Koledar prireditev in deja vn osti
KULTURNI DOM VABI IN NAPOVEDUJE!
petek, 31. marec, ob 19.00
• Območno srečanje odraslih pevskih zborov
sobota, 8 april, ob 19.30
• Gledališka predstava z naslovom "ZADREGA NAD ZADREGO"
Gostuje gledališka skupina iz Mlinš. Skupina je v letošnji sezoni prejela priznanje kot najboljša amaterska skupina v Zasavju.
Sobota, 15.april, ob 8.uri
• Organizirana akcija čiščenja okolja, zbor udeležencev je pred kulturnim domom v Moravčah.
Društvo krajanov Spodnjega in Zgornjega Tuštanja bo organiziralo shod oldtimerjev 1. maja 2000
Prijave in informacije na telefonski številki 061 /731-736 ali 041 /403-788 (Pavle Barlič)
Obvestilo društvom, organizacijam, političnim strankam in drugim organizatorjem prireditev in dejavnosti v občini
Člani uredniškega odbora in dopisniki smo že velikokrat razpravljali o tem, kako bi prepričali vodje ali člane omenjenih skupin ljudi, da bi nas obveščali o načrtovanih dejavnostih in prireditvah. Ko je začel v decembru izhajati ta časopis, ste bili vsi o tem pisno obveščeni. Tudi sama sem se že večkrat osebno v pogovorih s člani ali vodji društev pomenkovala o tej temi misleč, da mi bo uspelo za vsako številko glasila pravočasno izbrskati podatke, pa se to še ni nikoli povsem zgodilo. Namen oblikovanja takšnega koledarja za mesec vnaprej je obvestiti prav vse občane kje, kaj in kdaj lahko svoj prosti čas kvalitetno preživijo. Objava v tem koledarju je brezplačna, zato me še bolj čudi, da se v društvih, organizacijah in političnih strankah ne morete dogovoriti in odločiti za sodelovanje. To je dobra promocija za vsako skupino, ki je dejavna in želi privabiti k sodelovanju več novih članov, somišljenikov, ljudi z enakimi interesi. V čem je torej še problem? Prosim vas, tokrat preko časopisa, da za vsako številko glasila posredujete informacije o nameravanih športnih, kulturnih, izobraževalnih dejavnostih in prireditvah ter drugih večjih akcijah širšega pomena (pohodi,
ribolov, pogon divjadi, predstavitev društva.....). Informacije
posredujte pisno na običajni ali elektronski naslov, telefonsko ali osebno na sedež Občine Moravče. K prvi vaši informaciji priložite simbol, logotip, znak, po katerem je vaša skupina prepoznavna.
Tokrat pa resnično pričakujem 100% odziv.
UREDNICA
Turistično društvo pričelo s pripravami na akcijo za najlepše urejen dom
za itati Upov Ust
ZA ZLATI LIPOV LIST
Naša akcija, s katero izbiramo najlepše ocvetličeno hišo, urejenost okolice s cvetjem in zelenjem, urejenost kmetije in skrb za ohranjanje kulturne dediščine - arhitektura, bo letos potekala že tretjič in organizatorji smo veseli, da ste jo občani tako lepo sprejeli. Za vse, ki ne veste, naj povemo, da tisti, ki bo zbral PET LIPOVIH LISTOV bo v prihodnjih letih dobi ZLATI LIPOV LIST - najžlahtnejše priznanje in lepo nagrado. Zato se je vredno potruditi!
Letos bomo zaupali vašipresoj i I POZIVAMO VAS, DA NAM SAMI POŠILJATE SLIKE VAŠIH DOMOV IN PRIJAVO, DA V AKCIJI ŽELITE SODELOVATI.
Prijava naj vsebuje: priimek in ime nosilca gospodinjstva, naslov in KS kjer živite ter v kateri zvrsti želite sodelovati (kmetija, okolica, ocvetličenje, arhitektura).
Prijave je potrebno poslati do 1. avgusta na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO MORAVČE. Vegova 19. 1251 MORAVČE (za zlati lipov list}.
Morda vaš sosed zasluži priznanje, pa sam nima korajže, da bi se prijavili k sodelovanju. Pomagajte mu in pošljite prijavo vi!
Komisija bo obiskovala domove do 10. avgusta. O nameravanem obisku bo lastnik predhodno obveščen.
TDMORAVČE
Slovenska Karitas v postnem času organizira akcijo zbiranja prehrambenih artiklov. V ta namen so tudi v naši občini po trgovinah postavljene košare z znakom Karitas. Ne spreglejte jih in po svojih močeh prispevajte hrano za tiste, ki se skozi vsak dan iz različnih razlogov prebijajo težje od vas.
Vsem. kise boste dobrosrčno odzvali povabilu,
iskrena hvala!
2
Novice iz
oo^ /'p
Oboje v marcu na velikem platnu. Toda kako? S kakšnimi nameni? Plehkih reklamnih sporočil in moških s šopki cvetja tudi v letošnjem marcu ni manjkalo. Upam, da je vsaka predstavnica mojega spola uspela dobiti vsaj en cvet, če ne drugače se je lahko ponj odpravila k čednim fantom z Limbarske gore, ki so nageljčke radodarno delili mladim in manj mladim ženskam na dvanajstem pohodu Po nagelj. Zastavlja se mi vprašanje, če je to res tisto, kar si ženske želimo in zaslužimo. Včasih se zdi, da bi moški s to enkratno pozornostjo radi pozabili na tisti nerazdružljivi tandem moškega in ženske, ki ne pomeni le rojevanja otrok ali še slabše strmljenje za kratkotrajnimi užitki, temveč prinaša medsebojno sodelovanje v skrbi za lastni jaz in jaze vseh, ki jih prikličeta v življenje. Zavedanje soodgovornosti z moškega pola tandema, pa gotovo ni le en samcat šopek rož na leto. Morda boste bralci teh vrstic pomislili, kakšna nehvaležnost, kaj pa še hočejo te »babe«. Hočejo tisto, česar ne boste, spoštovani moški, mogli kupiti v nobeni prodajalni in vam ne bo ob tem uspelo olajšati denarnice niti za en stotin. Cvet, ki ga poklanjate ob 8.ali 25.marcu, mora biti ovit z vrednotami, ki ste jih in jih boste poklanjali vsak trenutek vašega sobivanja ob njej. Iz cveta mora dehteti ljubezen, spoštovanje, razumevanje, pripravljenost, močna roka in rama, na kateri se je moč zjokati, ko je srce prepolno tegob... Je to preveč? Ne, zagotovo ni. Če pomislimo, oboji moški in ženske, na obresti, ki jih pri tem prejemamo in se ne merijo v odstotkih, sem prepričana, da je to najboljša naložba. Neštetokrat v zgodovini se je zgodilo, da so največje in najuglednejše banke propadle in so se prizadevni varčevalci za svoj prihranek lahko obrisali pod nosom. Prav tako se je neštetokrat že izkazalo, da je toplina sočloveka bogastvo neprecenljive vrednosti. Današnji čas takšnim vrednotam ni naklonjen, toda s pokončno držo in lastnim spoznanjem mu zmoremo kljubovati. In vredno je poskusiti, zobeh polov tandema, se ve, moškega in ženskega.
^>Čtt jeHA&Z... Prednost? Tegoba? Drugorazrednost v človeški vrsti? Pred dobrim stoletjem so se pojavila po svetu feministična gibanja, ki so z nekaterimi idejami celo pripomogla k samozavestnemu delovanju žensk v družini, poklicih, politiki, družbenem in družabnem življenju. Mnoge ideje pa so neslavno propadle. Zakaj? Odgovor je več kot na dlani, če se zavedamo, da se vedno privlačita le nasprotna pola in ne enaka. No, to je pravilo, ki ga jasno potrjujejo izjeme, ki se v vsakem okolju pojavljajo. Iz privlačnosti nasprotnih polov nastane dopolnjujoča in popolna celota moške moči in ženske vztrajnosti, moške pameti in ženske razsodnosti, moškega poguma in ženske previdnosti.... Za popolnost pa bi se morali prizadevati vsi. _
V tej številki preberite
Akcija za Zlati lipov list..........................str.2
Županova stran.......................................str.4
Še enkrat o Upravni enoti Domžale...str.5 Pet minut s svetnikom
Francem Rotarjem....................................str.7
Poročilo z 8in 9.seje OS..............str. 8, 14
Božidar Fekonja novi komandir
PP Domžale...............................................str.9
23marec - praznik občine Moravče.....str.10
Pogovor s častno občanko Ano Štefan..str.11 Obvestilo staršem o uveljavljanju
otroškega dodatka................................str.15
Volitve v svet Kmetijsko gozdarske
zbornice Slovenije................................str.16
Hvala draga mama, dragi očka...........str.20
Dan odprtih vrat...................................str.22
Mladi na udaru.......................................str.24
Moravska dolina na starih
razglednicah.........................................str.28
Veterinarski dom Domžale obvešča .................................................................str. 2 9
priklicana od veselih pustnih šem, je čas novega začetka. In tudi čas, ko bo morda ženskost še bolj opazna. In vem, da bo večina žensk znala svojo neponovljivost in drugačnost v primerjavi z moškimi izkoristiti v dobro vseh.
vam želim zanimivega branja in veliko lepih trenutkov ob »svoji« ali »svojem«.
BERNARDA M AL, urednica
Naslednja številka bo predvidoma izšla 21.aprila. Vaše prispevke pričakujemo do srede,12.aprila. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni desno v modrem okvirčku.
Novice iz Moravske doline
30. marec 2000, Letnik I, Številka 3
Fotografija na naslovnici: Bojana Dorič
Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 731- 035 • Izdajateljski svet: Matjaž Kočar, Janez Cerar. Roman Cerar, Roman Novak, Stanislav Ravnikar. • Urednica Bernarda Mal, telefon 731-878. E-pošta moravske.novice@email.si. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Milka Novak, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Karikature: Blaž Slapar • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: TČR Delo. • Naklada 1400 izvodov
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo ene tipkane strani v običajni velikosti pisave. V nasprotnem primeru bom prisiljena prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Moravske doline
3
Spoštovani!
Občinski praznik je kot vsak drug praznik v življenju in delovanju posameznika čas, ko se za trenutek zaustaviš in se zazreš na prehojeno pot v preteklost in obrneš pogled proti prihodnosti v svojih načrtih. Je pa tudi čas, ko se poveseliš v družbi svojih znancev, prijateljev.
Prav tako je tudi z občinskim praznikom, ki je časovno povezan z našim rojakom Jurijem Vego človekom, ki mu je naravni talent in splet naključij prinesel hitri vzpon v tedanji družbi, kajti njegovo delo je predstavljalo in še danes predstavlja enega izmed velikih dosežkov človeštva.
Velikokrat se dogaja, da ne znamo prav oceniti in ceniti pomena dosežkov ljudi, ki živijo ali so živeli v naši bližini. Prav tako se pogosto dogaja, da ne vidimo lepot in posebnosti okolja, v katerem živimo in nam oko in misli pogosto bežijo v oddaljene kraje, ki se jim čudimo in jih občudujemo.
A kar prav imajo naši rojaki, ki živijo po svetu, ko ocenjujejo našo domovino in naš domači kraj.
Potrebno je pogledati in ocenjevati sebe in svoje delo skozi oči tistih, ki se z nami ne srečujejo vsak dan, a nas poznajo. Šele njihove besede in misli lahko odzvanjajo pravo podobo življenja in oceno napredka.
Ko odmislimo prve vljudnostne fraze, lahko ocenimo naše življenjsko okolje, naš razvoj in naš napredek. In ocena je dokaj enotna in vliva zadovoljstvo po opravljenem delu. Prav tako pomeni tudi nov izziv za prihodnje obdobje. Porajajo se nove zamisli in nove ideje. Včasih nas te kar prehitevajo. Za uresničevanje le-teh pa je potreben čas.
Občina v tistem najširšem smislu v naši dolini še lahko predstavlja veliko družino, ki si oblikuje svoje življenjsko okolje, v katerega se vedno vrača, v katerem oblikuje svoje zamisli. Interesi si dostikrat tudi nasprotujejo, a potrebno je oblikovati kompromis, določiti prednosti in enotno pristopiti k realizaciji zadanih ciljev.
Občinski praznik pa je tudi priložnost, ko se lahko na simboličen način zahvalimo posameznikom in organizacijam, ki so v minulem obdobju pomembno prispevali k razvoju občine ali pa s svojim življenjskim delom vidno zaznamovali obdobje svoje največje ustvarjalnosti. Enim je to lahko zahvala, za druge tudi vspodbuda za nadaljnjo delo. To velja tudi za naše letošnje nagrajence.
Občinski praznik pa je tudi priložnost, da se kot župan zahvalim vsem vam občanom za skupna prizadevanja in pomoč pri delu. Prepričan sem in verjamem, da nas tudi v bodoče pri tem skupnem prizadevanju ne bo mogla ločevati ne dnevna visoka politika, ne poskusi posameznikov, ki bi želeli vnesti razprtije in obračunavanja, ki bi pomenila, da bi se morali ukvarjati sami s seboj, pozabljali pa bi na svoje osnovno poslanstvo. To vedno ni lahko. Prav je, da se različne misli in ideje krešejo in s tem oblikujejo najboljšo rešitev za večino. To je tudi smisel vsake demokracije v tistem najbolj žlahtnem pomenu besede. Demokracija ne pomeni, da lahko posameznik počne vse, kar mu pade na pamet ne oziraje se na ljudi, ki živijo ob njem. Ta
beseda, s katere pomenom so se v zgodovini ukvarjala mnoga ljudstva, v svojem bistvu nosi poslanstvo možnosti sooblikovanja skupne biti po načelu sprejemljivosti za večino tistih, ki jo sprejemajo. To je zahteven in odgovoren postopek, ki mora oblikovati pravila in smernice, katerim smo zavezani vsi. Prav postopek oblikovanja pravil, je najpomembnejši element doseganja visoke stopnje demokratičnosti. Vsakodnevne naloge in problemi, s katerimi se srečujemo pri svojem delu in življenju, pomenijo preizkus sprejetega. In kaj nam prinaša prihodnost? Vse slovenske občine so v svoji uspešnosti v veliki meri vezane na odnos in politiko države do lokalnih skupnosti. Dosedanji rezultati so v večini primerov pokazali, da država lahko zaupa občinam številne naloge in opravila. Z oblikovanjem zakonov in drugih podzakonskih aktov to tudi počne. Pri tem pa pozablja, da mora s prenosom obveznosti na občine zagotavljati tudi ustrezna finančna sredstva za izvajanje teh nalog. Že velikokrat smo dokazali, da so občine veliko bolj racionalne pri uporabi in rabi proračunskih sredstev navkljub nemogočim in preveč birokratskim zahtevam pri uporabi javnih financ. Naš namen je povsem jasen in pomeni iztržiti največ za vsak vloženi tolar. Pri tem smo si občine v Sloveniji enotne. Spomnim se izjave enega od članov gradbenega odbora za izgradnjo ene izmed cest v občino, ko je ob prebiranju poročil za izgradnjo avtocest dejal: »Če bi v občini na tak način gradili naše ceste, bi bilo narejenega bore malo.« Kljub takšnim in podobnim ugotovitvam, pa dobivamo vedno nove finančne obveznosti, ki niso vezane na naš občinski prostor. Kot primer bi vam rad navedel zahtevo pristojnega ministrstva, da bomo morali plačevati kar velika sredstva za delovanje muzeja v Kamniku ne glede na to, ali bo muzej kot institucija izvajal programe v naši občini (muzejska soba itd...). Ta pobuda je sicer že na presoji pri ustavnem sodišču, a primer navajam kot lep dokaz, kaj vse bi morali financirati iz omejenih finančnih virov občine.
Naši načrti so naravnani razvojno, kar dokazujejo številne investicije. Izgradnja prizidka k osnovni šoli in razširitev vrtca je le en izmed projektov, ki potekajo. Obseg te investicije v veliki meri omejuje druge predvsem cestne projekte, a je v svoji vsebini tako pomemben, da ga moramo izpeljati do konca. Upamo, da bo tudi država poravnala svoj del obveznosti (40%). Torej smo sredi obsežnega dela.
Projekte bomo morali pripeljati do končne realizacije. Za to bo
potrebno veliko potrpljenja in tudi odrekanja.
A zaupanje v lastne sile je še vedno rodilo uspehe. Zato sem
optimist.
Naj na koncu izkoristim priložnost in vam vsem še enkrat čestitam ob občinskemu prazniku. Posebej pa so moje čestitke namenjene letošnjim nagrajencem.
MATJAŽ KOČAR župan
4
Novice iz
Še enkrat o Upravni enoti Domžale
Zahtevno področje denacionalizacije smo predstavili na kratko v prvi številki, v drugi smo nadaljevali z Oddelkom za upravne in notranje zadeve ter Oddelkom za gospodarstvo. Preostali sta še dve delovni področji, ki ju predstavljamo tokrat in ponavljamo naše povabilo, da nam lahko pošljete svoja vprašanja v zvezi z delovanjem UE Domžale, na katera vam bomo priskrbeli odgovor.
