*
ŠTEIVLKA 200 LETO XVIII 31. MAJ 1984
brestov
obzornik
lasilo delovne organizacije
Proti predlogom o spremembah
08 neuspelem majskem referendumu
2 referendumom so bili zavrnjeni predlogi o delnih spremembah ^Upnih osnov in meril za ustvarjanje ter delitev dohodka in osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah BRESTA. Razlogov za to je več, a "riajo tudi skupni imenovalec. Kaj zdaj?
Sedemnajstega maja je bil v RSeh temeljnih organizacijah tiresta referendum, na katerem ?° se delavci odločali o pred-‘°§u delavskega sveta delovne ®rSanizacije, nanašajočim se na ^Premembe skupnih osnov in 'n<fril za ustvarjanje ter razpo-®ianje dohodka oziroma oseb-dohodkov. Na podlagi orga-, s**irane javne razprave je delav-,Kl svet umaknil dve, s strani . otrtisije predlagani spremembi,
I okrnil pet sprememb, za ka-ne.re je bilo videti, da je gleda-, -*e nanje precej enako v vseh eibeljnih organizacijah.
g pokončni predlogi so se nana-1 na naslednja področja:	L
j reševanje kadrovskih vpra-v posamezni temeljni orga-
§a~~. reševanje kadrovskih vpra-vanl v okviru delovne organi-4acije,
~~ vzpodbuda gospodarjenja Sanizacije kot celote,
javn VzPoc8luianie inovativne de-
— vprašanja razširjene reprodukcije, povezana z minulim delom.
Vprašanji, o katerih nikakor ni bilo mogoče doseči enotnega stališča na delavskem svetu delovne organizacije, pa sta obse-1 gali spremembo v lestvici KED in osebne dohodke vodij oddelkov. Zato ju delavski svet ni uvrstil v vsebino referendumskega odločanja.
Večina odločitev na referendumu je bila tudi proti preostalim predlogom. Torej proti tistim, ob katerih se v javni razpravi »niso kresale iskre«. To je nekoliko čudno, zlasti še, ko pomislimo, da je delavski svet tmiaknil obe vprašanji, na kateri so bili pogledi najbolj različni.
V temeljnih organizacijah skušajo zdaj opredeliti glavne razloge za takšno odločitev. Pri tem nekateri napeljujejo na stereotipne vzroke kot so slabo informiranje, premalo usklajevanja in podobno. Mislim, da je to napak.
Vzroki so nedvomno vsebinski. Kažejo določeno nejevoljo večine odločujočih in nekakšno nasprotovanje vsem predlogom, ki zadevajo osebne dohodke. Vsebinske vzroke verjetno lahko iščemo med okoliščinami kot so:
—	razmeroma nizki osebni dohodki,
—	nekakšna splošna napetost in vznemirjenost ob težavnem gospodarskem položaju in spremljajočem slabšanju življenjskega standarda,
—	posamezna sedaj veljavna nesorazmerja na področju razporejanja oziroma delitve dohodka in osebnih dohodkov,
—	objektivna prisotnost dokajšnjega nagnjenja k uravnilovki.
Žal posamezniki ob takih odločitvah povezujejo tudi morebitna svoja druga nezadovoljstva in morebitne druge nepravilnosti, ki se jim ni mogoče v celoti izogniti. Posledica vsega je nekakšno splošno sumničenje oziroma nezaupanje, ki se končno izrazi z glasom »proti« predlogom. Tako pa vprašanj nedvomno ne bomo uspešno rešili.
Odločitev »proti« sama po sebi seveda ni nič tragičnega. Smisel pravice odločanja je prav v tem, da se za treutek zamisliš in iz-(Konec na 2. strani)
TITO s sodelavci na 10. kongresu ZKJ
Ob dnevu mladosti
četrtič po Titovi smrti praznujemo mesec mladosti, ki povezuje mlade vse Jugoslavije v enotni volji, nadaljevati pot največjega sina, kar jih je v tisočletni zgodovini dala našim narodom zemlja Balkana.
Tisoči mladincev, ki so nosili prve štafetne palice, so danes v zrelih letih. Za njimi je burna in težka, toda uspešna zgodovina ustvarjanja in razvoja Titove Jugoslavije. Iz te Zgodovine stopajo danes mlade generacije in na njenih temeljih želijo izgrajevati tudi prihodnost Jugoslavije: socialistične, svobodne in neuvrščene, povezane s tisočerimi nitmi prijateljstva, razumevanja in bratskega sodelovanja v enotno skupnost enakopravnih narodov.
Kljub mnogim pripombam, dobronamernim in zlobnim, takšnim, ki bi rade, da se čimprej pozabi vsa slavna zgodovina Jugoslavije in takšnim, iz nestrpnosti porojenih od začudenja, kako da Titova Jugoslavija živi še po Titu, in takšnim, ki se jim prav za ohranjanje tradicij in za vzgojo mladega rodu na teh tradicijah zdi tako škoda vsakega dinarja — kljub vsem tem pripombam je praznik mladosti spel tukaj in je Titov morda bolj, kot je kdajkoli bil.
Morda je prav, da ob tej priložnosti povemo, da tudi mladim ni všeč, da se poskuša iz tega praznovanja napraviti zgolj ceneni, toda drag spektakel, cirkuška predstava, da se iz Titove osebnosti poskuša napraviti nadnaravno, vsemogočno bitje, ki kot takšno sodi v nek drugi svet; toda hkrati je treba povedati, da je prav, če si pravice do svojega praznovanja mladi ne pustijo vzeti. Ker je to dan, ki jih spominja na vzor, katerega sled je v njih zapisana neizbrisno, čigar dela ne smejo pozabiti, če hočejo, da bodo poznejši rodovi nanje lahko ponosni, tako kot so oni lahko ponosni na generacijo, ki je šla s Titom in ob Titu.
Da je naša mladina zvesta svojemu Titu, ne dokazuje le s štafeto mladosti in z dnevom mladosti; dokazuje vsak dan sproti, ko vestno opravlja svoje dnevne naloge, ko se po šolah uči, ko po tovarnah in na poljih trdo dela in si tako prizadeva izboljšati položaj delovnega človeka doma in socialistične Jugoslavije v svetu, ko brani naše meje in ustvarja pogoje za sobodno življenje vseh državljanov v njih. Dokazuje tudi s kritiko vsega tistega, kar v naši družbi ni dobro, pošteno in socialistično, ko se ne strinja z omejevanjem razpolaganja z rezultati svojega dela, ko se ne strinja s počasnim razvojem samoupravljanja, z njegovim zastajanjem ali celo nazadovanjem.
Ne samo garanja, tudi kritične misli in pogumnega izražanja nejevolje nad obstoječim stanjem nas je naučil Tito in dolžni smo mu slediti. Dolžni smo uravnati in utrditi zastavljeno pot. To je izročilo dneva mladosti: ne le spomin — tudi prihodnost, porojena iz tega spomina. Zavoljo tega spomina toliko dragocenejša in toliko bolj obvezujoča.
Nasa likvidnost in obresti
Ta dva elementa finančnega poslovanja sta med seboj močno odvisna. Dobra plačilna sposobnost (likvidnost), ki omogoča sprotno poravnavo zapadlih obveznosti z lastnimi sredstvi, pomeni manjše izdatke za obresti, nelikvidnost pa povzroča dodatno najemanje posojil pri poslovni ali interni banki in drugih organizacijah, ki imajo višek denarja, in tako se tudi izdatki za obresti večajo.
V položaju, ko so realne obrestne mere nižje od stopnje inflacije, to pa pomeni, da izgublja tisti, ki denar posoja, pridobiva pa posojilojemalec, je veliko povpraševanje po posojilih, ki se običajno takoj vlagajo v osnovna sredstva. Skrb za lastne ali dolgoročne vire za kritje obratnih sredstev je zanemarjena in se rešuje s kratkoročnimi krediti.
Sedanji gospodarski trenutek pa je tak, da zahteva tudi stvarne) še vrednotenje družbenih sredstev. Tako je ena izmed pomemb-
nih nalog stabilizacije, da se obrestna meri dviga večkrat letno in tako spremlja stopnjo inflacije. Cilj pa je, da bi bila obrestna mera do 1. maja leta 1985 realno pozitivna in vsaj en odstotek nad stopnjo inflacije.
Glede na realno in nominalno rast obrestne mere ustrezno naraščajo tudi izdatki za obresti, seveda odvisno od višine in vrste posojil.
Za Brest pomeni ta ukrep občutno prekoračitev načrtovanih obresti za letošnje leto. Poleg
Proti predlogom o spremembah
(Nadaljevanje s 1. strani)
bereš najbolj ustrezno rešitev. Žal pisec tega članka ne misli, da je bila referendumska zavrnitev prej opisanih predlogov najbolj ustrezna rešitev. Nerešena so ostala najrazličnejša vprašanja, ki nas bodo pestila v prihodnjem poslovanju.
Omenim naj le področje razširjene reprodukcije, na katero se navezuje odločanje o investicijah. Tudi področje minulega dela bi morali glede na zakonski rok urediti do 1. julija letos, da drugih vprašanj ne načenjamo. Zavrnitev dejstev ali argumentov še ne pomeni, da smo jih s tem rešili. Lahko bomo zadovoljni, če se nam mnoga, zlasti pa kadrovska in socialna vprašanja ne bodo poglabljala. Prav gotovo se bomo s potrebami za spremembe še srečevali, ne glede na to, ali si to želimo ali ne.
Kaj pa je mogoče oziroma nujno storiti zdaj, takoj? Po eni strani je treba v celotnem Brestu izbrati in analizirati razloge, zaradi katerih je večina glasovala »proti« predlogom. Zatem bo potrebno veliko družbenopolitičnega in tudi poslovnega (strokovnega) sodelovanja z vsemi delavci, da obnovimo enotnost kolektiva, ki nam je zdaj še posebej potrebna. In seveda: potrebno bo uskladiti osebne dohodke, kolikor dopušča družbeni dogovor v skladu z veljavnimi osnovami in merili.
Na vrsti je torej spet delavski svet delovne organizacije. Na podlagi podatkov o poslovanju v prvih mesecih tega leta mora odločiti o možnem porastu osebnih dohodkov in opredeliti morebitne druge naloge ter ukrepe, ki zadevajo osebne dohodke in s tem enega izmed bistvenih vzvodov večje produktivnosti.
Z. Zabukovec
zmanjševanja dohodka pa povzroča plačevanje obresti zaradi vedno večjega zneska tudi večje likvidnostne težave, ki jih zaostrujejo še ukrepi banke v zvezi s finančno disciplino in zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v letu 1984, ki stopi v veljavo s 1. julijem.
Ta zakon je dejansko spremenjen in dopolnjen 7. a člen zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, katerega uveljavitev je bila preložena na 1. januar 1985. leta. V novi, ostrejši obliki pa stopa v veljavo pol leta prej, kot smo pričakovali.
Osnovni cilj zakona je izboljšanje finančne discipline, zato uporabniki družbenih sredstev (od 1. VII. do 31. XII. 1984) ne bodo smeli izplačevati osebnih dohodkov nad mesečnim povprečnim čistim osebnim dohodkom, izplačanim na delavca za leto 1983, povečanim za 50 odstotkov rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov v družbenem sektorju, ki jo za območje republike oziroma avtonomne pokrajine določi služba družbenega knjigovodstva v letu 1984 v primerjavi z obdobjem prejšnjega leta, če ne bodo imeli v času izplačila osebnih dohodkov poravnanih vseh zapadlih obveznosti.
V 7. a členu prej omenjenega zakona so bile sankcije predvidene le za neizpolnjevanje obveznosti iz prometa blaga in storitev ter investicij, sedaj pa zakon zajema vse upnike in obveznosti.
To pomeni izredno skrb za plačilno sposobnost delovne organizacije, ki pa ne sme biti le skrb finančne službe, temveč vseh delavcev, ki vplivajo na prilive in odlive finančnih sredstev. Še bolj natančno kot do sedaj bomo morali načrtovati dnevne odlive finančnih sredstev, v nabavi in prodaji določati primerne plačilne pogoje in trošiti skrajno premišljeno, če hočemo spoštovati določila zakona.
Možnosti za najemanje posojil je čedalje manj, izdatki za obresti pa tudi predstavljajo preveliko breme, še posebej za kredite, ki nimajo selektivnega značaja. Obseg posojil, ki jih odobrava banka za neselektivne namene, se zmanjšuje, zato so skoraj edini možni vir dodatnih sredstev po dokaj ugodni obrestni meri (20 odstotkov) krediti za pripravo in proizvodnjo za izvoz in izvozni krediti. Zato je naša likvidnost v veliki meri odvisna tudi od višine in kontinuitete izvoza.
Izšel je tudi dolgo napovedani zakon o zagotavljanju obratnih sredstev, ki bistveno posega v dosedanji način poslovanja s sredstvi; vendar o tem kaj več v prihodnji številki OBZORNIKA.
P. Kovšca
KJE SO BRIGADIRJI?
Mladi iz naše občine bodo tudi letos sodelovali na zvezni mladinski delovni akciji, in sicer »Ibar 84« v Kralj evu. Doslej smo na zveznih akcijah sodelovali že pet let zapored in dobili tudi vrsto naj večjih priznanj za naše delo.
Za letos je dogovorjeno, da bo mladina cerkniške občine zagotovila za »zvezno brigado« 50 brigadirjev; med njimi naj bi bilo po dogovoru občinskega mladinskega vodstva 20 mladih Brestovcev. Rok za prijave je bil 30. maj. Teden dni pred iztekom roka iz Brestovih osnovnih mladinskih organizacij nismo dobili še niti ene prijave.
Kaj Brestova mladinska organizacija čaka? Naj vendarle reče tudi o tem kakšno besedico ali stori kakšno dejanje ...
REZULTATI REFERENDUMA O SPREMEMBAH SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA PRIDOBIVANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA
17. maja je bil v vseh temeljnih organizacijah Bresta referendum za sprejem sprememb samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje in razporejanje dohodka. Nekateri najpomembnejši podatki o izidu referenduma po posameznih temeljnih organizacijah so naslednji:
	•N > ■C ti g	Za	%		o/o	cs s <u	O/o
	0) J-l g			2		■o	
	> 3.8			c.		S	
Pohištvo	725	326	45,6	248	34,2	606	83,6
Iverka	158	40	25,3	105	66,4	150	94,9
Masiva	286	151	52,8	106	37,1	265	92,7
Žagalnica	189	85	45,0	93	49,2	182	96,3
Gaber	150	45	30,0	91	60,7	138	92,0
Jelka	170	35	20,6	101	59,4	137	81,0
Prodaja	252	107	42,5	103	40,9	220	87,3
Tapetništvo	126	39	30,9	68	53,9	111	88,0
Mineralka	48	26	54,2	20	41,7	48	100
Iz teh podatkov je videti, da je samo v MASIVI in MINERALKI večina delavcev glasovala za sprejem sprememb omenjenega samoupravnega sporazuma.
