105 Uvod 12. in 13. junija 2017 je na lokaciji ustanove Fritz Thys- sen Stiftung v Kölnu, Nemčija, potekala mednarodna konferenca z naslovom Finds in the Landscape. New Perspectives and Results from Archaeological Surveys. / Funde in der Landschaft. Neue Perspektiven und Ergeb- nisse archäologischer Prospektion (slika 1). Organizi- rana je bila s strani LVR-Amt für Bodendenkmalpflege im Rheinland, državne agencije za varovanje arheološke dediščine v Porenju, ki pri svojem delu uporablja raznoli- ke metode arheoloških prospekcij. Namen konference je bilo srečanje arheologov iz vseh delov Evrope ter njihova predstavitev in izmenjava izkušenj, povezanih z metodo površinskih pregledov, še posebej v kombinaciji z drugi- mi metodami prospekcij. Kot glavne teme konference so bile določene (a) vloga površinskih pregledov v okviru preventivne arheologije ob razvojnih projektih, (b) vloga površinskih pregledov pri preučevanju razvoja pokrajin skozi obdobja ter (c) kratkotrajna, poškodovana ali slabo vidna najdišča (ang. ephemeral sites). Dogodka so se udeležili številni govorniki, ki so pripravili triindvajset raznolikih, zanimivih in poučnih predavanj. V nadaljeva- nju bodo kot dopolnitev nekaterim temam, obravnavanim v prispevku Arheološki površinski pregled – osnovni kon- cepti in problemi, na kratko predstavljena nekatera njiho- va ključna sporočila, ki mečejo luč na glavne probleme in trende uporabe metode površinskih pregledov ter inter- pretacije njihovih rezultatov v današnjem času. Zmožnosti in omejitve površinskega terenskega pregleda Številni govorniki so naslovili temo zmožnosti in omeji- tev terenskega površinskega pregleda. Kot je izpostavil John L. Bintliff, 1 se je pri tem potrebno zavedati koncepta 1 John L. Bintliff, Universiteit Leiden/Universityy of Edinburgh. Predstavitev: The Developement of Surface Survey in the Mediter- ranean: a Brief History. Arheološki površinski pregled v luči najnovejše diskusije – Poročilo s konference »Finds in the Landscape. New Perspectives and Results from Archaeological Surveys. / Funde in der Landschaft. Neue Perspektiven und Ergebnisse archäologischer Prospektion.« 12.–13. junij 2017, Köln, Nemčija. Archaeological surface survey in the light of the latest discussion – Report from the conference on »Finds in the Landscape. New Perspectives and Results from Archaeological Surveys. / Funde in der Landschaft. Neue Perspektiven und Ergebnisse archäologischer Prospektion.« June 12th–13th, 2017, Cologne, Germany. © Luka Gruškovnjak Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, luka.gruskovnjak@ff.uni-lj.si Izvleček: V prispevku je podano poročilo z mednarodne konference Finds in the Landscape. New Perspectives and Results from Archaeological Surveys. Vsebine predavanj so predstavljene po tematskih sklopih, ki predstavljajo dopolnilo nekaterim temam, izpostavljenim v prispevku Arheološki površinski pregled – osnovni koncepti in problemi. Na podlagi vsebin predavanj so obravnavane teme zmožnosti in omejitev površinskega pregleda, trend točkovnega beleženja površinskih najdb, zahteva po interdisciplinarnih regionalnih raziskavah, interpretacija izven- najdiščnih distribucij, metoda sistematičnih testnih jarkov idr. Ključne besede: prospekcije, površinski pregled, točkovno beleženje, interdisciplinarnost in komplementarnost, izven- najdiščne distribucije, pregled v gozdu, detektorji kovin, testni jarki Abstract: The article reports on the international conference on Finds in the Landscape. New Perspectives and Results from Archaeological Surveys. The topics discussed in the lectures are presented thematically and supplement some of the topics discussed in the article entitled Archaeological surface survey – basic concepts and problems. They range from the possibilities and limitations of surface surveying, the trend of point provenience of surface artefacts, the demand for interdisciplinary regional research, the interpretation of off-site distributions to the method of systematic trial trenching and other topics. Keywords: prospection, surface survey, point provenience, interdisciplinarity and complementarity, off-site distributions, forest survey, metal detectors, trial trenches Arheo 34, 2017, 105–121 106 skritih pokrajin (Hidden Landscapes concept) (glej npr. Bintliff et al. 1999; Barker et al. 2000; Bintliff 2011), saj določena obdobja in tipi keramike na površju in v ornici namreč ne preživijo dobro, zaradi česar so sledovi ne- katerih obdobij in tipov aktivnosti v pokrajini povsem ali skoraj povsem nevidni. To je potrebno upoštevati pri kvantitativnem pristopu opazovanja površinskih distri- bucij, saj lahko v nekaterih primerih že zelo malo fra- gmentov keramike nakazuje na najdišče. Poleg tega je v eni izmed diskusij izpostavil, da najdišča v ornici delu- jejo kot luči semaforja, ki se vklapljajo in izklapljajo. V nekem trenutku bo površina prazna, v drugem pa je na njej lahko odkrito najdišče. Sledovi določenih obdobij in tipov najdišč so lahko na površini vidni le tik po oranju, nato pa hitro izginejo oz. spet postanejo nevidni. Ponov- ni pregledi istih območij tako lahko močno spremenijo sliko in potrebno se je zavedati, da rezultat nobenega po- vršinskega pregleda ni dokončen. Problematiko učinkovitosti metode je na primeru izku- šenj iz razvojnih projektov v Essexu, Anglija, naslovila Maria Medlycott 2 . Predstavila je več študijskih prime- rov, v katerih je bilo na podlagi izkopavanj mogoče ovre- dnotiti uspešnost površinskih pregledov pri odkrivanju najdišč (glej Medlycott 2017). Primer gradnje letališča Stansted je na primer pokazal, da je površinski pregled odkril le med 38–54 % vseh najdišč, odvisno od časov- nega obdobja. Ta situacija se razlikuje in je nejasna le v primeru saksonskega obdobja, saj je pregled predvidel 4 najdišča, medtem ko ni bilo izkopano nobeno najdišče tega časa. Podobno se je tudi na primeru gradnje ceste A120 pokazalo, da površinski pregled ni odkril vseh najdišč. Vendar pa so izkopavanja dala le najdišča po- zne bronaste dobe in kasnejših obdobij, medtem ko je površinski pregled odkril tudi starejše najdbe, ki kažejo na starejšo prazgodovinsko pokrajino, o kateri pa ni več nobenih sledov, ki bi jih lahko izkopali, in jo je tako mo- goče dokumentirati le s to metodo. Avtorica je poudari- la, da se vloga metode površinskih pregledov v britanski komercialni arheologiji zmanjšuje, saj je bila kot metoda evaluacije ocenjena kot srednja do slaba (glej Hey, Lacey 2001, 23). Ker je potrebno rezultate površinskih pregle- dov preverjati s testnimi jarki in izkopavanji, investitorji niso več pripravljeni plačevati te predhodne faze dela, poleg tega pa metoda investitorjem ni sprejemljiva tudi zaradi omejenega časa, primernega za njeno izvajanje, ki je odvisen od poljedelskega cikla. Kot najbolj učinkovita metoda evaluacije se je izkazalo kopanje testnih jarkov, 2 Maria Medlycott, Essex County Council, Chelmsford. Predstavitev: Reading an Archaeological Landscape: Fieldwalking in Essex, the Positives and Negatives. Slika 1. Slika iz brošure s programom in prijavnico konference (Splet 1). Figure 1. Conference brochure with program and application form (Web 1). Arheološki površinski pregled v luči najnovejše diskusije – Poročilo s konference 107 ki je sedaj najpogosteje uporabljana v primeru razvoj- nih projektov. V tem avtorica vidi slabost in poudarja, da medtem ko so testni jarki najbolj učinkovita tehnika odkrivanja pokopanih najdišč z nepremičnimi ostalina- mi, pa imajo površinski pregledi tudi svoje prednosti, ki jih druge metode nimajo. Zmožni so namreč odkrivanja ostankov, ki niso preživeli pod površino, in ugotavljanja širših vzorcev izrabe zemlje. Predvsem pa je potrebno poudariti, da bo uporaba več različnih metod evaluacije vedno dala boljše rezultate kot uporaba le ene metode. Sorodno sporočilo je v predstavitvi rezultatov preventiv- ne arheologije v Porenju, katerega pokrajina in dediščina sta pod močnim udarom širjenja rudnikov lignita, podal tudi Udo Geilenbrügge. 