Oddelek za okolje in prostor je tisti, s katerim se srečujejo skoraj vsi občani petih občin, za katere je »zadolžena« domžalska upravna enota. Na podlagi obsežne ustrezne dokumentacije, ki jo morajo novograditelji predložiti strokovnim delavcem UE, le-ti izdajajo lokacijska, gradbena in uporabna dovoljenja. Prav tako tudi enotna dovoljenja za gradnjo, ki naj bi jih bilo več, pa se stranke v postopku redkeje odločajo zanje. Še posebno, če so pričakovani kakšni zapleti, se investitorji raje odločijo za dvofazni postopek. Da je lokacijsko in gradbeno dovoljenje nujno potrebno za novogradnjo, se zavedajo skoraj vsi investitorji. V gradbenem dovoljenju so našteti vsi pogoji, pod katerimi lahko začne rasti nov objekt. Vendar pa, kot pravi Branko Heferle, načelnik upravne enote, mnogi spregledajo stavek, ki opozarja investitorja, da mora pred vselitvijo pridobiti tudi uporabno dovoljenje. To velja tudi za zasebne stanovanjske objekte. Zaplete se takrat, ko bi lastnik hiše rad v njej izvajal kakšno dejavnost kot samostojni podjetnik ali d.o.o. Brez uporabnega dovoljenja to ni mogoče. Število takšnih prosilcev se povečuje, zato je pametno uporabno dovoljenje pridobiti takoj po končani gradnji še pred vselitvijo. Sogovornik je pri tem poudaril, da so delavci UE dolžni izdajati lokacijska in gradbena dovoljenja na podlagi občinskih predpisov: dolgoročnih načrtov, prostorskih ureditvenih pogojev, zazidalnih načrtov. Ob tem opozarja občine, da odgovorno pristopijo k oblikovanju prostorskih aktov, naj skušajo upoštevati interese posameznikov. Seveda je spremembo lokacijskega in gradbenega dovoljenja možno pridobiti tudi med samo gradnjo, kar predstavlja projekt izvedenih del in kar je smotrneje pridobiti, če se investitor odloči, da bo del objekta namenjen poslovni dejavnosti. Nepriljubljeni med investitorji so prav gotovo gradbeni inšpektorji, ki se po izdaji gradbenega dovoljenja oz. med gradnjo samo nemalokrat pojavijo na gradbišču in lahko prepovedo gradnjo, v kolikor ni izvajanja v skladu z načrti in gradbenim dovoljenjem. Strokovni delavci na tem področju se mnogokrat srečujejo tudi z zahtevki za legalizacijo nedovoljenih posegov v prostor, tako imenovanih »črnih gradenj«. Za pridobitev ustrezne dokumentacije velja enak postopek kot za novogradnjo. V postopku ugotavljajo možnost legalizacije in zaračunajo seveda prispevek za degradacijo oz. uzurpacijo prostora. Mnogo investitorjev tudi upa, da »bo šlo skoz s priglasitvijo«. Gre namreč za posege na že obstoječih objektih ali gradnjo pomožnih objektov. Občinski odloki so tisti, ki določajo, kdaj lahko UE dovoli nameravana dela z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Tu imajo veliko zaslug »dobri sosedje«, od katerih mnenja oz. soglasja je odvisen marsikateri poseg na objektu ali zemljišču. Ni malo primerov, ko dobre sosedske odnose ohladijo nameravane gradnje drvarnic, lop, nadstreškov garaž. Pa tudi medposestne meje »na pamet« so tiste, ki jih je pametno uradno urediti oz. določiti, čeprav trenutno ni predvidena gradnja objektov. Zadnji, a ne nepomemben, je Oddelek za občo upravo, ki zagotavlja pogoje dela celotne upravne enote. Ima več področij:
• Vložišče, glavno pisarno in arhiv (tudi arhiv bivše občine do leta 1995) ter »tekoč« arhiv za dobo petih let. Prav tukaj se začnejo in končajo upravni postopki, kijih vodi upravna enota.
• Področje »vojne« zakonodaje, kamor sodi varstvo vojaških vojnih invalidov, civilnih invalidov vojne, žrtev vojnega nasilja, vojnih veteranov. Tu je kar nekaj problemov, predvsem zaradi pogostega spreminjanja zakonodaje, popravljanja krivic ljudem, ki so starejši in občutljivejši, zato je potrebna v teh primerih še posebna pozornost pri vodenju postopkov.
S spremembo zakonodaje nastajajo nove kategorije upravičencev, zato imajo tudi velik pripad zadev. Odločanje o njih je zamudno in zahtevno, vse odločbe UE pošljejo v revizijo najprej na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, šele nato jih vročijo stranki. V kolikor se stranka pritoži, rešuje pritožbo Upravno sodišče.
Tako kot drugod, tudi od Upravne enote Domžale stranke pričakujejo, da bo njihova vloga rešena čim hitreje, čeprav so se sami leta odločali za kakšen korak, ki zahteva odločitev UE. V interesu strokovnih delavcev je prav gotovo, da so vloge rešene hitro, vendar imajo njihove odločitve lahko mnogokrat usodne posledice, zato je treba vsako vlogo in dokumentacijo temeljito proučiti, kar pa seveda zahteva svoj čas (po Zakonu o splošnem upravnem postopku 30 do 60 dni). To še posebno, če upoštevamo, da so delavci upravne enote samo ljudje, ki jih pogosto doletijo iste nevšečnosti kot druge ljudi (lastne in družinske bolezni) in pravice (letni dopust). Morda ne bo odveč, če vas spomnimo na uradne ure Upravne enote Domžale:
ponedeljek od 8. do 14. ure,
sreda od 8. do 13. in 14. do 18. ure in
petek od 8. do 13. ure.
SONJA VRAZ
Kako je v KS Velika vas?
Na povabilo sveta Krajevne skupnosti Velika vas so se v sredo. 15. marca, skupaj popeljali na ogled cest Zg. Prekar - Sp. Ribče, Zg. Ribče- Sp. Prekar in Velika vas - Hrib občinski svetniki in župan z občinsko upravo. Kasneje so se dolgo v večer v dvorani pogovarjali o problemih, ki tarejo to krajevno skupnost. Župan in predsednik sveta KS sta za novo mizo za namizni tenis, ki bo namenjena rekreaciji mladih in odraslih krajanov, poslušala razlage znanih problemov, katerih rešitev je odvisna od višine sredstev občinskega proračuna. Krajani si najbolj želijo asfaltiranih cest. saj so makedamske pozimi kljub dobri zimski službi mnogokrat težko prevozne. Tudi voda je tista, ki jim povzroča skrbi, saj so cevovodi ponekod dotrajani in potrebni obnove. Voda je pomembna tudi za delovanje PGD Velika vas, ki potrebuje nekaj nove opreme in še več hidrantov. Ponosni so na novo vozilo, ki so ga dobili lani. Kot je poudaril Franc Bizilj, poveljnik Gasilske zveze Moravče, se morajo člani PGD zavedati, da sta uporaba nove cisterne in usposobljenost za reševanje odvisna v veliki meri od izobraževanja in usposabljanja vseh članov, čemur bodo morali posvetiti več pozornosti. To se morajo zavedati tudi občinski svetniki, da bodo za gasilstvo v občini namenili dovolj sredstev in tako prepreči/i nazadovanje v znanju in opremi. Župan je navzočim predstavil posamezna področja v občinskem proračunu, kije v javni obravnavi in pozval svet KS, da z njim seznani zainteresirane vaščane, ki še nekaj dni lahko pošljejo nanj svoje pripombe. Neuradni del se je nadaljeval v sobi krajevne skupnosti, kjer je bil za navzoče pripravljen prigrizek, ki so si ga privoščili kar stoje, malo zaradi ne pretople sobe. malo pa zaradi zelo živahne razprave, ki se je razvila tja čez 21. uro.
S. V.
Moravske doline
5
SLS
Volitve v kmetijsko gozdarsko zbornico
Pred vsemi volilnimi upravičenci za volitve v KGZ je zelo pomembna naloga, kajti pred vami so volitve v inšitucijo, ki bo pomembno sooblikovala kmetijsko politiko v bodoče. Kmetijstvo pa je eno izmed tistih področij gospodarstva, ki bo najbolj na udaru po vključevanju v EU. Za to se ne moremo strinjati s tistimi, ki trdijo, da se s kmetijstvom v Sloveniji ni več potrebno ukvarjati, ker bo za hrano tako ali tako poskrbela Evropa. To ne drži, saj gre za strateško področje, ki je v burni preteklosti odločalo o usodah narodov (še danes pomen riža na Japonskem in hrane na sploh v vseh kriznih obdobjih v Evropi). Prav zato EU danes namenja največji delež skupnega proračuna prav kmetijstvu in tega dejstva ne smemo pozabiti. Kolikor nam je znano, bo iz našega okolja na volitvah
kandidiral   ing. Janez Ocepek.
V drugih državah tudi na volitvah v organe zbornice volijo politične stranke. Pri nas je tokrat drugače in posamezne liste oblikujejo kmetje sami ali pa posamezne zveze, društva, združenja itd...
Zato predlagamo vsem ostalim političnim strankam v občini in vsem posameznikom, da podpremo našega skupnega kandidata, ki je gospodar na svoji kmetiji in kmetijski strokovnjak. Prav tako pa je s svojim delom že do sedaj prispeval pomemben delež k razvoju kmetijstva na Moravškem.
Pomembno je, da gremo na volišča in volimo. Če ne gremo na volišča, bodo o naši usodi odločali drugi.
UPRA VNI ODBOR PODRUŽNICE SLS V MORA VČAH
Peterle na desetletnici SKD v Moravčah
Pred desetimi leti je bila ustanovljena stranka Slovenskih krščanskih demokratov v Moravčah. V petek, 17. marca 2000, je bila v Kulturnem domu v Moravčah slovesna prireditev ob okrogli obletnici ustanovitve. Slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz SLS in SDS, župana Občine Lukovica in Občine Dolsko ter drugi gostje. Slavnostni govornik je bil predsednik SKD Slovenije, gospod Lojze Peterle.
Gneča skozi ozko prometno grlo v Domžalah je zadržala tudi prvega predsednika vlade v samostojni Sloveniji, tako da se je program začel nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno. Po pesmi Komornega zbora Limbar in uvodnem nagovoru voditelja programa, gospoda Lojzeta Štefana, je zbrane pozdravil župan Občine Moravče, gospod Matjaž Kočar. Poudaril je, da je SKD v desetih letih prispevala pomemben delež k razvoju demokracije v Sloveniji. V Moravčah smo to pot skupaj prehodili. Koalicija pa je dokaz, da smo znali združiti energijo in prizadevanja, da oblikujemo slovenski politični prostor tako, kot si želimo. Čestitkam se pridružuje z upanjem, da bomo skupaj oblikovali novi list v življenju slovenskega naroda.
Stana Stopar
nova poslanka LDS v Državnem zboru RS
20. januarja 2000 je Državni zbor Republike Slovenije potrdil mandat poslanki Stani Stopar. Izvoljena je bila v 4. volilni enoti in po odhodu Jožeta Leniča iz parlamenta zastopa tudi občino Moravče.
Stana Stopar je bila rojena 1943 v Rafolčah pri Lukovici. Otroštvo je preživljala na kmetiji, kjer je z bratoma in sestrami že zgodaj spoznala trdo kmečko delo. Osnovno šolo je obiskovala na
ABrdu pri Lukovici. Kasneje je na isti šoli Janka Kersnika na Brdu opravljala učiteljski poklic, zadnjih štirinajst let pa kot ravnateljica usmerjala pedagoško delo. Na delo z učenci, učitelji in starši jo vežejo lepi spomini.
Zdaj z družino živi v Lukovici. Leto in pol je že 'uživala' med upokojenci. V pogovoru z njo začutiš, da ji veliko pomeni urejena družina in topli medsebojni odnosi. Vizijo življenja sprejema optimistično. S politiko seje ukvarjala le ob svojem osnovnem delu doma in v službi. Z vso odgovornostjo pa
LLTDS!
UBIRAL«* SLOVtMJE
sprejema novo službo v Državnem zboru Republike Slovenije.
O svojih prvih vtisih v parlamentu pravi: »Delo je naporno. Zasedanje zbora se prične dopoldne od 10h in traja do 13h, popoldanski čas zasedanja pa je od 14h do 18h. Pred zasedanjem, v odmorih in po zasedanju so sklicana tudi delovna telesa (odbori in komisije), veliko časa pa mi vzame tudi branje gradiva. Vsaka točka dnevnega reda se strokovno predela na odborih. Mnenja, stališča in sklepi, ki jih sprejme delovno telo, so lahko tudi usmeritev za odločanje poslancev oziroma poslanskih skupin. Sprejemali bomo še veliko zakonov, pomembnih za državo in vstop v EU. Kljub veliki obremenitvi in odgovornosti do dela, mi je žal, da sem v parlament prišla le v zadnjih mesecih pred volitvami. S svojim delom se želim zahvaliti ljudem, ki so mi izrazili zaupanje na volitvah. Vesela bom, če me bodo opozorili na probleme in me tako usmerjali pri delu. Slovenija je majhna, vendar pomembna država v Evropi. Verjamem, da jo bomo le s strpnostjo in ustvarjalnimi strankarskimi dogovori lahko popeljali do uspeha. Pri delu nas zato ne bi smelo ovirati predvolilno obdobje.' Naši poslaniki se zahvaljujem za pogovor in ji želim veliko uspehov.
STANE RAVNIKAR
6
Novice iz
Kulturni program je nadaljeval Komorni zbor Limbar, ki izhaja iz korenin SKD v Moravčah, saj je bila stranka ustanoviteljica Kulturnega društva Limbar. Zbor ima za vsako priložnost primerno pesem, njihov repertoar pa postaja prava zakladnica različnih pesmi. Ljubezen do domovine je izrazil tudi mladi moravški pesnik Nace Lavrič v pesmi Molitev, ki jo je interpretirala predsednica KID Limbar. Napisal jo je kot šestnajstletni fant leta 1941. V njej prosi Boga, naj združi Slovence, ki so razkropljeni kot plahe ptičje jate, in spoji razkosane dobrave. V pripravi je zbirka z izborom njegovih pesmi. Za velikimi pevci so prikorakali mali pevci Slavčkovega zbora. S svojo neposrednostjo so osvojili srca poslušalcev. Otroci so "navdihnili" tudi predsednika SKD Lojzeta Peterleta, ki je dejal, da je vse, kar Slovenci potrebujemo, že razloženo v naših pesmih. SKD želi, da bi se ta program združevanja in medsebojnega povezovanja uresničil in da se ne bi nosiliV želodcu". Skupaj s staro SLS smo se pred več kot desetimi leti vzdignili in s spominom na vrednote iz preteklosti postavljali temelje slovenske demokracije. Marsikaj je bilo narejenega, kar ta vlada sedaj podira (dolgovi, nered, nasilje, socialna nepravičnost...). V manjšinski vlogi v vladi se ne da veliko narediti, to sedaj izkuša tudi SLS. Stranki sta grešili, ker sta bili predolgo narazen. Pogovori za združitev uspešno potekajo in ni pomembno, kdo bo prvi, kdo drugi ali tretji, pomembno je, da se odloča z odgovornostjo in postavi nove temelje slovenski državi, ki jih sedaj ni. Če ne bo mladega rodu, slovenski narod ne bo doživel potrditve. SKD je tista stranka, ki vedno in povsod zagovarja in podpira mlade družine in tudi najbolj skrbi za slovenski naraščaj. Po nagovoru je predsednik odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Najpogostejša so bila vprašanja o procesu združevanja s SLS. Obe stranki se resno in temeljito pripravljata na združitev in sodelovanje v koaliciji Slovenija. Preko 200 strokovnjakov dela v 14 skupinah, ki analizirajo delo vlade na različnih področjih in iščejo nove in perspektivnejše rešitve za Slovenijo in za vse generacije. Ti ljudje bodo s svojimi ugotovitvami prišli med ljudi in jih povprašali za mnenje in možne rešitve. Samo ljudska politika je lahko za ljudi. Tudi pri združevanju na lokalni ravni gre za isto vprašanje kot pri združevanju na državni: Ali je kaj pomembnejše od naše različnosti? Če imamo skupne cilje, ki so tako močni in pomembni, bo vse drugo odpadlo in lahko pozabimo na razlike. Povsod je toliko dela, da se lahko za vsakega najde delo, kdor le hoče delati za skupno blaginjo. Jasna in mirna beseda gospoda Lojzeta Peterleta je nam poslušalcem razkrila marsikatero neznanko, nezaupanje pa je preraščalo v zaupanje o pravi poti, ki jo skupaj načrtujeta obe stranki. Najbolj mi ostajajo besede, da ni važno, kdo bo prvi ali drugi, pomembno je, da bo delal za skupno dobro. Tega pa v današnjih časih v Sloveniji tako zelo pogrešamo, saj imamo občutek, da vsak dela le za svoj žep.
MILKA NOVAK
Pet minut s svetnikom
France Rotar
svetnik v OS Občine Moravče kandidiran z liste Slovenskih krščanskih demokratov
France Rotar s Plesa je upokojenec in najstarejši svetnik v tej sestavi svetnikov. Izhaja iz družine, ki se že nekaj generacij posveča sedaj že redki dejavnosti mlinarstvu. Skupaj z ženo to dejavnost še vedno opravljata kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Njihov obnovljeni mlin stoji ob Drtijščici in pridno melje žito za stranke znotraj in izven občinskih meja. Z dobro opravljenim delom je Moktajnarjev mlin svojevrsten promocijski element naše občine.
Svetnik Rotar je somišljenik SKD in v sedanjem svetu deluje v koaliciji s SLS IN SDS. Pol mandata je bil svetnik tudi v prvi sestavi OS. Pravi, da je delo v obeh sestavah bilo in je dobro, le prejšni se je moral veliko posvečati postavljanju temeljev za delovanje, kar je pomenilo pripravo statuta in poslovnika ter kopice odlokov, pravilnikov in drugih pravnih aktov. Ob ustanovitvi občine so nadaljevali delo, ki ga je zastavila KS Moravče. Sedaj je delo utečeno in se lahko več posvečajo delu v koaliciji, odborih in komisijah. Zato so seje bolj pripravljene in tudi časovno krajše, ker je predpriprava na sejo izvedena že pred zasedanjem OS. Po njegovem mnenju tudi opozicijski svetniki lahko konstruktivno sodelujejo na sejah in v delo vnašajo zanimive pobude in predloge, ki se jih v mejah možnosti proračuna da izpolniti. Zaveda se, da se tudi v občinskem svetu tako kot v življenju nasploh vedno merijo moči med bolj in manj agresivnimi. Morda je tudi to vzrok, da so nekateri kraji razvojno zapostavljeni Sam si vedno prizadeva najti razumno in z različnih zornih kotov premišljeno rešitev problema. Zavoljo velikih potreb in želja občanov sta KS Peče in Velika vas organizirali srečanja svetnikov s predstavniki omenjenih KS, da bi se na kraju samem lahko prepričali o nujnosti reševanja posameznih problemov, ki so še vedno v večini na vodooskrbnem in cestnem področju. Pravi, da tudi svetniki ne znajo čarati in vse probleme lahko rešujejo le v mejah finančnih možnosti, postopno in v sodelovanju z občani. France Rotar je tudi tisti svetnik, ki si je srčno prizadeval urediti odnose med podjetjem Termit, posredno ali neposredno prizadetimi občani in Občino. Marsikdo mu je očital, da hoče uničiti toliko in toliko družin, ki jim je Termit vir pršivetja. V pogovoru je razkril, da je bil njegov namen ta, da bi Termit Moravški dolini vračal to. kar ji jemlje. To pa je prof it ki bi se moral v večji meri vračati nazaj v obliki sanacije odkopov, okoljevarstva. predvsem vode in tudi v naložbe pomembne za skladen razvoj kraja. Moravska dolina je prejemala do nedavnega le drobtinice z bogatinove mize. Prepričan je, da se mora sedež podjetja v najkrajšem možnem času preseliti v Moravče in tako tudi s strani finančnega priliva v občinski proračun postati naša in ne domžalska firma. Še večjo skrb je v njem zbuja/o dejstvo, da se peskokop širi proti Plesu, kjer je velik vir pitne vode. Voda je vir življenja in največja vrednota prihodnjih generacij. Si res upamo zapečatiti usodo prihodnjim generacijam s takšnim posegom v okolje? Meni, da je odkop surovine v tem predelu kljub načrtu koriščenja in ureditvenemu načrtu tvegan, če bi to delo opravljali neosveščeni delavci. Skoraj vse pa je odvisno od vodstva in njegovega gledanja na ta problem. V pogovoru sva se dotaknila tudi kmetijstva in turizma v občini kot vodilnih dejavnosti. Za kmetijstvo se namenja nekaj manj kot 4% proračuna, kar je še vedno premalo, a pomeni dovolj, da se stalež živine ne zmanjšuje, povečuje se zaraščanje kmetijskih površin. Možnost konkuriranja EU vidi v biološki pridelavi in predelavi hrane kot dopolnilni dejavnosti na kmetijah. Velikemu razvoju turizma in razmahu novogradenj s strani priseljencev pa ni naklonjen, ker se znova zaveda prevelike obremenjenosti okolja zaradi odplak in opadkov. ki so nujna posledica goste naseljenosti. Svoje moči še vedno intevzivno usmerja v pridobitev somišljenikov za izgradnjo doma upokojencev s standardno in nadstandardno ponudbo ter možnostjo oskrbe na domu. To bi poleg porabe hrane domače proizvodnje pomenilo tudi veliko novih zaposlitvenih mest predvsem ženskam, ki so po propadu Rašice v občini skoraj brez možnosti zaposlitve.
