Osebne vesti. Zlato sv. mašo jo obhajal v baziliki Matere Milosti v Mariboru dne 7. julija Frančiškanski duhovnik g. p. Andrej G-olob. Jubilant se je rodil 15. 8. 1862 v Novivasi pri Sv. Juriju ob južni žel. V red sv. Frančiška je vstopil leta 1880 v S-olnogradu. Mašniško posvečenje je prejel leta 1885 v mestu Trident na južnem Tirolskem, iki spada sedaj pod Italijo. Služboval je pri Sv. Trojici v Slov. goricah, v Gleichenbergu na Sred. Štajersikem, v Goriciin v Mariboru. Gorečemu jubilarju naše iskrene čestitke z željo, naj ga Ijubi Bog ohrani zdravega ter čilega še zanaprej! Papeževo odlikovaaje. Sv. Oče je poslal višje odlikovanje bivšemu predsedniku šk. odbora Kat. akcije v Mariboru g. Francu Jcrebiču. Znani veletrgovec Vilko Berdajs v Mariboru umrl. Rajni je bil med ustanovitelji mariborsikega Združcnja slovenskih trgovcev in po vojni je bil nekaj let podnačelnik trgovskega gremija. Znan je bil daleč •Okrog po deželi po svoji trgovini v gradu, ikjer &o ikmetje ratii ikupovali razna semena. Nekaj čni pred njim mu je umrla blaga žena, ikar ga je zelo potrlo in pospešilo njegovo smrt. Ostani mu ohranjen najboljši in trajen spomin! Nesreče. Nesreča znanega mariborskega briv- ea. Vscm po Mariboru ter okoiici dobro znani brivec z mariborskega Glavnega trga g Boštjan Ulčar si je zlomi' levo roko, iko se je hotel na fcolesu izogniti vozu in je zašel na ikup grarno/.a,. Smrtna nesreča iritedenskega otročička, Na Malečniku št. 20 pri Mariboru sta pustila /iničar Alojzij Fersnc in njegova žena v postelji samega tritedenskega otroči&ka. Sosedje so opaaili, da se vali iz viničarije dirn in so vdrli v sobo, v kateri je gorela postelja, na ikateri je spal otrak. Ljudje so ogenj pogasili, a malček je \imrl vsled ¦prehudih opeklin. Smrtna ncsreča devetletnega dečka. V Laporski Gorci pri Mariboru se je dogodila zadnje dni pretresljiva nesreča, ki je zahtevala življenje devetletnega Ludvika Mastinšek. Dečko je vlekel iz vodnjaka vodo, a se je pri novem studencu odtrgalo vreteno. Da bi fantefc obdržal vedro, se je obesil na vrv, ki ga je potegnila seboj in ga vrgla 10 metrov globoko, kjer je obležal mrtcv. Za Mastinšekovo družino je ta nesreča zelo bridek udarec, ker je bil sinko priden in vzgled sotovarišem. Pastir utonil pri kopanju. V takozvani Šmidlerjcv tolmun v Pesnici pri Sv. Marjeti &e je pognal pri kopanju 141etni pastir Ferdinand Pušnik in utonil. Drugi dan po ne&reči so našli truplo. Dva utopljenca. V Škalah pni Velenju so potegnili iz ribriika vtopljenko Friškovec FranCiško. — V Zgornjih Žerjavcih pri Št. Lenartu v Slov. goricah je utonil pri kopanju v potoku Velka 11- etni Alojzij Bunderl. Otroik je zašel v tolmun, ki ga je pogoltnil. Izredna ter strašna nesreča. Smrtna žrtev redke in strašne nesreče je postal 3. julija posestnik Janez Cop iz Hrsnice ob Muri. Na travniku izven vasi je naložil seno, sedel na voz in je z gorečo cigareto vodil ikonje. Med vožnjo je premagala možakarja utrujenost, da je zaspal s tlečo cigareto. Ogor&k mu je padel iz ust v seno, iki se je ^nelo. S plamenom gorečega voza so se ustrašili konji ter zd/ivjali proti vasi, kar je seve ogenj še bolj razpihalo. Kmetje so spregli že vse opekle ikonje in našli na vozu zogleneLo truplo voznika Čopa, iki ni imel toliko časa, da bi bil &kočil z voza in si pravočasno rešil življenje. Grozne smrti umrli posestnik zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Požari v ptujskem okraju. Pri Sv. Bolfenku