3 Izpostavil je mnoge primere ob- močij brez površinskih najdb, na katerih se je izkazalo, da se pod površino nahajajo zelo bogata najdišča. V Po- renju se je izkazalo, da je kombinacija površinskega pre- gleda, geofizikalnih meritev in aeroposnetkov za rimsko obdobje lahko že precej učinkovita, medtem ko enako ne velja za najdišča kovinskih obdobij, za odkrivanje kate- rih je potrebna uporaba testnih jarkov. Izpostavil pa je tudi primer najdišča, na katerem je geofizikalni pregled pokazal le nekaj jam, ki bi jih z nekaj domišljije morda lahko opredelili kot ostanke objektov. Tovrstni sledovi navadno sploh ne bi bili določeni za izkopavanja, ki pa so vseeno sledila in odkrila rimsko vilo. Primer različnih tipov najdišč, ki imajo na podlagi po- vršinskih najdb zelo različno vidljivost, sta predstavila Susanne Jenter in Jobst J. M. Wipper 4 . Ob raziskavah rimske ceste v Porenju (glej npr. Jenter, Wohlfarth 2011), imenovane Agrippa 5 in široke kar 38 m 6 , so na treh najdi- ščih opravili površinski pregled in geofizikalne meritve. V primeru rimske naselbine je bilo na površini odkritih veliko najdb, medtem ko rimski tempelj in burgus nista dala skoraj nič površinskih najdb. Problem kvantifikacije površinskih distribucij za ločevanje najdišč in izven-naj- diščnega prostora je prav tako izpostavila M. Medlycott. 7 V Essexu so namreč površinske distribucije kvantitativ- no analizirali s pomočjo statistik standardne deviacije, ki 3 Udo Geilenbrügge, LVR-Amt für Bodendenkmalpflege im Rhein- land. Predstavitev: Augsgrabungsrealität nach intenziver Prospek- tion im Braunkohletagebau Inden. 4 Susanne Jenter in Jobst J. M. Wippern, LVR-Amt für Bodendenka- malpflege im Rheinland. Predstavitev: Mit allen Mitteln – Unter- suchungen zum römischen Straßennetz im Rheinland. 5 Njeno pravo rimsko ime ni znano. 6 Kar je primerljivo s sodobno štiripasovno avtocesto! 7 Glej op. 2. naj bi pokazale, kje se nahajajo najdišča. Vendar pa se je izkazalo, da pristop deluje le za najdišča z veliko najdba- mi, medtem ko najdišča z malo najdbami na ta način ne bodo prepoznana. Tudi Christine Wohlfarth 8 je izposta- vila zelo različno izpovednost površinskih zbirov v od- visnosti od tipa najdišča. V primeru pregledov v Porenju (glej npr. Wessel, Wohlfarth 2008) se je izkazalo, da so na primer neolitske naselbine običajno mnogo večje, kot pa je mogoče napovedati na podlagi pregleda. Predstavila pa je tudi naselje iz 11. stol. n. št., v primeru katerega so se površinske najdbe nahajale predvsem izven njegovih mej, medtem ko se je naselje pod površino nahajalo na območju, kjer je bilo površinskih najdb zelo malo. Omejeno izpovednost površinskega zapisa je na primeru območja doline reke Nide na Poljskem izpostavil tudi Piotr Wroinecki s kolegi. 9 Edina podlaga za poznavanje arheološke dediščine na tem območju namreč predstav- lja AZP (Archeologiczne Zdjęcie Polski oz. Arheološki Zapis Poljske) oz. rezultati programa sistematičnih po- vršinskih pregledov (glej npr. Rączkowski 2011; Ni- edziółka 2016), ki potekajo od leta 1978 in katerega rezultat so načrti površinskih distribucij najdb, ki so kvantificirane in grupirane v kronološke in kulturne ka- tegorije. P. Wroinecki je na območju začel s projektom Hidden Cultural Landscapes of Western Lesser Poland (glej Wroniecki 2016; Wroniecki et al. 2016), med cilji katerega je bila tudi primerjava tehnik daljinskega za- znavanja z rezultati metode površinskih pregledov. Iz- brane površinske znake, ugotovljene z aerofotografijo, so pregledali z magnetnim gradiometrom in primerjali z AZP podatki ter ugotovili številna razhajanja. Mno- ga monumentalna najdišča, npr. s krožnimi jarki, so na podlagi AZP (a) opredeljena kot več manjših najdišč, (b) zaradi majhne količine površinskih najdb napačno razu- mljena v smislu datacije in določitve tipa najdišča in/ali (c) sploh niso bila zaznana. Vprašanje, do katere mere je mogoče korelirati površin- ske najdbe z ostanki pod površino ter kakšne aktivnosti in procese v pokrajini je sploh mogoče ugotavljati na 8 Christine Wohlfarth, LVR-Amt für Bodendenkmalpflege im Rhein- land. Predstavitev: Prospektion im Rheinland – wirklich präventiv? Wunsch und Wirklichkeit. 9 Piotr Wroinecki, Uniwerzytet Wrocławski; Kevin Barton, LGS Irland; Gábor Mesterházy, Eötvös Loránd University; Jan Bulas; Roman Brejcha, Martin Krajňák; David Kušnirák. Predstavitev: Really Ephemeral Sites? Viewing the Lesser Poland Loess Landsca- pes through a Non-invasive Lens. Arheo 34, 2017, 105–121 108 podlagi površinskih najdb, je izpostavil tudi Joris Coo- len 10 . Naslovil ga je na primeru območja Kreutall v Spo- dnji Avstriji, ki je v celoti pregledano z geofizikalnimi metodami, medtem ko avtor v okviru doktorske naloge na njem izvaja površinske preglede in podpovršinsko testiranje 11 . Kot poučen primer omejitev površinskega pregleda je izpostavil monumentalno prazgodovinsko najdišče krožnih jarkov, ki je bilo odkrito z geofizikalni- mi metodami in delno tudi izkopano, medtem ko bi ga na podlagi površinskega pregleda opredelili kvečjemu kot šibko izven-najdiščno (ang. off-site) distribucijo najdb. Predstavil je tudi primer treh v liniji razporejenih jam, vidnih na geofizikalnih meritvah, na katerih je izvedel testno izkopavanje, ki je pokazalo na velike oglate jame, polne ožganega kamenja in oglja. Številne primerjave naj bi imele v severni Evropi, kjer jih povezujejo s prazgo- dovinskimi pojedinami, medtem ko na območju srednje Evrope doslej še niso bile odkrite. V jamah niso odkrili nobenih artefaktov, površinski pregled pa je dal le majh- no izvennajdiščno (ang. off-site) količino povsod prisotne srednje veške keramike. Gre za tip ostalin, ki jih s povr- šinskim pregledom nikoli ne bi mogli odkriti. Coolen iz- postavlja, da površinski pregledi marsičesa ne omogoča- jo, tega, kar omogočajo, pa še vedno ne razumemo dobro. Podobno problematiko je v predstavitvi najnovejših raz- iskav v sklopu projekta Rural Life in Protohistoric Italy (RLPI) (glej de Neef et al. 2017) izpostavila tudi Wieke de Neef 12 . Različna najdišča in posamezni objekti so bili z uporabo površinskega pregleda in merjenjem magne- tnih anomalij različno zaznavni. Nekatera najdišča so (a) imela magnetno anomalijo in površinske najdbe, (b) ime- la magnetno anomalijo, a ne površinskih najdb, (c) imela površinske najdbe, a ne magnetne anomalije, ali pa (d) niso imela ne površinskih najdb ne magnetne anomalije. Avtorica izpostavi, da območja brez površinskih najdb in magnetnih anomalij niso nepomembna ter da moramo razmišljati o teh območjih, o tem, kaj − česar trenutno ne moremo zaznati − se je lahko na njih dogajalo v preteklo- sti in kako bi to lahko zaznali. 10 Joris Coolen, Univeristät Wien. Predstavitev: Between Artefacts and Anomalies: Integrating Field-survey Data in the Kreuttal Area, Lower Austria. 11 Študija še poteka, zato rezultati še niso dostopni, vendar pa je avtor na spletu objavil tri kratka poročila o terenskem delu v letih 2012– 2015 (glej https://univie.academia.edu/JorisCoolen). 12 Wieke de Neef, Groningen Institute of Archaeology. Predstavitev: Artefacts, Anomalies, and Soil Aggregates: Interdisciplinary Inves- tigations of Metal Age Settlement and Land-Use in the Southern Apennines (Italy). Trend točkovnega beleženja površinskih najdb V predstavitvah številnih avtorjev je bilo zaznati po- memben trend v sodobnih projektih površinskih pregle- dov, t. j. točkovno beleženje vsakega artefakta (sliki 2 in 3). Ta pristop je bil glavna tema predstavitve, ki sta jo pripravila Wim de Clercq in Jan Trachet 13 . V Belgiji so za iskanje najdišč v 80. letih 20. stol. začeli uporabljati površinski pregled, a so metodo skoraj povsem opustili zaradi začetka uporabe novih tehnologij daljinskega za- znavanja v 90. letih in po letu 2000 geofizikalnih meritev, ki so se izkazale za uspešnejše. Vendar pa je z razvojem GPS-tehnologije v sodobnem času površinski pregled spet postal atraktivna metoda. Začeli so uporabljati tehni- ko pregleda, ki jo imenujejo artefact-accurate survey, pri kateri vsako najdbo natančno izmerijo z diferencialnim GPS. V primerjavi s standardnimi načini je tovrsten pre- gled sedaj veliko bolj primeren tudi za znotraj-najdišč- ne (ang. intra-site) raziskave. Rezultate tovrstne tehnike pregleda je mogoče veliko jasneje razumeti ter lažje za- mejiti obseg koncentracij in določiti njihovo obliko, kot pa če bi najdbe združevali v zbiralne enote, ki dajo popa- čeno in zamegljeno sliko površinskih distribucij (slika 2). V svoji predstavitvi sta avtorja tovrstno tehniko obrav- navala z vidika znotraj-najdiščnih (ang. intra-site) nein- vazivnih razis kav (glej Trachet et al. 2017) ter naslovila tudi pomembno vprašanje vložka dela, ki je potreben pri takšnem pristopu, v primerjavi s standardnim pregledom z zbiralnimi enotami. Prišla sta do sklepa, da je z vidika vložka dela oz. potrebnih delovnih ur tak pristop enako ali celo bolj učinkovit kot znotraj-najdiščni pregledi v mreži 5 × 5 m ali 3 × 3 m, s katerimi sta ga primerjala. Številni govorniki so pomen točkovnega beleženja po- udarili tudi pri izven-najdiščnem (ang. off-site) površin- skem pregledu. C. Wolfhart 14 zagovarja, da je intenzivni pregled, pri katerem točkovno beležimo vse najdbe (glej npr. Wessel, Wohlfarth, 2008, 15–18, 42–43), edini, ki omogoča dober nivo odkrivanja in dobro interpretacijo rezultatov. Gre za zelo učinkovit pristop, ki omogoča pri- merjavo lokacij najdb glede na čas, ugotavljanje najdišč in preučevanje premikanja najdb. Vendar pa izpostavlja, da zaradi potrebnega vložka dela in časa tak pristop običajno ni mogoč ob pritiskih, povezanih z razvojnimi projekti. 