Ob koncu nekajkrat po pet minut pogovora je svetnik France Rotar izrazil plemenito sporočilo po združitvi moči vseh občanov ne glede na razlike med njimi. Tako opremljeni bomo lažje spoznali, da je za vsakega izmed nas dovolj pravic in se zavedli, da mora vsakdo prevzeti tudi del dolžnosti.
BERNARDA MAL
Moravske doline
7
Poročilo z 8. in 9. seje občinskega sveta
V marcu se je po zatišni zimi občinski svet začel prav pomladno živahno sestajati. Imeli so dve seji. Prva, ki je potekala v dveh delih 1. in 2.marca, je obsegala 12 točk dnevnega reda. Drugo nadaljevanje je potekalo v gradu Tu stanj z namenom, da bi si svetniki ogledali, kako poteka obnova gradu in poročne dvorane. Tretjič so se v marcu sestali 22.dne v mesecu in v hitrem tempu obravnavali 9 točk dnevnega reda. Že »po tradiciji« svetniki največ časa posvetijo tretji točki dnevnega reda Vprašanja, pobude, predlogi. Večina le-teh se še vedno nanša na področje komunale. Skoraj neverjetna je bila tokrat odločitev Društva krajanov Limbarske gore, da se od po vedujejo 50.000SIT, kijih je Občina Mora vče iz proračuna namenila za odmevno prireditev Po nagelj. Večina društev bi si ob takšnem znesku obliznila vseh pet prstov, za Limbarčane pa je bila to logična odločitev v protest vsem sporom, ki se kot jara kača vlečejo med njimi in Občino. Prva marčevska seja, kije bila hkrati 8.redna seja OS v tej sestavi, pa bo z velikimi črkami ostala zapisana tudi zaradi odločitve o nakupu 20% delnic podjetja Termit. Vse druge točke dnevnega reda so bile ob pomembnosti in odgovornosti, ki so jo svetniki s to odločitvijo sprejeli, bolj ali manj formalne narave. Nekaj več minut so namenili le obravnavi osnutka Proračuna Občine Moravče za leto 2000, kije te dni v zaključevanju javne obravnave.
Prihodki proračuna za leto 2000 znašajo 479.138 mil. SIT in so razporejena v odhodke v višini 552.046 mil. SIT. V proračunski razervi je 2 mil. SIT
Odhodki proračuna so se v primerjavi s preteklim letom povečala sorazmerno z beleženo inflacijo na postavkah, ki so namenjene dejavnosti občinskih organov in uprave, socialnemu varstvu, zdravstvu, civilni zaščiti in reševanju ter športu. Največji porast sredstev je na postavki 3, to je izobraževanje, ki znaša kar 129.990 mil. SIT, vendar je 110.000 mil. SIT namenjenih za dokončanje prizidka in se dejanska sredstva za poslovanje šole v primerjavi s preteklim letom zmanjšajo za petino. Približno za tretino se povečujejo tudi sredstva za otroško varstvo na postavki 4, to pa zaradi stroškov oskrbovanin vrtcem in sredstev za razširitev vrtca v Moravčah. Enako povečanje pomenijo tudi splošni stroški proračuna na račun višjih dotacij KS in stroškov za izdajanje občinskega glasila. Četrtino več sredstev se namenja postavki 11- kmetijstvo. Več sredstev predvsem za nakup novega vozila za PGD Moravče je namenjenih požarni varnosti, ki pa bo morala svoje delovanje, če bo hotela skozi proračunska sredstva, pametno razporediti. Zadovoljni bodo tudi porabniki sredstev na postavkah za turizem in drobno gospodarstvo, saj so planirana sredstva povečana in namenjena sobvencijam za obrestne mere.
Iz tega proračuna se znatno manj sredstev (petina manj) namenja komunalni dejavnosti, najbolj bodo prizadeti predeli, ki še nimajo rešenih cestnih vprašanj. Z manj sredstvi se bodo morala sprijazniti tudi porabniki na postavki 7, to pa je kultura. Svetniki so v razpravi že navedli nekaj konkretnih prenosov sredstev. Ker je bil osnutek v javni obravnavi, se opravičeno pričakuje, da so tudi občani s pripombami povedali svoje. Na osnovi vseh pripomb bo svetnikom posredovan v obravnavo in potrditev predlog proračuna, ki naj bi bil po okusu in meri čim večim posrednim in neposrednim porabnikom. Okoli denarja so se vrtele tudi vse ostale točke dnevnega reda. Svetniki so s sklepi potrdili povečanje ekonomske cene v vrtcu za 5%, in sicer znaša za prvo starostno skupino
49.628,20 SIT (prej 47.284.00 SIT) in za drugo skupino 39.276,00 SIT (prej 37.406,30 SIT), povišanje bruto cene sorazmernega deleža za že zgrajeno komunalno opremo
(komunalni prispevek) iz 13.440,00 SIT/m2 na 25.500,00 SIT/m2 zaradi ohranjanja realne vrednosti komunalnega prispevka vsem investitorjem. Dražje bodo tudi dimnikarske storitve. Pripravljalci občinskega glasila bodo od sedaj dalje za svoje delo prejemali plačilo.
Za spremembo namembnosti proračunskih sredstev je zaprosil SK Termit, ker so investicijska sredstva namenili nakupu novega vozila za potrebe kluba in ne za izgradnjo skakalnega centra na Miklavžu. Za ta korak so se v klubu odločili zaradi neurejenega lastništva zemljišča in se jim je tveganje zdelo preveliko. Svetniki so zahtevali še dodatne informacije in dokazila.
Brez denarnih nagrad bodo dobitniki občinskih priznanj ob občinskem prazniku. Svetniki so se odločili za podelitev enega naziva častna občanka, treh plaket in petih priznanj.
Na gradu Tuštanj so si svetniki ogledali, kako napreduje obnova prostorov, ki bodo služila za poročno dvorano in druge protokolarne zadeve za potrebe Občine Moravče. Obnova gradu poteka že več kot eno desetletje, a petstoletna zgradba zahteva posebne strokovne posege, previdnost in upoštevanje priporočil pristojnih institucij za restavracijo tako stavbe kot opreme. V letih 1996 - 1999 je občina v obnovo vložila 9.682.083,20 SIT proračunskih sredstev, lastnik gradu pa vsaj še toliko.Proračunska sredstva so bila porabljena za :
• v letu 1996 (1.191.186,50 SIT) - inicianje notranjih in zunanjih sten in protipotresno vezavo sten
• vletu 1997 (2.784.925,00 SIT)-projekt statične obnove poročne dvorane, rušitvena dela stropa, odstranitev vencev, ometov, izdelava sedežev za AB ploščo nad 1.nadstropjem, armaturna plošča stropa in izdelava vencev
• v letu 1998 (3.434.718,00 SIT) - obnova stropa, restavreranje okenskih simsov, izdelava okrasnih
(nadaljevanje na strani 14)
8
Novice iz
Božidar Fekonja je prevzel vodenje Policijske postaje Domžale
Policijska postaja (PP) Domžale je 1. februarja dobila novo vodstvo. Alojz Senčarje prevzel druge naloge v policiji, na njegovo mesto pa je prišel Bcžidar Fekonja. Radi bi ga predstavili našim bralcem, zato smo ga zaprosili za kratek pogovor, na katerega se je prijazno odzval.
G. Fekonja. imenovani ste bili za komandirja razmeroma velike policijske postaje, tako po območju kot po problematiki. Kakšno strokovno pot ste prehodili', da so vam zaupali to delovno mesto? Doma sem iz Ribnice na Pohorju. Leta 1977 sem vstopil v Kadetsko šolo v Tacnu in jo štiri leta kasneje uspešno končal.Po šoli sem ostal v Ljubljani in sem prve izkušnje pridobival na takratni Postaji milice Bežigrad, nato pa sem postal vodja varnostnega okoliša. Želja po študiju je bila močna in vpisal sem se na Višjo šolo za notranje zadeve, kjer sem leta 1992 diplomiral. Po diplomi sem prevzel mesto komandirja policijskega oddelka Črnuče, nato pa policijskega oddelka Moste-Polje. Konec leta 1994 sem postal namestnik komandirja Policijske postaje Šiška, nato pa prvi pomočnik komandirja na tej postaji, vse do letošnjega februarja, ko me je generalni direktor policije na predlog načelnika policijske uprave Ljubljana imenoval za komandirja PP Domžale. S kakšnimi občutki ste sprejeli to imenovanje? Sprejel sem ga kot čast in priznanje za moje dosedanje delo v policiji, pa tudi kot veliko odgovornost. Policijsko delo zelo spoštujem in potrudil se bom, da bom izkazano zaupanje v celoti opravičil. Kako bi na kratko označili varnostno problematiko domžalske policijske postaje?
Kratko rečeno takole: območje PP Domžale je varno območje, varnostna problematika je zadovoljiva, stanje varnosti pa je stabilno.
Res spodbudne besede. Ali lahko predstavite nekaj statističnih podatkov?
V letu 1999 je PP Domžale obravnavala 1.572 kaznivih dejanj ali 4,1 % več kot v letu 1998. Policija je obravnavala 1.197 prekrškov, večinoma so bile to kršitve javnega reda in miru in jih je bilo celo nekaj manj kot v letu 1998. Obravnavanih je bilo tudi 1.287 prometnih nesreč, najbolj spodbuden pa je podatek, da se je število mrtvih v letu 1999vvprimerjavizletom 1998 zmanjšalo karza 10-od21 mrtvihvletu 1998 na 11 vletu 1999. Ste že obiskali Moravče?
Ja. Ko sem prevzemal postajo sem obiskal vseh pet občin, ki jih pokrivamo, in se srečal tudi z županom Občine Moravče mag. Matjažem Kočarjem.
Gotovo ste že temeljito ocenili delo policijskih pisarn, med drugim tudi moravške? Ali mislite, da so te pisarne kot oblika policijskega dela v lokalni skupnosti dovolj uspešne? Imate namen izboljšati njihovo delo. njihovo učinkovitost? PP Domžale ima dve policijski pisarni: v Moravčah in v Mengšu. Z dosedanjimi ugotovitvami o delu teh pisarn sem zadovoljen in sem prepričan, da sta kot obliki policijskega dela v lokalni skupnosti uspešni. Seveda pa si bom prizadeval še izboljšati strokovnost in učinkovitost policijskih pisarn. Opažamo, da se občani še vedno obračajo na postajo tudi takrat, ko so uradne ure v policijskih pisarnah. Vodja varnostnega okoliša za Moravče se nahaja na območju moravške občine tudi takrat, ko ni v pisarni in občani lahko od dežurne službe na postaji vedno izvedo, kdaj bo v pisarni in se takrat oglasijo pri njem.
Zakon o policiji predvideva možnost ustanovitev sveta, sosveta, komisije ali kakšne druge oblike partnerskega dela v lokalni skupnosti. Ali vidite priložnost v tej možnosti? PP Domžale je dala pobudo za
ustanovitev sosvetov v vseh petih občinah, do sedaj pa so ustanovljene v Domžalah, v Moravčah in v Trzinu. Postaja in sosveti imamo skupne cilje, in sicer s partnerskim delom doseči čim boljše rezultate na področju preventivnega dela in na temelju prostovoljnega, sporazumnega delovanja doseči čim večjo varnost državljanov.
Dotakniva se še nekaj najbolj zaskrbljujočih pojavov v Sloveniji in gotovo tudi na območju PP Domžale, kot so mamila, prometne nesreč in nekatere vrste kaznivih dejanj. Kako ocenjujete problematiko mamil na vašem območju? Kot sem že uvodoma dejal, je varnostna problematika zadovoljiva in to velja tudi za te pojave. Ugotavljamo pa, da se nekoliko povečuje t.i. ulična preprodaja mamil.
Ali imate podatke o uživanju ali celo o preprodaji mamil na območju občine Moravče?
Mamila so prisotna tudi na območju občine Moravče, vendar v manjšem obsegu, kot na drugih območju, ki ga pokriva PP Domžale.
Prometne nesreče na t.i. moravški cesti so pogoste, med njimi tudi take z najhujšimi posledicami. Kakšna je vaša taktika zagotavljanja čim bolj varnega dogajanja na cestah? Policija je le eden od subjektov, ki pripomore k večji varnosti v prometu, za katero so dejansko odgovorni vsi udeleženci v prometu: vozniki, pešci, kolesarji, avtošole, ki lahko veliko pripomorejo k vzgoji voznikov, šole idr. Prav preventivno delo je zelo pomembno in PP Domžale bo raznim razgovorom v osnovnih in drugih šolah na temo varnosti v prometu še naprej posvečala veliko pozornosti. Tako kot na drugih cestah bomo tudi na moravški cesti z uporabo radarjev in civilnih opazovalcev odkrivali kršitelje v cestnem prometu in seveda dosledno represivno ukrepali. Pred nekaj meseci sta doslej še neznana storilca udarila' v moravški Ljubljanski banki in menda odnesla precej denarja. Nato so, prav tako še, neznani storilci oropali še banki v Krškem in v Hrastniku. Ali je policija že naredila kakšen daljši korak na sledi roparjem? Ali imate kaj indicev o povezanosti teh ropov? Preiskava teh kaznivih dejanj še teče, zato lahko povem samo to, da je za vse naštete rope značilno, da sta jih izvedla dva storilca in to na podoben način. Preiskava poteka tudi izven območja Policijske uprave Ljubljana.
Vodenje tako zahtevne policijske postaje, kot je domžalska, zahteva celega človeka. Ali ostane kaj časa za družino in prosti čas? Res je, da je delo, ki ga opravljam zahtevno in odgovorno in ni omejeno na običajni delavnik, vendar pa ostane z dobro organizacijo dela tudi prosti čas in seveda čas za družino ter študij na Visoki policijsko-varnostni šoli. Boste prehodili moravško planinsko pot? Zagotovo jo bom.
Hvala za pogovor in veliko uspeha pri zagotavljanju varnosti na celotnem območju PP Domžale.
B.BRVAR
Moravske doline
9
23. MAREC - PRAZNIK OBČINE MORA VCE
Slavnostna akademija v Kulturnem domu Moravče
Občina Moravče je s slavnostno akademijo, ki je bila v petek, 24. 3. 2000, v Kulturnem domu Moravče, obeležila občinski praznik - 23. marec.Datum praznika so svetniki izbrali izmed številnih predlogov po rojstnem datumu matematika Jurija Vege. Občinski praznik smo praznovali drugo leto. Osrednji dogodek letošnje prireditve je bila podelitev občinskih priznanj, na kateri je častna občanka občine Moravče postala Ana Štefan.
Prireditev je začela moravška godba pod vodstvom Saša Vavpetiča, ki je zaigrala slovensko himno Zdravljico. Po uvodnem nagovoru Natalije Brodar, ki je povezovala celotno prireditev, je besedo prevzel župan občine Moravče Matjaž Kočar. Dejal je, da je občinski praznik trenutek, ko se ozreš nazaj, na že prehojeno pot, obenem pa tudi trenutek za nove načrte. Rekel je, da si ob skupnem delu mnenja večkrat nasprotujejo in prav je tako, saj je to demokratični način za splošno dobro večine. Želel si je tudi večje pozornosti države, ki včasih, ko gre za zagotovitev sredstev občinam, na njih pozablja. Dejal pa je tudi, da je občinski praznik priložnost, da se zahvali posameznikom, ki so na različnih področjih v občini uspešno delovali, bodisi v preteklosti, bodisi v sedanjosti. Po županovem govoru so zaporedoma nastopili: dekliški zbor pod vodstvom Milana Kokalja, vrhpoljski tamburaši z vodjem Milanom Kontarčkom in moravška godba. Potem sta predsednica komisije za občinska priznanja Sonja Vraz in župan občine Matjaž Kočar podelila občinska priznanja, plakete in naziv častna občanka. Podelitev je bila spremljana s kratkimi dokumentarnimi videoposnetki in obrazložitvijo. Občinska priznanja so prejeli: Peter Janežič za področje športa, Franc Makoter iz Ljutomera za izjemno medobčinsko sodelovanje, predvsem na področju kulture, Ciril Merčun iz Kamnika za dolgoletno učiteljsko delo v OŠ Peče, Ivan Korošec za ustvarjalno in dolgoletno delo v KS Moravče in Jože Zaje za 40-letno poučevanje na OŠ Moravče. Plakete občine Moravče so prejeli: Prostovoljno gasilsko društvo Moravče, ob 100 - letnici delovanja, plaketo je prevzel Janez Učakar, Pavle Barlič za dolgoletno in uspešno delo v KS Vrhpolje in Društvu krajanov Tuštanj ter Roman Serianz za 40 - letno zobozdravstveno delo v Moravčah.
