tekmi so dejali:
Park» Mirt, Irener Elckireir "Menim, daje Keeper zelo dt^hra ekipa, ven dar smo mi igrali dt^bnw obrambi, dobili smo le 75tt>.'k. Igralci so bili izredniJ motivirani. razpok>?enje je bilo enkratno. Do ki>nea moramo zmagali čim več tekem, da b<^mo lahkti prvi ali vsaj drugi na kstvici. Pomembna tekma nab čaka že v soboto z Bežigradom vgosteh."
Ale§ ^^liê, iarak-c: "Mislim» da smo zelo odločno j>ii v tekmo, nismo bili obremenjeni z razliko sedmih točk. Dobro smo se borili, po kaznili smo, da smo dobra ekipa in daje bilporaz v Murski Sobtni le nesrečen slučaj- Vsako tekmo ludi napa-j moramo iti na zmago. Verjamemo, da lahko dosežemo uvrstitev v prvo ligo."
Vladimir Kizman, i|>ralecr "^e na začetku tekme smo dali gas-tom vedeti, da so na naJem domačem terenu. K zmagi je pripomogla cela ekipa, igrali smo zelo kolek!ivn<\ homi^'no.i>iirje igralci smo dasegii več kot desci točk. Drugače pa sta dve prvouviSčeni ekjpi prikazali zelo lep{> tekm<\"
Peter Rotovnik. včasih igralec, sc vedno pa zvesi navijač Olelkre:
"Dili smo zelo veseli, kcrjebil.i tekma zanimiva, žclimosi Scveč liik-ili. V^blm tudi ťwtale, da siv čini vci^ein ^icvilu ogledajo lekme Eîck-irc, Košarkarjem pa želim uvn,tiievv prvo ligo."
B Tjaša Rehar
KK Velenje
Kadeti zmagali v Trbovijaii
Velenjski bideli so v sol)i>t(» ^ostov»li v THHtvIJah in premagali >Tstnike KK Rudarja z (»smimi točkami razlike« izid pa jcl)il IHiU m6,16:23,17r29).
Velenjčani so začeli slabo, saj domači ob polčasu vodili za 11 ločk. v zadnjih dveh četrtinah pa so zaigrah povsem drugače in na koncu presenetili z zanesljivo zjnago. V soboto ob 10.00 bodo v telovadnici OŠ Salek začeli tekmosKKTrbiwl-je. Pionirji bodo vzJmski ligi v nedeljo gi»t*wali v Liiškem, kjer bodo odigrali tekmi s Pivovarno LaSko in Elektro.
Članska ekipa je bila vtem kroj^u prosta, v soboto pa bo gostovala pri Pivovarni Upnik v Šmarjah pri Jelkah.	■
Tako so igrali
Prva SRL • ženske. 11.
Gnimi/ - Vťfirad M : 22 (1.^:14) Vegrad: N. Muratovič 1. Strmsek 4. Topič 4. Rah-man<wiČ, Bubik 2, NojinoviČ 4, Omerovič. Ibralie. Rozman, Slevanovič 7, M. Mura tov ič. Prvu B SKL. 15. kro«: Kleklra • K<»per H2 t 75 (25:19.13:15,17:12,2T.29) Elektni: Kwačevič 7, Riz-
man 15. lajnik 2, Vugdalič 15. Milič 22. Gorsek 2, Zupan l,Ik>žičR,Karlo liJ, l)ru};a IK)L. 12. kr(»g: Šoi»lHnj TopoKIcu • Termo Luhnik 3 : O (25. IK, 2(1)
Šoštanj Topiil?>icai Medved, Babnik. Mi ha Unec, llriberáek, S. in D. Sevčnikar, Sovinek. Pavič. Kugovnič, Duplišiik. Brl^ik. trener Nikokij PozdniaL
NK Rudar
Prijateliskî tekmi
Po i>tirinujstih dnťh priprav, ko mi v glavnem prid<d>ivali na telesni miKi. so noj^omelasi Rudarja konec prcjsr\|^a tedna na igrišču v Mozirju v ie'?.kih razmerah odigrali prvi dve pr^atvljski lekmi. Na olieh je (rener Toni Tomaýié dal priložnost vsem 25 ipralcem./antdi poskodlx'jïa ni i^^d edi* no Ni ki» Podvi n ski.
V	petek so rudarji z Dravogradom igrali tJ : O, v nedelje» pa v zelo hladnem vremenu in ob rahlem sneženju izguinli s CMC Publikumom z O : 2. Strelca za Celjane sla bila Bogatinov v 19. in Sivko v 82. miuuti.
V	.sflix)(o hodo prav tako v Mozirju odbrali prijali^ljsko (ekmo^'.sSniarsklmdru^oligai^m lilsutechom, začeli pa Jo hodo ol) 14.00. Naslednji cvlrtek ho Rudar gostoval v Kidričevem pri Aluminiju.	| vos
NK Esotech Šmartno
Začeli priprave
No^mela^i Lsotccha so priprave na pomladanski del pn'cnstva vdru^i ll^i začeli v (H^lek. Na pr>em trenerju se je zbralo 22 ij;ralcev, trenerVojislav Simeunovjć, nje^iov pom<ičnik RoIktC Kronovsek in vodstvo kluba t>H so Jim predslanli potek priprav in želje (dul») za pomladanski del.
Večino priprav bodo opravili v Šmartnem. Dvakrat tedenskih in lîvakral na ilan bodo vadili zunaj, v telovadnici in v fitnesu- Predvsem bodo na začetk'u nabirali telesne moči, vadili pa btHk>tudi zžogi>. Prvo lekmo bodo odigrali že konec ledna, ko bo njihov nasprotnik na igrišču v Mozirju velenjski prvi^liga^ Rudar. Do začetka prvenstva naj bi skupno odigrali od 10 do 12 prijateljskih tekem. Konec februarja bodo zapet dni odAli na obalo, kjer bo na vrsli sklepni del priprav z uigravanjem ekipe.
V zaenkrat ni sprememb, če pa bodo. ht) znano februarja.
■ J.G.
25. januarja 2001
SPORT IN REKREACIJA
19
OK Šoštanj Topolšica
Odlično tudi v nadaljevanju
OdlHijk^rji	'IVipoMicv so v .sol>oto v svoji clvonini
pno <)4 enuj*;tih tekem pomUidunske^it deh prvenstva v 2. <ir2iivní liui. Cepniv nbo pnkH/iili vse^u, k^r /.nuj4), so \>r*it izuiihljene^» n)/8 prem»^ati ekipo U Škol-je Loke. ki Jím Je v jesenskem delu pov/j-nčila precej teluv.
(uîsljca*) se dostojno upirali lev prvem nizu, ko so«; v koncjiki y Učinim i/idom 5:0 domačim približali Ic na ločko zaoslanka, već pa niso /mc^gli napravili.
V	nadaljnjih dvt;h nizih so TopolČHnl dokazali svojo prc-moC in ju 7. lahkoto osvojili, s tem pa ludi iri nove ločkc. Tako so obdrićali prvo meslo na lesivlci In předměst Žtirih t.oikprcd drugim Triglavom» pred ircijim Zii/cmbcrkom pa tc kar sedem.
V	naslednjem krogu IxhIo v soljoto {»«»štovali v Hoćah |)n istoimenski ekipi, kije na lestvici četrta.
■ Robi Hugovnič (foto: vos)
ZRK Vegrad
V Kočevju dobile prvi poičas
ka/mere v ZRK Velenje se po vseh zapletih p4»stopno ure* jaj4i, tudi vdenamem smistii. T\idi /^tosose v kluhu (kJIíkíIí. da IhxIo igralke letošnje pr>'enstYo odi^nile <lo kimca, saj bi imel i/stop i/ tekmovanja bistveno hujše p« »s led ice. Neluij Hfarejsih igralk je ostiilo v kluhu, večina pa Je mlajših in brez izkušenj v tako zahtevnem tekmovanju.
Po visokem porazu sredi tedna proil "evropski" Krim Elcc-(i v Ljubljani, so v sobolo Velenjčanke gostovale v Kočevju pn Gramizu. ki je sicer njihov neposredni lekmec pri dnu Ic.stvicc, Tekmo so sicer i/gubile z 22 ; 31, vendar je razveseljivo, da so prvi polčas celo dobile s 14: 13, v nadaljevanju pa 'hi\ preveč omagale in poraz je hil neizbežen. Igralke Cîramiza so se z novima točkama izenačile v Velcnjčankami na predzadnjem mestu.