13 Wim de Clercq, Jan Trachet, Universiteit Gent. Predstavitev: Arte- fact-Accurate Fieldwalking in Flanders. Integrating Medieval Sur- face Finds with Geophysical and Historical Data. 14 Glej op. 8. Arheološki površinski pregled v luči najnovejše diskusije – Poročilo s konference 109 Tudi Jesús García Sánchez 15 je v zvezi s preučevanjem izven-najdiščnih (ang. off-site) distribucij in soočanjem s problemom spremenljivih prostorskih enot (ang. Modifi- able Aerial Unit Problem, MAUP) poudaril pomembnost točkovnega beleženja najdb (glej npr. García-Sánchez, Cisneros 2013, 297–299; García-Sánchez 2013; García- -Sánchez, Ezquerro Cordón 2014). W. de Neef 16 pa je poudarila, da ni potrebno le natančno točkovno beleženje 15 Jesús García Sánches, Universitet Leiden. Predstavitev: The Hin- terland of Segisamo (Sasamón, Spain): The Landscape of a Roman City through Off-Site Survey. 16 Glej op. 12. površinskih artefaktov, temveč tudi natančno prostorsko merjenje vseh ostalih uporabljenih komplementarnih raz- iskav. Natančna prostorska kontrola je namreč ključna, če želimo učinkovito primerjati in integrirati rezultate različ- nih metod ter preverjati odnos med površino in podpovr- šino (glej de Neef et al. 2017, 285, 296). Nicolas Poirier 17 je prav tako izpostavil potrebo po toč- kovnem beleženju površinskih artefaktov, ki omogoča bolj učinkovito ločevanje najdišč od izven-najdiščnih distribucij ter preučevanje dolgotrajnih trendov v izra- bi zemlje. Da bi bilo takšno delo mogoče brez časovnih izgub, je bila izdelana aplikacija Archeotracker, ki jo je preko storitve Google Play mogoče brez plačila naloži- ti na pametne telefone, ki danes že vsi vsebujejo majh- ne GPS-naprave. Aplikacija je bila izdelana za namene preučevanja dolgotrajnih trendov gnojenja v okviru francoskega projekta ArchaeDyn (glej npr. Poirier, Tolle 2008; Poirier et al. 2008; Poirier 2016) in zagotavlja ča- sovno ekonomičnost, natančnost meritev, nizko ceno in enostavno uporabo brez internetne povezave. Vsak član ekipe pregleda ima tako svoj pametni telefon z naloženo aplikacijo v vodotesnem športnem ovitku, ki se ga pritrdi na roko. Tako lahko za vsako najdbo hitro izmeri njeno 17 Nicolas Poirier, Univerité Toulouse. Predstavitev: From Archaeolo- gical Evidence to Agrarian Manuring to the Understanding of Sett- lements and Landscape-Dynamics: an Experiment of Non-invasive Archaeological Methods in South-West France. Slika 2. Primerjava prikaza gostote distribucije površinskih najdb s (a) točkovnim beleženjem in (b) beleženjem v mreži kvadrantov (po Trachet et al. 2017, fig. 4). Figure 2. Comparison of density maps using (a) the artefact- accurate technique (point provenience documenting) and (b) the grid technique (after Trachet et al. 2017, fig. 4). Slika 3. Točkovno označene lokacije najdb po površinskem pregledu (foto: LVR-Bodendenkmalpflege, Splet 2). Figure 3. Artefact locations marked for point provenience documenting after a fieldwalking survey (photo: LVR-Bodendenkmalpflege, Web 2). Arheo 34, 2017, 105–121 110 lokacijo, jo opredeli znotraj široko zastavljenih katego- rij in zanjo po potrebi ustvari beležko z natančnejšimi podatki. Preko te beležke bi bilo mogoče tudi vzposta- viti povezavo med merjenjem lokacij najdb in njihovim shranjevanjem v vrečke. Aplikacija lahko tudi natančno beleži potek hoje uporabnika, kar omogoča ugotavljanje odstopanj od vnaprej zastavljene mreže pregleda. Na tem mestu lahko omenimo tudi točkovno vzorčenje (ang. point-sampling) površinskih najdb v zbiralnih eno- tah s premerom 1–2 m (glej van de Velde 2001), ki jo je kot tehniko, komplementarno standardnim tehnikam po- vršinskega pregleda, predstavil Jitte Waagen. 18 V projek- tu Tappino Valley Survey so poleg standardnega pregleda po prečnicah uporabili to tehniko za podvzorčenje v 10 m intervalih, na katerih so očistili površino s premerom 1 m in z nje pobrali vse najdbe. Takšna uporaba tehnike točkovnega vzorčenja je namenjena odpravljanju podob- nih problemov standardnega pregleda kot tehnika točnega beleženja vseh najdb. Gre za problem popačenih in razma- zanih distribucij (ang. smearing effect), ki nastane zaradi združevanja najdb v velike zbiralne enote. S tem se med seboj pomešajo najdbe različnih obdobij, povezane z raz- ličnimi lokacijami, kar močno otežuje interpretacijo. Po- leg tega je tehnika točkovnega vzorčenja namenjena tudi soočanju s problemom razlik v vidljivosti tal, ki močno vpliva na rezultate površinskega pregleda. V tem smislu je pristop še posebno uporaben na površinah s slabo vi- dljivostjo, saj mesta točkovnih vzorcev očistimo in z njih odstranimo vegetacijo. Standardni pregled je poleg tega pristranski do večjih kosov najdb, medtem ko s točkov- nim podvzorčenjem iste populacije odkrijemo tudi najd- be majhnih velikosti, poleg tega pa se povečata tudi sama količina in raznolikost najdb. Točkovno vzorčenje tako ne le poveča vzorca, ampak omogoča tudi natančnejše dati- ranje in prepoznavanje prostorskih značilnosti distribucij. Namizno posodje manjših dimenzij je namreč običajno časovno bolj občutljivo, poleg tega pa naj bi se manjše najdbe običajno premikale manj kot velike in naj bile tako bolj zanesljiv pokazatelj prostorskih vzorcev v površin- skih distribucijah. 19 18 Jitte Waagen, Universiteit van Amsterdam. Predstavitev: Point- sampling in Landscape Archaeology, a Case-study from the Tappino Valley Survey, Molise, Italy. 19 Za komentar uporabnosti tehnike točkovnega vzorčenja pri natanč- nejšem ugotavljanju lastnosti površinskega zapisa v primerjavi z Modificirano-Whittaker strategijo vzorčenja glej Burger et al. 2004. Po mnenju avtorjev namreč točkovno vzorčenje ne bo razkrilo dis- tribucijskih lastnosti regionalnega površinskega zapisa, niti ne more Interdisciplinarnost in komplementarnost raziskav ter potreba po kompleksnem pristopu k preučevanju pretek lih krajin Skoraj vsi avtorji so v svojih predstavitvah izpostavili potrebo po kombiniranju številnih različnih metod pro- spekcij. Z vsako izmed njih namreč v pokrajini zaznava- mo različne sledove in le z integracijo njihovih rezultatov lahko pristopimo k preučevanju kompleksnosti arheolo- škega zapisa v pokrajini. Številni so poudarili tudi nuj- nost vključitve natančnega geomorfološkega kartiranja v kateri koli program prospekcij, saj je le na podlagi tovr- stnih podatkov mogoče določiti najprimernejše metode prospekcij, razumeti pridobljene rezultate, formacijske procese in samo stanje pokrajin v preteklih obdobjih. Na primeru specifičnih problemov vodnatega in močvir- natega območja reke Elbe v severni Nemčiji je Daniel Nösler 20 poudaril velik pomen sodelovanja s pedologi. Pri preučevanju tovrstnih pokrajin je to ključno za določanje, kdaj so območja sploh postala suha, kje so bile nekoč struge, kje poplavna in zamočvirjena območja ter kje so v preteklosti ljudje sploh lahko bivali in obdelovali zemljo. Tudi v tovrstnih težavnih pokrajinah je mogoče opravlja- ti evaluacije s prospekcijami, vendar je pri tem potrebno kombinirati zelo različne metode in stroke. Na primeru vodnatega območja Grande Limagne v Franciji je tudi Fredéric Trément 21 predstavil pomembnost raznolikih metod in paleookoljskih podatkov za interpretiranje pre- teklih vzorcev rimske poselitve in izrabe zemlje. Na pri- meru potekajočih raziskav v gorovju Harz pa je Mathias Bertuch 22 predstavil velik pomen interdisciplinarnega preučevanja aluvialnih sedimentov, na katerih opravljajo arheobotanične in geokemične analize ter analize kera- mike in delcev žlindre. S preučevanjem aluvijalnih nano- sov ugotavljajo stanje pokrajine v času odlaganja, ki ga biti uporabljeno za ovrednotenje metodološke točnosti pregleda in stabilnosti površinskih distribucij (Burger et al., 2004, 421). Vendar pa lahko v primerjavi z Modificirano-Whittaker strategijo vzorčenja vidimo tudi prednost točkovnega vzorčenja, saj bi ga bilo mogoče uporabiti na celotnem območju, ki ga pokriva standarden površinski pregled. 20 Daniel Nösler, Kreisarchäologie Stade. Predstavitev: Prospektionen in einer einzigartigen Landschaft – Forschungen zur Besiedlungs- geschichte in den Stader Elbmarschen. 