Naziv častna občanka občine Moravče je prejela 85-letna nekdanja »babca« Ana Štefan za dolgoletno izobraževalno, patronažno, svetovalno in negovalno delo v Moravčah in njeni okolici. Ker se prireditve zaradi bolezni ni mogla udeležiti, je odlikovanje prevzel njen najstarejši sin France Štefan.
Dobitniki letošnjih priznanj občine Moravče (od leve proti desni) Franc Makoter. Ciril Merčun. Ivan Korošec (zadaj). Franc Štefan (naziv častni občan sprejema za svojo mater Ano Štefan), Pavle Barlič (zadaj), župan Matjaž Kočar, Jože Zaje. Roman Serianz. Peter Janežič in Janez Učakar (plaketo sprejema za PGD Moravče).
Vimenu vseh dobitnikov priznanj se je zahvalil Ciril Merčun.
Ob občinskem prazniku sta občini in občanom čestitala tudi župana Mengša in Lukovice. Po končani podelitvi je še enkrat nastopil dekliški zbor, nastopili pa so tudi mladi glasbeniki iz občine Dol pri Ljubljani, ki prav tako praznuje občinski praznik 23.marca. Konec prireditve je pripadel vrhpoljskima recitatorjema Roku Zaviršku in Gašperju Orehku ter Komornemu zboru Limbar, ki je prireditev tudi zaključil. Prireditev je potekala v okviru celotedenskih prireditev ob občinskem prazniku.
Dobitnike občinskih priznanj, plaket in naziva smo vprašali, kaj jim priznanje pomeni.
France Štefan: »To priznanje prejemam v imenu mame, ki jo danes ni tukaj. V njenem imenu se tudi zahvaljujem za čast, ki ji je bila s tem priznanjem izkazana.«
4
Roman Serianz: »Priznanje mi veliko pomeni, saj je to priznanje za moje delo, ki sem ga pred 40 leti začel tu v Moravčah. V teh letih je bilo narejenega veliko dela, ljudje pa so z njim različno zadovoljni: nekateri bolj, drugi manj«
10
Novice iz
Pavle Barlič (slika desno): »Samo priznanje mi ne pomeni veliko. Več mi pomeni delo, ki je bilo opravljeno do sedaj«
Janez Učakarfslika levo): »To je že drugo priznanje za naše društvo v tem tednu. Pred dvema dnevoma smo namreč v Kočevju prejeli najvišje odlikovanje civilne zaščite. Ta plaketa je priznanje našemu dosedanjemu delu, obenem pa tudi obveza za naprej in upam, da bomo uspešno nadaljevali tudi v prihodnosti.«
ALEŠ VOZEL, FOTO: FRANCI SKOK
Pogovor z letošnjo dobitnico naziva častna občanka Ano Štefan
Ni je stezice, kjer ni stopinje naše babice Ančke
Ljudje, ki so se že v delovni dobi znali pripraviti na bogato in srečno starost, so kot kaže redki. Ali pa ne?!
Poznamo babico, ki ji je to odlično uspelo. To je ANA ŠTEFAN iz Moravč, babica tako in drugače, ki z jasnim pogledom zre novemu tisočletju v obraz, kljub temu da preživlja 86. leto življenja.
Družina je gnezdo, iz katerega človek poleti v svet in odnaša s seboj življenjske izkušnje. Kakšna je bila vaša družina?
Moja mama Ivana so bili doma z velike kmetije Iz Osredk.. Oče so ovdoveli in v drugi zakon pripeljali 3 otroke: moja polbrata in polsestro: Franceta, Jaka, ki je kasneje umrl v nesreči Titanika, in Julijano. Oče Jakob so bili Trznarjevi iz Rudnika, torej iz hiše, v kateri sem bila tudi jaz rojena in poleg mene še 6 otrok. Dva sta majhna umrla. Moja družina je bila garaška, pobožna, skratka lepa. Ko se je gradila cerkvica na Hribcah, je moja mama ves čas kuhala za delavce in jim sama nosila hrano na gradbišče. Tudi zemljišče za cerkev so dali Trznarjevi.
Kaj pa otroci na kmetiji? Kaj neki, delali so, delali in se učili. Naše poti so bile enostavne: v šolo, k maši in nauku. Za igro je bilo bore malo časa, pa nismo ničesar pogrešali.
Omenili ste šolo. Kam ste hodili ? V osnovno šolo sem hodila v staro moravško šolo, ki je ni več; 6 razredov sem obiskovala vsak dan nato pa dve leti v tako imenovano ponavljalno šolo, ki je bila prvo leto vsak četrtek, drugo leto pa vsako soboto.
Se še spomnite vaših sošolcev in sošolk? O, seveda se jih spomnim, a sva le še dve živi: Presenčeva Pavla in jaz. Brivčeva Minka, ki je svojo življensko pot sklenila v tem mesecu, je bila tudi moja sošolka.. Rada se spomnim vseh, ki so že dokončali svoje delo. Tudi učitelja Janka Tomana.
S triindvajsetimi leti ste odšli v babiško šolo. Kako seje
bilo takrat odločiti za šolanje in poklic ?
Takšna odločitev je bila gotovo zelo pomembna in negotova. Doma so me sicer podprli, ampak spomnim se, da mama niso preveč trdno verjeli, da mi bo uspelo. Pa mi je, ker sem imela ta poklic v sebi. Že dolgo prej. To sem enostavno morala postati. Da se mi je uspelo vpisati in tudi dokončati šolanje, je precej pomagal župnik Hafner, ki je bil v Upravnem odboru babiške šole. Poklic pa sem imela v sebi. In spoštovala sem ga vse življenje.
Kako pa je izgledala babiška šola?
Šola z internatom je bila pri stari porodnišnici. Šola je bila imenitna in tudi prakse je bilo precej, tako da so nas naučili samostojnosti. Internat pa je bil grozen. Hrana je bila slaba, delati smo morale vse same: pomivati, pospravljati, čistiti...povrh pa še dežurati v porodnišnici. Učenja je bilo veliko. Vse je bilo treba prepisati na roke (glej sliko strani iz Babiške knjige op. avt.). Tudi red je bil zelo strog. V šolo se je lahko vpisala le tista, ki je že rodila vsaj enega otroka. Čeprav sem imela že sina, sem šla v dveh letih le dvakrat domov. To je bilo kruto. Hvala Bogu, da je Franci imel lep dom pri mojih starših.
Diplomo stez odliko opravili 28. februarja 1939in takoj naslednji dan pričeli z delom.
Z veseljem sem se naslednji dan z diplomo javila na Občini. Začeli smo in počasi se je vse urejalo. Potem je prišla vojna..
Vojna, vaš mož na delu daleč od doma. rojevali so se vaši otroci... To je moralo biti pa hudo naporno!?
Nikoli mi ni bilo težko delati, res ne! Je pa bilo hudo, pa nevarno tudi. Pomagala sem vsem, posebno partizanom in partizanskim mamicam. Zdravstveni delavec mora pomagati vsakemu in na to sem ponosna in dala sem tudi prisego pred Odborom babiške šole. Svoje delo sem poskušala vedno vestno in strokovno opraviti, zato me je Devica Marija obvarovala najhujšega. Tudi iznajdljivosti sem se naučila, da sem lahko pomagala.. Bolj je bil človek reven, raje sem mu pomagala, velikokrat tudi zastonj. Med vojno smo bile babice privatnice. Imele smo svoj žig in znake, ki so nam omogočali delo (kapo z rdečim križem, trak na roki in dovolilnico zaradi policijske ure).
Ali ste se bali poroda svojih otrok, ko ste bili priča mnogim težavam in zapletom...
Res sem včasih pomislila, da lahko pride to in ono, ampak ko pride čas, si želiš samo to, da bi bil otrok zdrav...Tri svoje otroke sem rodila brez babice, samo prvega v bolnici, pri enem je bila za pomoč soseda, pri dveh pa sem imela ob sebi pravo babico. Se pa človek včasih ni o vsem toliko spraševal kot danes. Znali smo kaj sprejeti kot božjo voljo, kar tako...
Moravske doline
11
Včasih so imele družine več otrok. Kaj menite zakaj?
Več razlogov je za to. Na kmetijah so potrebovali veliko rok, ker je bilo vse delo ročno. Smrtnost je bila pred vojno večja. Tudi načrtovanja rojstev praktično niso poznali, čeprav so si že utirale pot nekatere metode ...Pa tudi radi so se imeli na drugačen način in radi so imeli otroke. Res je, da otroci niso bili tako preskrbljeni ali razvajeni kot danes. Menda je kar Bog hotel tako. Skoraj vsi so prišli do kruha. Imele pa so revne družine vedno več otrok kot bogate, tako kot danes.
Pri vsaki porodnici, ki je rodila doma. ste opravili svetovanje in obveznih 10 obiskov. Koliko je to kilometrov s kolesom, peš... ?
Tega pa ne zna nihče na svetu izračunati.Vem pa to, da je menda ni stezice, na kateri ne bi bilo moje stopinje. In tudi to vem, da me doma včasih po 3 ali 4 dni skupaj niso videli. V mrazu in zimi, poletni vročini, nevihti in dežju je bilo treba na pot. Rojstva se ne da preložiti na jutri, ko pride čas. Včasih smo mnoge ure presedeli v čakanju, kakšno smo rekli in kaj po hiši postorili. Saj veš, da očetje včasih niso bili tako vajeni gospodinjskih del kot danes. Oprala sem, skuhala in zlikala tudi, če je bilo treba.
Do upokojitve 31.12.1964 ste na svet pomagali 1555 doma rojenim otrokom. Pa še stotinam, ki so šle rodit v porodnišnico.
Res je. Veš, če bodo vsi tisti, ki sem jih »prinesla« in so še živi, prišli na moj pogreb, bo pa kar lep in dolg.
Kolikokrat pa ste bili botra ? 0, velikokrat. Tolikokrat, da sem nehala šteti. Morala bi pogledati v krstno knjigo v župnišču. Takrat, veš, je bilo to drugače. Krst je bil kar hitro po rojstvu. Ni bilo tako slovesno, postregli so pa vedno. No, včasih sem pa tudi s seboj kaj nesla...Zanimivo je bilo, ko sta se rodila dvojčka. Enega so nesli h krstu še zvečer, drugi pa se je rodil toliko kasneje, da je bil krščen šele naslednji dan.
Tudi vaša sedanja družina je velika. Koliko članov šteje?
Mož in dva vnuka sta umrla, tako da nas je sedaj menda 57. Od tega sem 16 krat prababica. Že v moji družini smo bili zelo povezani. Radi smo se obiskovali, posebno ob nedeljah in praznikih. To sem prenesla tudi v svojo družino. Radi smo skupaj in vse nosim vsak trenutek v svojem srcu. Za vse me enako skrbi.
Mi izdate skrivnost, kako ste pridobil tako naklonjenost in ljubezen vaših zetov in snah?
Vsakemu sem pred poroko dala "pogoj", da svoji ženi ali možu ne sme braniti kadarkoli priti domov. In rada sem jih imela. To je vse. Če otroci doživijo toplino in varnost doma, je to največja dota, ki jo odnesejo s seboj v svet. In nikoli se ne bodo izgubili.
Rejništvo je v Moravski dolini tradicija. Tudi pri vas so dobili toplo za ve t je doma mnogi rejenci... Ker sem bila pri Socialnem skrbstvu, sem sprejela zadolžitev, da sem iskala primerne družine v občini, ki bi bile pripravljene sprejeti v rejo otroke iz" Dečjega doma" ali pozneje iz socialno slabih in razdrtih družin. V veliko domov sem pripeljala rejence in tudi k nam. Kasneje je to delo nadaljevala hči. Kjer je skromnost in razumevanje, tam ni težko najti prostor še za koga, ki je potreben naše skrbi in ljubezni.
Poleg poklicnega dela in družine ste našli čas za družbeno dejavnost. Kako vam je uspelo vse to 55 let delati?
Oh, saj ni bilo tako hudo. Le "ne" ne smeš znati reči. Začela sem z ustanovitvijo Rdečega križa v Moravčah. Poznala sem teren in sem ljudi povabila k sodelovanju. Pri društvu prijateljev mladine sem bila 35 let, bila sem članica Turističnega društva, Socialnega skrbstva po poklicni strani, v Upravnem šolskem odboru in 24 let blagajničarka Društva upokojencev in seveda v upravnem in nadzornem odboru. Sedaj sem častna članica.
Znano je. da zelo lepo pišete! Ne vem, tega sem se naučila že v osnovni šoli. Pa tudi če se ne bi! Napisala sem na tisoče poročil, strani blagajniških knjig in drugih papirjev. In še to srečo imam, da nisem "dohtar'. Ob njihovi "pisavi" sem še z večjim veseljem kaj lepo pripisala.
Ali ste si pred leti mislili, da boste dočakali leto 2000? Tu ji priskoči na pomoč hčerka, ki prinese kavo za zaključek klepeta: "Ne! Pri sedemdesetih je rekla, da je to njeno zadnje leto na svetu. In od takrat tako pravi vsako leto."
Ne, res si nisem mislila, da bom dočakala toliko let. Po mojih težkih boleznih (2 krat težka pljučnica, operacije, sepsa, paratifus) in mojem nagajivem srcu si res nisem mislila. Že Bog tako hoče. Vesela sem vsakega dneva, ki ga preživim s svojimi. Ko bom velika, pa si bom kupila novo kolo, pa boste videli "superbabico", ha-ha.
Kaj pa bi voščili našim občankam in občanom, bralcem "Novic iz Moravske doline "za leto 2000?
VSEM ŽELIM LJUBO ZDRAVJE, POTRPLJENJE V PREIZKUŠNJAH, VELIK USPEH, DA BI RADI DRUG DRUGEMU POMAGALI IN ŽIVELI V MIRU IN SLOGI.
LOJZE ŠTEFAN
Teden dejavnosti ob praznovanju občinskega praznika
Šahovski turnir ob občinskem prazniku
V okviru praznovanja občinskega praznika je na predvečer praznika v Moravčah potekal tretji, sedaj že kar tradicionalni ekipni šahovski turnir. Ob dveh domačih ekipah sta tekmovali še ekipi občine Domžale in občine Dol pri Ljubljani. Za moravško prvo ekipo so nastopili Cerar, Korošec, Grčar in Čarman, za drugo pa Klopčič, Smolnikar, Karažija in Firm. Žal se tokrat tekmovanja nista udeležili ekipi iz Mengša in Lukovice, ki sta tekmovali na prvih dveh turnirjih. Tako so se štiri ekipe pomerile vsaka z vsako v pospešenem tempu. Vsak igralec je imel 15 minut časa za razmišljanje. Žreb je določil, da sta se moravški ekipi pomerili med seboj že v prvem kolu. Boj ni bil prav nič prijateljski, zmagala pa je
prva ekipa z rezultatom 4-0. Ekipa Domžal je premagala Dol s 3-1. V drugem kolu je prva moravška ekipa igrala neodločeno z Dolom, 2-2, Domžalčani pa so premagali našo drugo ekipo s 3-1. Tako je dvoboj prve moravške ekipe in Domžal odločal o zmagovalcu, dobili pa so odlični Domžalčani s 3-1. Druga ekipa se je borila z Dolom in izgubila z 1-3, vendar je točka, ki so jo osvojili pomagala prvi ekipi, da je prehitela Dol in tako zasedla drugo mesto. Končni vrstni red je torej bil: 1. Domžale, 2. Moravče I., 3. Dol pri Ljubljani, 4. Moravče II.
Ob zaključku turnirja je vse tekmovalce pozdravil župan Matjaž Kočar, ki je tudi podelil diplome. Ekipa Domžal, ki je zmagala že tretjič pa je v trajno last prejela tudi prehodni pokal. Razšli smo se z obljubo, da se prihodnje leto spet srečamo.
STANE KOROŠEC
12
Novice iz
Kaj veš o Juriju Vegi
23. marca 1754 se je v Zagorici rodil svetovno znani matematik Jurij Vega, najznamenitejši rojak Moravske doline. Na njegov rojstni dan vsako leto na šoli poteka kviz z naslovom Kaj veš o Juriju Vegi. Ta kviz je na šoli že prava tradicija, saj smo ga letos izvedli že osmo leto. Vsako leto znova se učenci in učitelji z velikim veseljem pripravljamo na ta dogodek, predstavniki razredov pa v ekipah tekmujejo na šolskem kvizu. Vsak razred pripravi za tekmovanje svojo ekipo, ki mora odgovoriti kar na nekaj zahtevnih vprašanj, ki obsegajo Jurijevo življenje in delo. Tekmovalci se na kviz pripravijo tako uspešno, da jim je težko zastaviti vprašanje, na katerega ne bi znali odgovoriti.
Med ekipami 1. in 2. razreda je zmagala ekipa 2. b razreda, v kateri so tekmovale Tina, Vanja in Katja. Med ekipami 3. in 4. razreda je zmagala ekipa 4. b razreda, v kateri so tekmovale Jasmina, Ajda in Tina. Med ekipami 5. in 6. razreda je zmagala ekipa 6. a razreda v sestavi Neva, Denis in Uroš.
Med ekipami 7. in 8. razreda je zmagala ekipa 8. c razreda, v kateri so tekmovale Lucija, Maja in Metka. Zmagovalne ekipe so prejele nagrade in bučen aplavz.
Ta kviz smo posvetili našemu rojaku, po katerem se imenuje naša šola, in na svoj način praznovali praznik občine Moravče.
BARBARA FALE, FOTO: DANICA JANČAR
Praznovanje v Zagorici
Občini Moravče in Dol pri Ljubljani imata občinski praznik na rojstni dan Jurija Vege. Tako je bila v soboto, 2 5.marca, v Zagorici pri rojstni hiši Jurija Vege prireditev v okviru občinskega praznika obeh občin. Lepo vreme in pester kulturni program sta v Zagorico privabila številne obiskovalce iz bližnje in daljne okolice. Nekateri so imeli do Zagorice kar nekaj ur hoda. Na prireditvi sta nas pozdravila župana obeh občin.
Naš župan Matjaž Kočar je pripravil splet toplih in vzpodbudnih misli ob praznovanju. Župan občine Dol pri Ljubljani Anton Jemec pa se je v svojem govoru spraševal, kako da v Zagorico ni prispelo več znanstvenikov, političnih veljakov in predstavnikov medijev, saj si matematik, po katerem se imenuje celo krater na Luni, nedvomno zasluži več pozornosti. O dosežkih Jurija Vege, predvsem na področju astrononije, je več spregovoril prof. dr. Tomaž Pisanski.