Na ravni delovne organizacije se je od skupaj 2104 delavcev referenduma udeležilo 1857 delavcev oziroma 88,2 °/o. Za sprejem sprememb je glasovalo 854 delavcev oziroma 40,6 %, proti sprejemu sprememb pa je glasovalo 935 delavcev oziroma 44,4 °/o.
Štafeta mladosti na poti skozi cerkniško tovarno
Novi predpisi o obrestih in Brest
Težavne gospodarske razmere, v katerih smo se znašli, nas nenehno opozarjajo in hkrati silijo k reševanju težav, ki v zadnjih letih ogrožajo gospodarstvo. Pri njihovem reševanju se trenutno poslužujemo dveh bistvenih in hkrati skoraj edinih ukrepov gospodarske narave: spremenjene politike obrestnih mer in deviznih tečajev.
Politika obrestnih mer Narodne banke Jugoslavije je bila vrsto le1 stabilna oziroma pasivna. Tudi po letu 1970, ko je inflacija že presegla 10 odstotkov, se ni spremenila. Nasprotno, obrestna mera za nekatere selektivne namene se je začela zniževati.
Kakšne spremembe je obrestna mera »doživljala« v desetletju °o 1973 do 1983, najbolj nazorno kaže naslednja tabela:
Obrestna mera* za kredite
2
j-
2
(N
OO
2
ti
M
oo
2
o
PO
oo
2
-d
(m
ro
OO
2
f
splošna (eskontna)	6	8,6	12	14	22	33
za izvozne posle	3	14	4	8
za uvoz	33	8	9	12
za likvidnost	6	8	12	14	22	30
za zamudne obresti	6	6	12	25	25	35
* V tabeli so navedena samo leta oziroma mesec, ko so se obrestne mere spremenile. Upoštevane so samo obrestne mere za selektivne h’ likvidnostne kredite bank ter splošna obrestna mera.
V letu 1982 smo se v Jugoslaviji resneje lotili politike obrestni!) mer. Medtem ko se v prejšnjih letih obrestna mera praktično nikoh ni dvignila nad 12 odstotkov, je v letu 1982 za nekatere namene d°' segla kar 30 odstotkov. Bistvene spremembe obrestnih mer so b»e v prvih letošnjih mesecih. Te spremembe težijo k temu, da bi s® obrestna mera približala stopnji inflacije in jo celo presegla. PvVl korak k temu pomeni uveljavitev novih obrestnih mer s prvim majem letos. Nove veljavne bančne obrestne mere so:
vrsta kredita	obrestna mera
—	krediti za pripravo in proizvodnjo blaga za izvoz	20 %
—	izvozni krediti	20 %
—	krediti za druge namene (tudi eskontna stopnja)	42 ”/o
—	zamudne obresti	42 %
Če nove obrestne mere upoštevamo pri analizi sedanjega financ-nega položaja Bresta, oziroma poskušamo ugotoviti, koliko na novo ustvarjene vrednosti bodo letos »pojedle« obresti, lahko hitro ugot°' vimo, da bo plan obresti v skupnem znesku 287,308.000 dinarjev krepk° presežen. Če se bo obrestna mera gibala tako, kot smo predvideli, se bo ta znesek dvignil nad 300,000.000 dinarjev.
Samo za kreditne obresti za pripravo blaga za izvoz in za izvozu® kredite ocenjujemo, da bomo na račun višjih obrestnih mer plačah za 21,813.000 dinarjev več, kot bi plačali, če bi obrestna mera ostala nespremenjena. Upoštevati moramo dejstvo, da bo tudi v prihodnje obrestna mera za kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev sorazmerno zelo visoka, medtem ko bo ta za selektivne kredite še vedno krepko pod stopnjo inflacije.
Zavedajoč se teh dejstev, pomeni Brestu težnja po hitrejšem obračanju sredstev in večjem izvozu še naprej eksistenčno nujnost.
M. Troha
Štafeta mladosti na sprejemu pred Brestom
0 prodaji (malce drugače)
Iz leta v leto, iz meseca v mesec, iz dneva v dan nekaj načrtujemo, Ocenjujemo in razrešujemo. Načrtujemo proizvodnjo, kadre; načrtu-icm.o propagando, prodajo, naložbe; ocenjujemo osebne dohodke in razrešujemo sprotne težave. Obenem pa si zastavljamo vprašanja. Ali ®hio dobro načrtovali in še posebej, kako delamo, kaj imamo, dobimo (ustvarimo). Mogoče ob vsem tem premalo upoštevamo, kaj je tisto, ltar nam reže debelejšo ali tanjšo »rezino kruha«.
Proizvodni proces se prične z [Nabavo in konča s prodajo izdelanega proizvoda. Šele prodaja P°trdi upravičenost proizvodnje, 1!Jcno smotrnost.
Prodaja Brestovih pohištvenih Programov je bila v letošnjih Prvih štirih mesecih dobra. Glede nav enako lansko obdobje je bila '(ečja za več kot 70 odstotkov; dosegli smo že skoraj tretjino letnega načrta prodaje.
Ali pomeni to, da smo na Bre-stu razrešili, da smo sedaj našli Ustrezen proizvodno-prodajni prodam s prodajnega vidika? Ali srno naše programe prilagodili ?renutnim zahtevam in muham kupcev, njihovemu okusu in tudi nJihovim žepom?
HELENA iz Jelke je znanilec boljših časov.
Vsekakor pa je potrebno programsko usmeritev nenehno preverjati, programe, ki ne gredo v prodajo, menjati z novimi, boljšimi. Razvoj novih programov mora biti stalna naloga, pa četudi so sedanji programi še tako uspešni.
V prihodnje bomo morali več pozornosti posvetiti tudi dobavnim rokom, posebej v naši maloprodajni mreži. To od nas zahteva zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa; le-ta med drugim zahteva, da kupcu, ki vnaprej plača določen
znesek, obračunamo tudi do 30-odstotne obresti. Ub malomarnem izpolnjevanju naših obveznosti do kupca si bomo tudi s tem lahko kaj hitro tanjšali »rezino«.
Priznati sicer moramo, da smo v prvih štirih mesecih kupce z našim pohištvom dobro oskrbovali, vendar se v maju že pojavljajo težave pri kompletiranju kuhinjskega pohištva, delno pa tudi pri ploskovnem pohištvu, medtem ko oblazinjenih izdelkov za domače tržišče zaradi težav pri kooperaciji in velikem številu odprtih naročil nasploh primanjkuje.
O zapisanem običajno razpravljamo ob sestavljanju raznih planov in smernic. Vendar je mogoče le prav, da o prodaji razmišljamo tudi v jubilejni dvestoti številki Brestovega obzornika, še posebej, ker kronično primanjkuje najrazličnejših »peres«.
V. Frim
Gotovo smo s programsko Usmeritvijo pri pohištvu lahko u°kaj zadovoljni, čeprav še ne v Celoti. Najbolj smo se tržišču prisodili z oblazinjenim pohi-HJom, kar kaže tudi izjemno veri1. Povpraševanj e po naših izdelkih. Lahko namreč rečemo, a je letošnja preostala proizvod-hju sedežnih garnitur MOJCA, lLNKA, KSENIjA že razprodana.
Naša reklama in propaganda
Zamrznitev cen v prvih letoš-dRh mesecih pa nam je onemo-S°cila usklajevati ponudbo s po-Praševanjem ter nam bo obenem hPfezala dobršno »rezino kruha«. Vsekakor bo potrebno cene garni-iUr čimprej pravilno zastaviti, ?a.r Pa nam ta trenutek onemogoči0 nejasnosti, ki jih prinaša Smovejši odlok o pogojih in na-ltlu oblikovanja cen v letu 1984. k -kbdi kuhinjsko pohištvo dodo-i>ra upošteva kupčeve zahteve. s Uhinji BREST U9 in BREST l l .a se na trgu že uveljavili, lcuhi-Ja.BREST 15 pa tudi pridobiva , v°je prve kupce. Služba za obli-Svanje je ob pomoči drugih v dzb že začela oblikovati novo
kuhinjo.
»Največ dela nas v prihodnje aka pri oblikovanju ploskovnih rr°gramov, vendar menimo, da ; °bio v sodelovanju z oblikovalci v,. Slovenijalesa tudi pri tem na-11 Prave rešitve. Tudi program
Oddelek za propagando »gostuje« v prostoru službe za oblikovanje. Z njo ni le prostorsko povezan, ampak imata precej skupnih točk tudi pri samem delu. Propangadista sva namreč zadolžena med drugim tudi za grafično oblikovanje, ki pa se mora prilagajati bodisi industrijskemu oblikovanju, bodisi službi za marketing, kamor neposredno propaganda tudi organizacijsko spada.
Brez dobre povezanosti vseh treh dejavnosti, ne more biti uspehov.' Vedno večja konkurenca na tržišču, velika izbira podobnih izdelkov lesne industrije in ne nazadnje, dobesedno boj za vsakega možnega kupca, zahtevajo izjemna prizadevanja pri raziskavah tržišča in njegovih potreb, razvijanju in oblikovanju novih izdelkov, do reklamiranja vsega, kar prihaja vsak dan s
\
Hf	\
»■ v?«-
y»:
3

___'
is »pj>^ „
......
s ^SSSm ................_.
«*»
W-3U . V,ftV
-Ai-
55--"'“'
jsitigs 'i-rssrčs »»sr-rJ-
Sš&gjr. ;S*b«?S
ljubljanski
dnevnik o naši razstavi pohištva INVENTA
trakov naših temeljnih organizacij.
Na blago, ki ga izdelujemo, je potrebno možne kupce na različne načine opozoriti, jih informirati. Kako doseči, da bo kar največ ljudi slišalo za enega od naših novih programov, stolov, sedežnih garnitur ... Pa ne samo to, da bodo zanje slišali! Potrebno je več. Kupca je potrebno toliko zainteresirati, da se bo morda odločil tudi za nakup. To pa je naša osnovna naloga.
Danes si življenje težko predstavljamo brez branja časopisov, poslušanja radia, gledanja televizije, obiskovanja množičnih prireditev. Povsod nas spremlja pisana beseda v obliki plakatov, knjig, brošur. V oči nas bodejo z vsem mogočim popisane ponjave kamionov, ljudje nosijo reklame natiskane na majicah, pripenjamo si značke. V trgovinah nas vabijo lična embalaža, pisane etikete, žive barve in zvečer, ko naj bi se naše oko odpočilo, se prižgejo svetlobni napisi, zaustavljajo nas osvetljene izložbe in če gremo v kino, se najprej na platnu prikaže reklamno sporočilo.
Tudi Brestova propaganda je vključena v to pisano, po svojih pravilih »organizirano zmešnjavo«.
Ne gre pozabiti številnih sejmov doma in v tujini, ki so tudi eden od pomembnejših elementov propagande.
Zelo pomemben pa mora biti za nas kupec kot posameznik in naš odnos do njega. Ni vseeno, kakšen bo njegov prvi vtis o proizvajalcu, katerega blago bo morda kupil.
Njegov prvi stik z nami je lahko reklamna tabla ob cesti, po kateri gre, moda vizitka delavca Bresta, reklamno sporočilo, tiskano v časopisu, ali pa dopisni papir, skratka, vse tisto, kar nosi zaščitni znak Brest.
Takšno prikazovanje neke firme navzven imenujemo pri nas »hišni stil« in ena izmed nalog propagande je tudi postopno uvajanje tega stila ravno zato, da bomo čim lažje prepoznavni povsod, kjer se bomo pojavili.
Preveč suhoparno bi bilo premlevati opis del in nalog propagandne službe, zato bi opozoril morda le na zadnjo večjo akcijo, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Gospodarsko zbornico, Inštitutom za oblikovanje :in pa Brestom. To je bila razstava novega pohištva INVENTA in pa naših mineralovih plošč.
Aprila so bile naše prodajalne pohištva rekordno obiskane
To je bil lep, morda kar šolski primer propagandne akcije. Razstava je bila pripravljena v sorazmerno majhnem prostoru, pa tudi časovno je bila precej kratka (šest dni). Smo pa z dovolj močnimi propagandnimi poudarki vzbudili sorazmerno veliko odmevnost v javnosti.
Obenem je bila to tudi neke vrste šola za našo službo, saj smo z dobršnjo mero pomoči Gospodarske zbornice in Inštituta lahko videli, v kakšno širino gre lahko propaganda (prospekt, radio, televizija, tisk ...)
Trenutno je poudarek naše dejavnosti na lesnem sejmu, ki bo prihodnji mesec v Ljubljani in od katerega naša strojegradnja precej pričakuje. Ne nazadnje tudi zato, ker smo se dogovorili za skupen nastop in s tem v
zvezi tudi s skupno propagando z JAVORJEM in KOVINDOM.
Prvič bomo, če bo le mogoče, poskusno vključili v sejemsko okolje tudi video sistem, s katerim bi na času primeren in verjetno dovolj atraktiven način prikazali obiskovalcem čim popolnejšo sliko naše ponudbe.
Čeprav čas, v katerem naše gospodarstvo finančno ni najbolj naklonjen propagandi, skušamo storiti čim več, da bi bili neprestano prisotni na tržišču, ki je sorazmerno dobro založeno s proizvodi, ki jih izdeluje tudi Brest. Kupce moramo neprestano opozarjati nase, jih obveščati, kajti časi, ko je dober glas kar sam segel v deveto vas, so že zdavnaj minili.
B. Klančar
Ukrepi ekonomske politike morajo biti oblikovani in uveljavljeni tako, da bodo kar največ prispevali k uresničevanju programa stabilizacije ter utrjevali ekonomske zakonitosti in ločevali dobro delo in gospodarjenje od slabega, spodbujali in silili k medsebojnemu povezovanju in povečevanju družbene produktivnosti dela kot podlagam kvalitetnega vključevanja v mednarodno delitev dela.
Miha Ravnik na seji CK ZKS
Možnosti za s Sovjetsko zvezo
PONUDBA ZA SEPARACIJO VERMIKULITA V SOVJETSKI ZVEZI
Za izdelavo Negor plošč uporabljamo kot osnovno surovino vermikulit. V prvih letih obratovanja naše tovarne smo uporabljali vermikulit, uvožen s konvertibilnega področja, zaradi gospodarskih razmer pa smo se preusmerili na klirinško področje (Sovjetsko zvezo).
Pri analizi vzodnega materiala smo ugotovili bistvene kvalitetne razlike med obema surovinama. Mednarodni standard (ISO) dovoljuje, da je v surovini, ki jo uporabljamo (1 — 0,355 mm) 10 do 15 odstotkov odpadka.
Vhodna surovina (vermikulit), uvožen iz Sovjetske zveze teh kvalitet ne dosega in se odstotek odpadka giblje med 20 in 25 odstotki. Zaradi teh kvalitetnih pomanjkljivosti ima MINE-RALKA težave pri proizvodnji plošč.
Na osnovi teh ugotovitev smo predstavnikom iz Sovjetske zveze predlagali pomoč pri odpravljanju teh pomanjkljivosti.