pri MajŠpergu je pogorela vinska iklet posestnice Marije Klasinc iz Stražgojncev pri Pragerskem. S ikletjo vred je uničeno nckaj vina ter posode. Škoda znaša 10.000 Din. — Otroci so se igrali z vžigalicami in zanetili v vasi Pestikc pri Zavrču v Halozah posestniku Jakobu Težaku hišo. Škoda 25.000 Din. Hudo neurje s točo je obiskalo sredi minul. tedna Apaoko ikotlino. Nevihta je ruvala drevesa, toča je zbila sikoro zrela žita, fižol ter ikrompir. Zelo hudo so udarjene vasi: Plitvica, Lumanoše, Segovci, Apače, Lešanci in Črnci. Usodepoln udar strele. V okolici Ptuia je udarila strela v Rabeljči vasi v pristavo g. ZorčiCa iz Ptuja. V plamenih sta bila takoj stanovanjško in gospodarsko poslopje. Rešili so živino ter pohištvo. Hudo se je poškodoval pri gašenju gasilec Ferdo Žalar, ki je padel pod voz in so ga oddali v ptujsko bo!nišnico. Domačija pogorela radi slabega dimnika. V SveCi pri Majšpergu je uničii ogenj domačijo posestniiku Karlu Vrabiču. Ogenj je izbruhnil radi slabega dimnika. Pogorelec je v največji bedi in ga priporočamo usmiljenioi srcem. Udat strele jo nžgal pri Sv. Lenartu nad Laškem gospodarsko poslopje p-osestnika Cepuša, po domače Posodnika. S staA'bo je zgorelo eno tele. Nesreča pri popravljanju cerkve. V Cvetlinu ob meji pri Leskovcu v Halozah je strmoglavil z odra pri popravljanju cerkve zidar Ivan Zavec iz Gruškovja. Re&no ponesrečenega so oddali v ptujsko bolnico. Pet hiš pogorelo. V Bodganji vasi pri Žužemberku v Beli Krajini je zgorelo pet stanovanjskih hiš in v celem 13 poslopij. Zgoreli ste. tudi dve ikravi. Gašonje je bilo zclo otežkočcno radi. po- manjikanja ter oddaljenosti vode. Škoda znaša 200.000 Din, zavarovalnina le borih 25.000 Din. V Krki utocila. Pri ikopanju je utonil v Krkd 251etni orožniški kaplar Pavel Grbič, uslužben pri orožniški postaji v Kronovem pri Belicerikvi v dkolici Novega mesta. Druga žrtev zavratne Krke pri ikopanjoi je postal 231etni posestnikov sin Leopold Mikec iz Slatnika pri Novem mestu. Slovcnka ntonila pri kopanju t Savi pri Zagrebu. 191etna šivilja Ana Umek iz Trbovelj se je podala v Zagreb k sorodnjjkom, fcjei je čakala na službo. Šla se je kopat v Savo. Pri plavanju jo }e zajel vrtinec in je utonila. Razne novice. Mrtvega so našli na pašniku na Remšniiku 671etnega Franca Kaurana iz Selnice ob Dravi. Mož se je vračal iz bolnice v Slovenjgradcu, je omagal ir> ga je zalotila snnrt na samoti. Ureditev cestnoga prometa na cesti SolcavaLogarska dolina. Tujsko-prometna zveza iz Maribora nam sporoča, da je c&atni proaael na cesti Solčava—Logarska dolina bil od prietojaih oblasti urejen na način, da bo v sedanji glavni sezoni zagotovljen neoviran in va ren promet. Ia sicer je izdan za občinsko ce sto I. reda skozi sotesko od Solčave do vhoda v Logarsko dolino za vsa motorna in druga vo-zila, izvzemši motocikle brez prikolice in bicikle z veljavnostjo od 15. VI. 1935 do 15. X 1935 sledeči vozni red: I. V smeri od Solčavi. do vhoda v Logarjevo dolino ee sme voziti ea mo v naslednjih razdobjih: od 6. do 7. ure, oti 8. do 9. ure, od 10. do 11.30, od 12.30 do 13.30 od 14.30 do 15.30, od 16.30 do 17.30, od 18.30 dc 20.30. — II. V smeri od vhoda v Logarjevo do lino do Solčave pa ae sme voziti v naelednjili razdobjih: od 5. do 6. ure, od 7. do 8. ure, oc! 9. do 10. ure, od 11.30 do 12.30, od 13.30 do 14.30 od 15.30 do 16.30, od 17.30 do 18.30, od 20.30 d 22. ure. — Vsak vodit&lj motornega vozila aT voznik ima gledati na