V kulturnem programu se nam je predstavila Pihalna godba Moravče, vokalna skupina Fantje iz Dola KD Dol pri Ljubljani, pevci in recitatorji OŠ Jurija Vege Moravče, moški, dekliški in mešani pevski zbor KD Tine Kos Moravče in recitatorji OŠ Dol pri Ljubljani.
V Vegovi rojstni hiši smo si lahko ogledali spominsko sobo, ki je lepo opremljena. V njej najdemo tudi računalnik s senzorskim monitorjem, na katerem si je moč ogledati in poiskati še več informacij o slavnem fantiču iz Zagorice. Tako smo praznovali, menim da na pravem mestu ter nadvse poučno in prijetno. Na tiho je imel vsak izmed nas v mislih podobo malega Jurija, ki stopa po nadobudnih stezah svoje mladosti, nesluteč svetovne slave. Ali kot je zapisal pisatelj Ciril Zlobec: »Pojdi kamorkoli, zmeraj te ostane nekaj tam, kjer si se rodil...«
BARBARA FALE
Neznano očetovstvo smo zalili z dobro kapljico
S prleškimi običaji in dobrotami smo se Moravčani srečali že lansko leto na martinovanju. Letos pa je v okviru praznika občine Moravče nastopila v soboto, 25. marca, še Gledališka skupina Ljutomer s komedijo Kdo je oče.
Že ob prihodu v avlo smo to neznano "očetovstvo" zalili z dobro prleško kapljico. Med predstavo pa smo skupaj z igralci iskali pravega očeta med zdravniki londonske bolnišnice sv. Andreja. Na miren božični predvečer se zdravnik pripravlja na nastopni govor za zdravnike nevrologe. Kljub nestrpnemu čakanju šefice, ki želi predhodno slišati njegov govor, se zaradi nepričakovanih zapletov ne more do konca pripraviti. Doletijo ga nepredvidene težave, kajti po šestnajstih letih se je vrnila nekdanja sodelavka, medicinska sestra, s katero sta preživela marsikaj razburljivega. Razodene mu, da je oče njenega sina, ki hoče spoznati svojega očeta. Groza, kaj si bodo mislili o uglednem zdravniku sodelavci in pacienti, kaj bo porekla žena, ki je že na poti v bolnišnico. Laž rodi novo laž, zadrega se še
stopnjuje, ko se pojavi sin, ki ga zaradi divjega iskanja očeta preganja policija. Skrivanje, sprotno izmišljevanje novih zgodb in iskanje ustreznega očeta povsem zaposli zdravnika, zato njegov govor prebere šef ica in z njim požanje velik aplavz. Tudi oče, s katerim je sin zadovoljen, se najde, čeprav ni pravi. Odlične kulise, ki so nam pričarale pravo bolnišnico z vsemi njenimi spletkami in lažmi, igralci z dolgoletnimi igralskimi izkušnjami in prleško obarvana "knjižna"slovenščina so presenetljivo številne gledalce večkrat spravili v glasen smeh. Tako kot sin marsikaj ni razvozljal, tako je zaradi hitre in narečno obarvane govorice tudi gledalcem marsikatera beseda ostala skrivnost. V prijetnem pogovoru po predstavi, kjer spet ni manjkalo pristne prleške kapljice, smo predstavniki kultunih društev predstavili našo dejavnost in izmenjali naslove za nadalnje sodelovanje na kulturnem področju.
Gostje se zahvaljujejo Moravčanom za lep sprejem in dober obisk njihove predstave.
MILKA NOVAK
Moravske doline
13
Strelsko društvo Kremen
Tako kot so na prvem ustanovnem sestanku člani strelskega društva v septembru leta 1999 napovedali, tako je tudi potekalo nadaljnje delovanje društva. Izpopolnili so svoje vrste in registrirali društvo. Društvo je dobilo svoje vodstvo, ime KREMEN in svoj znak.
V prvih toplih dneh letošnjega leta so pripravili nekaj strelskih vaj, nato pa 19.03 . prvo društveno tekmovanje. Tekmovanje so organizirali na strelišču LD Moravče. Sodelovalo je 16 članov. Preizkusili so se v streljanju na glinaste golobe in v streljanju na tarčo srnjaka z malokalibrsko puško - MK. Vodenje tekmovanja so prevzeli lovci LD Moravče. Najboljšim v večih starostnih kategorijah je predsednik društva Matjaž Marolt podelil pokale.
V nedeljo, 26.03., pa so v počastitev občinskega praznika na pobudo Občine Moravče pripravili še občinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in na tarčo srnjaka z MK puško. Pomerili so se člani lovskih družin in člani strelskega društva Kremen. Tekmovanje se je začelo ob 9. uri na strelišču LD Moravče. Okoli 50 udeležencev tekmovanja sta na začetku pozdravila predsednik LD Moravče Franc Avbelj in župan Občine Moravče Matjaž Kočar.
Lovci LD Moravče so se spet potrudili in poskrbeli za dobro organizacijo tekmovanja in za prehrano tekmovalcev.
Tekmovanje je kljub nekoliko slabšemu vremenu potekalo po zastavljenemu načrtu. V poznih popoldanskih urah je župan Občine Moravče podelil najboljšim pokale in praktične nagrade.
Udeleženci tekmovanja so bili s potekom in organizacijo tekmovanja zadovoljni in so ugotovili, da za dober zadetek nista potrebna samo zbranost in mirna roka ampak tudi kvalitetna puška.
B. DORIČ
Poročilo z 8. in 9. seje občinskega sveta
{nadaljevanje s strani 8)
steklobetonskih vencev, projekt elektroinstalacij, odstranitev podov nad pritličjem, statična sanacija nad pritličjem, AB plošča in centralno ogrevanje
• V letu 1999 (2.2711.253,70 SIT)-dvojna termopan okna s polkni, fini omet pred prostori, tlak, fina zaključna gradbena dela.
• V osnutku proračuna za leto 2000 je predvidenih sredstev le 1.500.000,00 SIT, kar pa ne bo zadostovalo za dokončanje del. Trenutno v atriju gradu potekajo dela odvodnavanja in osuševanja temeljev.
9.seja občinskega sveta je v maratonskem tempu obravnavala 9 točk dnevnega reda. Največ časa je bilo namenjenega obravnavi poročila Nadzornega odbora in Odloka o potrditvi zaključnega računa za leto 1999, realizacije Proračuna Občine Moravče in bilance stanja na dan 31.12.1999. Svetniki so oba sklepa sprejeli. Spoprijeli so se tudi z novim predlogom SDS za nadomestno članico v uredniškem odboru občinskega glasila, ker je namestnica urednice Ivica Cerar iz osebnih razlogov odpovedala sodelovanje. Občinski svet jo je razrešil dolžnosti in imenoval za novo članico Nevenko Marolt. Nekaj več časa so svetniki namenili obravnavi predloga Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Moravče, s katerim bo določena pravica do sofinanciranja športnih programov, izvajalci le-teh in način zbiranja predlogov za določitev sredstev
iz proračuna. Pravilnik so na seji temeljito prerešetali in ga posredovali v 14 dnevno javno obravnavo. Upam, da bodo vsi, ki so dolžni ali pa želijo delovati na šprtnem področju, pravočasno in odgovorno pristopili k pripravil temeljne pravne podlage, ki jim bo delovanje omogočala.
Največja investicija iz proračunskih sredstev (prizidek k osnovni šoli) vsak dan dobiva dokončnejšo podobo. Delo sije ogledala tudi predstavnica Ministrstva za šolstvo in zagotovi/a. da bo tudi država prispeva/a obljubljeni 40% delež finančnih sredstev.
M AL, FOTO; DANICA JANČAR
14
Novice iz
Obvestilo staršem o uveljavljanju otroškega dodatka v letu 2000
Za uveljavitev otroškega dodatka je potrebno tudi letos vložiti zahtevek za otroški dodatek na novem obrazcu 8.41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka. To velja tako za nove upravičence kot za tiste, ki že prejemajo otoški dodatek. Obrazec lako kupite v vseh knjigarnah in papirnicah. Obrazec v celoti izpolnijo vlagatelji sami, tudi dohodke iz kmetijske dejavnosti, samo podatke o višini dohodka v letu 1999 potrdi delodajalec.
Opozoriti moramo, da je potrebno letos na novo vpisati davčne številke za vlagatelja in vse družinske člane in zato so tudi obrazci spremenjeni. Nujno je, da so davčne številke natančno izpolnjene, ker bomo imeli drugačne težave pri nakazilih otroškega dodatka.
V letošnjem letu je tudi novost, da se morajo na vlogo poleg staršev podpisati polnoletni družinski člani. Vsi upravičenci, ki so predložili potrdila o šolanju za svoje otroke, ki so starejši od 15 let v oktobru 1999, ko se je pričelo novo šolsko leto, jim ni potrebno ob oddaji vloge ponovno predložiti šolskih potrdil, ker velja potrdilo za celo šolsko leto, t. j. do oktobra 2000. Potrdila o šolanju morajo starši med letom predložiti le za otroke, ki med letom dopolnijo 15 let, čeprav še obiskujejo osnovno šolo.
Tudi v letošnjem letu, je otroški dodatek selektivni in je vezan na dohodke družine preteklega leta. Vstopni cenzus za upravičenost do otorškega dodatka v letu 2000 znaša 171.513,00 SIT (t. j. 99 % povprečne bruto plače v letu 1999 173.245,00 SIT), kar je razvidno iz predlagane lestvice za otroške dodatke.
Dohodek na družinskega člana v % povp. plače RS	Povprečni mesečni dohodek na družinske člane v letu 1999 v SIT	Otroški dodatek na mesec v SIT		
		1. olrok	2, otrok	3. otrok
do I5%	do 25.987	16.200	17.820	19.440
nad 15% do 25%	nad 25.987 do 43.311	13.851	15.309	16.767
nad 25% do 30%	nad 43.311 do 51.974	10.557	11.799	13.041
nad 30% do 35%	nad 51.974 do60.636	8.316	9.504	10.692
nad 35% do 45%	nad 60.636 do 77.960	6.804	7.938	9.072
nad 45% do 55%	nad 77.960 do 95.285	4.320	5.400	6.480
nad 55% do 75%	nad 95.285 do 129.934	3.240	4.320	5.4«)
nad 75% do 99%	nad 129.934 do 171.513	2.808	3.888	4.968
Izpolnjene obrazce Vloga za uveljavitev otroškega dodatka oddajo občani na Centru za socialno delo, Domžale, Ljubljanska 70 v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje do 30.04.2000. Vsi tisti upravičenci, ki vlog ne bodo obnovili do navedenga datuma, ne bodo več upravičeni do otroškega dodatka od 01.05.2000, kar je razvideno iz odločb, ki so jih prejeli v letu 1999.
Center za socialno delo Domžale ima uradne ure: ponedeljek in petek od 8. - 12. ure sreda od 8. - 12. ure in od 14. - 18. ure.
Neljubi dogodki v občini Moravče v februarju 2000
1 feb. PROMETNA NESREČA
Policijska postaja Domžale je bila obveščena, da je na lokalni cesti Moravče - Limbarska Gora prišlo do prometne nesreče. Policisti so na kraju ugotovili, da je do prometne nesreče prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. Povzročiteljica se bo srečala s sodnikom za prekrške.
3feb. OBVESTILO OBČANA IZ MORAVČ
Na PPje poklical krajan Drtije in povedal, da se po vasi klati več potepuških psov, ki ogrožajo otroke na poti v šolo Policisti so začeli s poizvedovanjem o lastnikih psov, v delo so se vključili tudi lovci LD Moravče.
15feb. TATVINA NA PARKIRIŠČU V MORAVČAH
Policisti so bili obveščeni, da so neznanci preko noči iz avtobusa podjetja Kam-Bus Kamnik, ki je bil parkiran na parkirišču v Moravčah izvršili tatvino pozicijskih luči. Policisti so nepridipravom že na sledi.
20.feb. NAJDEN MRTEV
Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da pogrešajo krajana iz okolice Litije, ki je odšel proti Svetemu Miklavžu in se še ni vrnil. Policisti in gorski reševalci z lavinskimi psi so pričeli z akcijo iskanja. Truplo ponesrečenca so našli v bližini Velike vasi.
24feb. PROMETNA NESREČA S POBEGOM
Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da se je na Vegovi ulici v Moravčah zgodila prometna nesreča, povzročitelj naj bi s kraja s traktorjem pobegnil. Policisti so ugotovili, da je nesrečo povzročil voznik neregistriranega traktorja, ki je po nesreči odpeljal naprej. Policisti so ga izsledili na domu. Povzročitelja čaka srečanje s sodnikom za prekrške.
25feb. PROMETNA NESREČA NA GORIČICI PRI MORAVČAH
Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da je v naselju Goričica pri Moravčah prišlo do prometne nesreče z materialno škodo. Policisti so ugotovili, da je do nesreče prišlo zaradi premajhne bočne razdalje pri prehitevanju. Povzročitelja čaka plačilo denarne kazni.
28feb. PROMETNA NESREČA S TELESNIMI POŠKODBAMI
Policisti so bili obveščeni, da je v bližini naselja Krašce na regionalni cesti Želodnik-Moravče prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Policisti so na kraju ugotovili, da je do prometne nesreče prišlo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo. V prometni nesreči je bila ena oseba huje dve osebi pa lažje ranjeni. Povzročitelj bo za svoje dejanje odgovarjal na sodišču.
■' " ""umnim" '■...............'.........—...„..,..........................- ..............
URNIK POLICIJSKE PISARNE V MORAVČAH: PONEDELJEK od 16.do18.ure PETEK od 8.do10.ure
Zadnja NEDELJA v mesecu od 8.do 10.ure
Moravske doline
15
Kako in kaj s traktorjem pri spravilu lesnih sortimentov
V četrtek, 24. februarja, se je v sejni sobi Občine Moravče zbralo preko 15 gozdnih posestnikov, ki so prisluhnili zanimivemu predavanju O VARNEM DELU S TRAKTORJEM PRI SPRAVILU GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV (drv in hlodovine) do kamijonske ceste.
Predavatelj, g. POŽAR, ki sicer predava na Gozdarskem srednješolskem centru v Postojni, je najprej nanizal nekaj glavnih vzrokov, zakaj je v Sloveniji toliko hudih nesreč pri delu s traktorjem v gozdu. Traktorje najbolj uporabljen delovni kmetijski stroj, a je tudi eden najnevarnejših. V predavanju je bila vseskozi poudarjana odgovornost voznika kot upravljalca stroja, njegova skrb za redno in strokovno vzdrževanje stroja ter pravilna izbira delovnih priključkov in opreme. Vsi udeleženci so skozi večkrat humorno obarvan pogovor odkrivali, da pogosto pozabijo, koliko njihov stroj zmore, da v naglici ne mislijo na predpise prometnega zakona, da prebirajo tehnična navodila za uporabo šele takrat, ko gre kaj zares narobe, da je za delo v gozdu dober »ta star« traktor, ali pa raztrgana delovna obleka z obveznim klobukom ali čepico namesto varnostne čelade, da se gre v gozd takrat, ko ni za drugam, ali pa se gre na koncu truda polnega dneva potegnit tista dva kubika in družina ostane brez očeta, ki se je prevrnil, ali pa privezan in sproščen hlod povali naslednika kmetije, ki je prav ta hlod neuko privezal.
Po predavanju smo se vsi skupaj zbrali na sončnem pobočju Limbarske gore, kjer je prizadevni revirni gozdar Anton Petrič skupaj z udeleženci predhodno pripravil delovni poligon. Za predah smo si vsi skupaj ogledali demonstracijo sekalnika za lesne odpadke in sečne ostanke, ki ga izdeluje podjetje CHROMCOM po licenci LIGNOTEC. Stroj, ki je pritrjen na traktor podobno kot gozdarski vitel, vas v zelo kratkem času ob izdatnem trudu enega ali dveh pomočnikov, reši kupov nadležnega vejevja, ostankov zaraslih mej ali žagarskih ostankov. Ostane kup lesne sekanice, ki se jo dandanes lahko uporabi na nič koliko načinov.
Po tej predstavitvi smo že stokrat videno in še enkrat spredavano temo ponovili čisto zares, s pravim traktorjem in bukovimi hlodi na dokaj strmem pobočju. Da se z malo »ljudske logike«, dvema gozdarskima škripcema in privezovalnimi pasovi ter malenkost več časa da elegantno, z manj napora, strojeloma in kopice besed, ki jih cenzurirajo celo na televiziji, rešiti najbolj zapletene in na prvi pogled nerešljive situacije. Da bi na terenu videli, kakšen pogovor se je razvil!
Namen, ki si ga zastavlja Zavod za gozdove Slovenije ob strokovni pomoči Srednješolskega gozdarskega centra iz Postojne in prizadevnim delom tako revirnega gozdarja, kot nekaterih gozdnih posestnikov, je bil dosežen. Želimo si, da bi se vsi, ki so sodelovali na izobraževanju, kar največkrat pri delu v gozdu spomnili naukov, opozoril in nasvetov povedanih na tako sončen dan.
GOZDARJI ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNE ENOTE LJUBLJANA KRAJEVNE ENOTE DOMŽALE
KANDIDATNA LISTA - Janez Ocepek
Volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Prve volitve v svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za kmete bodo v nedeljo, 9.aprila 2000.
Volišča bodo po posameznih občinah in bodo zajele območje celotne države.
Večje vključevanje zastopanosti interesov kmetov iz območij iz katerih smo predstavniki liste, je pomembno za razvoj kmetijstva, ki ga želimo in ga bomo v največji meri uresničili. Zato smo se odločili za samostojno kandidatno listo. Kandidatna lista pokriva območja Upravnih enot Domžale, Kamnik, Litija in Zagorje ob Savi. Vsem tistim volivcem, ki ne poznajo našega dosedanjega strokovnega dela in praktičnih izkušenj na področju kmetijstva, želimo predstaviti dejavnosti posameznih kandidatov.
Predstavniki liste so: Janez OCEPEK, inž. kmet; Žvarulje, Občina Zagorje ob Savi; kmet; ukvarjam se z govedorejo - reja krav dojilj. V zadnjih letih sem se pričel ukvarjati z drevesničarstvom, kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Sem strokovni tajnik Govedorejskega društva Domžale in predsednik Združenja ekoloških kmetov »Zdravo življenje«. Opravljam tudi strokovno delo na področju kmetijskega svetovanja. Stanislav BOKAL, inž. kmet; Litija, Občina Litija; kmet; Ukvarjam se z govedorejo - mlečna proizvodnja. Sem strokovni tajnik Govedorejskega društva Litija in strokovni tajnik Strojnega krožka Litija. Opravljam tudi strokovno delo na področju kmetijskega svetovanja. IvoOREHOVEC, Zgornji Motnik, Občina Kamnik; kmet; Ukvarjam se z govedorejo - mlečna proizvodnja. Sem predsednik Govedorejskega društva Kamnik in član Upravnega odbora Zveze rejcev lisaste pasme Slovenije ter član Upravnega odbora Kmetijsko gozdarske zadruge Kamnik. Sem tudi član Upravnega odbora Strojnega krožka Pšata-Bistrica.