Prve neposredne stike oziroma zahteve po separaciji vermikulita smo dobili sredi leta 1983. Na osnovi vseh informacij, ki smo jih imeli takrat, smo izdelali v sodelovanju s Slovenijaceste-Teh-niko Ljubljana prvo ponudbo in jo poslali na predstavništvo Slo venijalesa v Moskvo.
Na osnovi te ponudbe smo se v začetku decembra sestali v Moskvi predstavniki Sovjetske
zveze, Slovenijalesa, SCT iz Ljubljane in Bresta, kjer smo opredelili bistvene podatke za postavitev tovarne (fond ur, lokacijo tovarne, vključevanje v sedanje objekte, silosi, skladišče za material, klimatski pogoji).
Zaradi izdelave končne tehnične ponudbe smo si ogledali mesto lokacije v Kovdoru in opredelili metodologijo za določanje vlažnosti ekspandiranega vermikulita in končna merila za izdelavo tehnologije in polindustrij-skih poskusov.
S sodelavci iz SCT Ljubljana že končujemo izdelavo ponudbe za separacijo vermikulita v Sovjetski zvezi. Ponudba obsega naslednja dela:
—	določitev fizikalno-kemijskih lastnosti vzorca,
—	tehnološke raziskave bogatenja vzorca,
—	določitev tehnološke sheme bogatenja,
—	izdelava idejnega projekta tovarne za bogatenje vzorca.
Ponudba bo izdelana do 10. junija in poslana predstavnikom Sovjetske zveze do 15, junija. Za ta rok smo se dogovorili v decembru lani in moram reči, da je bil zelo kratek. Kakšen bo odziv v Sovjetski zvezi, bomo izvedeli v naslednjih mesecih. Upajmo, da bo ugodno, saj je bilo v ponudbo vloženega veliko dela.
M. Braniselj
Možnosti za totalizacijo jelovine
V dopolnitvah našega srednjeročnega načrta smo med drugim zapisali:
— Razvijati je treba tisto proizvodnjo, ki predstavlja prestrukturiranje sedanjega asortimana v korist programov, ki bodo dosegali večje gospodarske učinke, hkrati pa dosegali tudi čim manjšo odvisnost od uvoznih surovin in repromaterialov.
— Pospeševati moramo tiste naložbe, kjer vidimo zanimanje za skupna vlaganja znotraj delovne organizacije in izven nje.
Finalizacija žaganega lesa iglavcev je že nekajletni cilj naših razvojnih programov. Temeljna organizacija Žagalnica je proizvajalec žaganega lesa. Že ob odločitvi za izgradnjo sodobne žage je bilo za dolgoročni razvoj načrtovano, da bi ob žagi postavili tudi naprave za predelavo žaganega lesa v polproizvode ali končne proizvode. V prvotnem srednjeročnem načrtu 1980—1985 je bila predvidea tudi izgradnja tovarne opažnih plošč. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in delitve dela v okviru notranjsko-kraške regije smo se gradnji odpovedali. Kljub temu pa je zamisel o predelavi lesa ostala še vedno živa.
Ob zahtevah naš družbe po čim večjem izvozu pa je postala še bolj zanimiva. Naša temeljna organizacija izvozi nad 40 odstotkov proizvodnje žaganega lesa. Večji izvoz žaganega lesa ni smiseln zato, ker bi s tem osiromašili surovinsko osnovo za slovensko predelovalno industrijo. Poleg tega pa tudi ugotavljamo, da je kljub stalnemu fizičnemu izvozu žaganega lesa vrednostni izkupiček zaradi padanja cen na svetovnem trgu vedno manjši.
Rešitev teh vprašanj je seveda v manjšem izvozu žaganega lesa ter večjem izvozu polizdelkov in gotovih izdelkov, saj se s tem veča tudi skupni devizni prihodek. Zato smo si v zadnjem času v temeljni, pa tudi v delovni organizaciji prizadevali za ustrezno izbiro proizvodnega programa.
Osnovna merila, ki so opredeljevala izbiro programa, so bila:
—	da so proizvodi namenjeni za izvoz na konvertibilno tržišče bodisi neposredno bodisi posredno prek sodelovanja v skupnem prihodku (Javor);
—	da so proizvodi gospodarsko donosni in povečujejo ustvarjeni dohodek na delavca;
—	da je za proizvodnjo potrebnega čim manj uvoza repromaterialov.
Glede na opredeljena merila, tehnološke možnosti in potrebe trga je raziskava pokazala, da sta za našo temeljno organizacijo zanimivi predvsem dve vrsti izdelkov:
—	proizvodnja kvalitetnih po-slcoblanih elementov, ki jih uporabljajo v proizvodnji stavbnega pohištva, ploskovnega pohištva in druge notranje opreme;
—	proizvodnja raznih širin-skih in dolžinskih elementov, ki jih uporabljajo predvsem v proizvodnji stavbnega pohištva.
Zaradi omejenih investicijskih sredstev smo se odločili, da najprej preidemo samo na proizvodnjo profilno skoblanih elementov, ker nam bi to ob dosedanjih ocenah prinašalo naj večji učinek. Poleg tega pa je s tem tveganje ob vlaganjih najmanjše, saj naložba predvideva na-
bavo takšne opreme, ki je v lesni proizvodnji standardna.
Investicijo bi pokrili z lastnimi sredstvi in s sredstvi sovlagateljev v znesku 40 milijonov, za 20 milijonov pa pričakujemo posojilo Ljubljanske banke.
Proizvodnja za izvoz bi se povečala za 35 odstotkov, s tem pa tudi delež izvoza od 40 do 50 odstotkov.
S predvideno naložbo bi v začetku predelali okrog 3000 kubičnih metrov jelovega lesa v polproizvode in končne proizvode-	A. Pišek
Zato moramo celotno področje delitve po delu dosledneje uveljaviti kot sestavni in pomembni del prizadevanj za boljše gospodarjenje s sredstvi v družbeni lastnini kot spodbujevalni dejavnik za zmanjševanje materialnih stroškov, za povečevanje produktivnosti dela, za pogumnejše vključevanje v izvozna prizadevanja.
Odločanje o razširjeni reprodukciji in gospodarjenje z denar-jern sta še vedno področji, na katerih premalo dosledno in učinkovito uveljavljamo družbeno lastninski odnos in na katerih imajo državno lastninske in centralistične težnje še vedno močne materialne korenine za odločanje v imenu združenega dela in mimo interesov delavcev in delovnih ljudi.
Miha Ravnik na seji CK ZKS
Brestova strojegradnja
Brest se je kot proizvajalec strojev predstavil na sejmu lesno obdelovalnih strojev v Ljubljani in sicer leta 1982. Ker smo od takrat pa do danes na področju strojegradnje naredili korak naprej, je letos nova prilož nost, da širši javnosti pokažemo naše dosežke v proizvodnji lesno obdelovalnih strojev in naprav.
Letos bomo na ljubljanskem sejmu lesno obdelovalnih strojev, ki bo od 11. do 16. junija pokazali stroje in naprave s treh področij naše dejavnosti, in sicer stroje za montažo in predmontažo, tapetniške pripomočke ter naprave in stroje za površinsko obdelavo.
Od strojev za montažo in predmontažo bomo znova predstavili avtomatsko korpusno stiskalnico, ki bo nekoliko spremenjena in izpopolnjena.
Od tapetniških pripomočkov in naprav bomo predstavili:
—	dve napravi za šivanje gumbov,
—	napravo za napenjanje oprti,
—	napravo za napenjanje vzmeti,
—	žago za profiliranje iprena,
—	pripomoček za označevanje blaga.
Od strojev za površinsko obdelavo lesa, ki jih delamo v sodelovanju s Kovinoplastiko Lož, pa bomo predstavili stroj za poliva-
nje laka delovne širine 1300 milimetrov.
Ne glede na to, kakšen bo odziv na sejmu, je že sedanja potreba po tovrstni opremi vsak dan večja bodisi na Brestu bodisi pri ostalih lesno industrijskih proizvajalcih.
Dejstvo je, da sedanji proizvodni prostori, pa tudi strojna oprema, ki jo imamo na voljo, ne ustreza tehnološkim in proizvodnim zahtevam. Zato si prizadevamo, da bi se ustrezno opremili in preselili v nove proizvodne prostore, ki naj bi jih dobili v centralnem skladišču v Podskraj-niku.
Tako bi strojegradnja dobila boljše pogoje za delo, istočasno pa bi zaradi večjih zmogljivosti in boljše opremljenosti prevzela večji del storitev za potrebe vzdrževanja.
Da je zastavljena pot razvoja lastne strojegradnje pravilna, nam potrjujejo nekateri sosednji proizvajalci strojne opreme, ki so prej spoznali prednosti takšne dejavnosti ter so pri njenem nastajanju in razvoju nastopali bolj načrtno in organizirano.
B. Mlakar
. '
Dela pred montažo novega iverača na IVERKI
Usklajevanje proizvodnje in prodaje
PROIZVODNI PROGRAM TEMELJNE ORGANIZACIJE POHIŠTVO IN PRODAJA
Že takoj po ukinitvi programa WH, ki je bil na tržišču zelo dobro sprejet in uvedbi novega programa Maja (v treh izvedbah) :e bilo videti, da prehod ne bo tako lahek.
Zaradi znanih težav, ki jih je imela temeljna organizacija Pohištvo lani, smo bili skoraj vse leto nekompletni. To se je zelo odrazilo na tržišču, saj nismo mogli dostavljati blaga v zadostnih količinah. S tem smo podaljševali dobavne roke in postajali nesolidni ter izgubili precej ugleda in kupcev. Letošnje leto naj bi bilo boljše, vendar bomo do polletja še vedno delno nekompletni. Spremljanje prodaje je pokazalo, da se najbolj prodajata program Maja O ter Maja BL, medtem ko je z Majo M nekoliko slabše. Verjetno zaradi zelo temnega odtenka v osnovni barvi.
Precej težav pri prodaji nam zadaja tudi program 3X3. Tržišče ga nikakor ni sprejelo tako kot smo pričakovali, čeprav se lahko s kombinacijo elementov opremi še tako zahtevne objekte. To s pridom izkorišča naš inženiring, vendar še ne kot bi
bilo Pričakovati, ker je program nelcompleten. Zaradi velikih za; log programa 3X3 in hkrat' desortiranosti si je PRODAJ' zastavila nalogo, da ga proda 5 pospešeno prodajno akcijo.
Prodajna akcija se je začela 16. aprila in bo tekla predvidO" ma do začetka junija. Da bi kup" ce opozorili na ugoden nakup našega pohištva, smo prodaj0 pospešili tudi s propagando pre< sredstev javnega obveščanja. P1'" vi rezultati se že kažejo, saj s° je prodaja že v aprilu povečal3 za dvakrat, v maju pa bo P° sedanjih podatkih rezultat še n°" koliko boljši.
Prodajna akcija teče po našil’ večjih salonih, v Nami ob Tr°" mostovju in po nekaterih zun°' njih trgovinah in ni mišljen3 kot razprodaja. Cene so se nominalno znižale le nekaterim slabše prodajanim izdelkom, k* so na zalogi še v večjih količ1' nah.
Temeljna organizacija Pohif tvo mora v doglednem času pf1' ti do novega nosilnega programa. Da bi to dosegli, skupaj 5 Slovenij alesovimi arhitekti razvijamo nov program, ki naj 1,1 bil pripravljen do beograjskega sejma prihodnje leto.
P. Melfi
Iz dela oblikovalcev
Leto 1984 se je začelo z obdelavo Naminih prostorov v Ljubljani in z razstavami Negor izdelkov. Priznati je treba, na nam je vse to zelo dobro uspelo in so temu primerni tudi rezultati. Sodelovanje z Namo je podaljšano v smislu opremljanja več prodajnih prostorov in akcija bo trajala do jeseni.
Z lanskega remonta na IVERKI
OBVESTILO
Delovna skupnost upravnih organov občine Cerknica nudi za letovanje v kamp prikolici na otoku Pagu — avtokamp Straško, Novalja, naslednje proste termine:
11.6.	do 20. 6.
21. 6. do 30. 6.
11.7.	do 20. 7.
30. 8. do 8. 9.
9. 9. do 18. 9.
19. 9. do 28. 9.
Cena za dan bivanja v prikolici v juliju in avgustu je 400 din, v juniju in septembru pa 300 din. Prikolica ima štiri ležišča.
Interesenti naj svoje prijave pošljejo pismeno ali po telefonu 791-111, int. 09 (Olga Smodila), najkasneje do 10. 6. 1984.
Izvršni odbor osnovne organizacije ZSS
Vzporedno se je končno zače* rojevati nov projekt, o katerem že dolgo govorimo. K delu sni° pritegnili vrsto ljudi, da bi P,r°j jekt čimprej in čimbolj e izpel ja*1
Za kaj pravzaprav gre? Lam smo začeli nekako bolj neposredne pogovore o potrebi po nov'® kuhinjah. Nova kuhinja bi po®0' nila celotno spremembo v p?1-mer j a vi s sedanjo. Prinesla pal bi vrsto izboljšav in novosti ' pogledu konstrukcije in estetik6.
Pomoč pri reševanju nalogi nam je nudil tudi obisk sejma v Kolnu. Vsi, ki sodelujejo pri m1” logi, želijo, da bi to novost prikuj zali na beograjskem sejmu. Zal _ delamo z vsemi močmi, ker ^ mo, da temeljne organizacija, k to proizvaja, nujno potrebuj, nov izdelek, primeren hkrati K® za izvoz.
Nadrobneje bi vse ostale sesta vine tega projekta prikazali, k bo čas za izdelavo vzorca.
T. Žagar
Dvesto številk našega glasila
Dvesto številk: nad pol milijona izvodov, blizu 10.000 člankov, blizu 15.000 tipkanih strani gradiva, okrog 4.000 fotografskih posnetkov, bogve, koliko ur dela, kakih 800 različnih sodelavcev... To je samo nekaj suhoparnih številk, ki pa so vendarle dovolj zgovorne Priče o sedemnajstletnem nepretrganem poslanstvu glasila pri obveščanju naših delavcev. In še posebej se velja pohvaliti: niti en sam mesec nismo izostali.
Da, to je že zgodovina o rasti in razvoju glasila, o vztrajnem in trmastem delu vseh, ki so ga oblikovali. Kar več generacij sodelavcev se je že izmenjalo; od tistih, ki so zaorali ledino — tedanjim glavnim prednikom Danilom Mlinarjem na čelu — do mladih delavcev, ki so šele nedavno prišli v našo delovno organizacijo. Preveč imen se je že zvrstilo, da bi jih kazalo nizati, pa če bi imeli še tako zaostrena
merila.
Naj zato velja ob tej priložnosti le iskrena zahvala vsem, ki so kakorkoli pomagali pri oblikovanju vsebinske ali oblikovne podobe glasila, vsem bolj ali manj zvestim sodelavcem.
Vse večja vloga in pomen obveščanja postavljata pred nas tudi vrsto novih nalog in odgovornosti, zlasti ob vse bolj zapletenih gospodarskih razmerah. Zavedamo se tudi vrste lastnih slabosti, ki pa jih je zaradi najrazličnejših razlogov le težko odpravljati, pa četudi so Prizadevanja dovolj živa in ubrana.