to, da gotovo prispc vsakokrat do konca zgoraj določenega časa ncilj, to je: do vhoda v Logarsko doHno ali ob ratrn v Si>15avo, da se zamorejo takoj začet pomikati vozila v nasprotni 9meri. Od tega sc izvzeti le izredni slučaji nujnosti, požara al kake druge večje nesa^eče in siceršne uteme Ijene nesreče vsled nujnosti. Voditelj vozili pa je dolžan voziti v teb primerih z največj" opreznostjo, za kar je najetrožje odgovoren Prestopki te uredbe se kaznujejo po par. 8'.' zakona o občinab z denarno globo do 200 !>i--' v prid občne, ali z zaporom do 5 dni. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani prireifi v nedeljo dne 14. julija, ob pol 11. uri dapo1 • dne v Rušah v dvorani staie šole zravc*i cerkve javno gospodarsko predavanje o vsc?i vrstah zavarovanj in o Karitas-zavarovanjf Vabljemi k važn&mu predavanju vsi gospodai- Ji, gospodinje, delavstvo in vei drugi, ki se zanimajo za ta potrebna vprašanja. Hermes enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Mapiibor, Zrinjskega trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte! 665 Oibžalovanja vredni slučaji. Pod vlak. 261etnL železniški delavec in brezposelni ikrojašfci pomočnik Fran Cene iz Št. Jurija se je pognal na železniški progi v Čretu pri Celju pod vlak, tk& mu je zdrobil lobanjo, in je bil takoj mrtev. Zdravnik je potrdil, da je izvršil Cene samomor v duševni neodgovornosti. Iz obupa uad bedo je skočila v Savo Betka Zmrzlak, žena brezposelnega rudarja v Škofji riži, onkraj Save blizu Trbovelj. Nove gospode kaplane smo dobili v našo icpo krajiino. V Turnišče j& prišel g. Šoštarec Alojzij, dosedaj kaplan pri Sv. Trojici v Halozah, rodom iz tišinske fare; v Lendavo pa je prišel g. Koren Ivan, dosedaj kaplan pri Maii Nedelji, rodom iz turn.is.ke fare. Turn'Ski kaplan g. Gadina je prestavljen k Sv. Juriju v Slov. goricah;*g. Berden Jožef je imenovan za ekspozit-kaplana ia Hotiai. Obilo božjega blagoslova vsem na novib mestih! ČrensovcL Banovina je poslala naši občini 4000 kg koruze brezplačno. Ivoruza se bo razdelila m&d najbolj potrebne. — Kelenc Verona iz Dolnje Bistrice je nastavljena kot redna učiteljica, do sedaj je imela le banovinsko službo. — Pravda rned učiteljem g. Lipavicem in gdč. Anico Železnik je končana. Železnik je biila oproščena, ker je trgala svoje jagode, kar po zakonu ni kaznivo. — Naročniki, ki še dolgujete naročnino, pripravite denar. Pri vas se bodo oglasili naši širitelji. Plačajte, kolikor morete. Naročnino lahko plačate tudi pri g. kaplanu. — V nedeljo poje v naiši cerkvi novo sv. mašo g. Zelko. Sam želi ljudsko petje, torej vsi mu zapojmo. Beltinci. Ugledno hišo g. Fistra, trgovca v Beltincih, je zagrnila globoka žaloat. Jedini Binček, štiriletni Tonček, je dne 26. junija po petdnevni bolezni v mariborski bolnišnici izročil svojo angelsio dušico Bogu. Starši eo v njegovi nenadni in nagli boleizni storili vse, kar so mogli in znali, da bi svojemu Ijubljenčku rešili življenje, a vsa zdravniška v&da ga ni mogla oteti. Božja previdnost je odlo&ila drugače. V petek dne 28. junija, na praznik presv. S. J., smo ga ob obilnem številu otrok in odraslih spr&mili k večnemu počitku na domačem pokopališču. Ne eamo naša človeška srca, ampak tudi božje Srce je imelo rado tega srčkanega in prikupljivega otroka, zato ga je vzelo k sebi v nebeisa. Ko bi malemu Tončeku bilo dano, bi ee zdaj gotovo oglasid in tolažil svoje potrte starše in sestrico: »Nič ne jokajte! Mene nič več ne boli, pa se mi dobro godi!