Franc MUŠIČ , Trzin, Občina Trzin; kmet; Ukvarjam se z govedorejo - mlečna proizvodnja. Sem član Upravnega odbora Govedorejskega društva Domžale. Martin JAMŠEK, Moste, Občina Komenda; kmet; Ukvarjam se z govedorejo - mlečna proizvodnja in opravljam strojne storitve s kmetijskimi stroji preko strojnega krožka. Sem član Upravnega odbora Strojnega krožka Pšata - Bistrica in član Govedorejskega društva Kamnik.
Udeležite se volitev in nas podprite v skupnih prizadevanjih za boljši jutri v kmetijstvu. Glasujte za našo skupno kandidatrx) listo z imenom JANEZOOEPEK
16
Novice iz
Energijsko število
Po slabem letu delovanja energetsko-svetovalne pisarne, sem se odločil, da v naslednjih številkah Novic iz Moravske doline predstavim najpogostejša vprašanja, oz. težave, s katerimi se srečujejo svetovanci.
Vsakdo izmed nas se ja že vprašal, kolikšen je lahko prihranek pri ogrevanju hiš in stanovanj, ni pa vedel, kako bi ga izmeril. Glede na to, da so bile pretekle zime dokaj mile, je lahko podatek o majhni porabi goriv zavajajoč. Zato sem pripravil nekaj podatkov za izračun energijskega števila za različne energente.
Energijsko število je specifično merilo (dejanske) rabe energije v prostoru in predstavlja razmerje letne količine rabljene energije v objektu glede na ogrevano površino objekta:
letno porabo energentov, uporabimo podatke
Glede na znano. _
o kurilnosti posameznih energentov
energent	Kurilnost H„
kurilno olje EL	10 kWh/l
zemeljski plin	9,5 kWh/m'
propan-butan	12,8 kWh/kg
črni premog	7,0 kWh/kg
bukov les	241()kWh/pm*
'prostorninski meter Q=m *H  ;m ... količina goriva
» ux        X NPE
NPE... neto površino lahko določite iz razmerja BPE =-
BPE... bruto površina
Pomladansko čiščenje
V torek, 14.3.2000, smo imeli na Vrhpoljah tako kot vsako leto očiščevalno akcijo. Vsako leto imamo akcijo zato, ker si želimo, da bi naravo vsaj malo očistili. Tudi narava si najbrž želi biti čista kot mi. Vsako leto spomladi uredimo tudi gredice na šolskem vrtu.
Čistili smo okoli šole, po Stegnah, Tuštanju, Selu in Vrhpoljah. Razdelili smo se v skupine, potem pa smo dobili posebne rokavice in vreče. Učenci 1. in 2. razreda so pobirali smeti okrog šole, cerkve in po Tuštanju. Mi, učenci 3. in 4. razreda pa smo pobirali smeti po Vrhpoljah, Stegnah in Selu. Pobirali smo ob cesti, pet metrov na obe
strani.  Bilo je veliko ~"^mL^^M^     cigaretnih škatlic, polivi-r^^tfJtA)^iSt^j nilastih vrečk, plastenk in lHPBa^J'^ drugih smeti Mi \Qft nfl/nn/i    nabrali tri velike vreče smeti, lili  I I   I I/ lil    1 in 2- razred je prav tako JH j II  I   J j/CrfA  nabral tri vreče in eno izmed \HJ (J [hf   njih,ki je bila zelo težka so
II I /j /■    pripeljali kar s samokolnico.
Kil      l  I II m    Vsi učenci si želimo, da bi bilo lil    II  I  I 11    v prihodnjih letih manj smeti. g^ivULAJ DA VID BURJA, 4.R.
PRIMER: mai
Hiša izmer 10 x 11,5 m ima približno 98 m2 ogrevanih površin. Debelina oboda hiše je 30 cm (zid, 6 cm tervol, modularni zidaki, fasadni omet). Strop proti podstrehi je izoliran z 10 cm tervolom, na katerem je armirani beton. Kritina je dvojna: na salonitne plošče ste položili dekro, med tramove pa položili 10 cm tervola. Na topli strani izolacije je parna zapora, slepi opaž ter iverne plošče.
Kot energent uporabljate lahko kurilno olje že 15 let. Letna
poraba se giblje okoli 2500 I, vzdrževanje gorilca in peči je
vsaj enkrat letno.
A= 115x0.85 = 97,75m2
Q=Huxm = 25000 kWh
EK = 255,75 kWh/m2.leto
To pomeni, da je možno prihraniti še veliko energije, oz. da dobljena vrednost pomeni veliko porabo energije. Vrednost, ki ste jo dobili, lahko primerjate z vrednostmi v naslednji tabeli:
vrsta objekta	raba energije kVVh/rn	dele/, objektov
zelo potratna his;i	>250	19,2%
potratna liiš;i	200-250	12.8%
povprečna hiša	150-200	31,9%
varčna hiša	100-150	19.2%
zelo varčna hiša	50-100	14.8%
hiša prihodnosti	<50	2,10%
1VANKENDA ESP Domžale-Kamnik
Pomladansko čiščenje in urejanje okolja v naši občini
Turistično društvo Moravče je že nekaj let organizator spomladanske očiščevalne akcije v Moravčah. Projekt bo tudi v prihodnje povezoval dejavnosti društev, krajevnih skupnosti, osnovne šole, hišnih svetov in seveda posameznikov.
Aktivnosti bodo potekale od sredine aprila do dneva zemlje, tako se bo čiščenje zaključilo pred velikonočnimi in prvomajskimi prazniki.
Posebno pozornost namenjamo sanaciji divjih odlagališč. S tem želimo prepričati občinske veljake, da je potrebno po vsej občini postaviti več zabojnikov, kamor bi lahko občani odlagali večje kosovne odpadke tudi med letom. Da je zamisel pravilna, dokazuje zabojnik, ki stoji za pokopališčem, kjer je prej vsako leto nastalo veliko črno odlagališče.
ORGANIZIRANA AKCIJA V MORAVČAH BO POTEKALA V SOBOTO, 15. APRILA S PRIČETKOM OB 8. URI IN ZBIRALIŠČEM PRED KULTURNIM DOMOM
Udeleženci se bodo zbrali pred kulturnim domom, kjer bodo dobili nadaljna navodila, vreče in rokovice. Ker organizator meni, da želite občani prispevati k večji kakovosti in kulturi življenja in da podpirate tovrstne akcije, pričakujejo večjo udeležbo.
Moravske doline
17
85
Pustni živ žav
Prvi znanilec, da tudi med nas prihaja pust, čas norčij, veselja, zabave otrok pa tudi odraslih, je bil klovn Pepi, ki je v svojem udobnem naslonjaču v centru Moravč, pozdravljal mimoidoče in vabil na veliko sobotno prireditev. Čeprav je prvo noč izginil in za dva dni obiskal KS Peče, so ga člani TD s pomočjo policije našli zamazanega in raztrganega. No, slab začetek, dober konec! Pepi je v ponedeljek zopet zasedel svoj prestol in opravljal svoje poslanstvo.
Na pustno soboto je bila slaba vremenska napoved in organizatorje prireditve je zjutraj močno zaskrbelo, ali bodo prireditev lahko izpeljali. Kot veliki optimisti so pričeli s pripravami.
Bližala seje 15.ura in ploščad pred kulturnim domom se je pričela polniti. Ni bilo težko opaziti veselja na obrazih prirediteljev, da jih maškare le niso pustile na cedilu in raje ostale doma na suhem. Nekaj minut po 15.uri je povorka pustnih maškar krenila na pot. Na čelu povorke je bila moravška Buča in za njo trije simpatični pujski - z geslom VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI, za njimi je strumno stopala moravška godba, brez katere si povorke ne moremo predstavljati. V sprevodu so se zvrstile Čebelice - gostje z Vira, pa Hugo v svojem avtomobilu, izvirno so se predstavili
tudi člani društva Podeželjske mladine s skupino oračev in sejalcev, slaščičarna na kolesih je opozarjala nase in delila sladoled med gledalce. Manjkali niso niti cigani, ki jih je predstavljala otroška
folklorna skupina, taborniki so se predstavili z več manjšimi domiselno maskiranimi skupinami. Veliko malčkov je prvič obleklo pustne kostume in s svojimi starši sledilo dolgi koloni, ki seje vila preko centra Moravč, do Nissan servisa in nazaj do kulturnega doma, kjer so najboljšim skupinam podelili praktične nagrade. Vsak udeleženec povorke je bil nagrajen s krofom, čajem ali kuhanim vinom, pa tudi šilce žganja so člani TD ponudili najbolj premočenim.
Kljub slabemu vremenu so bili organizatorji, TURISTIČNO DRUŠTVO in PIHALNA GODBA Moravče, z obiskom zadovoljni in obljubljajo, da bodo povorko organizirali tudi prihodje leto. Maškaram pa ne bodo odrekli niti krofa, čaja in kuhanega vina!
MILENA SMOLNIKAR, FOTO: BOJANA DORlC
Maškare v Dešnu
Pustna sobota malo deževna, vendar tudi ta ni preprečil pohoda maškaram po vasi in preganjanja zime ter rajanja za debelo repo. Na pustni torek pa so imele lep dan in bilo jih je toliko, kot že dolgo ne. Najmlajši klovn ni znal še niti hoditi, pa veliki klovn, starke in starci, pa tudi komunalci, ki jih v vasi potrebujemo, niso manjkali.
BRANKA
Fotografskemu pozdravu so se nasmehnile tudi šolske maškare.
FOTO:ANDREJA VAVPETlC
18
Na gregorjevo so se ptički ženili, na Lim barski gori pa
nageljne delili
Po oblačni in vetrovni soboti, ko smo vsi s strahom gledali v nebo, seje naredilo prekrasno nedeljsko jutro in Limbarska gora je bila kot nevesta, vsa v pričakovanju udeležencev 12. pohoda po nagelj. Že okrog 9. ure so pričeli prihajati prvi pohodniki, nato so se začeli vrstiti z vseh strani v strnjenih kolonah in proti 11. uri je bila Gora polna obiskovalcev. Med nepregledno množico si našel tudi številne znane in pomembne osebnosti. Povabili smo tudi Štefko Kučan, ki se je v prijaznem pismu opravičila, ker se zaradi drugih obveznosti prireditve žal ne more udeležiti, vendar pa je bila povabila vesela in nam je vsem zaželela prisrčnega druženja z goro in ljudmi. Kulturni program, ki ga je povezoval Milan Bitenc, je kot običajno pričela Pihalna godba iz Moravč, nato so se zvrstili še Moški pevski zbor KD Tine Kos, Tamburaški orkester Vrhpolje. otroci iz vrtca Moravče Nage/jizrok m/ac/iri fantovje šeives teden spominja)'nalepa ne'de/jska doživetja. in družina Kolenc z Vač. Najbolj prisrčni so bili seveda
najmlajši, ki so se pogumno predstavili pred tako številno
množico in njihove pesmice so vsem ogrele srce.
Za dobro razpoloženje so nato celo popoldne skrbeli Gamsi,
ki so ustvarili enkratno vzdušje med obiskovalci, vse pa je
navdušil njihov najmlajši član, petletni Žan, ki je dogajanje še
popestril.
Tako smo prireditelji znova dokazali, da kljub majhnemu številu zmoremo pripraviti tako veliko prireditev, ki je bila s strani obiskovalcev deležna vse pohvale in mnogi se čudijo, kako je to sploh mogoče. To nam je uspelo kljub težavam, nasprotovanjem in podtikanjem raznih nevoščljivcev in brez prave pomoči naše občine, ki nima posluha za tako znano in veliko prireditev, ki privablja ljudi iz vse Slovenije in gotovo pomeni tudi za občino veliko promocijo, ki pa je noče izkoristiti, kot bi se Limbarske gore sramovala.
Seveda pa je v tako prireditev vloženega veliko truda. Priprave
Praznovanje žena in mater v K S Dešen
se pričnejo že 2-3 mesece prej, ko se pridobivajo sponzorji in dobitki za srečolov, treba je urediti okolico, pripraviti prireditveni prostor, itd. Koliko je dela z organizacijo, ko nimaš niti kaj pokazati, pa vendar porabiš ogromno časa. Potrebno je misliti na vsako malenkost, da vse poteka, kot je treba. Vse to nam poplača večtisočglava množica, ki je navdušena nad krajem in prijaznostjo domačinov in zadovoljne udeleženke, ki so presrečne, ko prejmejo svoj nageljček in kolikor bolj so se potrudile zanj, toliko več je vreden. Z udeležbo smo več kot zadovoljni, saj se je tekom dneva pohoda udeležilo preko 15.000 ljudi.
Na koncu bi se organizatorji. Društvo krajanov Limbarske gore in SK Termit Moravče, radi zahvalili generalnemu sponzorju Nissan servis in prodaja vozil Krulc, vsem ostalim sponzorjem, donatorjem, Občinam Lukovica, Domžale, Trzin, Mengeš, Kamnik in vsem, ki so prispevali dobitke za srečelov, prav tako pa tudi PGD Moravče, Peče, Vrhpolje, Krašce in vsem ostalim, ki so nam prijazno priskočili na pomoč. Hkrati se opravičujemo za vse morebitne nepravilnosti in nerodnosti, ki so pri tako velikih prireditvah povsem mogoče.
FRANCKA TOMAN, FOTO: MARKO URAN KAR
Tradicija darovanja cvetja in voščila ob prazniku se nadaljuje. Otroci so ženam, materam in dekletom podarili šopke teloha, voščilnico in srček, znak ljubezni.
BRANKA
Praznovanje žena in mater na Vrhpoljah
Ob praznovanju dneva žena in materinskem dnevu je bila prireditev dne 18.marca v gasilskem domu na Vrhpoljah. Na prireditev so bili povabljeni žene, matere in starejši ljudje. Ob prihodu so bili vsi postreženi z aperitivom, na mizah pa so bili piškoti in sokovi. V programu so sodelovali učenci iz osnovne šole na Vrhpoljah, jaz pa sem povezovala program. Nastopili so tudi pevci Društva upokojencev iz Moravč. Zdravljico pa nam je na harmoniko zaigral Peter Merela. Prireditev je popestrila tudi plesna skupina z Vrhpolj. Po končani prireditvi je bila pogostitev vseh obiskovalcev in nastopajočih. Preživeli smo lep družaben večer. Upamo, da bo še več takih prireditev.
NIVESMATEČKO
Moravske doline
19
HVALA  DRAGA  MAMA, DRAGI OČKA !
Praznovanje materinskega dne v Moravčah - več kot proslava.
KID Limbar je kot že več let doslej pripravilo praznovanje materinskega dnie ob prazniku Gospodovega oznanjenja Mariji - 25. marcu. Tudi tokrat je v vsebinsko bogatem in lepo pripravljenem programu sodelovalo veliko otrok in mladih. Vsem obiskovalcem, ki so skoraj napolnili dvorano Kulturnega doma, so želeli povedati, kako si želijo živeti v srečni družini z očetom in materjo in bratci in sestricami. S svojimi pogumnimi in iskrivimi nastopi so ponovno potrdili, da materinski dan vse bolj postaja starševski dan. To je dan zahvale, dan ljubezni in pripadnosti pa tudi dan, ko mladi sporočajo svoje skrite želje, povite v šopek pomladnega cvetja. Kaj nas starše bolj gane, kaj prikliče na naše oko solze veselja ali morda tudi bolečine in žalosti.
Odgovor na to so ves čas prazničnega programa sporočale pesmi in recitacije otrok iz moravškega vrtca, pretresljiv dramski prizor Cankarjeve Skodelice kave učencev Osnovne šole Jurija Vege, ubrane pesmi Otroškega cerkvenega
pevskega zbora (posebno še nastop »treh tenorjev « in solo pevke petošolke Petre Prosenc), veseli plesi na temo ljudskih običajev, ki so jih zaplesali in uprizorili otroci Folklorne skupine Turističnega društva Moravče ob spremljavi harmonikarja Dušana Cerarja. Njihova prisrčnost in še posebno pravi fantovski vrisk med nastopom je vabil k preprostosti časa, ki se ni odlikoval po visoki tehnologiji in materialnem blagostanju marveč po bogastvu druženja ob delu in igri, knjigi in molitvi, skupnem praznovanju cele družine in sovaščanov. Sporočilo mladih je jasno oblikovala recitacijska skupina KID Limbar: želim biti z vama, tudi če se vama včasih zdi, da temu ni tako. Svoboden človek sem, a to še ne pomeni, da vaju ne potrebujem. Upornik sem, a to je le klic po spoštovanju in pomoči v stiski. Odhajam od doma, a ne zapuščam vaju. Rad bi imel topel dom, kamor se lahko vračam. Rad bi našel ljubezen, ki bi trajala večno. Tako kot vajina. In če si morala oditi mamica, očka, je z vama odšel otrok v meni. Kako težko mi je najti pot v življenje. Vendar kljub temu vsako jutro ponovno odprem oči in se oziram za soncem kot prekrasne sončnice, ki so krasile oder praznične dvorane Kulturnega doma. Mame in očetje so ob prihodu prejeli lične voščilnice, ki so jih izdelali v likovni delavnici osnovne šole. Po končanem slavju so jih z odličnim pecivom pogostile gospodinje Župnijske karitas, ki vsa leta z veseljem sodeluje pri tem prazniku.
Ko sem zvečer sedel za mizo in vzel pero spomina, da vam vsem, dragi starši tudi sam voščim in čestitam ob našem prazniku, mi je na misel prišel stavek iz skladbice, ki so jo zapeli otroci:
» Naj bo za voščilo tale pesem, vanjo zlil sem vso ljubezen.«
LOJZEŠTEFAN
MAMICA ...
RAD BI TI REKEL,
- oprosti, če sem te mogoče kdaj prizadel.
- da se bom v šoli poboljšal in da se ti ne bo več treba jeziti name,
- hvala,ker paziš name in ker mi kuhaš kosila in hvala, ker mi zjutraj pripravljaš oblačila za v šolo,
- da si ne želim, da bi bil v šoli slab.