21 Fredéric Trément, Université Clermont-Ferrand. Predstavitev: The Grande Limagne Plain (Auvergne, France): A Laboratory for Sys- tematic Field-walking. 22 Mathias Bertuch, Landesamt für Archäologie Sachsen. Predstavi- tev: Was uns die Bäche über das Umland verraten. Archäologische Untersuchung in Bachtälern einer Montanregion. Arheološki površinski pregled v luči najnovejše diskusije – Poročilo s konference 111 datirajo predvsem v čas 15.–16. st., in poskušajo razumeti vplive na okolje, ki ga je imela po odkritju srebra močna srednjeveška kolonizacija tega območja. W. de Neef 23 je posebej poudarila velik pomen detajl- nih študij, opravljenih v majhnem merilu, ki omogoča- jo razumevanje specifičnih funkcij najdišč, zmožnosti njihovega odkrivanja in formacijske procese, medtem ko vzorčenje večjih območij in izven-najdiščne študije omogočajo ekstrapolacijo na nivoju pokrajine. Predstavi- la je primer tovrstnih detajlnih študij, ki so jih opravljali v okviru projekta Rural Life in Protohistoric Italy (RLPI) (glej de Neef et al. 2017). Šlo je za ponovne površinske preglede z visoko resolucijo, geofizikalne raziskave, roč- ne vrtine in testne jarke na izbranih najdiščih, ugotovlje- nih s predhodnimi ekstenzivnimi pregledi. Izven-najdišč- no delo pa je vključevalo kartiranje prsti ter ne-najdiščno orientirane geofizikalne metode, magnetno susceptibil- nost za raziskovanje variacij preko mej znanih najdišč in magnetometer za testiranje zmožnosti odkrivanja najdišč v še neraziskanih predelih. Na ta način so z geofizikal- nimi metodami med drugim odkrili številne posamezne bronastodobne stavbe, ki jih površinski pregled ni zaznal. Posebej je poudarila, tako kot tudi C. Wohlfarth 24 , kako ključno je natančno geomorfološko kartiranje, ki omogo- ča razumevanje tega, kaj se sploh dogaja z arheologijo v prostoru, kje je izpostavljena in kje pokopana. Pouda- rila je tudi, kako kompleksni so formacijski procesi, za ugotavljanje in razumevanje katerih je potrebna upora- ba številnih različnih vrst raziskav. Če želimo razumeti rezultate površinskih pregledov, je v raziskave potrebno vključiti številne različne tehnike in discipline. Posebej pomembno pa je tudi opravljanje tovrstnih interdiscipli- narnih raziskav na zelo lokalnem nivoju, da lahko razu- memo, kaj se je dogajalo s površjem in kako je nastajalo, saj so variacije zelo lokalne narave. Zaradi problema arheološke vidljivosti je tudi Simonetta Menchelli 25 poudarila, kako ključna sta geomorfološko kartiranje ter razumevanje procesov erozije in depozicije. Tako kot C. Wolfarth 26 je tudi ona izpostavila, da moramo pri površinskem pregledu nujno vedeti, da površina, ki jo pregledujemo, približno ustreza površini preteklih obdo- bij in da posledično metoda površinskega pregleda za vse 23 Glej op. 12. 24 Glej op. 8. 25 Simonetta Menchelli, Università di Pisa. Predstavitev: Pisa South Picenum Survey Project II: Raw and Interpreted Data. 26 Glej op. 8. površine ni primerna. Poudarila je tudi, da je interpre- tacija površinskih pregledov težka in tvegana. Ključna sta interdisciplinarnost raziskav in upoštevanje vseh mo- gočih podatkov, ki jih je mogoče pridobiti, pri njihovem procesiranju in analizi pa je potreben eklektičen in fleksi- bilen pristop. Geomorfološki, prostorski in kvantitativni dokazi morajo biti integrirani s kvalitativnimi in simbol- nimi podatki, če želimo poskusiti rekonstruirati vse vrste človeških aktivnosti skozi čas. Potrebna je zelo natančna metodologija in sledenje srednji poti, ki se giblje nekje med objektivnostjo podatkov in nekontrolirano subjek- tivnostjo, da se lahko spoprimemo z interpretativnim izzivom definiranja preteklih pokrajin glede na njihove različne (kulturne, kronološke, funkcionalne, simbo- lične itd.) komponente (glej npr. Menchelli 2008; ista 2016; Pasquinucci, Menchelli, 2012; Menchelli, Iacopini 2016, 3). Podobno kot W. de Neef 27 je tudi ona poudari- la, da ne smemo gledati le na to, kar je prisotno, ampak upoštevati tudi to, kar manjka. Potrebno je ugotavljanje pristranskosti v zbiranju podatkov in tega, katera obdobja in pokrajine so nevidne, ter iskanje virov in pristopov, s katerimi si lahko pomagamo v praznih območjih. S. Menchelli 28 je posebej poudarila tudi, da je pri preu- čevanju površinskih keramičnih zbirov zelo pomembna natančna analiza faktur, s pomočjo katere je mogoče do- ločiti veliko število fragmentov, ki zaradi pomanjkanja diagnostičnih elementov običajno ostajajo neopredeljeni in tako močno zmanjšujejo zmožnosti analize in interpre- tacije. Pri analizi keramičnih zbirov je potrebno upošte- vati tipološke, tehnološke in funkcionalne vidike kera- mike, kot tudi njene kognitivne, družbene in ekonomske vrednosti. Keramičnih zbirov ne smemo preučevat le s statističnega vidika, ampak je potrebno dinamično upo- števanje številnih procesov, kot so hranjenje/čuvanje (ang. treasuring), recikliranje, ponovna uporaba ipd. (glej Menchelli 2016, 4–8). Na primeru zgodovine površinskih pregledov v Sredo- zemlju, ki jo je predstavil J. L. Bintliff 29 , je bil jasno razviden razvoj proti vedno bolj kompleksnim interdi- sciplinarnim raziskavam, uporabi raznolikih najnovejših tehnologij in kompleksnemu razumevanju preteklih po- krajin, ki je ključno pri vsakršnem tovrstnem delu. Glede samega namena ali pomena, ki bi ga morala danes imeti 27 Glej op. 12. 28 Glej op. 25. 29 Glej op. 1. Arheo 34, 2017, 105–121 112 metoda površinskih pregledov, je izpostavil dopolnjeva- nje podatkov, pridobljenih z izkopavanji, saj dajejo gene- ralno sliko o pokrajini skozi obdobja. Ker so izkopavanja v svojem obsegu vedno bolj omejena le na zaščitne ali reševalne posege, pa podatki pregledov postajajo vedno bolj pomembni pri sami raziskovalni dejavnosti. Njihov poseben raziskovalni pomen se kaže tudi v luči koncep- ta izven-najdiščnega (ang. off-site) prostora, saj je takih točk ali območij v pokrajini veliko več kot pa samih najdišč. Pri preučevanju razvoja poselitve, tipov polje- delstva, izrabe in spreminjanja pokrajine pregledi vklju- čujejo tudi geomorfologijo, vegetacijsko zgodovino, geofiziko, klimatologijo in na podlagi zbranih podatkov na koncu omogočajo regionalne sinteze pokrajin. Avtor je tudi izpostavil problem impakta projektov pregledov na javnost. V primerjavi z izkopavanji namreč rezultati pregledov ne impresionirajo lokalnih skupnosti in tako nimajo tolikšnega impakta, zato je kot eno izmed mo- žnih rešitev tega problema predlagal uporabo virtualne realnosti. Izven-najdiščne distribucije in model njihove interpretacije z gnojenjem Več avtorjev se je v svojih predstavitvah dotaknilo mo- dela interpretacije izven-najdiščnih distribucij kot sle- dov gnojenja. Najbolj poglobljeno se je te problemati- ke dotaknil Richard Jones 30 in izpostavil, da medtem ko je interpretacija distribucij keramike okoli naselbin kot sledov pretekle kultivacije oz. gnojenja splošno spreje- ta, pa ta ostaja na nesofisticiranem in omejenem nivoju diskusije o prisotnosti in odsotnosti tovrstnih distribucij, verjetnem času aktivnosti in ekonomskih modelih, o ka- terih te pričajo. Avtor predlaga, da je tovrstne distribucije potrebno preučevati z vidika znanstvenih paradigem, ki so obstajale v času njihove odložitve. Izpostavi teorijo elementov in humorjev kot načina dojemanja sveta, ki je med drugim narekovala tudi vse aspekte rimskega in srednjeveškega poljedelstva. Gnojenje v rimskem in srednjeveškem obdobju je predstavljalo znanost in umet- nost, povezano z dojemanjem sveta, ki vse pojave razu- me s pomočjo delitve na osnovne elemente – zrak, ogenj, zemlja, voda – in interakcije med njimi, ki dajejo osnov- ne značilnosti oz. humorje – vroče, mrzlo, suho, vlažno. Na podlagi tega so se sprejemale odločitve, s čim se bo 30 Richard Jones, University of Leicester. Predstavitev: Interpreting Ceramic Manure Scatters. gnojilo na katerem območju in ob katerem času, zato sle- dovi gnojenja predstavljajo močno strukturiran zapis, ki je povezan z zavestnimi odločitvami oz. taktikami gnoje- nja, povezanimi s takratnim načinom dojemanja okolja. Za različne tipe prsti, ki so jih dojemali kot vroče/mrzle in suhe/vlažne, so bile uporabljane tudi različne vrste od- padkov oz. gnojil, ki so bila dojemana kot vroča/mrzla in suha/vlažna. Ob upoštevanju različnih tipov prsti pri analizi izven-najdiščnih distribucij keramike je različne tipe gnojenja mogoče prepoznati, vendar pa za vse tipe prsti gnojenje z odpadki, med katerimi so tudi fragmenti keramike, ni bilo primerno, zato odsotnost sledov gnoje- nja v obliki distribucij keramike še ne priča o odsotnosti kultivacije in gnojenja, česar številne študije običajno ne upoštevajo (glej npr. Jones 