Tekmo 12. k^>^a biKlu rokometaiiice Vegrada odigrale v sredo. 31. Januarja, v Rdeči dv(»rani.	■
Lokostrelstvo

Zmage v Škofji Loki in Italiji
Člani LK MoziKjv^ouspc^Ínonustopilí nu prvem letm nje m turnirju 7a slovenski p(»kal v Šk<iQi Loki. Pri vetcr.inih jc zmaj:;il Diisan Perhač (565). Janez Pvlkojv hil 4. (542), Miro B<kr^tnvr p» 5. (536): pri članih je hil Stefan Osep 5. (5811); pri dečkih je zmngu I Aleksander O^ep (563), Primož Perhacje hil 7.15tre^i mesii pa Ma osvoji-hi Schastjun Osvp pri mlajših dečkih (508) in Janja Perhač pri mlajših deklicah (284).
V nedeljo îvla nJ mednarodnem torairju v italijan^keiti Spilimbcr« gu dve zmagi dosegla Bernarda Zemljak PcrhaČ nicd člantcuini (562) in DuSan Perhač med člani (56S).
Strelski šport
Največ uspeha za OŠ Antona Aškerca
Strelska druzJna Mrož je pod pokroviteljstvom iiportne zveze Velenje izvedla občinsko prvenstvo osnovnih na katerem so nnstopile vse velenjske osnovne .^le in OŠ B!l>e H<iecka iz Soštan* Jh. Najuspešnejša Je hila OS Antona A.škerca, ki Je /mahala ťkipno pri dečkih in deklicah tvr jHisamezno pri deklicah.
Dečki -ekipno: I. Ofi Aniona Aškerca 4^5 (Filiptwič 171, Plol 162. Bodin^juč 162). 2.05 Gustava Šiliha 387,3. OŠ Gorica 323, 4. Livada 255.5. 0.Ç Bihe Ri>ecka 155: pasamezno: 1. Blaz Borovnik (GŠ) 176, 2. Manuel Tilipovič (AA) 171, 3. Luka AvixarJek (Gorica) 168:dckllce-ekipno: I, OŠ Aniona Aškerca 3«) (NakJč 134, Bodirogič 134. Zahirovtč 92), 2. Gustava Siliha 204.3. OS Bibc Roecka 26], 4. OŠ Mihe PinlarjaToleda 185: posamezno: I. Nisveia Nakič 134,2. Anila Bodir^^gič (obe AA) 134,3. Dragana Kneževič(GŠ) 107.
Normo za naslop na regijskem prvenstvu, ki bo sredi lebruar-ja v AaJcu, je izpolnilo deset dečk<w in osem deklic.
m F.ž.
RK Gorenje
% é é ê *» é % % ê a ¥ é ê é ê » é
Prve pripravljalne tekme
Rtîkomeiasi Gorenja se /av/eto pripravljajo nu pomladanski del prvenstva, saj želijo vsaj ponovili sijajno jesen. Konec minuleta tedna so gostovali na slovenski obali in odigrali iri prijaieljskc lekme.
V Kopru so najprej s 25 : izgubili z reprczenlaneo Slovenije» ki je kmalu za lem odpotovala na .svetovno prvenstvo v Francijo, nato pa so s 30:19 premagali domači Koper. (losiovali so Se v 1/oli, kjer so domačine, ki nastopajo v l.D ligi. premagali / 29 : 27.	■
Squash
•••••••I
Lepe uvrstitve
Vsoboio je bil v Novem messlu 2. lurnir 7i\ slovensko mladinsko jakosino lesivico, na katerem so člani velenjskega kluba dtttegli lepe uvrslitvc. Do 13 let: 2. Cirega Plahuta, 3. Mariin MoSnik, 5. Klemen Forne/zi: do 15 let: I, Marko /upanc,3. (iregaPlahuta,4. Martin MoŠnik,6. Klemen Forne7zi:do 17 let: 3. Borut Slatiafek. 4. Marko Zupane; do 19 let: 3. Klemen Kristan, 4. Borut Slaiin.^k: mladinke do 19 let: 2. Darja Grudnik, 3. Ur.^ka Sev^ek.
Na turnirju je nastopil tudi Velenjčan Rok Puc. ki sicer na&lopaza ljubljanski Konex. Do 13 lei.je bil 1., do l.'^ lei in do 17 lel pa je osvojil 2. mesti. V skupnem seátevku v kategoriji do 13 lei trenutno vodi, do 15 in do 17 let pa je drugi. B
Najmiajši v Celju
Igralci ERE do 10 lei so nastopili na polfinalnem turniiju /a prvenstvo Slovenije v Celju. Tokrai niso bili takii uspesni na prejšnjih dveh turnirjih, vendar so i^ah zelo dobro, zato zaradi enega slabšega dne ne smejo bili ra/i>čaranL
Mariborski Kovinar jih je premagal s 3:2. Pasavje z 2:0, s Starsanii paso igrali 1:1.	B J.G.
KMN Fori Skale
é«éa«é黫«é«éé cé«« ftéé »••••é
Turnir ob 10-letnlci kluba
Kiub malega nogometa Fori Skale ob H), jubileju v soboto in nedeljo, 10, in U. februarja, pripravil velik turnir. Slevilo ekip bo omejeno na 24, prijave pa .sprejemajo do ponedeljka, 5. ťeliruatja, na naslov: KMN Fori Skale. Božidar Repnik. Škale 47a, 3320 Velenje. Prijavnina jc 10.000 SIT (ŽR: 52800-678-57567 • KMN Fori Skale), ekipe jo lahko plačajo tudi go-io\msko pred žrebanjem, sicer sicer prijave ne bodo upc^tevali. ^jeb bo 5. januarja ob 20.0(J v dvorani GD Skale.
Najl>oljSa ekipa bo prejela pokal in SO.OOO tolarjev, lepe bodo ludi ostale nagrade, informacije pa so na voljo na 041-77fi-076 (Božidar Repnik).	■
Namizni tenis
Zmaga in neodločeno
Ekipa ERE je v nadaljevanju prvenstva v 1. državni na mi/noten i s ki liui prejšnjo sredo doma premugala ekipo Kaduone, v .st)l)ot(> p^i je na |<ost<»vanju v Novem niestu osvojila ločko.
Radgonoso po več kol štiri ure irajajt^em dvoboju premagali'/ rc/ullalom 6:3 (irikral je zmagal Uroš SIalin:^k, dvakrat Jure J^latinšek, brala Slalini^ek pa sla bila aspcsna tudi v igri parov). Proti ekipi Krke je bil re/uhat na koncu dvoboja 5:5, čeprav so bili Velenjčani bli:^e zmagi in s kančkom sreče bi ERA lahko asvojila obe ločki.Tudi v Novem mestu jc irikraizma-gal Slatinikîk. enkrat Jure, pelo ločko pa sla v igri dvojic osvojila brala Slaliniek. Zaradi mednarodnega prvenslva Slovenije, ki bo v dneh od 26. do 28. januarja potekalo v velenjski Rdeči dvorani, se bo prvenstvo nadaljevalo sredi februarja.
Mladi igralci ERE ( lamara Jerič. Dejan Lamešič, Benjamin Klau^ar, Blai^ Selan. Mihu KljajiČ in Miha E^bernik) so v nedeljo nastopili na prvenstvu SV regije za kadcie na Riiv-nah na Koroškem. /Celo uspešna je bila Tamara Jerič, ki je v igri dvojic z Mariborčiuiko Klíngerjev<"í poslala regijska prvakinja, v pasamični konkurenci pa je klonila šele v polil nalu in usvojila tretje mesto. Med 71 lekmovaîci se je Benjamin Klauřar uvrstil med 32 najbcjljšili kadetov SV regije, Miha Kl-jajičje končal na mesiihod8 do 16, v igri dvojic pa seje skupaj z Eît^janom Ropctsíí iz Murske St^K^e uvrstil med t^sem najboljših parov SV regije.
Dosiej najmočnejše prvenstvo
Od 26. do 28. januarja 2001 ho v velenjski Rdeči dvorani 2. niednarmlno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu (p4) dveh niednanKlnih pnenstvih Velenja in lanskem mednani-dnem pnenstvu Slovenije l<»re) 2e četrto veliko tekmovanje v namiznem tenisu« ki ga pripravljajo v Velenju).
Letošnje prvensKo bo doslej najmočnejše, saj se je za tek-míwanje prijavilo f.c 14 reprezentanc (U^lcs, Niz<y/emska, Belgija, Grčija, Belorusija, Avsirija, llr%'aška, Bosna in Hercegovina, Jugoslavija, Nemčija, Slovaška, Nigerija. Italija in Slovenija), pričakujejo pa še prijave dveh reprezentanc. Velenje bo v lem icdnu vznamenju namiznega tenisa, .saj se bodo ob prvenstvu zvrstile še nekatere spremljevalne prirediive, odkaterilije morda najzanimivejši l.i. namizno len iški izï'iv, k(f se lahko v leh dneh na Cankarjevi ulici pomerile z mladima igralcema velenjske ERJl.