Za naš mali jubilej smo se odločili, da mu vendarle posvetimo nekaj prostora v njem samem. Zato smo zaprosili nekaj naših delavcev in občanov, ki so doslej ali sedaj sodelovali ali spremljali naše glasilo, za njihova mnenja o njem (še posebej smo jih zaprosili za kritičnost — brez dlake na jeziku).
Vsekakor nam bodo njihovi predlogi dragocena spodbuda za prihodnje delo, za vsebinsko in oblikovno dograjevanje našega jubilanta, da bo z vse bolj častitljivo starostjo tudi vse bliže delavcem In občanom, katerim je namenjen.
Jože LESAR, častni član kolek-lv'a Bresta, njegov dolgoletni nekdanji glavni direktor; dal je neposredno pobudo za začetek 'shajanja glasila.
r V zvezi z vašo »mini anketo« o jJbzorniku vam posredujem nekaj pripomb in sicer predvsem 0 stvareh, ki jih skoraj ni prisotnih v Obzorniku, pa bi po 010jem mnenju morale biti.
. Obzornik se preveč omejuje na uradne periodične in letne Plane, na periodične obračune Poslovanja in splošne članke. Naj se vmes dogaja dobrega in slabega v delovnem kolektivu, ? tem pa ni pisanega skoraj ni-oesar ali zelo malo. To velja zla-1' za naslednje:
' i//S-
J g>_
obzornik
Tri obdobja razvojnih poti Brest;
' ' iJSt
številka
~~ Racionalnost tehnologij, re-Pfornaterialov in delovnega časa P? Posameznih temeljnih orga-
~~ Organizacija podjetniške adgradnje, njena kvaliteta po ?gmentih in njena (ne)učinko-v'tost.
. Kaj je z inovatorstvom, ra-'onalizacijami in izobraževalni na delovnih mestih (vem, a je tega precej, pa vendar za ° »nihče ne ve«),
ri. . O delovni disciplini in ne-'scipiini — konkretno.
.	9 notranjem dogajanj
hmeljnih organizacijah in : v'b službah — konkretno < 'zetih delavcih, pa tudi o i ,ab in pomanjkljivostih, 1 a°gajajo.
■T~. Ste opazili, da v Obzornik Pišejo le vodilni, neposredni de-avci pa sploh ne? Zakaj jim ne Pomagate z intervjuji?
— Računalnik je izredno draga stvar. Se je upravičil?
Ob koncu mislim, da zaradi naštetih pomanjkljivosti tudi javnosti ni celovito predočeno prizadevanje in s tem tudi ne problemi ter napori delovnega kolektiva Brest. Vsekakor pa je temeljno poslanstvo Obzornika obveščati in s tem spodbujati Brestove delavce.
Dušan TROTOVŠEK, upokojenec v Ljubljani, naš dolgoletni sodelavec
Brestov obzornik je prav gotovo eno najboljših glasil delovnih organizacij pri nas. Posebno vrednost mu daje rednost v izhajanju mesečno nepretrgoma sedemnajst let.
V mesečniku pač ni mogoče slediti sprotnim dogajanjem, vendar vkljub temu zagotavlja dovolj preteklih, a manj pričakovanih aktualnosti. Predvsem bi bilo potrebno — ne samo enkrat na leto — osvetliti vprašanja, ki se porajajo v sami delovni organizaciji ali v okolju, kjer živimo. Seveda pa bi morali nakazati tudi rešitve.
Takšne ugotovitve bi kazale sposobnost in moč njihovega razreševanja tudi v očeh bralcev izven delovne organizacije. S tem bi še povečali zanimanje bralcev glasila. Vem pa, da je težko priti do takšnih sporočil.
um m m
obzornik
1 !--C3 KCl... ilTT i-
Zlata skrinja!
' «*rl*nanj» Breelu S

m *
*m
mig mm\..........	_
CP”	Organi/adi i m >sel>ina dela
SSF Ž:L:svr »'"‘"'»i«	»■<
25. številka
Premalo se piše o uspehih delavcev inovatorjev, premalo o tistih, ki dosegajo najboljše delovne rezultate, premalo o dogajanju v neposredni proizvodnji.
Glasilu je treba dati priznanje za zavestno ohranjanje oblike. Menim, da oblike ne kaže spreminjati, saj sedanja potrjuje priljubljenost glasila tudi v tem smislu.
Tone KEBE, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Cerknica, naš dolgoletni sodelavec
Nedvomno je, to že visok jubilej sam po sebi pove, OBZORNIK odigral pomembno vlogo pri obveščanju kolektiva, pa tudi drugih krajanov in občanov. Brest je v družbeno okolje tako vpet, da nobena njegova dejavnost ne more mimo tega okolja, saj zaposluje delavce iz vseh sedmih krajevnih skupnosti in še iz predelov izven občine. Utrip kolektiva se odraža na celotno življenje družbenopolitične skupnosti, zato ni nič čudnega, da se temu kolektivu posveča kar nekoliko več pozornosti.
Od prizadevnosti, poslovne uspešnosti, zagnanosti, dobrih in pretehtanih odločitev tega kolektiva ni odvisen samo kolektiv Bresta, ampak skoraj polovica prebivalstva občine. To spoznanje pa je v kolektivu in tudi v širši družbenopolitični skupnosti premalo prisotno. Takšnih prispevkov, ki bi govorili o tem, je odločno premalo, da ne rečem, skoraj jih ni.
Delavcem Bresta ne more biti vseeno, kakšne poslovne rezultate dosegajo, ker je od in j ih odvisnih preveč dejavnosti v tako imenovani splošni in skupni porabi. Prav tako ne more biti vseeno delavcem v zdravstvu, šolstvu, otroškem varstvu in drugod, kakšni so ti rezultati, saj je njihov dohodek odvisen od njih.
Pisanja o svobodni menjavi dela je torej odločno premalo. Pri tem ne gre samo za obveščenost, ampak predvsem za krepitev zavesti o soodvisnosti prvih in drugih. Do sedaj še ni bilo primera,
da bi v OBZORNIKU objavili, koliko sredstev je neka temeljna organizacija prispevala za katero interesno skupnost, in koliko sredstev je iz teh zbranih sredstev dobila nazaj v obliki storitev: od zdravstvenih delavcev, otroškega varstva in skrbstva in tako naprej. Ker teh informacij ni, se ustvarja videz, da so samoupravne interesne skupnosti same sebi namen, ne pa da delavci v le-teh zadovoljujejo nekatere svoje potrebe.
Zunanji opazovalec bi prav lahko ugotovil, da je glasilo preveč uradno. To prav gotovo ne nastaja po želji ali zahtevi uredniškega odbora ali koga drugega. Nastaja samo po sebi. Pisati o nečem, kar ni popolnoma »na liniji«, pomeni biti bolje informiran tudi o drugih stvareh, ki včasih nimajo dosti skupnega s tistim, o čemer nekdo želi, da so delavci obveščeni. To seveda zahteva dodatna prizadevanja tistih, ki prispevke
oblikujejo in prispevajo. K temu pa bi jih moral vzpodbujati uredniški odbor (nekaj podobnega kot pisma bralcev).
OBZORNIK ne bi nič izgubil na pomenu, če bi bil še bolj odprt v dogajanja izven kolektiva samega. Menim celo, da bi na zanimivosti celo pridobil, pa tudi kakovost prispevkov bi bila verjetno boljša, čeprav sedanji vsebini ni dosti oporekati. Če primerjam Brestov OBZORNIK z nekaterimi drugimi glasili, ki jih pač lahko vidim, lahko brez pretiravanja trdim, da daleč odstopa (v dobrem smislu). To pa je tudi nekaj.
Zdravko ZABUKOVEC — prepričljivo drugi na večni lestvici najbolj zvestih sodelavcev našega glasila.
Obzornik, kakršen že je, si je utrl svojo pot in si pridobil prostor v hiši. Tega »kakršen že je« ne smemo razumeti kot kritiko, temveč kot ugotovitev, da velikokrat ne more biti drugačen. Gre torej za nekakšne objektivne okoliščine, po katerih se skoraj mora ravnati tudi obraz na-
brestov
obzan i k
* ' r' ’ ' • ■ • ;
WŠF
s>.
!.s.	Peta lesarijada -
četrta zmaga

84. številka
šega glasila, če naj spremlja tista dogajanja, zaradi katerih je ustanovljen.
Vzemimo nekaj primerov!
Pisati moramo o poslovni politiki, o planu, o sanacijah, o doseženih uspehih in neuspehih, o nabavi, prodaji, investicijah, razvoju tehnologije in izdelkov, o kadrovsko-socialnih vprašanjih, o osebnih dohodkih in skupni porabi, pa o pomembnejših dogodkih, športu, rekreaciji in tako naprej. Večina o teh tem je po svoji naravi dokaj zahtevna.
V	Obzorniku seveda ni prostora za poglobljen analitičen ali polemičen način pisanja. Običajno je najbolj primerna oblika informacija o dejstvih s kratko obrazložitvijo. Če k temu doda pisec še delček svojega umen j a, je napravil skoraj vse, kar lahko od njega pričakujemo. Popolne trditve in vizije si v teh spreminjajočih časih težko utrejo pot.
V	celoti vzeto sem z vsebinsko zasnovo časopisa zadovoljen, prav tako z jezikovno in tehnično izvedbo. Moti me le, da mnogi delavci na dovolj odgovornih delih oziroma nalogah ne obveščajo dovolj članov kolektiva o glavnih vprašanjih ter dogodkih s posameznega področja.
Zato mora včasih uredniški odbor vložiti mnogo truda, da taki posamezniki posredujejo »svoje velike skrivnosti« tudi drugim sodelavcem.
Kar zadeva vlogo v širši družbeni skupnosti, menim, da jo občasno opravlja — načelno pa bi moral poročati o vseh zares glavnih dogajanjih v občini. Dru-
gačen pristop bi bil možen le z večjim obsegom (več strani).
Zaželimo Obzorniku vesel jubilej in da bi ostal v svoji športni formi!
EDO LENARČIČ predsednik skupščine občine Cerknica
Posebna številka
— Glede na celotno stanje obveščanja v občini je potrebno Brestovemu obzorniku dati priznanje, saj pravzaprav skoraj edini že vrsto let opravlja svoje poslanstvo brez prekinitve. Menim, da po svoji osnovni koncepciji odigrava svojo vlogo v delovni organizaciji Brest in deloma tudi širše na področju družbeno politične skupnosti. Težko mi je dati natančnejšo oceno o tem, vendar za gotovo lahko rečemo, da so vsebinska usmeritev Obzornika ter način in aktualnosti pisanja dobra.
Česa je preveč in česa premalo? Morda je premalo tistega, kar je za del bralcev preveč in preveč tistega, kar je za drugi del bralcev premalo. Skratka, kot povprečnemu bralcu se mi zdi, da je raznolikosti dovolj za vsakega. Osebno menim, da so šibkejša stran članki s področja dela družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov v smislu zavzemanja za uresničevanje sprejetih sklepov in opozarjanja na »drobna« vprašanja, ki so bralcem blizu (predvsem sindikat in mladina).
— Dokler je Obzornik pretežno Brestov, lahko oblika ostane nespremenjena. Glede vsebine pa bi morda kazalo nameniti več prostora mnenjem in predlogom delavcev z vseh področjih življenja in dela Bresta (vem pa, da je do teh mnenj težko priti). Kazalo bi tudi razmisliti o razgovorih z na primer najboljšim mehanikom, delavcem za strojem, mojstrom in podobno, pri čemer naj bi do teh ocen prišli prek mnenj sindikalnih skupin, na drugi strani pa bi s tem spodbudili tudi mojstre. Kazalo bi bolj redno poročati o dosežkih na področju inovacij, o čemer imate najbrž marsikaj povedati in se tako ne bi zgodilo, da bi medobčinska razstava inovacij, ki je bila v Ilirski Bistrici, minila brez sodelovanja Cerknice.
— Glede vloge Obzornika v občini in širši skupnosti pa bi bila potrebna tehtna in nekaj daljša razprava, zlasti po sprejetju zakona o informiranju. Prav gotovo bi moral Obzornik, zlasti po ukinitvi Žarometa, prevzeti vlogo osrednjega informativnega glasila v občini. V ta namen pa bi bilo potrebno spremeniti obliko in vsebino tako, da bi lahko pokrili problematiko celotnega prostora občine na eni strani in da bi na drugi strani v enaki kvaliteti pokrivali delovanje delovne organizacije.
Predlagam, da o tem spregovorimo za okroglo mizo pod okriljem občinske konference SZDL.
Dvesto številk našega glasila
Tone OBREZA
— TOZD ŽAGALNICA; predsednik občinske konference SZDL
Obzornik v glavnem zajema vsa tista vprašanja, ki so v določenem trenutku aktualna, pa naj si bo glede poslovnih ali samoupravnih odločitev. So pa ti prispevki zvečine informativni, preveč enostranski, premalo je kritičnih mnenj, ki bi se nanašala na ta vprašanja.
100. številka
S tem ni rečeno, da bi morali na silo začeti s polemiko ob posameznih vprašanjih, ampak bi morali naš časopis bolj uporabljati za razreševanje mnogih vprašanj, ki ostanejo nedorečena v samoupravni ali politični praksi.
Če je Obzornik namenjen zgolj obveščanju, potem je ta koncept zadovoljiv. Mislimo pa, naj bi bil Obzornik pobudnik nerešenih vprašanj in bi se skozi razmišljanja vsakega delavca v naši delovni organizaciji laže reševala. Prispevki bi zato morali biti bolj angažirani.
Druga velika pripomba, s katero pa se uredniški odbor verjetno stalno srečuje, pa je, da je vse premalo novic iz temeljnih organizacij in da jih je preveč takih, ki zajemajo splošni položaj delovne organizacije.
Tudi družbeno-politične organizacije se glasila, katerega dobi v roke vsak delavec, premalo ali skoraj nič ne poslužujejo za svoje politične akcije, ki bi morale biti enotne in učinkovite. Morda nam tudi zato marsikateri problem ostane neznan, s tem pa nerešen in odložen.
Tudi glede obveščanja o stanju v naši občini naš časopis ne bi smel biti tako ozek in bi moral tem vprašanjem posvetiti več pozornosti.
Franci URBAS, — sekretar občinskega sveta ZSS
Glede na to, da Brestov Obzornik pokriva z informiranjem
Po možnostih so bile tudi zabavne strani (iz štev. 135)
nad 60 odstotkov delavcev, zaposlenih v gospodarstvu naše občine, je prav gotovo zelo pomembna tudi vsebina informacij. Gledano z vidika, da je to interna oblika obveščanja vašega kolektiva, lahko ocenjujemo, da sedanja oblika v vseh pogledih zadovoljuje tovrstne potrebe.