2004; isti 2009; isti 2011). V diskusiji po predavanju je avtor izpostavil, da se to, kar govorijo rimski in srednjeveški agrarni teksti, pogosto ujema z dokazi, ki jih je obravnaval, vendar pa obstaja nevarnost, da na podlagi tekstov išče to, kar misli, da bi moralo biti, zato morajo tovrsten pristop k preučevanju izven-najdiščnih distribucij preizkusiti še drugi. V dis- kusiji so sledili tudi komentarji glede samih robov naj- dišč oz. distribucij okoli najdišč, katerih razumevanje je problematično, saj ne gre nujno le za odpad in gnojenje, temveč tudi za palimpsest številnih drugih različnih ak- tivnosti, ki so se odvijale v njihovi okolici. Tudi J. García Sánchez 31 je v svojem predavanju pou- daril, da medtem ko so poznani etnografski primeri za vlogo keramičnih črepinj pri izboljševanju poljedelske zemlje, kot je npr. terra preta 32 (glej García-Sánchez, Cisneros 2013, 296), pa gnojenje ne more biti edina raz- laga izven-najdiščnih distribucij. V njih se lahko skri- vajo tudi najdišča, poleg tega pa je potrebno upoštevati še vse druge možne oblike človeških aktivnosti. Tako je tudi S. Menchelli 33 poudarila, da so izven-najdiščni po- datki lahko izpovedni za številne raznolike kratkotrajne in sezonske dejavnosti v pokrajini, kot so lov, nabiranje, živinoreja, pridobivanje lesa in protja ipd., za kakršne so lahko potrebna le kratkotrajna bivališča ali zavetja ter le osnovna orodja in oprema. 31 Glej op. 15. 32 Glej npr. Costa et al. 2004; Lehmann et al. 2003; Chuna et al. 2016. 33 Glej op. 25. Arheološki površinski pregled v luči najnovejše diskusije – Poročilo s konference 113 Površinski pregled v gozdu, uporaba detektorjev kovin in arheologija bojišč Teme površinskih pregledov v gozdu se je med govorni- ki direktno dotaknil le Heiko Wagner 34 in izpostavil, da se na eni strani v zagozdenih območjih odvijajo številne aktivnosti, ki ogrožajo in uničujejo arheološko dediščino, vendar pa tem območjem ne posvečamo dovolj pozorno- sti. Na drugi strani pa stojijo naravni rezervati, kjer sicer ni dejavnosti, ki uničujejo, vendar je tudi tam potrebno hitro dokumentirati arheološko dediščino, saj ta zaradi zaraščanja z vegetacijo in prekrivanja s humusom hitro izginja s površja, območja, na katerih se nahaja, pa hitro postajajo povsem nedostopna. Primere uporabnosti povr- šinskih pregledov v zagozdenih območjih 35 je med dru- gim predstavil predvsem na številnih primerih gradov, katerih zgodovina je na podlagi pisnih virov domnevno dobro poznana. Vendar pa je s svojim zbiranjem površin- skih najdb pokazal, da te lahko v mnogih primerih močno dopolnijo ali pa celo spremenijo poznano zgodovino. Michael Geschwinde 36 je predstavil raziskovanje prizori- šča spopada med Germani in rimsko vojsko v 3. st. n. št., ki se prav tako deloma nahaja v gozdu (glej Geschwinde et al. 2009). Najdišče v gorovju Harz, najverjetneje pove- zano s slabo poznanim vojaškim posegom Legije III. Fla- vije v letu 236, je bilo sprva nelegalno odkrito z detektor- jem kovin. Arheološki pregled je potekal po prečnicah, pri čemer so uporabljali detektorje kovin, s katerimi so najprej vse kovinske predmete locirali in nato izkopali ter lokacijo vsakega natančno točkovno zabeležili z GPS, pri čemer je bila točno zabeležena tudi usmerjenost vseh projektilov. Odkrite najdbe so predvsem rimske in z njihovim zelo na- tančnim točkovnim beleženjem je mogoče rekonstruirati 34 Heiko Wagner, Korchzarten. Predstavitev: Abseits der Äcker – Archäologische Surveys in bewaldeten Regionen. 35 Z vidika slovenske izkušnje je bil zanimiv odziv iz publike, v kateri so bili mnogi presenečeni, da je v takšnem okolju sploh mogoče odkrivanje površinskih najdb. Avtorja so spraševali o tem, kako se tovrstnega pregleda sploh loteva, in izkazalo se je, da gre za nesi- stematičen topografski pristop, ki se zanaša na že znane lokacije arheoloških ostalin, izpostavljene površine in občasno odstiranje površine s palico. S tega vidika bi bilo smiselno na enem izmed prihodnjih tovrstnih srečanj natančno predstaviti sistematičen po- vršinski pregled v gozdu, s kakršnim je na Rodiku pri Ajdovščini začel Božidar Slapšak (glej Mušič et al. 2000, 132), in ga Oddelek za arheologijo v okviru praktičnega usposabljanja študentov trenut- no izvaja na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah. 36 Michael Geschwinde, Niedersächsisches Landesamt für Denkmal- pflege, Stützpunkt Braunschweig. Predstavitev: Eingefrorene Zeit. Prospektionen am Schauplatz des »Harzhorn-Ereignisses«. pozicije rimskih vojakov in katapultov, smeri njihovega streljanja ter smer njihovega neuspešnega umikanja pred Germani, kateremu je na koncu sledilo ropanje zmago- valcev. Raziskave najdišča se še nadaljujejo in bodo med drugim usmerjene v problem kislosti zemlje, da bi določili območja s potencialom za ohranitev železnih predmetov in pomagali pri interpretaciji razlogov za prisotnost obmo- čja, na katerem ni bilo odkritih nobenih najdb. Z uporabo detektorja kovin in natančnim točkovnim be- leženjem najdb sta potekala tudi pregleda bojišč Lützen (glej Schürger 2009; isti 2011; isti 2015; isti 2016) in Brei tenfeld iz 17. stol., ki ju je predstavil André Schür- ger. 37 Izpostavil je problematiko razumevanja tovrstnega tipa najdišč, saj je v primeru bojišč zelo malo znanega o načinu depozicije in procesih, ki potekajo po njej (npr. čiščenje in ropanje prizorišča po koncu bitke, sledeče ropanje s strani lokalne populacije, gradnja in poljedel- ska izraba na nekdanjem bojišču, nelegalna uporaba de- tektorjev kovin ipd.). Vplive teh procesov je zelo težko oceniti, poleg tega pa variirajo od bitke do bitke in tudi znotraj različnih delov istega bojišča. Izpostavil je, da tako kot pri običajnem pregledu tudi na uporabo detek- torjev kovin lahko vplivajo okoljski pogoji v času pre- gleda. Izkazalo se je, da suha zemlja in vroče suho pod- nebje močno vplivata na detektor kovin, saj so v takšnih pogojih odkrili zelo malo, ob ponovnem pregledu v bolj primernih pogojih pa je bilo odkrito veliko večje število najdb. Tako A. Schürger 38 in M. Geschwinde 39 kot tudi D. Nösler, 40 ki je prav tako obravnaval uporabo detektorjev kovin pri površinskih pregledih, so izpostavili, da je pri tem ključna uporaba ekipe, ki je izkušena pri delu s to na- pravo in tako daje konsistentne rezultate, saj sicer pride do velikih variacij v uspešnosti odkrivanja. A. Schürger 41 je tudi izpostavil, da je za pridobitev tako natančnih podatkov, kot so potrebni pri raziskavah bojišč, ter dobro interpretacijo potreben zelo natančen in intenzi- ven pregled, ki pa je že skoraj enak izkopavanjem. To pa je prav tako nujno potrebno v primerih najdišč, ki jih ni mo- goče ustrezno zaščititi pred uničenjem s strani nelegalnih 37 Andre Schürger, Leipzig. Predstavitev: Breitenfeld 1631 and Lützen 1632: Metal Detector Surveys on Early modern Battlefields. Avtor- jeva doktorska disertacija o raziskavah bojišča Lützen (Schrüger 2015) je dostopna na http://theses.gla.ac.uk/6508/. 38 Glej op. 37. 39 Glej op. 36. 40 Glej op. 20. 41 Glej op. 37. Arheo 34, 2017, 105–121 114 uporabnikov detektorjev kovin. 42 To nas pripelje do vpra- šanja, ki ga je v svoji predstavitvi, ki poudarja pomen zelo intenzivnih pregledov, izpostavila tudi C. Wohlfarth, 43 namreč, ali so površinski pregledi res nedestruktivna me- toda. Dejstvo je, da s površinskim pregledom odstranju- jemo najdbe iz populacije površinskih artefaktov in tako spreminjamo površinski arheološki zapis, od intenzivno- sti pregleda pa je odvisno, kako močno. V tem smislu ne gre niti za nedestruktivno niti zares ponovljivo metodo, kot se to pogosto pojmuje, saj vsak pregled spremeni la- stnosti površinskega zapisa, zaradi česar se uvršča med formacijske oz. poodložitvene procese. Ravno zato se je že zelo zgodaj razvila diskusija, ali pri površinskem pre- gledu sploh smemo pobirati najdbe ali tega ne bi smeli (glej npr. Butler 1979; Burger et al. 2004, 421). Metoda sistematičnih testnih jarkov ter določanje najprimernejše metode, tehnike in strategije prospekcije Kot že omenjeno, je metoda testnih jarkov trenutno spre- jeta kot najuspešnejša pri evaluaciji prisotnosti podpo- vršinskih arheoloških ostankov, kar je poudarila pred- vsem M. Medlycott, 44 omenil pa tudi U. Geilenbrügge. 