Organizatorji prveaslva, N'i'Z Sltwenije, N"IX ERA lêmpo Velenje in Rdeča dvorana, so se na prvenstvo dobro pripravili, z-at<^ upajo, da si bo lekmovanja v Rdeči dvorani ogledalo veliko glcdalccv in dH bodo enako uspešno nasiopili tudi shwenski igralci. V reprezentanci Slovenije bodo igrali ludi trije Velenjčani: Urc^ in Jure Slatinšck in Damijan Vodu^k, ki jim bo vzpodbuda domačega občinstva prišla še kako prav. ť^stni predsednik letošnjega pi^veitsivalx^ predsednik Slovenije Milan Kučan, ki ga bo v soboto, 27. januarja, ob 17.30 tudi svečano odprl.
■ DK
X 2. MEDNARODNO \ ODPRTO PRVENSTVO O 1 SLOVENIJE v NAMIZNEM TENISU
m
Rdeča dvorana Velenje, 26. - 28. januar 2001
v
ŠPORTNO RB<REACUSaOZAVOO
'à rdeča dvorana
KTiaAIBfQ
m« i
ntzs
Petek. 26.1.2001
od 9.00 dû 21.00 tekmovsnjev kategoriji do 21 letin začetek tekmovanje po skupinah za glavni turnir Sobota. 27.1.2001
09.00 - nadal|evanje igranja po skupinah 15.00-nastopi dvojic
17.30 - otvoritev pn/ensTva odpri ga bo predsednik Slovenije MIlan Kučan Nedelja, 28.1.2001
09.00-zaključni dvoboji 14.00-finalna dvoboja
Šahovske novice
Na hitropoteznem turnirju v Me/ici je med 17 sahisti 2. mesto (wvojil Drago Šumnik Luka iz SK Šoštanj.
SK St^lanj je i/vedel novoleini lurnir v pospei^enem šahu, na katerem je med 12 nastopajočimi zmagal Stropnik pred Rupnikom in Podlipnikom.
Na ncwoletnem lumiiju v pospešenem l^u na Konovemje med lO sahisti ymagal Drago Šumnik Luka iz Soslanja. ■
20
SPORT IN REKREACIJA
^H'AS 25. januarja 2001
Kegljanje
Pritožili so se
()l>c šoštanjskí ekipi sta tokrat gostovali v Krskem, nio.ški v 10. in dekleta v X. krugu« [>o vrnitvi pa S4> prepričani, da kc^lja^kij xvťxa tťkťm na taksnem ko}>IJi^ču ne i>i smola dovoliti oziroma pri/jiHti. Kljui) očitno neprimernemu kc^sljišču .sIh j^o^dijoči ekipi pristali n-A Ip^ai^je, na koncu pa jc vodja lenskv ekipe vložil protest, shJ naj hi domačinke dohile tekmi» k 15 kemiji ra/.Mke "s svinčnikom." Ženski) (ekma jc trujala 3, muska pa celih Sest ur.
Síiáianjčankc so sicer dobrem začele in povcdlc za kegljev, na koncu pa íšo slavilo domače s 6:2 in 2314:2299.
Šosiunj: Botxwnik 4U (I ), Uv.ič376 (0), Prolog370 {()), Drcv 394 (0). Krajne 37X ( 1 ), Promoič 367 (0).
Večsrcčóso imeli fanljc,čepravjç prvi par jgríil debeli dve uri, vendar so se gostje zn.ili obvladali in na koncu so zmagříli s 7:1 in 49.S9:4«I)6.
.^oSlanj: S. ridej 87U (I ), Križovnik 792 (0), IlasiCič 839 (1), Pelrovič 81)2(1), L. Fidej841 (1), Arnuš«l5(l).
V soboto lx> v ŠoSianju dvojni spored. Dckleia bodo tekmo z lendavskcî Naflo začele <^b 13.1K), vc^dilni fanlje pa derhi z dru-gouvrščeno Pivovarno LaSko oh	pri čemer Sa^tanjCani
obljubljajo goslom maščevanje za edini poraz v prvem delu.
■ t. ^
Savinjska košarkarska liga
Že v sklepnem delu
v savinjski košarkarski ligi na PolzcUžc igrajo lekrae končnice Ickmovan ja. IzJdi - od .5. do 8. meesta: Ciarant • Nazarje 82 :49 in PreMd • Parižlje53 :65: od 1. do 4. mesta: La-^ko - Mozirje 68 : in Velenje • Ciornji Grad 74 :61.
Ickmi 78 5. in 7. mesio hoi^ta v nedeljo, 28. januarja, dopoldne, za I. in 3. mesio pa naslednjo nedeljo, prav lako dopt>ldne. H
Atletika
Zmagi za Nino in Nejca
Celjska atletska dvorana }*• v solmto spet }io.s(ila atlete in več kliilM»\; Mladi atleti AK Velenje nadaljujejo ni/ UKpei^mh na.stopov na dvoran.skih tekmovanjih, saj so (udi tokrat dosegli več osebnih rekordov in zmagi na 6tl m zovirami volteh pionirskih kat* e)*<irijah, snj sta Nina Kokot in Ncjc Upnik premagala dve leti starej^' tekmice in tekmece.
Med pionirji je na 60 m zovirami zmagala Nejc Upnik (9,30). pri pionirkah je bila prva Nina Kokoi (9,783), iretja Sabina Ali-hodžič (10,81 ). pri pionirkah pa sla bili na 60 m Sabina Šumnik tretja (8,73) in Živa Kožoljnik četna (8,87).
■ RS.
Smučarski skoki
Tokrat skromni
Ćlun»loveiiNkeB a*pre/rntanceR(»landoKaligiirojev NemČ^i nastopil na dveh tekmah cel In sktisa pokala indiKse&eldvezanj skR)]nni uvrstitvi, saj je bil 32. in 40. Za pričakovanji ij xaostal ludi Primož Piki z ijuhnega, kije bil 41. In 47.
Pionii^i do 12 Icl so za slovenski pokal tckmtwali v Kisweu, kjer soí^kakalnice umetno zisncžil i in Izvedli dve vzorni lekmi. Med 99 skakalci iz vse Slovenije so bili tudi velenjski pionirji dokaj j<kroinni. Najbc^lji^i je bil Gašper Bcrloi. ki ej na obeh tekmah zasedel 11, mesto, s 13. je bil dober tudi Klemen Om-ladič, ostali pa so se uvrstili od 30. mesta navzdol.
SSK Velenje 5c naprej vabi k vpisu v klub. kar je možno vsak ponedeljek ob I6.0Í) v klubskih prostorih vile Bianke pcKt skakaliiicHmi.
Niz drugih mest za uvod
S precejšnjo zamudo 7^radi pomanjkai\ia snega so prva resi-jska |>okalnii lekntovanja začeli (udi mladi smučarji SK Velenje. Najprej so nastopili v črni na Koníčkem v veleslalomu. Alenka Vasi je bila 2. primlaji^ih deklicah, pri mlrgi^lh dečkih je htl Andra/.VorSić jehil pri mlajših dečkih 12.. pri starejših dečkih Matic MeÁt 6., prístarejsih tleklicah pa so bileSpeU Ostcrc4., InesVrahic 6..Í1na ZagerK. in Aiija Visček 14.
lemsoeicilxmi nastopili v veleslalomu na Croltch. Uvrstitve: cicibanke: 2. MaruSa Skornisek, 7, Vanja (»lin^k. 9. 'fina Robnik (Luče), 11. NaMja Lesnik. 13. Kaja Glinwk. L^. Barbaru Braćič in 19. 'lea Ilofinger: cicibani: 2. Ml Fun te k (Luče), 5. Tomaž Sovič. 8. Vid Osterc. 10. Žiga čož (Luče). 11. Zan Silovick. 12. Zan Pučnik. 16. Matic Ogrizek in 17. Anže Pi>lovšak.
Minuli pelck |e bil na Rogli slalom z-i regijski pokal, kjer sta se z drugima mestoma izkazali Tina Zager in Alenka Vaši, MlajSe deklice: 2. Alenka Vaši: mlajši dečki: 6. Andraž Vor^iČ: i^tarcjSc deklice; 2. Tina Zager,4, Špela Osterc.9. Anja ViJček. 10. Ines VrabiČ: starcji^i dečki: 6. Matic Meža.