Za izboljšanje vsebine pa vam predlagamo, da objavljate več neposrednih in kvalitetnih premikov s področja gospodarjenja prizadevanj posameznikov za ustvarjalno delo (inovatorji), mnenj neposrednih proizvajalcev in strokovnih delavcev, ki si nadpovprečno prizadevajo in dokazujejo, da se da z odgovornejšim lotevanjem delovnih nalog doseči bistveno boljše rezultate, prizadevanj in uspešnosti sorodnih kolektivov pri uresničevanju gospodarske stabilizacije in več o delu družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji.
Zaradi ukinitve Cerkniškega žarometa bi moral vaš časopis skladno z dogovorom širše družbenopolitične skupnosti prevzeti vsaj del obveščanja občanov.
K jubilejnemu izidu Brestovega obzornika vam čestitamo in želimo še naprej veliko uspešnega dela.
Tone LOVKO — TOZD MASIVA
Obzornik je nedvomno najboljše sredstvo obveščanja o dogajanjih v Brestu in lahko smo trdno prepričani, da je postal nepogrešljiv. V celoti ustreza svoji vlogi v sistemu obveščanja.
135. številka
Glede na sedanjo stabilizacijsko politiko bi bilo v prihodnje dobro vključiti v vsebino glasila več člankov o storilnosti pri delu, o prizadevanjih za boljšo kvaliteto dela in večjo delovno disciplino v kolektivu.
Zaželeno bi bilo tudi več tabelarnih prikazov o izrabi delovnega časa in bolniškega staleža.
V sistemu obveščanja na ravni občine je dosedanje obveščanje o najpomembnejših dogodkih v občini kar dovolj. Razmisliti pa bi kazalo, če bi bilo potrebno več obveščanja o delu krajevnih skupnosti, o njihovih načrtih in o izpolnjevanju zastavljenih nalog.
Jože ZEVNIK — TOZD POHIŠTVO
Menim, da glasilo dokaj celovito opravlja svojo vlogo v sistemu obveščanja. Objavljenih je veliko zanimivosti in dogodkov, nakazane so poti prihodnjega razvoja, pa težave, s katerimi se ubadamo. Premalo pa so zajeta področja, ki so trenutno manjšega pomena, vendar v celoti bistveno prispevajo k našim končnim rezultatom.
Česa je premalo in česa preveč?
Lahko rečem, da preveč ni ničesar. Vsak zaposleni želi čim več informacij in mislim, da je
Obzornik glasilo, iz katerega naj bi jih dobivali.
Premalo je napisanega o delu samoupravnih organov, saj opažam, da delavci sodelujejo v teh organih. Mislim, da bi bilo potrebno s tega področja veliko več informacij, še zlasti o izvajanju sporazumov, sklepov in dogovorov.
Oblika glasila je dokaj dobra; potrebno pa bi bilo več fotografij, vendar sorazmernih času,
mm**™*
170. številka
ne pa starih, ki se ponavljajo, spremenjen pa je le podnapis.
Vsebinsko je potrebno zajemati več iz vsakdanjega življenja. Več prostora je potrebno posvetiti delu mladine, sindikata, samoupravnih organov. Premalo smo seznanjeni o delu in gospodarjenju v drugih sorodnih delovnih organizacijah ter o delu strokovnih služb v SOZD. Tudi dogodki v občini morajo imeti mesto v našem glasilu; tako bi bil pretok informacij veliko večji in v obojestransko korist.
Obzornik mora postati glasilo, dostopno vsakemu v delovni organizaciji, pa tudi v širši družbeni skupnosti. Mislim, da bomo le z dobrim obveščanjem delovnih ljudi dosegli cilje, ki so pred nami.
Glasilo Obzornik mora vsebovati splet dogodkov v delovni organizaciji, pa tudi dogodkov v občini.
Janez KVATERNIK — TOZD TAPETNIŠTVO
Glasilo delovne organizacije prebiram že petnajsto leto. Zdi se mi, da smo včasih bolj vneto pričakovali vsako številko kot pa sedaj. Mogoče zato, ker je bilo najrazličnejših časopisov manj, mogoče pa tudi zato, ker danes morda preveč od vsepovsod slišimo samo o težavah in postane vse skupaj že kar suhoparno in dolgočasno.
Po drugi strani pa bi morali čim več vedeti tudi o teh svareh,
brestov
_______obzornik
mam glasilo delovne organizacije
—_-----sssS*e«8fss§emsegHie
če naj nam glasilo pomaga pri razumevanju in pravilnem odločanju. Enega z drugim pa ni možno izpeljati.
Druga stvar, ki je postala že navada je, da marsikatero pomembno novico izveš od ust do ust, Obzornik pa je niti ne komentira oziroma jo že izkrivljeno poskuša osvetliti in popraviti, vendar je prepozno. Težko je pač razložiti, da nekdo ni umrl, če so ga že pokopali.
Naslednje, kar pogrešam, so novice, tiste manjše zanimive iz temeljnih organizacij in iz skupnih dejavnosti. Vem, da smo mogoče sami krivi za to, ker ne sporočamo tega. Najbrž smo verjetno tozdovsko slepi, ker se nam lastna dogajanja ne zdijo zanimiva, o drugih pa bi po stari »lepi« navadi radi vse zvedeli. Mogoče
bi poklicno zadolžili za zbiranje teh informacij nekoga, ki ne bo tozdovsko zaprt, jih videl in znal posredovati ter ločiti zrno od plevela.
Kar se tiče mesta Obzornika v občini se mi zdi, da bi lahko kljub ostalim virom obveščanja več poročal o dogajanju v občini kot celoti. V drugih virih obveščanja se namreč med najrazličnejšimi novicami domače nekako izgubijo.
Obzornik smatram za naš list, za list, ki ga vsak rad prebere in bi mogoče v njem prebral celo take članke, ki jih recimo v drugem ne bi nikoli.
Uredniku in uredniškem odboru želim še naprej uspešno delo in čim več dobrih člankov, ki jih kot vem, vedno primanjkuje.
Le dva glavna urednika doslej. Levo: Danilo Mlinar je utrl poti OBZORNIKU.
Pravnik odgovarja
VPRAŠANJE:
Ali se osebni dohodek, ki ga dobi delavec za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) upošteva pri ugotavljanju dohodka, ko delavec uveljavlja pravico do posamezne oblike socialno varstvene pomoči? Ali je lahko davek na osebni dohodek za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo) različen po posameznih občinah?
ODGOVOR:
V samoupravnem sporazumu o socialno varstvenih pomočeh in o prispevkih za socialno varstvene storitve, ki so ga v skladu s 14. členom zakona o skupnostih socialnega varstva letos sklenile pristojne občinske in republiške skupnosti, je v 7. členu določeno, da se pri ugotavljanju socialnih razmer občana, ki uveljavlja socialno varstveno pomoč, upošteva vse njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine in sicer dohodke iz delovnega razmerja, pogodbenega ali drugega
dela, vse oblike nadomestil, dohodke od opravljanja kmetijske in samostojne dejavnosti, prejemke iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dohodke od premoženja, kadrovske štipendije, preživnine in socialno varstvene pomoči.
Tako se tudi osebni dohodek, ki ga dobi delavec za delo prek polnega delovnega časa (nadurno delo), upošteva pri ugotavljanju celotnega dohodka delavca, ko le-ta uveljavlja pravico do posamezne socialno varstven6 pomoči.
Davek od osebnega dohodka delavcev za delo prek polnega delovnega časa je opredeljen kot republiški davek v zakonu o davkih občanov in je stopnja tega davka določena z zakonom 0 uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks. Od 1. 1. 1984 dalje znaša stopnja tega davka 15 odstotkov. Torej višina (odstotki) omenjenega davka ne more biti različna po posameznih občinah, ampak je določena enotno za vso republiko.
A. Perčič
Iz drugih lesarskih kolektivov
V	začetku maja je delovna organizacija SLOVENIJALES — Trgovina v črnuški industrijski coini odprla centralno skladišče, katerega zmogljivosti omogočajo Pokrivanje celotnega slovenskega lri istrskega prostora ter tujih Vgov. Novi objekt je vreden nekaj sto milijonov dinarjev. Čeprav je končana šele druga faza gradnje, je usposobljenih že več kot 22.000 kvadratnih metrov pokritih in 22.400 kvadratnih metrov nepokritih površin, vključno z zaprto nadstrešnico in energetskimi napravami. Tehnologija skladiščenja temelji na visokore-galnem in srednjeregalnem sistemu, ki ga omogoča osem dvigal in električni viličarji.
LIP Bled je pričel s proizvodnjo masivnih sobnih vratnih kril,
Namenjeno predvsem izvozu. Povpraševanje po teh izdelkih v svetu iz leta v leto narašča. Tako se Uspešno prodajajo različne izved-?e masivnih vrat: s polnili, v kombinaciji s steklom, furnirane ?u v celoti masivne. Tehnologija izdelave vrat je podobna tehnolo-Fii pri izdelavi masivnega pohištva.
V	MEBLU so se že ob koncu Preteklega leta odločili, da se Včlanijo v jugoslovanski SKI yOQL, postali pa so tudi posebni Pokrovitelj mladinske smučarske urzavne reprezentance.
Nazarje, ki je njihov glavni dobavitelj, in z Lesno, ki jim dobavlja predvsem oplemenitene plošče. Nekaj več težav je z nabavo plošč vlaknenk, ki jih dobavlja Lesonit. Predvsem za lesomal je potrebno združevati devizna sredstva, ker ta tovarna sredstva za oplemenitenje tudi uvaža.
V NOVOLESOVI temeljni organizaciji Sigmat so se odločili za proizvodnjo zelo uporabne in gibljive odsesovalne naprave — premično lakirno steno, izdelano po načrtih švicarske tovarne Wagner. Namenjena je najrazličnejšim barvanjem v industriji in obrti. Njena prednost je v tem, da jo je moč premikati po proizvodnih prostorih in s tem prilagajati najrazličnejšim tehnološkim zahtevam.
INLES ima novo prodajno skladišče v Slavonskem Brodu. Skladišče je zgrajeno na kraju, ki je trajno opredeljen kot lokacija za industrijo in trgovino in bo tudi v prihodnje omogočal stalno pri-
sotnost na tem obsežnem prodajnem območju. Celotni prostor skladišča obsega nad 6000 kvadratnih metrov površine.
JELOVICA bo zgradila še eno novo kotlovnico, in sicer v tovarni v Sovodnju. Tudi tam je dovolj lesnih ostankov za kotlovnico, nanjo pa bi se navezali tudi drugi uporabniki. Ob kotlovnici, ki naj bi imela zmogljivost 1,5 kilokalorij, bi postavili tudi sušilnico lesa, kjer bi tudi lahko uporabljali toploto iz te kotlovnice. V Sovodnju si želijo še eno naložbo, in sicer posodobitev stare ali izgradnjo nove žage.
ALPLES je podpisal samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izgradnjo svojih skladišč lesnih ostankov. V sklop naložbe sodijo naslednji objekti in oprema: kovinski silos za sipne lesne ostanke, skladiščna hala za skladiščenje kosovnih lesnih ostankov, linija za drobljenje kosovnih ostankov in večnamenski viličar.
Štipendiranje v naši občini
, V LESNI je bilo v preteklih tiVeh letih 31 inovatorjev, kar
Podstavlja en odstotek vseh za-P°slenih v delovni organizaciji, faradi narave dela in zahtevnosti tehnologije so bili vsi delavci, ra-enega, s področja lesarstva. Slsta gospodarska korist od reali-Jranih predlogov v teh dveh le-Th je znašala 22 milijonov dinar-jey, odobrena odškodnina pa 1,38 rpijona dinarjev, kar je 6,2 odhrka od gospodarske koristi.
LESNINA načrtuje izgradnjo . .^namenskega poslovnega ob-
^ kta v bežigrajski občini. Pred-jem bodo zgradili novo krojil-jc° brusnih trakov; stara krojil-k_Ca že doslej zadovoljuje potre-e Pretežnega dela slovenske les-o Predelovalne industrije (pred-*ern članic Unilesa), potrebe pa ^ s.e večje. Poleg brusilnice bodo SpVl. Prostori namenjeni še za bjrvisno dejavnost, ekonomsko Propagando s foto ateljejem, ra-unalniški center ter za garaže in
Zaklonišča.
J STOLU zaradi pomanjkanja Prv-tli. plošč obratovanja še niso 1,..®, lnjali, predvsem zaradi do-111 poslovnih odnosov z GLIN
Kadrovsko štipendiranje je glede na število štipendij ugodno; na sto zaposlenih imamo 5,6 kadrovskih štipendistov. Prevladujejo štipendije za proizvodne programe nižjih stopenj zahtevnosti (kovinarstvo in lesarstvo). Sposobnejši učenci in študenti, ki se izobražujejo na programih višjih stopenj zahtevnosti, imajo za pridobitev kadrovske štipendije manjše možnosti. Vzpodbuditi bo potrebno tudi štipendiranje za programe na področju kmetijske ter obrtne dejavnosti.
Med štipendisti iz združenih sredstev prevladujejo učenci programov V. stopnje zahtevnosti. Predvsem so to gimnazijski maturanti, učenci pedagoške, zdravstvene, vzgojiteljske ter ekonomske smeri, pa tudi nara-voslovno-matematične usmeritve. Možnosti za zaposlovanje ter uporaba ostrejših meril pri podeljevanju štipendij za suficitar-ne programe vplivajo na zmanjševanje zanimanja za te poklice. Neskladja med potrebami po kadrih (glede na razpis kadrovskih štipendij) ter vpisom učencev in študentov pa še vedno so, in sicer glede smeri izobraževanja, zlasti pa glede stopnje zahtevnosti programov.
Razpis kadrovskih štipendij je dnevno časopisje (Delo) objavljalo v začetku marca, nekatere delovne organizacije pa so svoje štipendije objavile tudi v lastnih glasilih. Razpis štipendij iz združenih sredstev, štipendij Titovega in Kraigherjevega sklada pa je bil objavljen v Delu 19. aprila. Informacije o razpisanih štipendijah ter o pogojih za pridobitev štipendij dobite v razpisih, na skupnosti za zaposlovanje ter v kadrovskih službah delovnih organizacij.
Učenci in študenti, ki ne bodo uspeli pridobiti kadrovske štipendije, lahko prosijo za štipendijo iz združenih sredstev pri skupnosti za zaposlovanje, kjer uveljavljajo tudi kadrovski štipendisti pravico do razlike h kadrovski štipendiji.
Vloge za kadrovske štipendije morajo kandidati oddati do 15. julija kadrovskim službam v organizacijah združenega dela, za štipendije združenih sredstev, razlike h kadrovskim štipendijam ter za štipendije Titovega sklada pa do 5. septembra skupnosti za zaposlovanje v Cerknici.
S. Ogrinc
*°krat Cerkniško jezero iz drugega zornega kota
Nekaj naših delavk v cerkniški delavski restavraciji. Mimogrede: razprave o novih cenah naše prehrane še tečejo.
Naša varnost
ŠTIRIDESET LET VARNOSTNE SLUŽBE
Letos praznujemo pomembne jubileje v spominih na našo revolucijo. Mineva tudi štirideset let od ustanovitve odseka za notranje zadeve pri predsedstvu SNOS, narodne zaščite, OZNA in partizanskega varnostnega šolstva; na kratko torej, lep jubilej naše varnostne službe.