« Žalujočim preostalim na>še iskreno sožalje! Gospo mamico pa še posebej tolažimo s pogledom na Žalostno Mater božjo, ki je tudi izgubila svojega ljubljenega Sina, pa Ga je zopet našla. Nagrobni križ nam govori: Na svidonje nad zvezdama! Naše skrbi. Ozrimo ee nakoliko po naši krajini. V ta tihi kct slovenske zemlje, kamcr 18 malokdaj pride kak minister ali kak višji zaetopnik oblasti, legajo velike skrbl bodLsi v finančnem bodisi v socialnera oziru. Vsako le- to odbaja po več tisoč naših najboljSih delovnih sil v tujino, ali pa na državna dobra v državi. Res je, oclbajajo in premnogokra; se po vrnejo trudni in izmučeni zapet v svoje rojstne kraje z borim zaslužkom bod'3 v naturalijah, bodisi »' denarju, da potem žive črez zirno vsaj nekoliko mirneijše življenie. Odbaja jih tudi mnogo v Uijino in premnjgi sr vračajo sicer z veejimi svotami v dom)v;,no, vendar so često njihova srca pobeljeni grobuvi, ker v njihovih ercib ni yeč Njegi, ki je večna Resnica in Zivljenje. Zato bi bilo zelo dabro, da se naša duhovščina jot! ob odhodu sezonskih delavcev dela za duhovno osveženje. Delavec, ki gara od zor«S do mraka, često niti ne misli, kaj mu veleva dolžnost do Boga Je potem razumljivo, da zamfe v njem v borbi za vsakdanji kruh ono sveto čuvstvo, ki ga rodi veira. Zato bi bilo zelo hvaležno delo, med odhajajočimi vzbuditi že ob odhodu v tujino ali na državna dobra strah božji, obenein pa ljubezen do Evharističnega Kralja, ki smo ga te dni tako slovesno po^astili na veM6a3t.ncm evharističnem kongreeu v Ljubljani. Kaj nam koristi, če zaposlimo na tisoče delavcev in delavk, če jih pa dubovno zanemarjamo. Ta skrb nam bodi v bodoče najvažnejša naloga. Dru- go, kar nas ekrbi, je to, da ima ljudstvo va« premalo denarja; finančne prilika so pri mno-i gih hišah tako borne, da se človeku zasolzi oko, ko jih vidi kakor neg"Jbne in ekoro mrtve za vsako zboljšanje pri hiši. To malodušje da misliti zelo mnogo, kajti iz tega malodušja vstaja pot, ki često zabteva človeško življenje.: Zato je tudi razumljiv tako velik razmah T tihotapstvu. Žrtev za žrtvijo pada kot sad ran mer in borbe za zboljšanje finančnib prililt. Res je, da tihotapski posel pabne premnoge Y prepad in celo v n-izogibm smrt, vendar p» to nobenega tihotapca ne straši. Se mnoga! drugih reči bi se dalo povedati, toda zaenkraii bodi dovolj. Letošnja žetev. Vsi znaki kažejo, da se bo letošnja žetev dakaj dobro obneisla, če nam le bodo vremenske prilike pri-zanesle kake hujše hude ure. Četudi je pomladanska slanavsajnS vid&z prizadjala ogroimno skode, se vendar rž kaže precej dobro. Pšenica bo letos marsikomu dala več, kakor je pričakoval. Ovea je Y bujni rasti in zelo lep. Tako bo, če nam bo naklonjeno nebo, sp©t precej y škrinjali naših ljudi, ki so povečini mali poseetniki. Gleid« rodovitiosti bo.mo še poročali. Zastopnik sv. Očeta na evharističnem kongresu v Ljubljani kardinal Avg. Hlond. Okusno aianžirana izložba znane in ugledne Ivrdke »TIVAR« v Prešernovi ulici ob priliki kongresnih svečanosti v Ljubljani. Pokazala ]e tvrdka »TIVAR«, kako visoko ceni ona pomen te lepe verske prireditve. C95 Tribuna na stadijonu, kjer se je darovala slovesna sv. dariiev dne 29. in dne 30. junija. Pcntifikalna sv. maša papeževega odpsslanca na stadijonu. Papežev zastopnik dr. Hlond obdan od (od leve proti desni): beograjskega nuncija Pellegrinettija, zagrebškega nadškofa, dr. Bauerja in nadškoia dr. A« Jegliča.