Dan za tem so sc v črni na 2. tekmi lekmi pomerili cicibani. Cicibanke: 3. Vimja (řlin^k, 4. Maruša Skomíšek. 6, Kaja ( tlinšek,7. Nastja Lesnik. 17. Barbara Bračič, 19. 'lea llollnger; cicibani: 2. Vid Osterc, 8. Tomaž Sovič. 10. Žan Pusiiik, 15. Ý^n SilovSek. íó. Malic Ocrizek.
mjo
Športno društvo Škafe - Hrastovec
Giinškova, Ariič in odbojkarice
v krajevni skupnosti Skale - Hrastovec že dolgo zavedajo pomena rekreacije in športa 'M čim bolj zdravo življenje. Z njima se ukvarja veliko krajanov; ki imajo možnost udejst^ovanja kar v <»sinih sekcijah« ki delujejo pri tamkajšnjem športnem dnifvtvu.
Sicer pa je dejavne«! tega Žporlnega druŽTva najbolje ocenil v pozxlravnem pismu predsednik Sparine unije Slovenije Rado C vclck z besedami: "Se vedno ste eno najboljših podeželskih dru^iev v SUweniji, "
Da dru-^tvo î^ivi s krajem in krajani z njim je piHrdil ludi sobolni zaključek šp<írtnega letu 2000, saj so krajani znova napt^lnili dvorano do zadnjega kt>lička. najprej so preleteli bogato delo v minulem le lu. se dogtm^rili o isporlnem in rekrealivnem življenju v novem leUi in opravili volitve. Predsednik drui>tva bošc naprej Herman Arlič.
Najbolj delovnim članom so podelili priznanja, kol že nekaj lel pasoludilokral raz^tlasili najbt>ijšc v minulem letu. Za najl>oljj^ga i^pi^rtnika so izbrali nt)gi»mcîaîva B<inna Ar-liča. za nHjb<íl]šdo športnico mlado in nadarjeno allelinjo GlinŠek. z^ naj ekipo pa ženski odbojkarski klub.
6onit Aiifč, Vesna Gfinšek, predstavnicâ odbojkaríc
Saša Turnšek ( vos)
Ljubno
Nov športni prostor tudi v Radmirju
že pred nekaj leti seje v al>čini Ljubno pok/ala nujnost izgradnje se enc^n sportnejia igri^. Tu seveda velja 7i\ "spodnji** del ol)cinezna.seljkOkonina,.luvanje. Melise in Kadmir« je. Doslej so za športne prireditve in posetiej /a odmevno li^o malega ni»^ometa koristili parkirišče p4id bii/jepotno cerkvyo in pokopalii^-em, kar pa je večkrat povzr<H;ilo/.aplete in težave.
/atR>soseŽe lani txJkxili, da novi"» igrišče ;^adijo v neposredni bližini ob nekdanji Soli oziroma danai>njem kulturnem domu, ki je že sicer pogoslo zbirališče krajanov ob najrazličnejših prireditvah, Vendarsobili deležni negodovanja posamezníkw, Lnr je píwzročilo precej vroče krvi, čepr^iv so bili soglasni, da Rad-mirjc z okolico prc^stor za Spon In rekreacijo nujnih pt>irebujc. Zadeva se je vendarle razpletla in občinski svel na Ljubnem je gradnjo žc potrdil, Naložb(^ torej lahko pričnejo, občina Ljubno pa bo pomagala s sredstvi občinskega proračuna.
Gornji Grad
Končno sodobno športno igrišče
Dolgoletna zelju v.seh ljubiteljev športa in rekreacije v <»orn-jem (Sradu in iirši okidici je ?<odohno športno igrii^e. Po .številnih obljubah in zapletih je v tem času jasno, da Im» želja letos uresničena. Připravena začetek {> radnje že tečejo, izvajalci st» }iradhi^e označili, zj^četek pa je seveda odvisen od vremenskih razmer.
Naložbtí naj bi sklenili najkasneje do junijskega občinskega praznika, p^^skrbeli pa bodti za igrica za igre z žog{\ odbojko na mivki, tekaško prt^go ter naprave za me! krogle in skoke,vse skupaj pa zaokrožili z manjšo areno z razsvetljavo. Predvidena vrednost naložbe je 35 milijonctv tolarjev, ki jih lx)do zagotovili iz državnega in občinskega proračuna, gomjegrajska Športna zveza pa zíi la namen že nekaj let namensko varčuje.
■ iP
Alpsko smučanje - šport za vse
(Nadaljevanje in kt^nec)
VzdrŽevanje smučI
Za varnejšo in kthkoinejšo smuko je pogoj, da sť> smuči u.strezno pripravljene. Na kaj moramo bili pozorni pri vzdrževanju smuči?
Pri smučcii moramo v prvi vrsti paziti na to, da je vzdrževana drsna ploskev (naj bodo zaliti vsi risi. smuči namazane z usireznim smučarskim vo.skom), saj to omogoča njihovo lahkotno drsenje. Naslednja stvar so robniki, ki morajo hiti ostri in gladki, saj nam omogočajo dober oprijem in lažje vodenje smuči v zavojih.
Smuči lahko vzdržujemo sami, če imamo ustrezno orodje (svečke za zalivanje drsne pkKkvc,slrgalo.smučarske voske-za raz-ličnevTsle in temperature snega, likalnik, pile in seveda smučarski primež). Še bolje, predvsem pa kvalitet nejc, vam Iwdo smuči vzdrževali v smučarskem servisu.
Za vestne .smučarje pa seveda velja pravilo, da pci vsakem smučanju smuči obrišejo s suho krpo in na tako preprečijo rjavenje robnikov na smučeh!
Učenje smučanja otrek
Učenje smučanja oziroma privajanje na smuči se laliko prične že dcjma. Oi rok lahko žc doma poskusi, kakšen je občutek drsenja na .snegu. Zato potrebujemo gladka lia, improvizirane smuči iz blaga ali kartona in nekaj domišljije. Na krpljice palic naiaknemo pluîastc zamaške in že lahko va.^ nadehadnež preizkusi t>snove drsenja na smučeh. Lahko ga ludi vlečemo za vrvico ali palice po stanovanju, tako bcj oirok dobil občulek za drsenje po vlečnici, čepa imamovstancjvanju tapiscmali ne
preveč drago preprogo, pa ga lahko obu-jcmo kar v pravo smučarsko opremo in z njim vadimo hojo na smučeh , zapiranje smučarskih čevljev, obrale na mestu in po-dobno.Na ta način bo otrok doživel prve (Občutke m bonedv(%mnohiireje napredoval na snegu.
Izbira smučišča
Za začetek i7beremo poteptan pnwtor na ravnini, kjer se booln^k p<íčuiil varnega in sproščenega. Tukaj otrokom ponudimo razJične igria*, s ptwočjo katerih otroka naučimo hoje po snegu, dreenj a, obračanj a na smuC\2h, nastavljanja robnikov in podo-bn(ï-
Za spuščanje otroka po bregu si izberemo blagc^ naklonincî z ravnim iztekom. Ko jc otrok pripravljen zaspuŠČajije po bregu, je zelo primemo, da se na začetku spa<Ča od enega odraslega, ki mu pomaga na vrhu grička, do drugega, ki ga čaka v izteku. Kcise otok počuti dovolj varnega, rau smuk naravnast popestrimo z različnimi igricami in igrali.
Kadar pa smo na smučišču, ki nima ravnega izleka, pa si lahko pomagamo na različne načine:
-	otroka pcwlavimo pred sebe med noge in ga z rokami držimo pt>d pazduho:
• položaj učitelja jc enak, vendar sc oba držita za palici -s palicami otroka vodimo v zavoj;
-	(itrok sloji poleg učiieija (ob boku), ki drži palice vodoravno pred otrokom; ta jih prime z obema rokama, med smučanjem pa poskuša samostojno izpeljati zavoj:
-	oiroka lahko po sniučišču vodimo tudi z vrvjo, ki jo oiroku pritrdimo okoli pasu.
ali pa s pripomočkom, imenovanim smučarske vajeti.
Izkušnje kažejo, da že po nekaj skupnih vožnjah otrok pridcibi dovtilj samozave.sti in znanja, da je sposoben za samostojno učenje.
Seveda pa je tovrstna opravila najpamet-neje zaupati smučai^kim učileljem, ki sc^ za to ustrezjio uspc^sobljeni.
Varnost na smučišču
Za varnost nasmučišču je vprvi vrsti odgovoren vsak sam. Omeniti želim samo nekaj stvari, ki so glede varnosti na smučišču najpomembnejše. Na smučišču nikoli nismo sami, zalo bodimo obzirni do ostalih smučarjev. Opazujmo ravnanja smučarjev, ki smučajo pred nami in pred» vjdcvajmo njihove rcakcije, ĆV Je na smučišču velika gneča, smučajmo samo po enem delu smučišča (npr. samo po levi strani) in se iz<'igibajnio ppečenju smučišča. Kadar se smučamo družinsko, naj smuča eden od staršev kot prvi, drugi pa kot zadnji, vmes naj smučajo otroci.