Ob tem jubileju so se zvrstile najrazličnejše proslave, slovesnosti, sprejemi, športna srečanja, podeljena so bila odlikovanja, priznanja in pohvale najboljšim enotam in posameznikom — tako kot vsako leto ob dnevu varnosti.
Letos pa je bilo še nekoliko bolj slovesno in visokemu jubilei-ju primerno. Naj povemo, da so bili med prejemniki odlikovanj in priznanj tudi nekateri delavci iz Cerknice.
Na vseh slovesnostih je bilo znova poudarjeno, da je naša varnostna služba od ustanovitve prehodila težko, vendar junaško in krvavo pot, da je lahko uspešno zavarovala pridobitve revolucije: svobodo, mir in izgradnjo socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita. Na to smo še posebej ponosni nekdanji in sedanji delavci varnostne službe.
Družbena samozaščita (celota ukrepov in dejavnosti), v kateri delovni ljudje in občani prevzemajo odgovornost za lastno in širšo varnost, je že zdavnaj postala njihova last. Vse več je primerov samozaščitnega obnašanja, izboljšana je skrb za lastno premoženje, manj je prometnih nezgod in požarov.
Nekako pa družbena samozaščita pogosto pade na izpitu, ko gre za družbeno premoženje, kjer se pokažeta lažna morala in solidarnost, kot da nismo dojeli pojma družbene lastnine oziroma si jo napačno razlagamo po načelu »vse je naše«.
Čas, v katerem živimo, ni povsem »naklonjen« varnosti. Pravimo, da so sicer varnostne razmere trdne, vendar živimo in
delamo v zapletenih razmerah. Gospodarske težave, upadanje osebnega in družbenega standarda ter številni znani stabilizacijski ukrepi se nedvomno odražajo tudi v varnostnih razmerah.
Eden od Brestovih varnostnikov na običajnem obhodu
Upoštevati moramo tudi vse razsežnosti mednarodnega terorizma in vse znane poskuse spodkopavanja naše družbe, ki zahtevajo visoko stopnjo varnostne kulture naših delovnih ljudi in občanov ter primerno strokovno usposabljanje in idejno naravnane pripadnike varnostne službe.
Ob tesnem sodelovanju z delovnimi ljudmi in občani bo naša varnostna služba tako kot v preteklih štiridesetih letih prav gotovo kos vsem svojim nalogam. Njihovo delo bo zagotavljalo, da bodo naši delovni ljudje in občani lahko varno gradili boljši in srečnejši jutri.
L. Špitalar
Občinska konferenca zveze socialistične mladine je ob mesecu mladosti podelila priznanja:
—	za družbeno politično aktivnost ter krepitev idejne in akcijske enotnosti ZSMS Vojku Otoničarju, Liljani Mohar, Nataši Lavrič, Ljubi Jenček, Zori Štrukelj in Dušanu Kočevarju;
—	za mentorsko delo z mladino Mišu Jovanoviču;
—	za vsestransko pomoč pri realizaciji programa dela ZSMS v občini Kovinoplastiki Lož.
Človek ne živi le od kruha
O KULTURI V NAŠI OBČINI
V	teh zapletenih časih smo zelo hitro zapadli v miselnost, da je utrjevanje gospodarstva ustavitev splošnega razvoja. Posebno se to kaže na področju družbenih dejavnosti, kar je tudi razumljivo glede na splošno razvito misel, da je to področje gola poraba, ki živi na tuj račun (račun delavca) in da ta ničesar ne ustvarja. S tem si delamo veliko politično škodo.
Po desetih letih dela samoupravnih interesnih skupnosti ne moremo zanikati vsega, kar je bilo na tem področju narejenega. Ne glejmo učinka interesnih skupnosti skozi slabo delegatsko delo (tudi za to so globlji vzroki). Dejstvo je, da so družbene dejavnosti sestavni del vsakdanjega življenja in potreb.
Trenutno pa kaže, da je ta del družbene nadgradnje v krizi in da postaja vprašljiv, ker so se na tej stopnji razvoja jasno oblikovali programi, ki nas soočajo z družbeno stvarnostjo. Tega ne smemo gledati kot krizo, ampak kot podlago za poglobljeno strokovno delo in temu primerno načrtovanje oziroma za razvoj celotne družbe.
Za kulturno skupnost lahko trdimo, da smo razvili delo tako, da pokrivamo celotno kulturno področje občine.
Najlaže bi bilo »pustiti« delovati samo eni ali največ dvema dejavnostima, vse druge pa odpisati. Tako nam je bilo tudi predlagano. Vendar smo se odločno uprli tej neživljenjski in ozki miselnosti, ki bi nas vrnila na izhodiščno točko razvoja. Ko kažemo v družbi na težave, se zdi, kot da jih mi ustvarjamo, ne pa odkrivamo. (Kultura je dejavnost posebnega družbenega pomena in zato posameznih odločitev niti ne smemo in ne moremo reševati »na svojo roko«.) Kaže, da so delavci v kulturi in občani, ki »simpatizirajo« s tem področjem, zelo strpni in da prah, ki se od časa do časa dviga na kulturnih poljanah, ne zamegljuje pogleda naprej in optimističnih misli, da bo tudi kultura postala zaželena »porabnica« družbenih sredstev in enakovreden član družbene skupnosti.
V	tem srednjeročnem obdobju smo prevzeli nekatere nove nalo-
ge: poklicno delo v muzeju ljudske revolucije, kinu Cerknica ter v etnografski in likovno galerijski dejavnosti. V aprilu smo sprejeli v delovno razmerje kustosa muzeja (z visokošolsko izobrazbo). Doslej sta bili v to dejavnost vključeni tudi občini Vrhnika in Logatec. Letno sta prispevali skromna sredstva (seveda tudi stroški niso bili veliki). Sedaj je stvar drugačna in tudi obnašanje omenjenih občin. Nikakor se ne moreta odločiti, kako bosta reševali vprašanje tega dela kulturne dediščine. Skupščine občin so po zakonu o naravni in kulturni dediščini odgovorne za varovanje kulturne dediščine, v tem primeru muzejskega oziroma arhivskega gradiva. Kulturna skupnost pa je zadolžena za izvajanje delovnega programa in finančnega načrta.
Kulturna skupnost Cerknica je sama zagotovila sredstva za delo v letu 1984. Delavec na tem področju je nujno potreben predvsem iz dveh razlogov. Starih borcev je vedno manj, so pa v nekaterih primerih, ko ni pisanih dokumentov, edini vir podatkov. Naš muzej pa že ima dragoceno
zbirko in že mnogo zbranega gradiva.
Kino je po zakonu o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (1981) opredeljen kot kulturna dejavnost. Že pred tem smo poskušali v kulturni skupnosti izboljšati kulturno ponudbo z namenskimi dotacijami za teden domačega filma in za filmske predstave za šolsko mladino.
Zaradi organizacijskih težav, ki so se pojavile, je kino prevzela pač kulturna skupnost. Že od leta 1981 pa se pojavljajo v tej dejavnosti izgube, ki so nastale zaradi nekajkratnega povečanja stroškov najemnin za filme in visokih stroškov ogrevanja in električne energije. Zato smo zastavili sanacijo kinematografske dejavnosti v občini Cerknica, kamor spadata kinematograf v Cerknici in kinosekcija pri DPD Svoboda v Loški dolini. Sanacijo vodi posebna komisija, katere naloga je, da na podlagi sanacijskega programa opravi reorganizacijo kina. S tem in dodatnimi ukrepi bomo rešili vprašanje kinematografske dejavnosti, ne pa tudi težav s prostori.	M. Pesek
Novosti v knjižnici
RIBARIČ V.: Potresi
Knjiga o zgodovini, vrstah in možnostih za napovedi potresov ter o razvoju seizmologije. Opisane so tudi možnosti za varno izgradnjo domov pred potresi in načini obvarovanja pred posledicami potresov.
CERRONI N.: Tehnika in svoboda
Raziskava o človekovih težavah in njegovi vlogi v času skokovitega razvoja tehnike in znanosti.
VIPOTNIK J.: Oj, ta mlinar
Novele iz vojnih dni. Z opisovanjem človeških usod poskuša pisatelj razkrivati prave resnice o vojnah.
STARA LJUBLJANA
Kulturno zgodovinski oris Ljubljane od 13. stoletja dalje je prirejen za mladino in ilustriran, knjigi pa so dodane pesmi o Ljubljani.
KOVAČ P.: Zgodbe od A do Ž
Knjiga vsebuje zgodbice o vseh črkah abecede, z vajami za utrjevanje abecede. Predvsem je namenjena otrokom, ki se šele učijo pisanja.
Nedelja pred 14 dnevi ob Cerkniškem jezeru
Lep jubilej
DESET LET OTROŠKEGA EKSLIBRISA V SLOVENIJI
Leta 1974 sta društvo Exlibris Sloveniae in revija Pionir pripravila natečaj za izdelavo ekslibri-
Za ekslibrise je bilo med mladimi izredno zanimanje. V raznih grafičnih tehnikah so radi izdelovali ekslibrise. Še celo več! Mnogi so svoje ekslibrise lepili v knjige in s tem označili lastništvo knjige, kar je osnovni namen ekslibrisa.
Štiri leta pozneje je bila podobna akcija v jugoslovanskem merilu in leta 1981 še mednarodna akcija. Zanimanje za ekslibris med otroci je raslo, osnovna šola Komenda Moste pa je postala središče jugoslovanskega otroškega ekslibrisa.
Letos mineva deset let od prve akcije. Zato so se odločili za jubilejno razstavo, na kateri je bij pregled naj zanimivejših ekslibri-sov iz vseh treh dosedanjih razstav. Na osnovni šoli Komenda Moste je bila ta razstava odprta 18. maja 1984. Na dosedanje uspehe smo Slovenci lahko ponosni, saj takšnega zanimanja za ekslibris med otroki ni nikjer drugje na svetu.
R. Pavlovec
Ekslibris iz razstave leta 1974 (avtor učenec iz Idrije).
sov. Na razpis se je oglasilo 52 slovenskih šol. Učenci so poslali 806 ekslihrisov, od katerih jih je bilo 235 razstavljenih. Pokrovitelj akcije je bil cerkniški Brest, zato je bila tudi razstava prvič pokazana javnosti v Brestovem Salonu pohištva.
iCzfo
HaUmiski ftmšaui
(Nadaljevanje in konec)
LUDVIKOVA SMRT JE ODJEKNILA DALEČ PO NOTRANJSKI
Bilo je blizu enajste ure 1. aprila 1944. Ljudje so se vračali od desete maše, ko so na cesti zagledali tragičen sprevod. Sem od Pod-skrajnika so na Svetovi cizi partizani peljali prestreljeno telo. V njem so spoznali aktivista, ki je tri leta neustrašeno in pokončno vodil notranjske množice v boj proti okupatorju in domačim izdajalcem. Prav slednji so ga zmagoslavno pokončali in se veselili nad njegovo smrtjo.
Ogorčeni in sklonjenih glav so sledili partizanu z očali in Micki Kos, ki sta menda prva prijela za majhno vozilo, pa še Albinu Logarju, Miru Majerju, Jožetu Lovku, dvema vedejevcema ..., ki so peljali mrtvega Ludvika na njegov dom.
Ludvik je doma dva dni ležal na mrtvaškem odru, ki so ga ljudje obsuli z venci. Okrog krste se je zvrstilo ogromno ljudi iz bližnje in daljne okolice. Slovo od njega pa je bilo v dokaj nenavadnih okoliščinah. Z Rakeka so namreč ves čas spuščali proti Cerknici težke granate iz topa, ki so ga imeli po-
stavljenega na železniškem vagonu. Tako so lahko spuščali nevarno strelivo z različnih strani. Toda ljudi niso zastrašili. Pogumno so prihajali v hišo žalosti.
Na dan pogreba pa je bilo še huje. Večja skupina domobrancev je prišla po Čisti strani do Kamne gorice, da bi preprečila pogreb. Tam so se spoprijeli s partizansko zasedo, ki jih je po srditem spopadu nagnala. Vendar so še potem ves čas pošiljali mine iz minometov in streljanja je bila polna vsa cerkniška dolina. Župnik Štrajhar, ki je opravljal pogreb, se je zgražal: »Še mrtvim ne dajo miru!«
Pogreba pa niso mogli preprečiti, niti prestrašiti ljudi. V sprevodu se je zbralo ogromno ljudi, partizanov in predstavnikov partizanske oblasti. Med njimi sta bila sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Slovenije Alojz Mlakar-Ljubo in član okrožnega odbora osvobodilne fronte Andrej Janežič, ki je imel tudi poslovilni govor. Menda je ob grobu spregovorila domačinka, aktivistka Francka Caserman. To je bilo pretresljivo slovo od človeka, katerega ime je bilo globoko zakoreninjeno v srcih uporne Notranjske.
Smrt Ludvika Lovka-Bobnarja je dobila svoj epilog v sovražni publicistiki.
Mirko Javornik je v Slovenskem domu 15. aprila 1944 na drugi strani napisal daljši sramotilni članek, dolg 415 vrstic s senzacionalnim napisom:
»In velik je bil njegov padec ...«
V podglavju pa:
»Konec notranjskega Lenina Lovka Ludvika in krvava zgodba njegovega dela.«
Kako pomembno se mu je zdelo blatenje Ludvika, komunizma in osvobodilne fronte, pove podatek, da je na isti strani posvetil osebnemu prazniku prezidenta Rupnika samo 13 vrstic.
Slovenec pa je 12. aprila 1944 objavil opazen napis: »Konec komunističnega krvnika«, v podglavju pa: »Prosluli morilec Lovko Ludvik, visoki funkcionar notranjskega komunizma, krivec stoterih umorov, tovariš krvnika Dakija, je padel v roke pravice.«
Česa vsega mu niso naprtili! Povišali so ga v divizijskega komisarja in ga razglašali za vodjo vsega notranjskega komunizma. V zapisih so sramotitve najnižje vrste, laži in izmišljanja.
Tedanji sekretar okrožnega komiteja komunistične partije Slovenije Alojz Mlakar-Ljubo pa je v Notranjskem glasu 23. aprila 1944 Ludviku v slovo med drugim napisal:
»... Padel je ravno v času, ko se končuje častna osvobodilna borba, v času, ko že žanjemo plodove na-
še borbe. Tovariš Ludvik je bil zelo značajen, resen, pošten in resnicoljuben. Veliki osvobodilni stvari je bil predan z vso dušo in je zanjo vse žrtvoval. Bil je vzor slovenskega naroda. Bil je priljubljen med svojimi tovariši, pa tudi ljudstvo ga je cenilo, saj je bil pripravljen pomagati vsakemu, pa naj je bil njegov prijatelj ali sovražnik. Kako je bil cenjen med ljudmi, je pokazal veličasten pogreb, ki se ga je kljub takratnemu topovskemu obstreljevanju nasprotnika udeležila velika množica. Njegov prezgodnji grob je bil obsut z gomilo cvetja in obložen s preko 30 venci.