45 42 To ima implikacije glede pristopov k varovanju arheološke dedišči- ne. Najdišča s kovinskimi najdbami je s tega vidika mogoče pred nelegalno uporabo detektorjev kovin v nekaterih primerih zaščititi le z uporabo te tehnike s strani arheološke stroke ter kontrolirano in metodološko upravičeno odstranitvijo kovinskih najdb z najdišč. Ob pomanjkanju tovrstnega preventivnega, v nekaterih primerih bi lah- ko rekli celo reševalnega pristopa, so nekatere vrste najdišč močno ogrožene in nekatere pomembne informacije o njih povsem izgubl- jene. Gre predvsem za tipe najdišč, na katerih je značilna prisotnost kovinskih najdb. Pri nas bi med tovrstna najdišča, močno ogrožena s strani nelegalnih uporabnikov detektorjev kovin, lahko umestili predvsem gradišča, poznoantične višinske naselbine, gradove, za- kladne najdbe, grobišča ter območja bojišč kot je npr. soška fron- ta. Nelegalno uporabo detektorjev kovin je potrebno razumeti kot poodložitveni proces, specifičen za moderni čas, ki močno ogroža arheološko dediščino in na katerega se mora arheološka stroka ažur- no in učinkovito odzvati. Kako se odzvati, pa je predmet številnih diskusij in občutljivih etičnih vprašanj. Kljub mnogim pristopom, ki obstajajo, vsi kažejo več ali manj pomanjkljivosti, pri čemer pa se morda zdijo še najmanj učinkoviti močno restriktivni pristopi (za izhodišče glej npr. prispevke v Open Archaeology Vol. 2 (2016), ki se nahajajo pod rubriko Topical Issue on Aspects of Non-professi- onal Metal Detecting in Europe (dostopno na: https://www.degruy- ter.com/view/j/opar.2016.2.issue-1/issue-files/opar.2016.2.issue-1. xml); Gaspari 2007; isti 2010; Thomas 2011; ista 2012a; ista 2012b; Dobat 2013; Murgia et al. 2014; Rassmussen 2014; Reeves 2015; Herva et al. 2016; Bland et al. 2017). 43 Glej op. 8. 44 Glej op. 2. 45 Glej op. 3. C. Woflharth 46 je izpostavila, da površinski pregled ob ustreznih geomorfoloških pogojih (nepokopane površi- ne) in prisotnosti oranja lahko da dobre rezultate, sicer pa so potrebni testni jarki. Michael Vinter Jensen 47 je za izboljšanje rezultatov površinskega pregleda predlagal načrtno oranje pred pregledom in tudi izpostavil večjo učinkovitost testnih jarkov, kar je med drugim ilustriral s primerjavo arheoloških rezultatov na stari in novi trasi plinovoda na Danskem, ki potekata druga ob drugi. Pred gradnjo prve je bil pri prospekciji uporabljen površinski pregled, v primeru novega plinovoda pa sistematični te- stni jarki, s katerimi je bilo odkrito veliko večje število najdišč kot na trasi starega plinovoda. Sofie Debruyne 48 je svoje predavanje posvetila izključ- no metodi sistematičnega kopanja testnih jarkov (glej npr. Hey, Lacey 2001, 29–32, 34–51; Verhagen 2014), ki danes predstavlja najbolj razširjeno vrsto arheolo- ških prospekcij v severozahodni Evropi. Gre za jarke, razporejene v sistematičnem vzorcu, ki so namenjeni evaluaciji prisotnosti, količine, tipa, prostorske distri- bucije ter ohranjenosti arheoloških nepremičnih ostalin in artefaktov na določenem območju. Ker se na podlagi rezultatov metode sprejema odločitve o potrebi po iz- kopavanjih ali konservaciji in situ ali o odsotnosti ar- heološke dediščine, zaradi katere nadaljnje raziskova- nje in varovanje ni potrebno, je ključno, da je metoda učinkovita in zanesljiva. S tem namenom je Agencija za dediščino Flandrije (Flanders Heritage Agency oz. Onroerend erfgoerd) sprožila projekt ovrednotenja za- nesljivosti celega nabora različnih razporeditev (slika 4) in orientacij ter dolžin in širin testnih jarkov. Razi- skava, katere rezultati so bili predstavljeni v predava- nju, je potekala s simulacijami v GIS-okolju in njihovo statistično analizo (glej Haneca et al. 2017). Rezultati so pokazali, da seveda bolj kot je razporeditev jarkov gosta, več ostankov odkrijejo, vendar pa se pokrivanje več kot 40 % površine ne izplača, saj ne daje več močnih razlik v rezultatih. Za najdišča z veliko gostoto ostankov so testni jarki precej zanesljivi že pri 12 % pokrivanju, 46 Glej op. 8. 47 Michael Vinter Jensen, Moesgaard Museum, Aarhus. Predstavi- tev: The Perfect Archaeological Record? Danish Experiences with Systematic Trial Trenching and Metal Detection. Opomba: za- radi omejitve časa avtor teme uporabe detektorjev kovin ni uspel obravnavati. 48 Sofie Debruyne, Agentschap Onroerend Erfgoed, Brussel. Predsta- vitev: Back to the Future: the Virtual Prospection of Already Exca- vated Sites. An Assessment of the Realibility of Archaeological Trial Trenching through GIS Simulation. Arheološki površinski pregled v luči najnovejše diskusije – Poročilo s konference 115 medtem ko da lahko takšno pokrivanje pri najdiščih z majhno gostoto ostankov že zelo nezanesljive rezulta- te. Pri 7,5 % ali manjšem pokrivanju površine pa lahko pride do močno nerealni rezultatov tudi v primerih naj- dišč z veliko gostoto ostankov. Pokazalo se je tudi, da so pri istem odstotku pokrivanja površine jarki široki 4 m manj zanesljivi kot 2 m široki jarki, saj presekajo manjše število ostalin, ker so razdalje med njimi večje kot pri jarkih širine 2 m. Glede dolžine pa so se 10 m dolgi jarki izkazali za bolj učinkovite kot pa daljši jarki. Kot naj- bolj učinkovita sistematična razporeditev testnih jarkov se je izkazala paralelna zamaknjena mreža, pri čemer so ob vedno večji gostoti ostalin vedno večje tudi razlike med različnimi sistematičnimi razporeditvami. Splošno je raziskava pokazala, da najbolj učinkovito strategijo predstavlja uporaba 10 m dolgih in 2 m širokih jarkov, Slika 4. Različne strategije razporejanja testnih jarkov: (a) kontinuirana razporeditev, (b) paralelna zamaknjena razporeditev z I = D ali (c) I > D in (d) standardna razporeditev. Razporeditve so določene na podlagi štirih osnovnih parametrov: Š – širina jarkov (ni prikazana), D – dolžina jarkov, R – razdalja med središči jarkov ali linijami jarkov, I – interval med jarki v vrsti (prirejeno po Haneca et al. 2017, fig. 1). Figure 4. Different strategies for the layout of trial trenches: (a) continuous trenches, (b) discontinuous, staggered parallel trenches with I = D or (c) I > D and (d) standard grid. The grids are defined by four basic parameters: Š – trench width (not depicted), D – trench length, R – distance between the centres of trenches or trenchlines, I – interval between individual trenches in a row (modified after Haneca et al. 2017, fig. 1). Arheo 34, 2017, 105–121 116 razporejenih v paralelni zamaknjeni mreži ali standar- dni mreži (slika 4). Vendar pa je avtorica poudarila, da v resnici najboljša strategija ne obstaja. Študija ponuja predvsem vpogled v inherentno variabilnost rezultatov, pridobljenih z različnimi strategijami kopanja testnih jarkov in omogoča razumevanje možne stopnje preve- like ali premajhne ocene gostote ostalin in posledično cene izkopavanj. Gre predvsem za poskus razumevanja posledic različnih metodološ kih odločitev, pri katerih pa je potrebno upoštevati tudi številne faktorje, ki v tovr- stnih študijah ne morejo biti kontrolirani. Jarki, široki 2 m, so se na primer v študiji statistično izkazali za boljše, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati tudi problem vidljivosti, česar statistična analiza ne omogoča. V pr- steh s slabšo vidljivostjo ostalin bodo tako 4 m široki jarki verjetno boljši, saj bo ostaline lažje opaziti. Poleg tega lahko med 4 m širokimi jarki delamo manjše pre- sledke, kot pa so bili predvideni v študiji, in rezultati bodo posledično prav tako boljši. Sorodno nalogo ovrednotenja, ki jo je predstavil Eelco Rensnik, 49 si je zadala tudi Agencija za kulturno dediš- čino Nizozemske (Cultural Heritage Agency of the Netherlands oz. Rijksdienst voor het Cultureel Erfgoed), pri čemer pa je šlo za dolgoletni projekt Best Practices Prospectie, namenjen obravnavi vseh vrst prospekcij in ugotavljanju, katere metode so najprimernejše za od- krivanje različnih vrst arheoloških ostankov v različnih okoljih. Vsaka metoda prospekcije ima namreč svoje zmožnosti in omejitve, odvisne od lastnosti najdišč in značilnosti naravnega okolja, v katerem se najdišča na- hajajo. Pri tem je potrebno razlikovati med (a) metodo prospekcije, znotraj nje (b) tehniko, ki določa način iz- vedbe metode, in znotraj te (c) strategijo, ki je povezana s prostorsko razporeditvijo izvajanja tehnike 50 . Določa- nje najprimernejše metode, tehnike in strategije mora temeljiti na dobrem poznavanju (a) indikatorjev najdišč, odvisnih od obdobja in tipa najdišča, (b) tipov prsti in (c) tipov poodložitvenih procesov. Za namene projekta so bila arheološka obdobja na podlagi osnovnih skupnih značilnosti zanje značilnih tipov ostankov združena v šti- ri široke periode: (1) lovci-nabiralci in prvi poljedelci, 49 Eelco Rensnik, Rijksdienst voor het Cultureel Erfgoed, Amersfoort. Predstavitev: Accurate Methods of Archaeological Prospection and Digital Information Systems in the Netherlands. 