Na smučišču se vedno ustavljajmoob robu smučišča. Nikoli se ne aslavljajmo na nepreglednih delih .smučišča (pod prelomnicami). Ne vijugajmo po vlečnicah in .se ne giigajmona sedežiiicali. II paitcvajmo opozorilne table, ki so na smučišču. V primeru poškodbe kogarkoli na smučišču, smo dolžni poi^esrečcncu pomagali (se pri njem ustaviti, s smučarskim križem označiti mesto pcišktxlbe in poiskali pr\'0 pt>moč).
Želim vam prijclno predv.sem pa varno smuko!
Smtičarsk/ pozdrav, ■ Samo Gorišek, prof.
25 ■ januarja 2001 "^HlAS
ZANIMIVO
_21
Zlaia^ srebrna^ veino irna
Ponekod so se vsakoletni maturanstki plesi že pričeli, velenjski maturanti in dijaki zaključnih letnikov pa imajo do njih še nekaj časa. Zagotovo pa že razmišljajo, kako se bodo oblekli za eno najlepših noči v življenju, za mnoge prvo, ki jo preživijo v elegantni obleki. Kar velja tako za fante kot dekleta.
Fantje imajo gotovo manj možnosti izbire kot dekleta. Večina se bo odločila za klasično moško obleko, drznejši za frak. Učinek bodo pravzaprav naredili modni dodatki. Morda se mladi go-spodiči namesto za klasično kravato odločijo za mladostno ruto. Metuljček namreč pristaja le redkim, a je lahko tudi dobra rešitev. Barve bodo prilagodili svojemu okusu, je pa spet zelo modna črno-bela kombinacija, čeprav vse preveč spominja na natakarje. Pri srajci se seveda lahko poigrajo z modernimi ovratniki, ena boljših odločitev bo kar ruski ali visoko stoječ srajčni, pri katerem ne potrebujejo kravat in podobnega.
Dekleta imajo nekoliko lažje, a še vedno ne lahko delo. Večina se bo odločila za elegantne obleke v maksi dolžini, predvidevam, da za črne. Letošnja moda naravnost obožuje zlato, ki je še kako primerna za takše priložnosti. Tudi srebrna je še "in", a nekoliko manj. Kroji naj bodo enostavni, obleko naj naredijo odlični, mehko padajoči materiali, drzni izrezi in precepi, drobni modni dodatki...
HOROSKOP
OVEN OD 21.3. DO 21.4.
Znaili le boste v iiluaciji, ki si jo najmanj želik Sploh nc bojfc vedeli, ali ste ob nepričakovani novici srečni oli ne, soj bo za sabo potegnila plaz vprašanj in na dvoje razdeljene domače. Eni bodo zelo zo, drugi zelo proti. No vas po bo, da se boste odločili, kako naprej, lokrat vam pri odločitvi ne bo mogle pomagati prav nihče. Ne zavrnile povabila na zabavo ob koncu lego tedna.
BIK OD HA. DO 10.5.
r—r^

m
Delo boste imeli vsak dan več, a boste, začuda, vse skupaj prenašali z obilico dobre volje. ludi energije boste imeli toliko, da vos bo kar čudilo, kje jo jemljete. Pazite le, do ne boste v mesecu pričakovanj in obdarovanj poslabšali odnosov s sodelavci. Doma bodile previdni, pariner bo zelo občutljiv. Zdravje vam bo spet malo nagajalo, a hujšega ne bo, čeprav vas bodo obhajale črne misli.
DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6.
Irmasti boste in svojeglavi, kar se vam tokrat ne bo najbolje obrestovalo. Starejši sorodnik bo namreč tokrat imel prav, čeprav se boste z njim krepko sprli, v prepričanju, da vam trosi prazne nosvete. Zadeve bodo že kmalu bolj jasne, potem pa boste imeli le še malo čosa, da jih postavile no svoje meslo. Sicer pa boste ugotavljali, do vam časa ne primanjkuje več toliko, kot tik pred iztekom lela 2000. Le organizirati ga ne znate.
RAK OD 22.6. DO 22.7.
Vezani boste veliko časa posvečali partnerju, kar mu bo silno všeč. Nevezani pa boste o tem, kako si želite koga razvejati, le sanjali. Nepričakovano boste dobili tudi denar, na katerega ste sicer računali, a še ne tako hitro. lo vam bo še olajšalo pot do velikega cilja, ki vse bolj postaja resničnost. Pazile, kaj jeste, soj bo želodec spet občutljiv.
LEV OD 23.7. DO 23.8
Ko težav pravzaprav nimate, jih poiščete sami. Preveč pesimistični sle zadnje čase, kar gre vsak dan bolj na živce vašim domačim. Poskusite se vživeli v njihovo kožo in malo bolj premislite, preden udarile z jezikom. Sorodniki bodo lokrat govorili več kot bi bilo treba, kar vas bo še bolj jezilo. Uradno pismo bo prineslo le dobre novice.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Veliko skrbi boste imeli, zato se ne čudite, če se vam bo porušil imunski sistem in se ne boste počutili najbolje. Vendar se zno zgodili, da tokrat samo počitek ne bo dovolj. Čeprav zdravnikov ne marate, lokrat ne bo slabo, če boste šli no kontrolni pregled. Pri odločitvi za večji nokup ne bo šlo tako gladko, kot računale. Odtehtalo bo partnerjevo mnenje.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Družina vos je močno pogrešalo, zato bodo naslednji dnevi pravšnji, doji posvetite čim več časa. Obrestovalo se vam bo no najlepši možni način. V službi bo vladalo zatišje pred viharjem. Spremembe bodo nujne, kdaj bo do njih prišlo, poje še težko reči.
ŠKORPIJON OD 24.10. DO 22.11. ^^	Priprave na enega večjifi dogodkov v vašem življenju vas
^ ^^ bodo po eni strani utrujale, po drugi pa polnile z energi-jo. Vse bo teklo kot namazano, zato vas bo začelo že skrbeti, do se bo zalomilo tik pred zdajci. Ljubezen vas bo navdojala z energijo, ki jo boste še kako potrebovali pri delu, kjer ne bo šlo po načrtih.
STRELEC OD 23.11. DO 22.12.
Zadnje čase vse preveč hitite. Ob tem seveda čutite notranji nemir, ki vam lahko, če boste tako nadaljevali, poruši zdravje. Prav nič vam ne bo ušlo. Zavedojte se, da ob hitenju pri delu in doma morda delate preveč, celo listo, kar bi vam sicer pomagoli postoriti drugi. Ljubezensko življenje vas bo pričelo upravičeno skrbeti.
KOZOROC. OD 23.12. DO 20.1.
Iznajdljivi kot ste boste znali premagali ludi najnovejše ovire na poti do vašega skrbno zastavljenego cilja. Pazile ylM^ž^^ le, koga boste no to pot vzeli s seboj, lokrat so stvari ta-ko občutljive, da bi bilo vredno razmisliti, da izpustite ludi kakšnega zelo dobrega prijatelja, ki zadevi ne bo kos. Ce boste poslušali razum, čustva pa potlačili, boste no pravi poti.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
^ I Čeprav ne boste želeli, vas bodo vpletli v prepir med sorod-^ niki. lokrat ne bo mogoče, da bi stvar samo opazovali, am-pak se boste prisiljeni braniti. Zadeva ne bo lahka, zato bo-dite pazljivi. Sploh, ker se boste znašli med dvema ^^^^^^^ ognjema. Povabilo no neko zabavo bo sicer prišlo pozno, o bo bolje, da ga ne zavrnete. Sploh, ker bo povezano z vašim delom in kariero.
RIBI OD 20. 2. DO 20.3.
Želeli si boste, da bi v rokah imeli čarobno paličico, s kotero bi "odpihnili" vse nakopičene težave. Pa žal ne bo šlo tako lahko, saj so čudeži, ki bi jih res potrebovali, le redki. Če boste zmogli, se lotite manjših težavic. Čejih boste uspeli odpraviti, boste dobili voljo, do se lotite večjih. In to je edino prava pot


Pošta Slovenije
Nove priložnostne znamke
Tako kot drugje po svetu, tudi v Pošti Slovenije vsako leto izdajo dve ali več znamk ob obletnicah znanih Slovenk in Slovencev, ki so tako ali drugače pomembni za našo državo. Do sedaj so v samostojni Sloveniji izdali znamke, s katerimi so počastili spomin na več kot 40 znamenitih Slovenk in Slovencev.