- da bom rasla, kakor bom mogla in bom naredila vse kakor boš ti hotela.
ŽELIM TI,
- da bi zadela mesečno rento in bi bila nova hiša hitro harejena.
- najbolj od vsega,da bi živela vsaj še dvajset let.
- da bi bila vedno zdrava in srečna in bi se ti nikoli nič hudega ne zgodilo.
- da ostaneš takšna kot si sedaj.
- da bi ozdravela in bi imeli veliko denarja.
JEZEN SEM NATE:
- kadar me tepeš, cukaš in me ne pustiš k Davidu.
- kadar vpiješ name, ker ne znam naloge.
- kadar me tepeš ali kadar moram delati.
- kadar po nedolžnem vpiješ name in česa ne dovoliš.
- kadar me siliš h kosilu in kadar se z očkom kregata. KO BOM VELIK,
- ti bom jaz kuhala, pospravljala sobo in ti prinesla rože.
- ti bom za rojstni dan kupil, kar si boš najbolj želela.
- se bom sam preoblekel in bom jaz pomolzel kravo.
- ti bom dal poljubček in te bom imel enako rad kot sedaj.
- bom zaslužil denar in ti ga bom nekaj dal.
Tako o svojih mamicah razmišljajo učenci OŠ Vrhpolje. Zanje in za ostale krajane so v soboto, 18. marca, ob 18. uri v gasilskem domu na Vrhpoljah pripravili tudi prireditev. Organizatorja, RK in KS Vrhpolje, sta poskrbela za majhno pogostitev. Bilo je lepo!
FANIPACNIK
20
Novice iz
Intenzivne vaje Komornega zbora Limbar
V pričakovanju pestrega glasbenega dogajanja v pomladnih mesecih se je zdelo ustrezno združiti pevske vaje v pevski vikend. Za Komorni zbor Limbar je bila to novost, danes vidimo, da dobrodošla in efektivna. Nemalo večerov bi namreč preživeli ob osvajanju dokaj zahtevnega programa, ki ga želi zbor izvajati na Območni reviji pevskih zborov in drugih prireditvah v letošnji sezoni. Prijazen sprejem v lepo urejenem Duhovnem središču Sveti Jožef nad Celjem je pomenil dobro motivacijo za začetek dela. Z enakim namenom je bil tam tudi Upokojenski zbor iz Celja, ki je z živahnostjo in ustrezno opremo spomnil, da je pustna sobota. Zvečer smo nekateri ujeli zanimivo srečanje z alpinistom Tomažem Humarjem, prijetno je bilo tudi obujanje spominov na potovanje zbora v Rim, ob ogledu videoposnetkov.
Ob sklepu v nedeljo popoldne je bilo čutiti, da to vsekakor ni bil prvi in edini pevski vikend Komornega zbora Limbar, temveč uvod v nov (morda zahtevnejši) način dela, ki obenem pevcu prinaša novo veselje do petja. Naj bo končna ocena uspešnosti prepuščena poslušalcem...
KUNAVAR
Izbiranje članov Župnijskih pastoralnih svetov
V nedeljo, 19.marca, je bilo mogoče (tudi) v Moravčah pri vseh mašah prejeti liste kandidatov za člane župnjiskega pastoralnega sveta. Lista kandidatov se je oblikovala po kategorijah: dekle, žena, fant, mož na podlagi predhodno opravljenega zbiranja predlogov. Vsak župljan je imel pravico predlagati štiri osebe iz svojega okraja, ki bi po njegovem mnenju najbolje sodelovali pri izvrševanju nalog Župnijskega pastoralnega sveta.
In katere so naloge Župnijskega pastoralnega sveta?
Škofje določajo, da so pod vodstvom in ob sodelovanju z župnikom naloge ŽPS na področju oznanjevanja, bogoslužja, dobrodelnosti ter gospodarstva.
V roku enega tedna je vsak župljan na listi kandidatov obkrožil po pet predstavnikov v vsaki kategoriji in izpolnjeno listo oddal. Na podlagi števila dobljenih glasov se oblikuje članstvo v novem župnijskem pastoralnem svetu. Iz prejšnje sestave ŽPS se podaljša mandat organistom, zborovodjem in voditeljem skupin v župniji, zato so bili iz kandidatnih list izločeni. Volitve članov župnijskih pastoralnih svetov potekajo po vsej Sloveniji in so spremljane s posebno molitvijo v ta namen pri vsaki sveti maši. V času zaskrbljujočega razmaha krize vrednot, ki je na zunaj vidna bodisi v številu razvez in razbitih družin, v nepravičnem bogatenju nekaterih na račun drugih, ali nenazadnje v porastu kriminalitete, zna biti ŽPS za celotno družbo dobrodošel dejavnik za izboljšanje stanja. Razmer namreč ni mogoče spremeniti samo z abstraktnimi in splošnimi načrti, temveč z oblikami konkretne dejavnosti, ki se začne doma. Če je osnovno vodilo delo za dobro (ki, mimogrede, ni plačano...), je mogoče s skupnimi močmi doseči želene rezultate, ki so pozitivni ne le za župnijo, temveč za širšo, družbeno skupnost.
KUNAVAR
Hitro roki Smolar poje bolj počas'
V dvorani Kulturnega doma v Moravčah se je v soboto, 18. marca, zbirala pisana množica občudovalcev Adija Smolarja. Babice in dedki so pripeljali vnučke, prišli so najstniki in poslušalci srednje generacije. Kmalu pa je prišel tudi Adi, ki je že pred koncertom zabaval otroke.
Malokateri pevec se pred nastopom sprehaja po dvorani in deli otrokom avtograme, jim riše račke in ježke ter jim pripoveduje dovtipe. Tudi otroci so bili kot račke in so za njim hodili v koloni
gor in dol po dvorani, dokler ni prišel čas za nastop. Ž neposrednostjo, pozitivnim razmišljanjem in duhovitostjo na račun svoje pojave kmalu spravi poslušalce v smeh in čedalje več jih začne z njim prepevati razne "o-o-o-je" in "la-la-la-je". Njegove pesmi večina poslušalcev pozna s plošč in kaset, Adi pa ob vsaki razloži še vzrok za njen nastanek in pozitivno misel, s katero skoraj vedno zaključi sprva še tako neumno in na videz brezvezno pesem. Tako mu začnemo kar verjeti, da je lep, kljub "skeletasti" postavi in koščenemu obrazu. Pravi, da je sam sebi všeč in se ima rad, kajti kdor nima rad sebe, tudi drugih ne more imeti. Sreča ni v denarju, ampak v lepem sožitju z drugimi, v prijaznosti do bližnjih in v ljubezni do ljudi okrog nas. Čeprav je s pomočjo svojih dolgih prstov prikazal, kako se z ženo tudi skregata, vedno najde zanjo veliko lepih besed, česar ne slišimo pogosto iz slavnih in manj slavnih moških ust. Za mnoge kasete je dobil nagrado - Zlatega petelina. Za kaseto Jaz sem nor pa je dobil kar tri Zlate peteline. Torej, se splača biti nor, kot pravi v pesmi. Njegova besedila, glasba in besede pa razkrivajo prav nasprotno, zato ga radi poslušajo mladi in stari.
MILKA NOVAK
Tudi sladkost medu je vprašljiva
Marec je bil za Kulturni dom Moravče zelo dejaven, saj se je prav vsak teden dogajalo kaj zanimivega. V obsežni ponudbi so si gledalci lahko izbrali tudi gledališko uspešnico sezone na Gorenjskem, komedijo Medeni tedni na koruzi. Izvajala jo je amaterska Dramska skupina Matije Valjavca iz Preddvora nad Kranjem. Velika igralska zasedba je z bolj ali manj doživeto pripovedovanim tekstom izvabila iz polne dvorane gledalcev prave salve smeha. Tipična besedna komika je bila za to dovolj. Kvalitetna oderska igra (mimika, gibanje v prostoru, prepričljivost igrane vloge) in režija pa skupine gotovo ne odlikujeta. Tudi nauk, ki bi ga gledalec moral biti deležen, je potenciran odsev »modernega« razumevanja življenja v zakonski ali izvenzakonski skupnosti, ima dvomljive kvalitete, saj zbuja vtis, da so le telesni užitki tisti, ki veljajo v presojanju uspešnosti ali neuspešnosti takšne skupnosti. Gledališki dogodek je minil v zadovoljstvo gledalcev in igralcev, ki so od velikega števila gledalcev iztržili nekaj sredstev za nadaljne delo. In morda bomo v katerih od prihodnjih sezon znova priča nastopu te gledališke skupine.
M AL
Moravske doline
21
Dan odprtih vrat
Vsak izmed nas si včasih zaželi vreči stran skrbi in se preseliti v skoraj brezskrbna šolska leta. No, včasih se želja lahko celo izpolni. Učenci 2.b in 3.a razreda so povabili svoje starše v šolske klopi, saj so pripravili dan odprtih vrat. Odzvalo se je veliko staršev, ki so bili veseli povabila in so ta dan tudi preživeli v šoli s svojimi otroki. Ena izmed mamic je zapisala:
Odkar smo v osnovnošolskih klopeh posedali mi, starši, je preteklo že kar nekaj vode. Na Valentinovo smo imeli imenitno priložnost, preživeti dan v razredu z našimi otroki in se tako prepričati, da se je od takrat do danes marsikaj spremenilo. Za prijeten prvi vtis je poskrbela že učilnica sama: pestre ilustracije in tematski panoji na stenah, klopi pa neformalo po parih razvrščene po prostoru. Zvonec in učiteljičin pozdrav, ki za začetek predrami drugošolce z živahnim jezdenjem na konju - otroci galopirajo levo in desno čez drn in strn. To bi prebudilo še takega zaspanca. Ko so možgani tako pripravljeni, ni težko slediti razlagi o skladnih likih. In ko iz izrezanih in pobarvanih likov sestavimo še lične gradove, je skladnost že vtisnjena v glavice. Pa še sedeti za mizo ni potrebno ves čas! In potem skočimo še na pošto, spoznamo, kako so sporočila prenašali nekoč in danes ter sestavimo zgodbico, v kateri se mora vsaka beseda začenjati na p, kar se izkaže za zelo zapleteno reč.
Ni bilo opaziti, da bi se kdorkoli v razredu dolgočasil.
Nasprotno! S sproščenim in igrivim pristopom je učiteljica z lahkoto pritegnila pozornost otrok, ki niso bili le pridni poslušalci, ampak aktivni udeleženci pouka. Ustvarjalno delo v skupinah je precej bolj zanimivo, kot puščobno prepisovanje s table.
Preživela sem zares prijetne štiri šolske ure. Tako prijetne, da sem si ob tem zaželea, da bi bila spet majhna deklica. V veliko veselje in zadovoljstvo mi je, da je moj otrok deležen takšnega načina izobraževanja, ki vsestransko razvija njegovo osebnost. Po otrokovem pripovedovanju namreč lahko sklepam, da je tak vsak šolski dan v 2.razredu.
zadovoljna mamica ANDREJA BRICELJ, FOTO:ANDREJA VAVPETIČ
Tekmovanja iz znanj
Skozi vse šolsko leto potekajo priprave na tekmovanja iz znanj različnih predmetov pod vodstvom predmetnih učiteljev. V mesecu marcu jih je bilo kar nekaj.
• 14.marca je bilo tekmovanje iz fizike za bronasto Štefanovo priznanje. Tekmovalo je 22 učencev iz 8.razreda in 8 učencev iz 7.razreda. Priznanje je osvojilo 7 učencev iz 8.razreda in 2 učenca iz 7.razreda. Najbolje uvrščena učenca iz vsakega razreda sta se uvrstita na področno tekmovanje v Ljubljani. Učenci tekmujejo v parih.
• 23 učencev se je udeležilo tekmovanja iz angleškega jezika. Polona Mal seje uvrstila na državno tekmovanje.
• Šolskega tekmovanja iz znanja zgodovine se je udeležilo 83 učencev: 32 iz 6. razreda, 11 iz 7.razreda in 40 iz 8.razreda. Bronasta zgodovinska priznanja je osvojilo 23 učencev, regijskega tekmovanja pa se bo udeležilo 8 osmošolcev.
• Na šolskem tekmovanju iz slovenskega jezika je tekmovalo 32 učencev. 18 učencev je osvojilo bronasto Cankarjevo priznanje. Anže Strehar, Tina Bratun in Polona Mal so se udeležili državnega tekmovanja. Rezultati še niso znani.
• 183 učencev se je udeležilo tekmovanja iz matematike za bronasto Vegovo priznanje. Bronasto priznanje prejme 8 učencev iz 8.razreda, 5 iz 7.r„ 7 iz 6.r., 8 iz 5.r., 5 iz 4.r., 3 iz 3.r in 6 učencev iz 2.razreda.
• Na šolskem tekmovanju iz PIL-ove Vesele šole je tekmovalo 118 učencev. 19 učencev se bo udeležilo regijskega tekmovanja.
Kratke šolske vesti
KORAJŽA VELJA
Korajža zares velja za vse tiste pevke in pevce, ki so pogumno nastopili na glasbeni prireditvi Korajža velja. Slišali smo najnovejše hite slovenske glasbene pop in ročk scene, pa tudi narodne pesmi. Mladi talenti so pokazali veliko glasbenega znanja , a zmaga vedno najboljši. Na razredni stopnji je zmagala učenka 3.razreda Nastja Osolnik, na predmetni stopnji pa Tanja Vehovec učenka 8.razreda.
FO TO: DANICA JANČAR
PUSTOVANJE
Tudi letos je na pustni torek šolo obiskalo veliko število pravljičnih junakov in raznih televizijskih idolov. Ta dan v šoli skoraj ni bilo videti učiteljev. Poučevali sta ciganka. Pika Nogavička ter hrastov listek in hipi. Skupaj so odkrivali nova znanja in se predstavili v sprevodu po moravških ulicah.
MUCA COPATARICA
V času zimskih počitnic smo lahko obiskali plesno predstavo MUCA COPATARICA v izvedbi plesne šole Miki. Očarali so nas mladi plesalci (otroci, ki niso pospravljali copatk), plešoče drevo (gozd) in seveda prijazna in skrbna muca Copatarica. Izvedeli smo, kako je biti zjutraj bos in kam gredo copatki, če jih ne pospravljamo. Verjemite, da zdaj copatke pospravljamo vsi; otroci in starši, ki smo si predstavo ogledali.
22
Novice iz
t
Naše odbojkarice najboljše
V začetku meseca marca je potekalo tekmovanje v odbojki v okviru domžalske regije. Ekipa deklet naše šole (Nives, Sanela, Petra, Sandra, Anita, llijana, Božena) je pod vodstvom trenerja Uroša Karažije osvojila prvo mesto. S tem velikim uspehom seje ekipa uvrstila na medregijskotekmovanje. Kapetanka ekipe Nives pravi, da so dekleta vesela uspeha, da so zadovoljna z igro, vendar, da zmorejo pokazati še več. K dobri igri jih vodi trener Uroš in športno spodbujanje na tekmovanjih. Ob tem uspehu je župan ekipo odbojkaric, njihovega trenerja ter računalniškega zmagovalca Gorazda Rebolja in njegovo mentorico sprejel v prostorih Občine Moravče. Po pogovoru z njimi, jim je čestital za uspeh in jih obdaril, za kar se mu vsi iskreno zahvaljujejo.
Odbojkarice so v nadaljevanju tekmovanja na medregijskem tekmovanju Ljubljana - Domžale - Kamnik osvojile odlično 3.mesto.
FOTO: M.BRODAR
Plesne novice
Andrej Hrovat in Jasmina Vesel pridno vadita plesne korake v plesni šoli Miki. V marcu sta se oba udeležila plesnega turnirja v Kranju in državnega prvenstva v Novem mestu. 4. marca je bil turnir v standardnih in latinsko-ameriških plesih v Kranju. V kategoriji mladinci C je učenec 7.razreda Andrej Hrovat s svojo soplesalko osvojil 1 mesto v obeh kategorijah. V standardnih plesih je v kategoriji pionirjev učenka 4.razreda Jasmina Vesel s svojim soplesalcem osvojila 4. mesto, v latinsko-ameriških pa 2.mesto.
11.marca je bilo v Novem mestu državno tekmovanje v latinsko-ameriških plesih. Jasmina Veselje s soplesalcem osvojila 4.mesto.
Obvestilo bralcem!
Gradnja prizidka k šoli pospešeno napreduje. Otvoritev bo ob začetku novega šolskega leta - septembra 2000. Ob tej priložnosti bomo pripravili vrsto prireditev, med drugim tudi razstavo starih šolskih fotografij celih razredov. Fotografije zadnjih 10 let hranimo v šoli, starejših pa nimamo.
Zato prosimo krajane Moravč, da pobrskajo po svojih albumih in poiščejo fotografije iz svojih šolskih dni. Če hranite kaj primernega, vas prosimo, da nam jih posodite za razstavo oz. nam jih posodite za prefotokopiranje. Fotografije nam lahko dostavite v tajništvo OS Jurija Vege, opremljene s svojimi podatki, da vam jih bomo lahko vrnili ali pa jih posredujete po svojih otrocih, če so naši učenci. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje!
ODBOR ZA PRIPRA VO OTVORITVE
Bronasti Rok
8. marca je bilo regijsko tekmovanje v namiznem tenisu, kjer je tekmoval tudi naš učenec Rok Grabnar in osvojil tretje mesto, za kar je prejel bronasto medaljo. Svoje spretnosti bo pokazal še na medregijskem tekmovanju. Zimska šola v naravi
Že peto leto šola organizira zimsko šolo v naravi na Pokljuki. V letošnjem šolskem letu se je je udeležilo 54 otrok in 5 učiteljev. Potekala je od 10. do 15. februarja. Že prvi dan so učenci spoznavali naravo in geografske značilnosti Pokljuke ter se po preverjanju znanja alpskega smučanja razporedili v skupine. V dneh na Pokljuki so se lahko preizkusili tudi v teku na smučeh, uživali v nočnem sankanju, sodelovali so v likovnih delavnicah, ogledali so si zgodovinske in naravne spomenike Pokljuke in obiskali plesišče v hotelu Šport. Organizirali so celo srčkov ples. Seveda so znanje nabirali tudi v raznih drugih učnih urah. Zadnji dan so imeli tekmovanje v veleslalomu, kjer je med dečki zmagal Kristjan Zaletelj in med deklicami Anita Urbanija. Preizkušali so se tudi v orientacijskem teku z nalogami. Lahko pohvalimo vse učence in učitelje petdnevne zimske šole v naravi, saj 11 učencev ni znalo smučati, prav toliko jih je bilo delnih smučarjev. Ob zaključku šole v naravi pa so vsi učenci bolj ali manj zadovoljivo izpeljali progo.