50 Primer: (a) metoda: vrtanje, (b) tehnika: tip vrtalnika, ki določa pre- mer vrtine in njeno globino, (c) strategija: velikost mreže, ki določa razporeditev vrtin; ali (a) metoda: testni jarki, (b) ročni ali strojni, dolžina in širina, (c) način prostorske razporeditve jarkov. (2) zgodnje poljedelske družbe, (3) pozne poljedelske družbe, (4) državne družbe. Določeni so bili tudi različni tipi najdišč in njihove pomembne osnovne karakteristi- ke, med katere so uvrstili: (a) globino, (b) vidljivost na površju, (c) gostoto najdb in nepremičnih ostalin, (d) raz- ločnost kulturnih plasti, (e) monumentalni karakter in (f) specifične kovinske predmete (vezano na uporabo detek- torja kovin). Dosedanji rezultati projekta so od 2016 do- stopni na spletni strani www.archeologieinnederland.nl in vključujejo digitalni informacijski sistem Prospectie op Maat, ki bo na podlagi čim bolj natančno specificira- nih lastnosti krajine in arheoloških najdišč nekega obmo- čja predlagal najprimernejše metode, tehnike in strategije prospekcij ter podal natančnejšo razlago le-teh skupaj z navedbami pomembnejših publikacij, ki jih obravnavajo. Sistem Prospectie op Maat temelji na dobrem poznava- nju tega, kar je že bilo odkrito na nekem območju, ali dobro deluje za potrebe arheologije, pa se bo izkazalo šele z njegovo uporabo. Kot je izpostavil E. Rensink 51 , ima sistem namreč prednosti in slabosti. Prednost je, da jasno nakazuje, da je pred prospekcijo potrebno natančno poznavanje podatkov o območju, ki jih je nujno upošte- vati pri njenem načrtovanju. Univerzalna rešitev ali me- toda prospekcije namreč ne obstaja in vedno je potrebno upoštevati veliko število faktorjev. Problem sistema pa je, da so kategorije v njem zelo specifične, medtem ko toliko specifičnih podatkov običajno ni na voljo. Poleg tega v sistem trenutno še niso vključene kategorije, po- vezane s tipi prsti, reliefom in geomorfologijo. Tovrstne značilnosti pokrajine, ki jih je prav tako potrebno upo- števati, bodo v sistem vključene previdoma v prihodnjih dveh letih. Temu pa lahko dodamo še en problem. Pro- blematika takega pristopa določanja najprimernejše me- tode prospekcije je namreč, da je načrtovanje povezano s tem, kar že poznamo in kar pričakujemo, medtem ko bi bilo potrebno zagotoviti tudi odkrivanje še nepoznanega in nepričakovanega. Zaključek Če za konec povzamemo glavna sporočila konference, se sam pomen metode površinskih pregledov za namene odkrivanja in evaluacije arheološke dediščine v okviru razvojnih projektov zmanjšuje. Površinski pregled se ve- dno bolj dojema kot ena izmed raziskovalnih metod v 51 Glej op. 49. Arheološki površinski pregled v luči najnovejše diskusije – Poročilo s konference 117 interdisciplinarnih regionalnih študijah. Ne glede na to, ali gre za evaluacijo ali raziskovalne projekte, pa je ključ- no kombiniranje različnih metod prospekcij in integrira- nje njihovih rezultatov, saj vsaka izmed njih zaznava raz- lične vrste arheoloških sledov. Prisotna je težnja po čim bolj intenzivnem površinskem pregledu in natančnem točkovnem beleženju najdb ter kritičnem ovrednotenju zmožnosti in omejitev te, kot tudi ostalih metod prospek- cij. Ključno pri uporabi katere koli metode prospekcije je dobro poznavanje lokalnih pogojev in procesov naravne- ga okolja, za kar je v načrte prospekcij potrebno vključiti tudi druge discipline, še posebno zemeljske znanosti in njihove metode. Pri arheoloških regionalnih krajinskih raziskavah je ključen kompleksen interdisciplinarni pri- stop, zato je v prihodnosti potrebno veliko večje sodelo- vanje z različnimi specialisti drugih strok. Arheo 34, 2017, 105–121 118 Literatura / References BARKER, G., C. MEE, W. CA V ANAGH, R. SCHON, S. M. THOMPSON, J. BINTLIFF, P. HOWARD, A. SNOD- GRASS 2000, Responses to “The Hidden Landscape of Prehistoric Greece”, by J. L. Bintliff, P. Howard, and A. M. Snodgrass (JMA 12.2, December 1999). – Journal of Mediterranean Archaeology 13(1), 100–123. BINTLIFF, J. 2011, Problems of chronology and functi- on in survey assemblages: the 1999 Hidden Landscape debate reviewed. – V / In: M. van Leusen, G. Pizziolo, L. Sarti (ur. / eds.), Hidden Landscapes of Mediterranean Europe: Cultural and methodological biases in pre- and protohistoric landscape studies. Proceedings of the inter- national meeting Siena, Italy, May 25-27, 2007, Oxford, 15–19. BINTLIFF, J., P. HOWARD, A. SNODGRASS 1999, The Hidden Landscape of Prehistoric Greece – Journal of Mediterranean Archaeology 12(2), 139–168. BLAND, R., M. LEWIS, D. PETT, I. RICHARDSON, K. ROBBINS, R. WEBLEY 2017, The Treasure Act and Portable Antiquities Scheme in England and Wales. – V / In: G. Moshenska (ur. / ed.), Key Concepts in Public Archaeology, London, 107–121. BURGER, O., L. C. TODD, P. BURNETT, T. J. STOHL- GREN, D. STEPHENS 2004, Multi-Scale and Nested- -Intensity Sampling Techniques for Archaeological Su- rvey. – Journal of Field Archaeology 29(3–4), 409–423. BUTLER, W. B. 1979, The No-Collection Strategy in Archaeology. – American Antiquity 44(4), 795–799. CHUNA, L., G. G. BROWN, D. W. G. STANTON, E. DA SILV A, F. A. HANSEL, G. JORGE, D. McKEY , P. VIDAL-TORRADO, R. S. MACEDO, E. VELASQUEZ, S. W. JAMES, P. LA VELLE, P. KILLE, TERRA PRETA DE INDIO NETWORK 2016, Soil Animals and Pedoge- nesis: The Role of Earthworms in Anthropogenic Soils. – Soil Science 181(3/4), 110–125. COSTA, M. L. A., D. C. KERN, A. H. E. PINTO, J. R. da T. SOUZA 2004, The ceramic artifacts in Archaeological Black Earth (Terra Preta) from Lower Amazon Region, Brazil: chemistry and geochemical evolution. – Acta Amazonica 34(3), 375–386. DOBAT, A. S. 2013, Between Rescue and Research: An Evaluation after 30 Years of Liberal Metal Detec- ting in Archaeological Research and Heritage Practice in Denmark. – European Journal of Archaeology 16(4), 704–725. GARCÍA-SÁNCHEZ, J. 2013, Metodologías de prospe- cción a escala regional y artefactual en la comarca. La prospección del Ager Segisamonensis; comarca Odra-Pi- suerga (Burgos) / Field survey methodology in regional and artefactual scale. The Ager Segisamonensis Survey Project, Odra-Pis. – Complutum 24(1), 9–28. GARCÍA-SÁNCHEZ, J., M. CISNEROS 2013, An Off- -Site Approach to Late Iron Age and Roman Landscapes on the Northern Plateau, Spain. – European Journal of Archaeology 16(2), 289–313. GARCÍA-SÁNCHEZ, J., A. EZQUERRO CORDÓN 2014, New techniques for artefactual surveying: GIS- -GPS methodology fort he study of Roman habitational context. – V / In: A. García Moreno, J. García Sánchez, A. Maximiano Castillejo, J. Rios Garaizar (ur. / eds.), Debating Spatial Archaeology. Proceedings of the Inter- national Workshop on Landscape and Spatial Analysis in Archaeology. Santander, June 8th – 9th, 2012, Santander, 225–230. GASPARI, A. 2007, K (zlo)rabi detektorja kovin na arhe- oloških najdiščih. – Varstvo spomenikov 42–43, 335–340. GASPARI, A. 2010, Purchase, compensation or reward? Abolition scheme for illegally excavated artifacts be- tween law and practice (experience from the Republic of Slovenia). – V / In: M. Guštin, T. Nypan (ur. / eds.), Cultural Heritage and Legal Aspects in Europe, Koper, 160–167. GESCHWINDE, M., H. HAßMANN, P. LÖNE, M. ME- YER, G. MOOSBAUER 2009, Roms vergessener Feld- zug. Das neu entdeckte Schlachtfeld am Harzhorn in Nie- dersachsen. – V / In: 2000 Jahre Varusschlacht: Konflikt, Stuttgart, 228–232. HANECA, K., S. DEBRUYNE, S. V ANHOUTTE, A. ERVYNCK, M. VERMEYEN, P. VERHAGEN 2017, Simulating Trial Trenches for Archaeological Prospecti- on: Assessing the Variability in Intersection Rates. – Ar- chaeological Prospection 24(3), 195–210. Arheološki površinski pregled v luči najnovejše diskusije – Poročilo s konference 119 HERV A, V .