To serijo letos nadaljujejo s predstavitvijo treh literarnih ust-vaijalcev Cankaija, Ketteja in Tavčarja, v septembru pa bosta dobila svoji znamki še skladatelja Lucijan Marija Škrejanc in Blaž Arnič. Znamki iz serije "junaki stripov," ki bosta prikazali kavboja Pipca in Rdečo peso, pa sta posvečeni karikaturistu Božu Kosu ob njegovi 70-letnici. Priložnostna poštna znamka iz serije "znamenite osebnosti," posevečena največjemu slovenskemu pripovedniku in dramatiku Ivanu Cankarju, je izšla 19. januarja. Motiv na znamki simbolizira naslov iz črtice Skodelica kave, poslikava na skodelici predstavlja esej Bela krizantema, vse skupaj pa spominja še na roman Na klancu, prav tako 19. januarja pa sta izšli tudi priložnostni znamki, posevečeni Dragotinu Ketteju in Ivanu Tavčarju. Seveda bo Pošta Slovenije v letošnjem letu izdala še ostale priložnostne znamke v sklopu rednih serij.
Maja bo znana najlepša
Pošta Slovenije tudi letos vabi vse, ki občudujejo njene znamke, da pomagajo izbrati najlepšo, ki je izšla v letu 2000. Prvič doslej je možno glasovanje posebej za priložnostno in posebej za redno znamko. Glasovnice bodo žrebali in med srečneže razdelili različne komplete slovenskih znamk, upoštevali pa bodo vse glasovnice, ki bodo na Pošto Slovenije prispele najkasneje do konca aprila.
Okenska korita pozimi
Tudi pozimi lahko okrasimo okenska korita s cvetjem in zelenjem. Pomembneje, daje korito primerno široko in globoko, da mraz ne poškoduje korenin in s tem rastline.
Za zasaditev »zimskih« korit izbiramo rastline, ki so prezimno trdne in v zimskem času dekorativne. Izmed dvoletnic izberemo mačehe, izmed trajnic pa izbiramo nizke in manjše trajnice (tro-bentice, spomladansko reso, jesensko vreso, bršljan, zimzelen...). Če želimo, da bodo iz korita spomladi pokukali zvončki, žafrani, narcise tulipani in hijacinte je potrebno čebulice zasaditi v zemljo ob zasajanju »zimskega« korita. Spomladi lahko v korito za-sejemo nekaj enoletnic. S tem dosežemo, daje korito dekorativno preko vsega leta. Če pa želimo imeti v koritu poletni okras (sur-finije in pelargonije, lahko trajnice, ki so krasile korito v hladnejšem delu leta, presadimo na gredo na prostem.
Največje vprašanje je, kako oskrbujemo korita z vlago. Prezimno trdne rastline uspevajo tudi v bolj suhi zemlji. Zato zalivamo manj pogosto, kot smo zalivali »poletna« korita. Pri zalivanju bodite pozorni tudi na temperaturo vode. Temperatura vode naj bo podobna temperaturi zraka. Zato zalivamo ob toplejših zimskih dneh . Se bolje pa je, da na zemljo korita položimo sneg (če ga bo kaj napadlo). Sneg se počasi topi in vlaži zemljo. Zelo priročno je, da v primeru dežja postavimo korito na prosto.
■ Nataša Dolejši, dipl. ing. agronomije
22
OBVESCEVALEC
25. januarja 2001
KINO VELENJE-

PLUNI IN JO STISNI
črna komedija Režija: Guy Riicíiie Vioge: Benico Dei Toro, Dennis Farina, Rade Šerbedžija, Vinnie Jones, Brad Pitt Doižina: 104 minute Četrtek, 25.1., ob 17.30 in 20.00
Petek, 26.1., ob 22.30 Nedelja. 28. t, ob 17.30 Ponedeljek, 29.1., ob 17.30
Film je več kot le gangsteriada. Gre za rop diamantov, ki se ponesreči, gre za zrežirane boksarske spopade, newyorškega mafijskega šefa in irskega cigana, ki postane boksar za denar, a se bojuje le za to, da bi mami kupil novo hišico na kolesili. Dodajte še temperamentnega psa, cel kup posebnih vlog prav posebnih igralcev in seveda posebnega režiserja in zmešnjava je tu.
BRODOLOM
avanturistična drama Režija: Robert Zemecicis Vioge: Tom Hanks, Heien Hunt Doižina: 143 minut Petek, 26.1., ob 17.30 in
20.00
Sobota, 27. 1., ob 20.00 in 22.30
Nedelja, 28. 1., ob 20.00 Ponedeljek, 29.1., ob 20.00 Torek, 30.1., ob 17.30 Sreda, 31.1., ob 20.00
Film o blagoslovih in udarcih usode ter o preživetju človeškega duha!
Chuck Nolanđ je poslovni človek, ki se mu hitri tempo življenja nenadoma ustavi, ko se po letalski nesreči znajde na samotnem otoku. Najprej mora poskrbeti za osnovne potrebe potem pa se sprijazniti z samoto. Njegova prava preizkušnja pa se šele začenja, ko se po štirih letih vrne med ljudi in spozna, da so bila ta štiri leta nekaj najlepšega kar se mu je lahko zgodilo.
Tom Hanks je dobitnik nagrade Zlati globus za glavno moško vlogo v drami, ki sojo podelili pred dnevi v ZDA!
CELICA
psiiioioški triier Režija: Tarsem Singh Vioge: Jennifer Lopez, Vince Vaugiin
Doižina: 108 minut Torek, 30. 1., ob 20.00 predpremlera
Svet zavoda
Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje Kidričeva 19 3320 Velenje
razpisuje delovno mesto
ravnatelja
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje:
-	določene v 53. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS št. 12/96)
-	imeti organizcijske in pedagoške sposobnosti za vodenje zavoda
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljitevv 14. dneh po objavi razpisa na naslov zavoda, s pripisom "Za razpis ravnatelja".
Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Frančiška Klenovšek, roj. 1923, Celje, Kovačičeva ul.št.2; Eduard Pokleká, roj. 1914, Šoštanj, Cankarjeva c. št. 4; Albin Čepelnik, roj. 1929, Arnače št. 35; Vera Antolinc, roj. 1952, Kasaze št. 42; Frančiška Suho-ležnik, roj. 1916, Dobriša vas št. 3/a; Terezija Kline, roj-
1939, Paka pri Velenju št. 62; Marjan Vodišek, roj, 1929, Velenje, Splitska ul. št.
Upravna enota Žalec
Kristina Vogrin, stara 83 let, Šempeter v Sav dolini, Petrov trg 2; Karol Zmrzlak, star 65 let, Vitije 81 ; Jožef Kanovník, star 65 let, Ločica ob Savinji 56/a.
Psihologinja Cattierine Deane je psihologinja, ki preizkuša novo obliko terapije tako, da se vživi v podzavest druge osebe. Ko v komo pade serijski morilec jo agent FBI Peter Novak prosi, da se vživi v njegovo podzavest in iz nje izbrska kje je skrita zadnja morilčeva žrtev, ki je še vedno skrita v njegovem morilskem brlogu. Catherine seveda pristane toda na poti po najtemnejših kotičkih njegove zle duše kmalu postane obenem lovec in plen.

Sobota, 27. 1., ob 16.00 Nedelja, 28.1., ob 16.00
LEDENA STEZA
komedija Doižina: 98 minut
Skupina športnikov iz Jamajke želi sodelovati na Zimskih Olimpijskih igrah v bobu. Kako jim bo to uspelo?
PLUNI IN JO STISNI
črna komedija
Sobota, 27.1., ob 19.00 in
21.00
FILMSKI CIKLUS: LAJF PO LIFFu
Ljubljančani so z najboljšimi filmi na svetu zaključili leto, v Velenju ga z njimi začenjamo! Ponedeljek, 29. 1., ob 19.00 Torek, 30 1., ob 19.00
ZAJTRK PRVAKOV
komedija
Režija: Aian Rudolph Vioge: Bruce Vk/iiiis, Albert Finney, Nick Nolle
Potret izmišljenega ameriškega mesteca z nevrotičnimi glavnimi karakterji in najbolj spoštovanim med njimi, prodajalcem rabljenih avtomobilov. Berlin 1999: nominacija za Zlatega medveda!
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT, predpremire 700 SIT, otroške matineje 400 SIT.
Informacije o predstavah:
898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure. Informacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalie.
NI rezervacij vstopnic!
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI:
TIP	LETNIK	CENA v SIT
Lada samara 1300 S	1996	500.000,00 SIT
IVIercedes benz E 280	1993/94	2.000.000,00 SIT
Izredni prodajni pogoji (darila, popusti...) za vozila Honda in Mercedes benz letnik 2000.