Tovariš Ludvik je bil tudi eden tistih zvestih članov Komunistične partije Slovenije, ki je vedno v redu in z dobro voljo izvrševal vse poverjene mu naloge ...
... Ob Tvojem grobu prisegamo: Borili se bomo do končne zmage, borili odločno, kakor si se znal boriti Ti!«
Po vojni je bil Ludviku Lovku-Bobnarju 11. julija 1954 odkrit spomenik na kraju, kjer so ga pokosile domobranske krogle. Vsako leto ljudje poklanjajo ob njem cvetje v znamenje hvaležosti za njegovo veliko revolucionarno delo. Spomin nanj še dolgo ne bo ugasnil.
Mogoče bi bilo prav, če bi si kakšna kulturna ustanova v Cerknici pridobila njegovo ime. Še najbolj primerno bi bilo, če bi ga počastila cerkniška godba na pihala, v kateri je deloval od njene ustanovitve. Bil je njen kapelnik vse
do usodne krvave nedelje v sep' tembru 1943, ko so bila med z°’ glenelim tramovjem uničena glas’ bila. Še na večer pred smrtjo j® Ludvik zbral preostale godbenike ir! z njimi vadil pozno v noč, da k' lahko naslednji dan sodelovali sklepni paradi ob odhodu GradrU' kovcev.
Spomenik Ludviku Lovku v skrajniku
Težavne naloge v težavnih razmerah
Razgovor s sekretarjem občinskega komiteja ZKS
ALOJZEM PAVLICEM
gih področjih našega življenja. Kakšne so naloge komunistov, ki delajo na teh področjih?
— Mesto sekretarja si prevzel v času, ko se gospodarske razbere vse bolj zaostrujejo in so vsa naša prizadevanja usmerje-v stabilizacijo gospodarstva. Verjetno so v teh prizadevanjih Zaobsežene tudi poglavitne nalo-v delovanju in vlogi komunistov?
— Res je. Gospodarske razbere se vse bolj zaostrujejo, do-dajmo pa, da tudi politični sistem in njegove institucije ne delujejo najbolje.
Zato tečejo številne dejavnosti n.a Področju stabilizacije gospo-aarstva, pri čemer so naloge komunistov izjemno pomembne in °dgovorne, saj moramo obravnavati gospodarsko stabilizacijo ludi kot razredno bitko.
Usmeritev v izvoz mora posta-;* stalnica v našem družbenem ^gajanju; pridružiti pa se mora ludi bitka za večjo produktivnost in nagrajevanje po rezulta-l|h dela.
v^alogu komunistov so vse bolj
zahtevne.«
pJ^a bi ohranili in povečali re-odukcijsko sposobnost gospo-VznStVa’ se moramo obrniti na-uoter v vseh oblikah samo-sta^V-ne organiziranosti in si po-p. Vl.ti stvarne programe razbre-van'''eVanja *n finančnega utrje-penJa naših organizacij združena dela in delovnih skupnosti, p Vs.em enake naloge so pred stih11 .tucii v krajevnih skupno-a n’ interesnih skupnostih ter jUzbenopolitičnih skupnostih. r& Področju politike cen mo ral ° °bfačunati z dvojno mo-ter° Pr°izvajalca in potrošnika ,Se razumno obnašati, saj se j; co sicer pred nami v vsej svo-a, ostrim odprla vprašanja soci-(il. varnosti delovnih ljudi in °°canov.
.Glede na to, da smo v zad-času priča številnim admi-uk trativnim posegom oziroma PoreP°m, ki stalno spreminjajo u g°Je gospodarjenja in samo-naday?lega odločanja, moramo d0Qa4evati z ocenjevanjem in Cjjgrajeyanjem delovanja institu-sJv Političnega sistema sociali-^(duega^ samoupravljanja. Idej-driPetično usposabljanje in jp0Z .no politične aktivnosti ja TaJ° biti namenjene ustvariti Ju Pogojev za večjo svobodo Sa Ustvarjalnost pri oblikovanju jp/^oupravnih odločitev. Morala namreč zaupati v moč de-p Cev, delovnih ljudi in obča-]0 v ter vzpodbuditi njihovo de-no zavest, odnos do družbene lipnlne m odgovornost za oprav-ne odločitve in delo.
j0^ Težave v gospodarstvu ima-svoje posledice tudi na dru-
— Nedvomno se težave v gospodarstvu odražajo tudi na drugih področjih našega življenja. Kakor v gospodarstvu, se moramo tudi na področju družbenih dejavnosti zavedati, da mora biti opravljanje teh dejavnosti skladno z našo gospodarsko močjo.
Pripomniti velja, da so bile te dejavnosti močno okrnjene že v zadnjih letih, tako da tu niti ni več kdove kako velikih rezerv. Zato nam mora biti osnovni cilj, da v prihodnje zagotavljamo tiste dejavnosti, ki pomenijo uresičevanje pravih interesov združenega dela in nam zagotavljajo normalen gospodarski in družbeni razvoj. Seveda so to naloge ne samo komunistov, pač pa vseh subjektivnih sil in strokovnih ustanov, da odgovorno ocenjujejo razmere in usmerjajo oziroma predlagajo dejavnosti na teh področjih.
— Vse pogosteje je slišati, da so metode dela komunistov premalo učinkovite, da je njihovo vlogo premalo čutiti, da je delo preveč forumsko ... Kaj storiti, da bi se stanje izboljšalo?
— Ugotavljamo, da je delo komunistov premalo učinkovito, zato je organizacija zveze komunistov v naši občini uvrstila v letni program dela tudi področje idejno političnega usposabljanja in izobraževanja komunistov, njihove idejne in akcijske enotnosti ter metode in oblike dela v organizacijah in organih zveze komunistov.
Vsaka osnovna organizacija in vsak komunist mora spoznati, da je idejno politično usposabljanje nujno potrebno in da lahko le usposobljeni komunisti oblikujejo konkretne odločitve. Sprejete odločitve morajo pomeniti enotno akcijo vseh komunistov v družbeno političnih organizacijah, samoupravnih organih, institucijah političnega sistema oziroma v vseh porah naše samoupravne družbene organiziranosti.
Sprejete odločitve je torej treba preverjati z akcijo, jih sproti ocenjevati in dograjevati, ne pa le ponavljati, kot se je doslej vse prepogosto dogajalo. Ustanovitev akcijskih oziroma problemskih konferenc kot oblike povezovanja v delovanju komunistov v naši občini že kaže, da smo na pravi poti, ravno tako pa tudi aktivnosti pri ustanavljanju svetov po krajevnih skupnostih. Kot dobra se je pokazala tudi metoda dela, da osnovne organizacije obravnavajo posamezne zadeve pred sejo občinskega komiteja in pred sejami višjih organov zveze komunistov. S takim načinom dela se bo bistveno zmanjšal prostor za forumsko, odtujeno delo organov in organizacij zveze komunistov, z ocenjevanjem dela in odgovornosti slehernega komunista pa se bo učinkoviteje izvajala tudi diferenciacija v naših vrstah in se ustvarjali pogoji za večjo učinkovitost v delovanju komunistov.
— Ali so pri nas tudi kakšni pojavi, značilni samo za našo občino in bi jim morali posvetiti še posebno pozornost?
— Naša občina je sestavni del širšega slovenskega in jugoslovanskega prostora, prav tako pa tudi dogajanja v njem. Seveda pa ima tudi svoje posebnosti, ki so se odrazile in se še vedno
odražajo v gospodarskem in družbenem razvoju.
Posebno pozornost bo potrebno nameniti gospodarstvu, predvsem lesnopredelovalni industriji in ji v prihodnjem razvoju začrtati jasne perspektive. Vzporedno bo potrebno zastaviti razvoj tudi na drugih industrijskih področjih, ter vztrajati na izkoriščanju stvarnih možnosti na področju kmetijstva, gostinstva, turizma in trgovine.
Glede na to, da smo na področju delovanja družbenih dejavnosti in krajevnih skupnosti v planske dokumente prevečkrat pisali le lokalne želje in zahteve, se moramo popraviti in jih uskladiti z realnimi možnostmi. Pomembne odločitve nas čakajo tudi na področju razpolaganja in gospodarjenja s prostorom.
— Ta mesec bo izšla jubilejna — 200. številka Brestovega obzornika. Ali bi lahko ob tej priložnosti kritično, brez dlake na jeziku, ocenil njegovo sedanjo vsebinsko podobo in predlagal izboljšave. Kakšno mesto naj bi imel Brestov obzornik v sistemu obveščanja v naši občini, če o sistemu sploh lahko govorimo?
— Družbeni sistem informiranja, o katerem v občini sploh ne moremo govoriti, je strateško pomembno področje našega prihodnjega razvoja. Taka je sicer opredelitev v zakonu o družbenem sistemu informiranja in drugih predpisih, tako vlogo pripisuje temu področju tudi družbeno dogajanje, zato bomo morah v taki smeri delovati tudi v naši občini.
Brestov obzornik, ki že sedaj opravlja pomembno poslanstvo na področju obveščanja, bi verjetno veljalo dograjevati v osrednje občinsko glasilo, hkrati pa se odločiti o pogostnosti izhajanja drugih tovarniških in krajevnih glasil. Seveda bi bil tak korak samo delček aktivnosti na področju zbiranja, urejanja in posredovanja informacij ter drugih podatkov.
Brestov obzornik je kvalitetno glasilo in ljudje ga berejo. Mislim, da bi bilo potrebno ponovno uvesti delegatske strani, na
»Obzorniku želim tudi v prihodnje vse najboljše.«
katerih bi več poročali o dogajanju v skupščinskem sistemu in v krajevni samoupravi.
Predlagam, da nam Obzornik v eni izmed prihodnjih akcij predstavi življenje in delovanje družbenih organizacij in društev, ki jih v naši občini ni ravo malo.
Ob jubilejni številki želim uredniškemu odboru in sodelavcem Brestovega obzornika še veliko uspehov na področju obveščanja.
Pripravil B. Levec
V zadnjem času so takšne priložnostne prodaje po tovarniških cenah vse bolj zanimive ...
Strelske novice
OBČINSKO SINDIKALNO TEKMOVANJE
Strelska družina BREST je med prvomajskimi prazniki organizirala del občinskih delavskih športnih iger in sicer v streljanju z zračno puško.
Na tekmovanje je prišlo 10 ekip oziroma 40 posameznikov, kar je malo glede na veliko število osnovnih sindikalnih organizacij v občini.
Rezultati: Moški ekipno:	krogi
1. Brest I.	677
2. GG Cerknica	675
3. Kovinoplastika	599
Moški posamezno:	krogi
1. Istenič M. — GG	182
2. Vengust B. — GG	179
3. Mahne F. — Brest	179
Ženske ekipno:	krogi
1. Brest	444
2. SIS II.	307
3. SIS I.	276
Ženske posamezno:	krogi
1. Ule A. — Brest	153
2. Kraševec I. — Brest	148
3. Svet M. —	143
OBČINSKE
ŠPORTNE IGRE MLADIH
Ob praznovanju dneva mladosti je občinska mladinska konfe-
Taborniški
19. maja so se v Cerknici začele zbirati ekipe taborniških odredov notranjsko-kraškega območja, da bi pokazali svoje znanje, ki so si ga pridobili med letom. Prišli so tudi naj mlajši murenčki z rumenimi ruticami, ki so se šele vključili v taborniške odrede.
Tekmovali so v panogah, ki jih mora poznati vsak tabornik, da lahko preživi v naravi; to so lokostrelstvo, orientacija, postavljanje šotora iz šotork, kurjenje ognjev, manjkalo pa ni tudi šaljivih in spretnostnih tekmovanj.
Ekipe so bile zelo izenačene, saj so si vse kar najbolj prizadevale za boljšo uvrstitev. Zagrizeno so se borile s sekundami in stotinkami in ni jih motil niti dež, ki je nekajkrat zmotil tekmovanje. Na koncu pa so le zmagale tiste ekipe, ki imajo več izkušenj in tudi malo več sreče.
REZULTATI	
— Mlajše čebelice:	točke
1. OSK Sežana	57,86
2. OJŠ Cerknica	55,89
3. OJŠ — četa UNEC	54,65
— Mlajši medvedki:	točke
1. OMV Portorož	60,93
2. OJŠ — četa Grahovo	59,61
3. OSK — Sežana	59,47
renca organizirala občinske športne igre mladih. Strelska družina Brest je izvedla streljanje z zračno puško na avtomatskem strelišču v telovadnici. Tekmovalo je 30 mladih. Kljub lanskim slabostim in grajam se tudi letos stanje ni izboljšalo. Število tekmujočih ekip iz leta v leto pada. Mladina z Blok in Rakeka sploh ni tekmovala, kar dokazuje, da pri tem nekaj ni v redu in je tekmovanje le zato, da je o njem mogoče kaj zapisati.
Najboljši so bili: Mladinci ekipno:	krogi
1. Brest	621
2. Videm	585
3. Lož	552
Mladinci posamezno:	krogi
1. Modec D. — KPL	164
2. Zalar M. — Brest	161
3. Obreza J. — Brest Mladinke ekipno:	157
	krogi
1. Videm	460
2. Brest	344
3. Cajnarje	250
Mladinke posamezno:	krogi
L Otoničar I. — Videm	164
2. Kebe J. — Videm	161
3. Srnel M. — Brest	146
F. Mahne
mnogoboj
— Starejše čebelice:
točke
1.	OJŠ Cerknica —
vod PICKE PACKE	80,01
2.	OJŠ Cerknica —
vod JAGODE	78,63
3.	odred PODGORA	73,40
— Starejši medvedki:
točke
1.	OSG Koper	83,87
2.	OSK Sežana	80,93
3.	OBJ Trade	67,64
Prve ekipe iz posameznih kategorij so se uvrstile v tekmovanje na republiškem mnogoboju, ki bo v jeseni.
Mnogoj je uspel. Za organizacijo in pomoč se taborniki in tabornice odreda Jezerske ščuke najlepše zahvaljujemo pokrovitelju akcije tovarni pohištva Brest.
Razšli smo se z obljubo, da se čez leto dni ponovno srečamo na mnogoboju, tokrat tudi z več izkušnjami. Med tekmovanjem so medvedki in čebelice spoznali mnogo svojih sovrstnikov in tako spletli tudi nova prijateljstva. S tem pa se uresničuje tudi eden pomembnih ciljev naše organizacije.
A. Žnidaršič
obzornik srečanje mladih
lasiIo delovne organizacije
26. maja je bil Brest gostitelj že X. tradicionalnega srečanja mladih SOZD Slovenijales. Udeležile so se ga ekipe iz 12 delovnih organizacij, kar pomeni okrog 180 udeležencev.
(Iz številke 80 — 31. maj 1974)
VSE VEČ SODELOVANJA IN DOGOVOROV. Novi samoupravni odnosi zahtevajo vrsto novih splošnih aktov.