-P., E. KOSKINEN-KOIVISTO, O. SEITSO- NEN, S. THOMAS 2016, ‚I have better stuff at home‘: treasure hunting and private collecting of World War II artefacts in Finnish Lapland – World Archaeology 48(2), 267–281. HEY , G., M. LACEY 2001, Evaluation of archaeological decision-making processes and sampling strategies : Eu- ropean Regional Development Fund Interreg IIC - Pla- narch Project. Oxford. JENTER, S., C. WOFLHARTH 2011, Alte Straßen ge- hen neue Wege - Präsentation historischer Straßen im Rheinland. – V / In: K. Kunow (ur. / ed.), Archäologie im Rheinland 2010, Stuttgart, 218–219. JONES, R. 2004, Signatures in the soil: the use of the pottery in manure scatters in the identification of medie- val arable farming regimes. – The Archaeological Jour- nal 161, 159–188. JONES, R. 2009, Manure and the Medieval Social Or- der. – V / In: M. Allen, N. Sharples, T. O’Connor (ur. / eds.), Land and People: Essays in Honour of John Evans, Oxford, 215–225. JONES, R. 2011, Elemental theory in everyday practice: food disposal in the later medieval English countryside. – V / In: J. Klápšte, P. Sommer (ur. / eds.), Food in the Medieval Rural Environment. Processing, Storage, Dis- tribution of Food. Ruralia VIII, Turnhout, 145–154. LEHMAN, J., J. P. DA SILV A, C. STEINER, T. NEHLS, W. ZECH, B. GLASER 2003, Nutrient availability and leaching in an archaeological Anthrosol and a Ferral- sol of the Central Amazon basin: Fertilizer, manure and charcoal amendments. – Plant and Soil 249(2), 343–357. MEDLYCOTT, M. 2017, Archaeological Fieldwalking in Essex, 1986–2005. – V / In: D. Sarlet (ur. / ed.), Le projet Planarch 2. Archéologie et amenagement du ter- ritoire. Actes du séminaire de clôture, Moulins de Beez- -Namur-Belgique, 21-23 novembre 2005, Wavre, 40–47. MENCHELLI, S. 2008, Surface Material, Sites and Lan- dscapes in South Picenum (Marche, Italy). – V / In: H. Vanhaverbeke, J. Poblome, V . Waelkens, F. Vermeulen (ur. / eds.), Dialogue with Sites. The definition of Space at the Macro and Micro Level in Imperial Times, Leuven, 31–43. MENCHELLI, S. 2016, Ploughsoil Assemblages and Be- yond: Some Interpretative Challenges. – LAC 2014 Pro- ceedings. Multi-, inter- and transdisciplinary research in Landscape Archaeology, 1–10; (http://lac2014proce- edings.nl/article/view/68/44). MENCHELLI, S., E. IACOPINI 2016, Novana, its ter- ritory and the Pisa South Picenum Survey Project II. – The Journal of Fasti Online; (www.fastionline.org/docs/ FOLDER-it-2016-353.pdf). MURGIA, A., B. W. ROBERTS, R. WISEMAN 2014, What have metal-detectorists ever done for us? Discove- ring Bronze Age gold in England and Wales. – Archäolo- gisches Korrespondenzblatt 44(3), 353–367. MUŠIČ, B., B. SLAPŠAK, V . PERKO 2000, On-site di- stributions and geophysics: the site of Rodik-Ajdovščina. – V / In: R. Francovich, H. Patterson (ur. / eds.), Extrac- ting Meaning from Ploughsoil Assemblages. The Archae- ology of Mediterranean Landscapes 5, Oxford, 132–146. de NEEF, W., K. ARMSTRONG, M. van LEUSEN 2017, Putting the Spotlight on Small Metal Age Pottery Scat- ters in Northern Calabria (Italy). – Journal of Field Ar- chaeology 42(4), 283–297. NIEDZIÓŁKA, K. 2016, The prospect of digitization of Polish Archaeological Record on an example of materi- als from the turn of Bronze and Iron Age from the area of Pomeranian V oivodeship (Northern Poland). – Sprawoz- dania Archeologiczne 68, 121–144. PASQUINUCCI, M., S. MENCHELLI 2012, Surveying the Complexity: A Global Approach to Italian Landsca- pes. – V / In: W. Bebermeier, R. Hebenstreit, E. Kaiser, J. Krause (ur. / eds.), Landscape Archaeology. Proceedings of the International Conference Held in Berlin, 6th - 8th June 2012 (eTopoi. Journal for Ancient Studies. Special Volume 3), Berlin, 101–105; (http://journal.topoi.org/in- dex.php/etopoi/article/view/104). POIRIER, N. 2016, Archaeological evidence for agrarian manuring: Studying the time-space dynamics of agricul- tural areas with surface-collected off-site material. – V / In: J. Klápšte (ur. / ed.), Agrarian technology in the medi- eval landscape. Ruralia X, Turnhout, 279–290. POIRIER, N., M. GEORGES-LEROY , F. TOLLE, E. FOVET 2008, The time-space dynamics of agricultural Arheo 34, 2017, 105–121 120 areas from antiquity to modern times. – V / In: Archae- Dyn. 7 millenia of territorial dynamics. Settlement pat- tern, production and trades from Neolithic to Middle Ages. Preprints. Conference ArchaeDyn - Dijon, 23-25 june 2008, 81–94; (https://www.academia.edu/447113/ The_time-space_dynamics_of_agricultural_areas_from_ Antiquity_to_Modern_times?auto=download). POIRIER, N., F. TOLLE 2008, Measurements of Dia- chronic Stability of Agrarian Exploitation. – V / In: A. Posluschny, K. Lambers, I. Herzog (ur. / eds.), Layers of Perception. Proceedings of the 35th International Con- ference on Computer Applications and Quantitative Me- thods in Archaeology (CAA), Berlin, Germany, April 2–6, 2007 (Kolloquien zur Vor- und Frühgeschichte, Vol. 10), Bonn, 1–7. RASMUSSEN, J. M. 2014, Securing Cultural Heritage Objects and Fencing Stolen Goods? A Case Study on Museums and Metal Detecting in Norway. – Norwegian Archaeological Review 47(1), 83–107. RĄCZKOWSKI, W. 2011, Integrating survey data - Po- lish AZP and beyond. – V / In: D. C. Cowley (ur. / ed.) Remote Sensing for Archeological Heritage Manage- ment. Proceedings of the 11th EAC Heritage Manage- ment Symposium, Reykjavík, Iceland, 25-27 March 2010, Brussel, 153–160. REEVES, M. 2015, Sleeping with the “Enemy”. Metal Detecting Hobbyists and Archaeology. – Advances in Ar- chaeological Practice 3(3), 263–274. SCHÜRGER, A. 2009, Die Schlacht von Lützen 1632: Archäologisce Untersuchungen auf dem linken kaiserli- chen Flügel. – V / In: H. Meller (ur. / ed.), Schlachtfeldar- chäologie / Battlefield Archaeology. 1. Mitteldeutscher Archäologentag vom 09. bis 11. Oktober 2008 in Halle (Saale), Halle, 135–149. SCHÜRGER, A. 2011, Die ersten Minuteb der Schlacht von Lützen am 16.11.1632. Isolanis Kroaten und Stal- handskes finnische Reiter aus archäologischer Sicht. – V / In: M. Reichel, I. Schuberth (ur. / eds.), Leben und Ster- ben auf dem Schlachtfeld von Lützen. Beiträge eines wis- senschaftlichen Kolloquiums der Schwedischen Lützen- -Stiftung Göteborg in Zusammenarbeit mit der Stadt Lützen vom 5. bis 8. November 2009 in Lützen. Lützener Gesprächt, Lützen, Göteborg, 103–120. SCHÜRGER, A. 2015, The Archaeology of the Battle of Lützen: An examination of 17 th century military materi- al culture. – PhD Thesis, University of Glasgow; (http:// theses.gla.ac.uk/6508/). SCHÜRGER, A. 2016, Battlefield Protection in Ger- many and the Lützen Project. – V / In: S. D. Smith (ur. / ed.), Preserving Fields of Cinflict: Papers from the 2014 Fields of Conflict Conference and Preservation Wor- kshop, Columbia, 69–73. THOMAS, S. 2011, How ‚STOP‘ Started: Early Appro- aches to the Metal Detecting Community by Archeo- logists and Others. – V / In: G. Moshenska, S. Dhanjal (ur. / eds.), Community Archaeology: Themes, Methods and Practices, Oxford, Oakville, 46–61. THOMAS, S. 2102a, Searching for answers: a survey of metal-detector users in UK. – International Journal of Heritage Studies 18(1), 49–64. THOMAS, S. 2102b, Archaeologists and metal-detector users in England and Wales. Past, present, and future. – V / In: R. Skeates, C. McDavid, J. Carman (ur. / eds.), The Oxford Handbook of Public Archaeology, Oxford, 60–81. TRACHET, J., S. DELEFORTRIE, M. van MEIRVEN- NE, B. HILLEWAERT, W. de CLERCQ 2017, Reas- sessing Surface Artefact Scatters. The Integration of Artefact-Accurate Fieldwalking with Geophysical Data at Medieval Harbour Sites Near Burges (Belgium). – Ar- chaeological Prospection 24(2), 101–117. van de VELDE, P. 2001, An extensive alternative to in- tensive survey: point sampling in the Riu Mannu Survey Project, Sardinia. – Journal of Mediterranean Archaeo- logy 14(1), 24–52. VERHAGEN, P. 2014, Site Discovery and Evaluation Through Minimal Interventions: Core Sampling, Test Pits and Trial Trenches. – V / In: C. Corsi, B. Slapšak, F. Vermeulen (ur. / eds.), Good Practice in Archaeological Diagnostics. Non-invasive Survey of Complex Archaeo- logical Sites, Cham, Heidelberg, New York, Dordrecht, London, 209–225. WESSEL, I., C. WOHLFARTH 2008, Archäologische Forschungen auf der Rheinbacher Lößplatte. Ein Projekt zur Prospektion in einem geographischen Kleinraum. Mainz am Rhein. Arheološki površinski pregled v luči najnovejše diskusije – Poročilo s konference 121 WROINECKI, P. 2016, Hidden cultural landscapes of the western Lesser Poland upland. Project overview and preliminary results. – V / In: P. Kołodziejczyk, B. Kwi- atkowska-Kopka (ur. / eds.), Cracow Landscape Mono- graphs 2. Landscape in the past & forgotten landscape, Kraków, 21–32. WROINECKI, P., J. BULAS, R. BREJCHA 2016, Hid- den landscapes of the Lesser Poland Upland. The appli- cation of non-invasive methods and their role in the study of past societies. – V / In: D. Mischka, C. Mischka, C. Preoteasa (ur. / eds.), Beyond Excavation. Geophysics, Aerial Photography and the Use of Drones in Eastern and South-East European Archaeology. International colloquium. Programme and Abstracts, Piatra-Neamt, 89–93. Spletna vira / Web sources Splet 1 / Web 1: http://www.bodendenkmalpflege.lvr.de/ media/bodendenkmalpflege/aktuelles/pdf/veranstaltun- gen_2017/Flyer_Funde_in_der_Landschaft_270117.pdf (dostop / access 22. 9. 2017). Splet 2 / Web 2: http://www.bodendenkmalpflege.lvr. de/de/aktuelles/veranstaltungen/tagung_prospektion. html#!prettyPhoto/1/ (dostop / access 22. 9. 2017). Arheo 34, 2017, 105–121