Iifornadle In pridna: Fori tu., teL: 03/ 898 47 40 In 62/ 881 25 00
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci. obvešč&no vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 25. januarja - dopoldan Slavic, dr. med., popoldan Urbane, dr med., nočni Koč-evar, dr. med. in Puvalič, dr. med.
Petek, 26. januarja - dopoldan Kiemenc, dr med., popoldan Friškovec, dr. med., nočni Guslč, dr. med. in Grošelj, dr. med.
Sobota, 27. januarja in nedelja, 28. januarja - dežurni Lovrec-Veternik, dr med. in Slavic, dr. med. Ponedeljek, 29. januarja -
dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Vrabič, dr. med., nočni Friškovec, dr. med. in Kiemenc, dr. med. Torek, 30. januarja - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Urbane, dr, med., nočni Vrabič, dr. med. in Stravnik, dr. med.
Sreda, 31. januarja - dopoldan Puvalič, dr med., popoldan Lazar, dr. med., nočni Vi-dovič, dr med. In Stupar, dr. med.
Zobozdravniki:
27. in 28. januarja - Ivan Ja-nežlč, dr. stom., v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje (od 8. do 12. ure)
mMsmmmm
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Od 26. januarja do 2. februarja - Franc Blatnik, dr. vet. med., gsm 041/618-117.
K A I» I O V II h K K J II
8 : 897 5005
ČETRTEK, 25. januarja: e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko upravo Slovenj Gradec 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravnišk nasvetii; 18.00 Glasbeni kviz; 18.30 Pomčila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 26. januarja: e.OO Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec;. 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.30 Poročita; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj 16.30 Poročita; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 27. januorja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; ČesBtke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Vimenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 28. januarjo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.GG Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9,00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Brezpardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. biok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 29. januoria: e.OO Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Kličemo Policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30, 8.30 in 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročita; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 30. januaria: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročita; 6.55 Kličemo policijsko postajo Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.GG Aktualno; 15.30 Poročita; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 S.O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 31. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 6.55 Poročilo Policijske postaje Slovenj Gradec; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročita; 19.00 Na svidenje.
V tednu od IS.januarja 2001 do 21 .januarja 2001 niso povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah (AtVIP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakt, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE 802 Od 15.januarja 2001 do 21.januarja 20G1
(v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
éOinNJ tdi>olSic* zavooue craéka velenje velikivdh íkale
COR*
|B16,Jan aiS-jan B17,jan GIS,{an B19.jan □20.jan a21.i8n |
25. januarja 2001
OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
LOKALI
APARATI IN STROJI
WOV.VGRADNI HUDILNIK. pra-dam, Telefon 041/833-188. ZAMENJAM KOSILNICO BUHER in obračalnik za koslinico BČS» podarim pa gorenjski BTV, poseben manjšega popravila. Telefon 5893-154.
DELO
MOŽNOST DODATNEGA MESEČNEGA ZASLUŽKA! EdilaWolf, s.p.,An2elova 26, 2250 Ptlj, GSM: 041/791-094.
K SODELOVANJU VABIMO vse nezaposlene, ki vas veseli delo z ljudmi, obenem pa si želite izboiišati vâë finančni položaj. Zagotovile si uspeti, kariero in zelo dober osebni dohodek. Vse Infomiaciie na telefon 03/58-64-642,
PRILOŽNOST 2A VSE ŽENSKE IN MOŠKE, s predznanjem ali brez, v prodaji izdelkov za gospodin o. Teieion 01/500-41-62.
NEMŠKO PODJETJE SKK vrhunskih izdelkov za go$podinjs^o razvija no-vo prodajno mrežo. Telefon 01/500-41-62.
IŠČEM 1-X tedensko pomoč v gospodinjstvu, (Čišćenje). Telefon 5876-207.
DINAMIČNO PODJETJE, zaradi lanskih dobrih rezultatov ponovno zaposli trgovske potnike z vsaj V st izobrazbe. Prošnje z dokazili pošliite do31<1. na: Marko Lapajne, s.p., Šaleška 2 a. Velenje.
KOLESA
OTROŠKO KOUD, rabljeno eno sezono, prodam. Telefon 041/ 294-418 ali 03/5886-292, KUPIM
ČOLN. GUMIJAST z motorjem aiibrez, kupim. Telefon 041/672-374.
AVTO od letnika 91 dalje kupim. Lahko je karambol [ran ali v okv^. Telefon 041/672-374.
MESARSTVO VALANT odda v najem lokale v Velenju in Celju. Telefon 03/758-07-05 aii 031/664-330,
PODAfílM«SPREJMEM
PODARIM KOTNO sedežno garnituro. Telefon 586-00-71.
POSESTI
NA LEPI SONČNI LEGI, 8 km od Atomskih Toplic, prodamo manjšo, takoj vseljivo hišo, primemo za stalno bivanje ali za vikend. Telefon 041/985-739. STIKhPOZNANSTVA SIMPATIČEN VELENJČAN, 40 let star, situiran, z lepo hišo, želi spoznati preprosto žensko do 40. îeî za prijateljstvo. Kom.Tel. 090/74-42.
ŠARMANTNA SO-LETNA zaposlena gospa, želi spoznati poštenega moškega do 60 let starega. Kom. tel. 090/74-42.
u
K0MUNAU40 PODJETJE VELENJE d.
OBVESTILO
Ob izgubi svojca vam ne moremo odvzeti bolečine, ki jo občutite, lahko pa vam pomagamo s tem, da poskrbimo za pogreb pokojnika. Pokličite nas na telefon 03/891-91-53.
Pokopališka dejavnost
RAZNO PRODAM
METRSKA BUKOVA DRVA prodam. Telefon 6886-267, zvećer. NOV ZADNJI ODBIJAČ, original VW. za Golf IL, prodam za 8.000 Sli Telefon 041.872-067, SESTAVLJIVO SEDEŽNO GARNITURO, 2 kota, malo rabljeno, poceni prodam. Telefon 5876-149. UTEZI ZA TRAKTOR z ohišjem prodam. Telefon 041/289-252, f^REŽOZAVRTI m visoko, rabljeno, prodam. Telefon 041 -553-282.
STANOVANJE
V TOPOLŠICU bližini zdravilišča, prodam 3-sobno stanovanje. Telefon 03/583-32-673, popoldan.
DVOSOBNO STANOVANJE oddam pod posebno ugodnimi pogoji, številko svojega telefona ali
naslov pustite v uredništvu: 898-17-51,od 9. do 14. ure.
ZAPOSLITEV NUDI
REDNA ZAPOSLITEV! Potrebujemo 5 novih sodelavcev za področje št^erske. l2kušn|e niso potrebr». Sprejmemo prvih 200 klicev. Za int. pokličite 03/5411.646, pon.. pet.,od 8,do17. ure. íM.AND-LiNK,d.o.o.)
120 kg, prodam. Telefon 5882-146.
BIKCA TE2KEGA130 kg, prodam po 550 Sit Telefon 588-29-41.
TELIČKO, 130 KG, PROOAi^. Telefon 041/900-065.
ŽIVALI
BIKCAJ50 kg, prodam. Telefon 5893-255.
PRAŠIČA, 100 kg, domače reje, v celoti ali polovico, prodam. Telefon 041/942-898. BREJO TELICO, stvorjavo, vajeno paše, prodam. Telefon 5876-051.
BIKCA, starega 7 dni, prodam. Telefon 041/259-748. BIKCA SIMENTALCA, težkega
male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka,
do 16. ure. 8: 898 17 51
V Žalosti sporočamo, da nas ju v 87. Iclu sCarcxsti zapustil nas dragi mož, oíc in dedi
EDI POKLEKÁ
<>d njega smo se poslovUi v soboto, 20.1.2ÍK)1, na popkopališču v Zavodnjah. Ilvaia v.sem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poli.
ÝMhijit^i vsi njegovi.
v SPOMIN
25. t. 2001 so minila 3 leta, odkar nas je zapustila draga /ćena, mamii, stara mama

leř.ko je i^ozabiii ćiovekn. ki U jo bil drag.