Samoupravni sporazum o ugotavljanju in razporejanju dohodka in o delitvi sredstev za osebne dohodke in prejemke bo zaradi občutljivega področja, ki ga ureja, najtrši oreh prihodnjih mesecev. Poleg tega, da bo moral odpraviti napake, ki smo jih ugotavljali na tem področju v preteklih obdobjih, bo moral vsebovati novosti, ki sta jih prinesla »sindikalna lista« in »sporazum panoge«. Še posebej pa se bomo morali pomuditi okrog vprašanja, kako med temeljnimi organizacijami zagotoviti soodvisnost in usklajenost ter solidarnost pri osebnih dohodkih v pogojih uvajanja VVork-factor sistema.
OCENA GOSPODARSKIH GIBANJ V OBČINI
V	zadnjih treh letih so bili nedvomno doseženi določeni rezultati, zlasti v omejevanju negospodarskih investicij in osebne porabe, kar je bilo ocenjevano kot glavni vir inflacije. Ob tem pa so začele delovati vse težje posledice stihijskega in neskladnega razvoja med investicijskimi naložbami in proizvodnjo surovin ter zmogljivostmi predelave.
Celotno gospodarstvo je prihajalo v splošno in težko krizo pomanjkanja električne energije. Ker ni bilo realnih in sistemsko vidnih programov srednjeročnega razvoja gospodarstva in širših družbenopolitičnih skupnosti, so se ob takšnem dogajanju vse bolj krepile administrativne oblike reševanja ključnih regulatorjev, kot so cene, zunanjetrgovinski in devizni režim, toga, linearno zaviralna politika tudi gospodarskih investicij celo za modernizacijo proizvodnje ob istočasnem prebijanju negospodarskih naložb in, skratka, parcialno reševanje ekonomskih vprašanj na podlagi kriznih situacij, lokali-stičnih pritiskov itd.
NOV PROGRAM POHIŠTVA
Skoraj enoletno delo pri raziskavi trga, oblikovanju, pripravah dokumentacije, izdelavah vzorcev in testiranju le-teh dobiva svojo dokončno obliko. Lanska odločitev o spremembi oziroma poživitvi našega proizvodnega programa je vzporedno z delom pri snovanju novega programa zahtevala tudi vrsto koordiniranih akcij med nenormalno velikim povpraševanjem trga po pohištvu ter planiranjem proizvodnje. V času največje, vendar lahko rečemo nepričakovane, umetno povzročene konjunkture smo pričeli z ugašanjem starega in uvajanjem novega, pestrejšega proizvodnega programa.
NOVO V VREDNOTENJU DELA. Prehod na VVork-factor v Tovarni pohištva Cerknica.
Seveda se pri vsaki novi zadevi pojavljajo težave in se bodo tudi pri uvajanju VVork-factorja. Po razgovoru, ki smo ga imeli z delovno skupnostjo (z vsemi zaposlenimi), smo lahko optimisti. Delavci v sistem zaupajo. Na sestanku je bilo polno polno vprašanj in tudi pojasnil, tako da je sodelovanje med analitiki in delavci vzpostavljeno. Težave, ki se bodo pojavile, bomo odpravljali in upamo, da bomo v drugem polletju, ko naj bi bil VVork-factor vpeljan na vsa delovna mesta, beležili mnogo boljše rezultate, kot smo jih doslej. To pa je želja vseh zaposlenih.
NOV LETNIK
V	prihodnjem šolskem letu bomo vpisovali še en letnik tehniške šole — lesne smeri, tako da bo tehniška šola v Cerknici delovala še naprej. Da bi se učenci laže odločali za tehnično šolo, so bila po vseh osmih razredih osnovnih šol v občini predavanja o poklicih v lesni industriji. Poleg načina in vsebine šolanja so bili učenci seznanjeni tudi s perspektivami, ki jih ima ta poklic, in o možnostih za zaposlovanje.
VZPON ATLETIKE. Cerkniški pionirji in pionirke — zmagovalci na štafeti zmage v Ljubljani.
Atletika je šport, kjer le trdo in vztrajno delo rodi sadove. Prvi rezultati so že tu. Najprej uspešen nastop na pouličnem teku v Postojni (fantje prvo, drugo in četrto mesto, dekleta drugo, šesto in osmo mesto) in potem v štafeti zmage 9. maja v Ljubljani. Tu so fantje med osnovnimi šolami zmagali (Čeček, Korošec, Turšič), druga ekipa pa je bila petnajsta. Dekleta (Šparem-blek, Brancelj, Petrovčič) pa so bila med srednjimi šolami peta (prva med osnovnimi šolami) in petnajsta (Korošec, Kranjc, Funda). Naj omenimo še to, da je Ferfila v teku zmage isti dan zasedel 26. mesto.
S temi uspehi pa se naši atleti že približujejo širšemu kvalitetnemu vrhu slovenske atletike, kar so potrdili tudi na zadnjem področnem prvenstvu za atletski pokal Slovenije. Tam so vsi nastopajoči dosegli osebne rekorde, metalki Jenčkova in Tramtetova pa sta se celo uvrstili v slovenski finale za starejše mladinke, kjer sta zasedli peto (Jenček — kopje) in dvanajsto mesto (Tramte — krogla). Glede na to, da so vsi tekmovalci še pionirji, je to razveseljiv in obetajoč uspeh.
Če k temu prištejemo še najmanj petdeset v organizaciji sodelujočih domačih mladincev, lahko ugotovimo, da nas je bilo kar lepo število.
Že takoj v začetku pa ne smemo mimo podatka, da vse te, sicer lepe številke, zajemajo le polovico članic SOZD Slovenijales, torej smo dan mladosti praznovali v okrnjeni sestavi.
S tem podatkom ne mislim načenjati vprašanj o vzrokih za nesodelovanje, saj vsi vemo, da so le-ti zelo številni in različni. Če lahko povzamem kar misel iz programske konference, pomeni naše »preštevanje« le željo, da se bomo prihodnja leta srečali v še večjem številu.
X. srečanje mladih sozd Slovenijales brest cerhnica
Cerknica je vse sodelujoče pozdravila precej hladno, vendar zgolj zaradi vremena, ki nikakor ni spominjalo na maj. Ko pa so bili vsi zbrani in ob zvokih koračnic odšli v slavnostni sprevod skozi Cerknico do prizorišča športnega dela srečanja, smo vsi po tihem upali, da bo dan kljub vsemu še lep. Nismo se zmotili. Sonce je naredilo prelep dan in omogočilo mladim, da so si poiskali razvedrilo tudi izven telovadnice, kjer so sicer bile igre. Igre je po kratkem uvodnem pozdravu predsednika mladine Sama Homovca pričel glavni direktor Bresta Anton Kraševec.
Na prizorišču iger je ostala kar večina udeležencev in vzpodbujala svoje tekmovalce. Največ pozornosti je pritegnila zadnja igra »Cerkniški ribolov«, delno zaradi posebnosti, v glavnem pa zaradi napetosti, saj je izid odločal tudi o skupnem zmagovalcu.
Takoj po končanem športnem delu smo se v kar lepem številu udeležili programske konference mladih SOZD Slovenijales.
Že iz uvodnega poročila je bilo videti, da jim je kljub veliki medsebojni oddaljenosti uspelo najti skupne cilje in si zastaviti dokaj obsežen načrt za prihodnje delo. Tudi razprava je pokazala, da že pred iztekom enega kujejo načrte za nova srečanja, za novo delo.
Podelili so priznanja najboljšim osnovnim organizacijam mladine in posameznikom. Za najboljšo je bila proglašena osnovna organizacija iz KLI Logatca, ki je s svojo aktivnostjo zbrala 1026 točk.
Kako delujemo mladi v Brestu, zgovorno pove podatek, da je v tem tekmovanju sodelovala le Žagalnica in zbrala 32 točk.
Na koncu so ugodno ocenili še organizacijo X. srečanja mladih v Cerknici. Pohvalnemu mnenju se je pridružila tudi gostja srečanja Pavla Vilharjeva, ki je z mladimi preživela nekaj prijetnih ur.
Po večerji se je s podelitvijo pokalov in razglasitvijo zmagovalcev zaključil uradni del srečanja. Skupni zmagovalec je bila že drugo leto zapored ekipa iz Tovarne pohištva Brežic, ki je tako prehodni pokal znova odnesla s seboj.
Najprijetnejši pa je bil gotovo zabavni program ob zvokih ansambla Rendez vous. Težko je bilo prenekatero slovo, saj so se stkala prijateljstva, ki so med mladimi sklenjena tako hitro in pristno.
X. srečanje mladih SOZD Slovenijales je tako za nami. Vtisi iz Cerknice bodo naslednjemu organizatorju v pomoč, kako pripraviti srečanje, kako ga izboljšati, narediti še bolj zanimivo in kar najbolj prijetno.
IZIDI TEKMOVALNO ZABAVNEGA DELA:
1.	IGRA: Spoznavanje večjih lesarskih delovnih organizacij
točke
L Trgovina II.	10
2.	Sora Medvode	9
3.	Tovarna pohištva Brežice 8
7. Brest Cerknica	4
II.	IGRA: Tek v vreči
točke
L Tovarna pohištva Brežice 10 2. Stil Koper	9
Lik Kočevje I. 4. Brest Cerknica
III.	IGRA: Sestavljanje stola X/J po priloženi montažni skici
točke
1.	Brest Cerknica	10
2.	Tovarna meril Sl. Gradec 9
3.	Lik Kočevje II.	8
IV.	IGRA: Cerkniški ribolov
točke
L Tovarna pohištva Brežice 10
2.	Lik Kočevje II.
3.	Brest Cerknica
SKUPNA UVRSTITEV:
točke
L Tovarna pohištva Brežice 33
2.	Brest Cerknica
3.	Stil Koper
4.	Lik Kočevje II.
5.	Trgovina Ljubljana II. (Tekmovalo je 15 ekip).
29 22 21 17
V. Šega
Slabe priprave
PRED LETNIMI ŠPORTNIMI IGRAMI SOZD SLOVENIJALES
Organizator tretjih letnih športnih iger SOZD Slovenijales je LESNO PODJETJE OPREMA iz Izole. Tekmovanja bodo 16. junija, razen moškega kegljanja, ki se bo zaradi večjega števila nastopajočih ekip pričelo že v petek, 15. junija.
V programu tekmovanj je sedem moških panog, pet ženskih in kombinirana ekipa za igre spretnosti. Prijavljenih je osemnajst delovnih organizacij Slovenijalesa, izmed njih pa imajo le štiri — Brest, Savinja, KLI Logatec in Trgovina — kompletne ekipe v vseh tekmovanjih. Prizorišča iger bodo športni objekti v Izoli, razen kegljanja za ženske, ki bo v Luciji, ter za moške v Strunjanu.
Kako se pripravljajo za športne igre Brestovi tekmovalci?
Ugotavljamo lahko, da je vsako leto manj ljudi, ki so pripravljeni del svojega prostega časa od-
meriti športni rekreaciji. Kljub oglasom in vabilom je čedalj® teže sestaviti posamezne ekip®' tako da selekcija nastopajočih sploh ni izvedljiva.
Ne morem mimo kritične pr1" pombe na račun šahistov, saj sta se vabilu za priprave na tekmovanja od petnajstih vabljenih odzvala le dva šahista. Takšen odnos nekaterih že uveljavljenih šahistov kaže tudi na splošen odj nos do športa na Brestu. Vsak posameznik naj se zaveda, da samo množičnost ustvarja kvalit®" to, ta pa se ustvarja z vadbo ih tekmovanji, ne le z besedami.
Tudi balinarji zamujajo s pr1.' pravami, nekoliko tudi zaradi slabih vremenskih razmer, vendar so v prejšnjem tednu le začeli z resnim delom.
Naj končam z željo o uspešnem nastopu na igrah v Izoli, kjer h o; mo pokazali svoje znanje in 51 prizadevali osvojiti tretji zaph' redni naslov najboljših športnikov SOZD Slovenijales.
F. ŠtrukeD
Vse manj zanimanja
Filmi v juniju
2.	6. ob 20. uri in 3. 6. ob 16. uri — hongkongški karate film LETEČA
GILJOTINA.
3.	6. in 4. 6. ob 20. uri — nemški erotični film BRUNHILDE IN
KRIEMHILDE.
7.	6. ob 20. uri — ameriška akcijska drama JUŽNJAŠKA UTEHA.
8.	6. ob 20. uri in 9. 6. ob 17. uri — italijanski pustolovski film MEČ
BARBAROV.
9.	6. in 11. 6. ob 20. uri — nemški erotični film RESNIČNE ZGOD-
BE, 8. del.
10. 6. ob 16. in 20. uri — ameriški zgodovinski film BEN HUR (originalna verzija).
14. 6. ob 20. uri — francoska erotična drama OČIM.
16.	6. ob 20. uri in 17. 6. ob 16. uri — hongkonški akcijski film ZAN
KWUN DO V PARIZU.
17.	6. in 18. 6. ob 20. uri — ameriška komedija POGOJNA PROSTOST. 21. 6. ob 20. uri — švedski erotični film ČRNI PESEK.
23.	6. ob 20. uri in 24. 6. ob 16. uri — mehiški pustolovski film NE-
VARNOST ŽENE V AKCIJI.
24.	6. in 25. 6. ob 20. uri — francoska komedija LJUDEM NE PUSTIŠ
SPATI.
28. 6. ob 20. uri — film še ni predviden.
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC
Ureja uredniški odbor: Vili FRIM, Franc GORNIK, Viktor JERIČ, Jože KLANČAR, Srečo KNAP, Božo LEVEC, Drago MAZIJ, Danica MODIC, Janez OPEKA, Vanda ŠEGA, Marjan ŠIRAJ in Franc TRUDEN Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor_ za obveščanje je družbeni organ upravljanja. Predsednica odbora:	Vanda
ŠEGA.
Glasilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega _ odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
Naklada 2800 izvodov.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani.
LETOŠNJE OBČINSKE ŠPORTNE IGRE MLADIH
Na letošnjih občinskih športnih igrah mladih, ki so trajale dva dni, je sodelovalo okoli 120 mladincev in 30 mladink. Mladinke so se pomerile v košarki in streljanju, mladinci pa še v malem nogometu, kegljanju, šahu in krosu. Zaradi premajhnega števila prijavljenih ekip ni bilo tekmovanja v šahu in krosu za mladinke. Zaradi izostanka prijavljenih ekip pa je odpadlo še tekmovanje v namiznem tenisu za mladinke iin mladince ter v kegljanju za mladinke.
Zakaj je sodelovanje na teh igrah iz leta v leto manjše? Vzrok temu je slabo obveščanje, ker predsedniki osnovnih organizacij zadržijo informacije in ne seznanijo mladih, verjetno pa temu botruje tudi manjše zanimanje posameznikov.
REZULTATI:
Skupno mladinci in mladink®1
L Videm
2.	Lož
3.	Brest
Skupno mladinci:
L Lož
2.	Videm
3.	Brest
Skupno mladinke:
L Videm 2.—3. Brest
2.—3. Cerknica	r.,.
B. Ferhla