šc ie'?.j(! je izgubiti ga za vedno, a najtaitjo je naučili ao Živeli bivz
CIRILA SMON
Hvala vsem, ki poslojile ob njenem grobu in prižgele svečke v spomin.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti
FRANČIŠKE JAKOB
4. 3.1920 - 11.1 2001
se zalivaljujemo vsem sorodnikom, stisedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izraženo so?,aIje. Cnaka zahvala velja gospodu Drašku Vrabiču, dr. med., govornikoma - gospodoma Ojstr^u in Zapusku, pevcem, izvajalcu 'i'išine, prapon^akom, gospi^du župniku in pogrebni sliii^bi PUP.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ol> bridkem spoznanju in neizmerni bolečini v naših srcih je t^dšei od nas dragi oče, dedi, bral in last
FRANC ZERDONER
iz Vinske Gore 16. 7.1928 • 12. L 2001
Vsem, ki sle nam v ležkih irenulkih stali obsLrani, n^uii izrazili vzpodtiudne besede in besede sožalja, pokojnega spremili h grobu, darovali cvelje in sveče, se
najlepše zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Ibnelu Kra.^ovcu za opravljen cerkveni obred, osebju Internega in Intenzivnega (xJdelka Bolnišnice Topolî^ica za vložene napore za njegovo ozdraviiev. Hvala društvu upokojencev Vinska Gora in pevcem za zapele žaloslinke. Iskrena hvala PGD Vinska Gora in ostalim gasilskim društvom velenjske občine. Enaka zahvala velja Premogovniku Velenje in godbi Premogovnika Velenje. Hvala ludi pogrebni službi Llsar.
/al
ufoci njef(oyi
Ob b<')lcči izgubi dragega moža, očeta in dedka
ANTONA LAMPRETA
16.11.1928 • 14.1. 2001
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, kolektivom Premogovnika Velenje, (jorenje, d.d. in Pelrol OEM Celje za darovano cvelje, sveče in spremstvo k njegovemu zadnjemu domu. Iskrena hvala tudi pogrebcem, govornikom - gospodom Skarlovniku, Blatniku in
Semelu za lepo izrečene besede slovesa. Zahvala velja tudi gospodu Kvarliču za lepo opravljen obred hi pogrebni službi
Us ar.
Žaiujoći: tena Mof^ih^ sinova HoRdan in Zvone ier hčerka Alenka z druHnaini.
Jubilejni ■ 25. pianinslii pies
Znova lepa prireditev
in prijetna
Prizadevni člani PD Velenje so v soboto pripravili že 25. planinski ples. eno izmed največjih razvedrilnih prireditev v Šaleški dolini. Srebrnemu jubileju primerno so ga izpeljali še bolje ki»! vselej doslej - bilo je pryetn4> za vse in za vsakogar nekaj. Za pravilno seje izkazala odločitev organizatorjev o prestavitvi prireditve bližje mestu oziroma na ugodnejše mesto.
Vagabundi so poskrbeli za ples in razpoloženje, resnici na ljubo pa nc bi bilo nič narobe, čc bi imeli v svojem izboru več glasbe, ki se sklada s planinami. Za polne želod-
ce so poskrbeli gostinci iz Gorenja. Mišo Melanšek je bil dober povez<")valec, Jože v^i-mck je s svojimi domislicami raztegnil še lako resen obraz, zlasti moškemu delu pa je pošteno pognala kri po žilah gostja večera Natalija Verbo ten. Scenski mojster je bil tudi letos Jože Napt^tnik. njegova žena Milica in Andrej Kuzman sla bila za krmilom, predsednik Jože Melanšek se je spopadel s papirnato vojno, denarne zadeve je urejala Julka Škorjanc. Teja Meža je "zvarila" 30 litrov Hmonovca in ostalo ga je samo za vzorec, čemur se pri več kol 700 ude-
ležencih niti ni treba čudili.
Se nekaj besed o Ediju I Iri-beršku. ki že lela posebej za planinski ples izdeluje lepe spominke. Le los je bila to majcena, a do potankosti izdelana lovska preža. Za izdelavo dvestotih primerkov je potreboval več kot dva meseca potrpežljivega dela. I Iva-la Edi. za to požrtvovalnost!
Vojk{) Travner, Marjan Skii-za. Tone Žižmond in Jože Zep, vsi planinci vajeni naporov, so krepko pripomogli, da seje velika športna dvorana v dobrih petih urah spremenila v plesno. Le kamer-man je bentil. Zatemnjena
dvorana je pričarala prijetno razpoloženje, njega pa prikrajšala za prenekalei'i dober kader. Navdušeni Ibtograf Marjan Skaza je la večer prvič zamenjal .svoj "trotlziher" za profesionalnega in verjetno prav zaradi tega porabil kar nekaj lilmov. Šcpela .se, da je največ posnetkov nastalo (akrat. koje nastopala Natalija Verboten.
Le nekaj uirinkov je to s te velike, lepe in prijetne prireditve. Vsega se ne da zapisali, kot se ne da zapisati imen vseh listih, ki so .sodelovali in pripomogli, da je 25. planinski ples tako lepo uspel.
■ M.H.
Nazarje
Športna dvorana čez mesec dni
v občini Nazarje bodo kaj kmalu sklenili nekajletno in zelo zajetno naložbo v osnovno šolstvo in otr(»ško varstvo. Višek bo vsekakor nova športna in večnamenska dvorana, katere uradno odprtje so premaknili v prvbe mesece novega leta. Uradno otvoritev so sicer načrtovali še pred novim letom, tudi dela so bila v sklepnem obdobju, vendar so se odločili, da otvoritvenega slavja ne bodo pripravili na silo in za vsako ceno. Slavje so prestavili, v tem času pa bodo v miru dokončali dela, nabavili še preostalo opremo, opravili tehnični pregled in postorili vse ostalo.
Zamiku jc največ botrovalo vreme, saj je skoraj ves november deževaio, kar lako /alitevni i/gradnji pač ni hilo naklonjeno. Srce takšne dvorane so seveda tla s parketom in prav pri tem nočejo prehitevali časa. Želijo zagotoviti visoko kakovost in zadostili strogim pogojem, da jim kasneje ne bi bilo žal, saj je zlasti sujSen-jc v zimskem obdobju še posebej zahlcvno. Čeprav so za otvoritveno slavje že dogovorili rokometno poslastico, st) se odkrili prav. Slavje bo oh povsem dokončanih delih Se slajše.
Dvorana se že kaže v svoji lepi podobi ( Jp)
Planinci pa znajo!
Iz dela flasilskih društeUc^U
102. občni zbor PGD Šoštanj - mesto
Lestev je pridobitev
ŠOŠTANJ, 20. januarja-Šoštanjski gasilci so v soboto "spravili" pod streho 102. občni zbor društ>'a, ki povezuje 96 članov. Število okoli stoje že nek^ let stalnica in v Šoštanju se nadejajo, da bo tako tudi v prihodnje. Občnega zbora so se udeležili številni gostje. Po nekaj letih pretiranih stikov tudi predstavniki gasilcev iz pobratene Čazme, s katerimi prijateljujejo že 22 let ter predstavniki društva iz Dravskega polja, s katerimi jih je še do pred nedavnim povezoval Zunkovičev memorial.
V zvezi z lanskim letom so največ govorili o gasilski lestvi, veliki pridobitvi za drušivo, ki je tudi veliko stala in na katero so čakali vrsto let. Ob tem so se spomnili tistih, ki so z denarjem pomagali, da so do nje na-ptisled prišli: lermoeleklrar-ni. občini in posameznikom, ki so prispevali znatna sredstva.
Predsednik društva Jože Škrbot je v svojem poročilu
posebej podčrial, da jih veseli, ker ohranjajo redne četrtkove slike članstva, da pa so se v lanskem letu zavestno odrekli družabnemu življenju društva, saj so vsa sredstva usmerili v nakup lestve.
Poveljnik Leon Stn»pnik
pa je dodal, da pa se niso odrekli vajam, lekmova-njem. usposabljanju in izobraževanju članov, saj je ta del društvenega življenja nadvse pomemben. Bil pa jc ludi kriličcn. Čc je, kar se lekm(wanj tiče. zelo p(.)-hvalil veterane, se članske desetine leh niso udeleževale tako, kol bi si želeli, pa tudi mladi bodo morali delati več in bolje.
Šoštanjski gasilci so se lani sedemnajslkral <idzvaii zvoku sirene, posredovali so v večjih in manjših požarih, opravili precej ur prostovoljnega dela. med drugim so sanirali in poglobili garažo za gasilsko lesiev, pripravili so zelo bogat mesce požarne varnosti...
Mnogi so v razpravi po-
Jože Skrbot, predsednik šoštanjskih gasilcev: "Ob četrtkih resni stiki."
Leon Stropnik, poveljnik društva: "Nadvse pomembno je izobraževanje. "
hvalili njihovo delo, tudi ž-upan Šoštanja Milan Ko-pušar, ki jc izrazil prepričanje, daje bil nakup leslve dobra naložba, da pa si vseeno želi, da bi jo morali uporabljati čim manjkrat.
mkp