BARBARA FALE
Ob kulturnem prazniku v vrtcu
Kar nekaj časa je v glavah zorela ideja, da bi vzgojiteljice same otrokom pripravile ob kakšnem prazniku lutkovno igrico. Izbrale smo kulturni praznik. Kmalu po novem letu smo se zbrale Mija, Mirni, Metka, Marija, Ivanka, Joža in Nina, si razdelile vloge, za sceno je poskrbela Joža. Ves mesec smo pridno študirale in vadile vloge. Kar nekajkrat smo se dobile na vajah, da bi predstava za naše varovance kar najbolje uspela.
Predstavo smo izvedle tri dni po slovenskem kulturnem prazniku in so si jo ogledali vsi predšolski otroci. Prisluhnili so lutkovni predstavi Rdeča kapica. Navdušenje otrok je bilo popolno, nič manjše, kot če bi povabili katero izmed priznanih lutkovnih skupin. Zadovoljni otroci so nas spodbudili, da bomo tudi v prihodnje še kdaj pripravile takšno praznovanje.
MARIJA GOTAR
Osnovna šola Jurija Vege Moravče
KOLEDAR DEJAVNOSTI IN PRIREDITEV V APRILU 2000
1.4. - regijsko tekmovanje iz fizike
7.4. - šolsko tekmovanje iz kemije
8.4.- regijsko tekmovanje iz VESELE ŠOLE na OŠ Brdo
13.4. - skupne govorilne ure
14.4. - Cici vesela šola
15.4. - tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje
18.4. - državno tekmovanje iz angleščine
21.4. - proslava ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju
konec meseca - šolsko tekmovanje: Kaj veš o prometu?
V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe koledarja napovedanih prireditev in dejavnosti.
Moravske doline
23
BRANJE VSEM, KI SE NE POČUTIJO MLADE, DOVOLJENO LE S PREDHODNIM DOVOLJENJEM MLADIH
Oh ti smola, ki me venomer spremljaš! Že takoj v novo leto začnem z zamujanjem. Zamudim prvi, drugi rok oddaje člankov, a kot pravi rek, v tretje gre rado, mi je tokrat le uspelo pravočasno napisati prvega, od, upam, mnogih člankov o mladih v naši dolini. In ker nas je kar nekaj, mi snovi res ne bi smelo prehitro zmanjkati.
In čemu služi ta kotiček? Ja, mladim, da bodo vedeli, kaj vse lahko v našem kraju počno, kako lahko svoj prosti čas kar najbolje izkoristijo in tudi staršem ter vsem drugim, da se bodo prepričali, da današnja mladina ni za odpis, če že ravno tako menijo. V njem bom predstavljala posameznike, ki na kakršenkoli način zanimivo preživljajo svoja mlada leta in so uspešni. Ta prostor bom z veseljem zapolnila tudi z vašimi pobudami in predlogi, zatorej zlezite iz foteljev in na delo. O čem naj govori otvoritveni članek? Dolgo sem tuhtala, koga najprej zvabiti na led. Porodila se je ideja, da je kar nekaj mladih združenih v Društvu podeželske mladine. Ker o njih ne vem prav veliko, sem temu odločno sklenila narediti konec. In tako se je moje prvo popotovanje pričelo!
Današnji kotiček mi bo pomagala zapolniti Petra Jemec, predsednica Društva podeželske mladine Moravče, sicer pa študentka drugega letnika na Gradbeni fakulteti v Ljubljani.
1. V nekaj kratkih povedih, Petra, kar najbolje predstavi vaše društvo?
Smo skupina mladih, ki poskušamo ohraniti vrednoti kot sta prijateljstvo in sodelovanje, hkrati pa obujati kulturno dediščino in tradicionalne običaje.
2. Kolikokrat mesečno se srečujete in kje? 0 čem razpravljate? Dobimo se enkrat mesečno običajno ob sobotah. Predhodno vse člane o tem obvestimo pisno ali preko telefona. Dobivamo se v sejni sobi nad trgovino. Na srečanjih se dogovorimo, katerih seminarjev se bomo udeležili, pri čem bomo sodelovali in podobno. Hkrati se poskušamo kar najbolje tudi zabavati.
3. Koliko članov ima društvo? Ali obstajajo kakšne omejitve za včlanitev?
Vseh članov je približno petdeset. Člani naj bi imeli dokončano osnovno šolo. Če so želje že prej, naredimo tudi izjemo. Toda na sestankih ne morejo sodelovati pred petnajstim letom.
4. Kakšna je želena starost, da lahko nekdo sodeluje v vašem društvu? Je več deklet ali fantov?
Kot sem že rekla, je najmanjša starost 15 let pa nekje do 30. leta. V povprečju smo člani stari okoli 20 let in res je nekaj več fantov, vendar jih dekleta v številu kar pridno dohitevamo.
5. Morajo člani plačati članarino?
Ne, članarine našim članom ni treba plačati, je ni. Imajo pa razne ugodnosti; udeležijo se lahko raznih seminarjev, ki jih organizira Podeželska mladina Slovenije, in tudi izleti, ki jih v našem društvu pripravljamo, so za člane cenejši.
6. Kako potem financirate vaše projekte?
Največji delež si prislužimo s pripravo kmečkega praznika, pomaga nam tudi Občina Moravče in številni sponzorji.
Arhivski posnetek s kmečkih iger v Moravčah
7. Imate kaj težav pri delovanju skupine, glede na to, da ste vsi še zelo mladi?
Seveda, težave so, predvsem to, da nas ljudje, ki našega društva ne poznajo ne jemljejo resno. Potem, ko jim nekako razložiš, kaj vse počnemo, pa je bolje.
8. Kaj je bil do sedaj vaš največji podvig, projekt, ki ste ga izpeljali?
To je vsekakor vsakoletni Kmečki praznik v Moravčah, ki ga naše društvo organizira. V okviru tega dne organiziramo razstavo, kulturni program, povorko ali kmečke igre, dan pa se konča z večerno veselico, na kateri bo letos igral ansambel Nagelj. 9. Ali pri vaših projektih sodelujete z drugimi društvi?
V okviru Podeželske mladine sodelujemo z drugimi društvi, ki so blizu nas, v naši občini pa z Društvom podeželskih žena, ki nam vedno priskočijo na pomoč na kmečkem prazniku, s Turističnim društvom in tudi z vsemi ostalimi, ki nas povabijo k sodelovanju. 10.Kakšne načrte, cilje ste si postavili za letošnje leto? Udeležili smo se že pustne povorke, kmalu se bomo začeli pripravljati na kmečki praznik, ki bo letos 30.julija, udeleževali se bomo seminarjev in odšli na nekaj dnevno strokovno ekskurzijo po Sloveniji.
Petri se za pogovor še enkrat najlepše zahaljujem. Vsem, ki ste se prebili do konca članka ponujam še dodaten izziv. Odgovorite na nagradno vprašanje, ki ga tokrat zastavlja gostja kotička, nagrajuje pa trgovina M Market iz Moravč. Med pravilnimi odgovoru bomo izžrebali srečneža, ki bo prejel/a lepo stensko uro, ker pa sem bolj usmiljene vrste dekle, bomo izžrebali tudi tolažilno nagrado polno vitaminov.
Na kateri dan v tednu bo potekal letošnji kmečki praznik v Moravčah?
Da ne bo težaka prehuda, vam ponujam nekoliko pomoči:
A.na sredo       B na soboto     C.na nedeljo
Pravilne in tiste malo manj pravilne odgovore načečkajte na dopisnico, najkasneje do 10.4.2000 in jo pošljite na naslov Občina Moravče, Uredništvo glasila. Trg svobode 4, 1251 Moravče s pripisom Mladi na udaru. Na isti naslov pošiljajte tudi svoje pobude, predloge in vprašanja. SONČEN POZDRAV,
PIKA
/CuMiG
d.o.o.
> M MARKET................................Trg Svobode 9
> PRODAJALNA M...................................Vegova 1
> GRADBENIŠTVO in INŽENIRING...................Vegova 1
VEGOVA 1, 1251 MORA VČE Tel.: 061 731 208, 041 611 438
24
Novice iz
-2
Planinska novica
Tudi moravški planinci smo dodali svoj prispevek, da bi praznovanje materinega dne na Limbarski gori lepše uspelo. Markacisti smo očistili in premarkirali pot, ki vodi iz Gaberja na vrh Limbarske gore in tako omogočili tudi tistim, ki peš obiščejo sv. Valentina, da varno dosežejo svoj cilj.
FOTO: MARIJAN GR1L
Taborniki na zim o vanju
Poleg letnega taborjenja se taborniki veselijo tudi zimovanja. Čas zimovanja namenijo predvsem smučanju. Že kar nekaj let zimujejo taborniki rodu Moravske doline na Pohorju. Za letošnje zimovanje so se odločili že pred zimskimi počitnicami. 11., 12. in 13. februarja so se odpeljali na smučišče Areh. Prenočišča, hrano in bivanje so imeli v znani Ruški koči. Do smučišča, ki je le nekaj metrov stran od koče, so hodili vsak dan s smučkami v rokah, nato pa si smuči pritrdili na smučarske čevlje in se odpeljali po raznih smučiščih. Smučišča so bila v letošnjem letu izredno lepo urejena. Snega je bilo dovolj, a vseeno so imeli na smučiščih kar nekaj snežnih topov. Vse proge so bile med seboj povezane in najbolj zagnani so se peljali po vse smučiščih prav do snežnega stadiona, kjer potekajo tekmovanja za Zlato lisico. Dnevi so bili hladni, večinoma sončni in kar je bilo najbolj pomembno, suhi. Ob koncu smučanja so se taborniki zbirali v klubski sobi in večere preživeli ob klepetu, družabnih igrah in ob ogledu nočne smuke na Bellviju.
Mlajši taborniki so se zadnji dan preizkusili v slalomu. Tekma je bila napeta in le stotinke so odločale o zmagovalcu. Letošnja najmlajša udeleženca sta bila stara 3 in 5 let. Kljub temu sta znala dobro smučati in v koloni sta za vodnikom vozila slalom. Bilo ju je veselje pogledati, kako v popolni smučarski opremi, s čeladama na glavah lepo vozita po belih strminah. Tako kot vedno je bilo tudi letos premalo časa namenjenega zimovanju. Škoda, saj je bila družba prijetna in smuka odlična.
BOJANA DORIČ
Planinski izlet predšolskih otrok
14 otrok iz skupine »metuljev« in ena izmed mamic so se na soboto, 12.februarja, podali na pravi planinski izlet na Sv. Mohorja. Večina teh otrok sodeluje v akciji Ciciban - planinec, izlet pa šteje tudi v projektu Zlati sonček, v katerem sodelujejo vsi otroci PŠ. Ob 8. uri smo se zbrali pred šolo, naprtali nahrbtnike in se odpravili skozi Sotesko in Pogled na Sv. Mohorja. Seveda je bilo vmes veliko postankov za odpenjanje, zavezovanje čevljev, lizanje bonbonov in čokolade.... Nekateri so komaj zdržali do vrha, pa ne zaradi utrujenosti, ampak jih je mikala malica v nahrbtniku, saj so skrbne mamice pripravile malice za ves dan, ne le za 3 ure kolikor je trajal izlet. Po malici smo v planinske knjižice z žigom potrdili cilj izleta, si še ogledali cerkev in okoliške hribe. Da ne bi bilo pohoda prehitro konec, smo se vračali nazaj po malo daljši poti skozi Podstran v Moravče. Otroci so bili nad izletom navdušeni, prav nič utrujeni in disciplinirani. Obljubila sem jim, da jih bom spremljala na naslednjem izletu v marcu, ko se bomo podali na Limbarsko goro skozi Negastrn in se v Moravče vračali skozi Serjuče.
MARIJA GOTAR
Novice iz Društva podeželske mladine
Konec januarja smo v gostilni Frfrau v Krašcah organizirali Občni zbor 2000, na katerem smo pregledali delo v preteklem letu, izvolili nove člane nadzornega in upravnega odbora ter disciplinske komisije. Poleg tega smo našim članom in drugim gostom predstavili smernice za letošnje leto, katere smo poprej določili na sestanku upravnega odbora društva. Občnega zbora seje na naše povabilo udeležil tudi Milan Kokalj ter nekaj predstavnikov DPM Maribor, s katerimi se nameravamo letos pobratiti. To pomeni močnejše sodelovanje in skupna srečanja, s katerimi si bomo vsekakor utrdili poznanstva, nabrali novih izkušenj in bolj spoznali štajerski del Slovenije.
• 19. februarja smo se odpravili na enodnevno smučanje na Roglo oz. na plavanje v Zreče.
• Na rednem sestanku v soboto, 11.marca, smo uredili prijave za obisk smučarskih skokov v Planici.
• V petek, 24.marca, se bo naša ekipa udeležila kviza Mladi in kmetijstvo v Velikih Laščah.
• Poleg preostalih dejavnosti smo v tem mesecu sestavili okvirni program 22. Kmečkega praznika, ki bo v nedeljo 30. julija. Že takoj naj vam sporočimo, da bomo letos po nekaj letih znova organizirali povorko kmečkih običajev. Zato vas že sedaj vabimo, da dobro premislite in se odločite za sodelovanju na povorki.
PETRA JEMEC
ŠAH
Končanih je nekaj turnirjev, na katerih so sodelovali tudi naši igralci. Na odprtem prvenstvu Kranja je Štefan Korošec osvojil 14. mesto. Stane Korošec pa 15. mesto. Na zelo močnem odprtem prvenstvu Gorenjske je Stane Korošec osvoji/ 13. mesto. Igralni čas na obeh turnirjih je bil 2 uri na igralca. Odličen rezultat je na turnirju s tempom pol ure na igralca v Domžalah dosegel Alojz Cerar, kije zasedel 5. mesto s petimi točkami iz sedmih partij, /zgubi/je samo z zmagovalko turnirja F/DE, mojstrico Petro Grošelj.
STANEKOROSEC
Moravske doline
25
Na obisku pri paraolimpijki Dragici La po rn i k
Septembra bodo v avstralskem Svdnevu letne olimpijske igre. Za olimpijska odličja se bodo najprej potegovali najboljši svetovni športniki, nato pa jim bodo sledili še športniki - invalidi. Prav med temi bo tudi naša občanka z Vrhpolj Dragica Lapornik, tekmovalka v suvanju krogle in metu diska. Za Dragico Lapornik to ni prvo veliko tekmovanje, saj se je udeležila že POI v Barceloni in v Atlanti, v Svdnevu bo na POI sodelovala četrtič. Njne uvrstitve so naslednje: bronasta kolajna na POI v Barcelni leta 1992 in četrto mesto na POI v Atlanti leta 1996. Za olimpijado invalidov leta 2000 se Lapornikova intenzivno pripravlja, saj so individualni treningi petkrat tedensko. Poleg tega so tudi skupne priprave dvakrat letno. In ker me je zanimalo, kakšni so njeni načrti in pričakovanja na tem velikem tekmovanju, sem je obiskal na domu na Vrhpolju in ji zastavil nekaj vprašanj.
• Kdaj ste se odločili za šport in zakaj?
Pri četrtem letu sem zbolela za otroško paralizo. Ko sem hodila v šolo, so nas pri zavodu usmerjali v šport in tako sem se s tem začela aktivno ukvarjati.«
• Kdaj so se pričele priprave na POI v Svdnevu?
Priprave potekajo od enih POI do drugih. V tem štiriletnem obdobju so vmes tudi SP in EP. Priprave so ves čas, samo pred POI so še intenzivnejše.
• Kakšne možnosti na POI ima slovenska reprezentanca? V katerem športu ima največ možnosti?
Imamo dobre športnike. Največ možnosti ima Franjo Izlakar v suvanju krogle, ki je že osvojil zlato olimpijsko medaljo. Dobri so tudi strelci.
NK Termit v letu 2000
V NK Termit Moravče potekajo priprave na nadaljevanje prvenstva v sezoni 1999-2000. V jesenskem delu prvenstva so člani zasedli 6. mesto ob udeležbi 12 ekip. Z rezultatom so zelo zadovoljni in pričakujejo v drugem delu nastopanja dobro igro. Z nekaj športne sreče pa tudi pomik po lestvici navzgor, saj za drugouvrščeno ekipo zaostajajo samo štiri točke. Kot dobra odločitev vodstva kluba se je izkazala izbira domačih igralcev. V klubu namenjajo največ pozornosti delu z osnovnošolci in sicer tekmujejo z ekipo mlajših in starejših dečkov. Redno obiskuje treninge 50 dečkov, med njimi pa je tudi deklica. V letošnjem letu se pričakuje še večje zanimanje mladih za to zvrst športa, saj dobro in strokovno delo v klubu povečuje zanimanje pri starših, ki svoje otroke zaupajo klubskemu trenerju. To potrjuje dejstvo, da na vodstvo kluba prihaja vedno več najav o prihodu novih dečkov, ki želijo trenirati nogomet.
V mesecu februarju so začeli s pripravami na spomladanski del prvenstva. Redne treninge so opravili v šolski telovadnici, saj vremenske razmere ne dopuščajo treninga na prostem. V marcu so pričeli s treningi na nogometnem igrišču. Pred sezono je vzdušje v ekipi na visokem nivoju, med igralci je zaznati veliko prijateljstvo in željo po igri. Za dobro vzdušje poskrbijo igralci, njihov kapetan Marko Urbanija, ki igra za klub že 20 let, in trener Franci Ravnikar, ki uspešno vodi ekipo. V pripravljalnem obdobju so odigrali nekaj prijateljskih tekem in rezultati so vspodbudni. Tekmovanje je že v teku in gledalci so vabljeni, da igralce še dodatno motivirajo z navijanjem na tekmah.
V drugi polovici leta bo usposobljeno novo nogometno igrišče. To bo nova pridobitev za klub in občino Moravče. V klubu se zahvaljujejo za razumevanje Občini Moravče in podjetju Termit, saj sta vsak po svojih močeh omogočila izvedbo tega projekta. V NK Termit Moravče se bodo še naprej prizadevali s poštenim in strokovnim delom privabiti v svoje vrste še večje število mladih, ki imajo veselje do igranja nogometa.
Slovenska reprezentanca na POI v Barceloni
• Vemo, da imajo vrhunski športniki svoje sponzorje. Ali tudi za športnike - invalide skrbijo razni sponzorji? Šport invalidov ni tako popularen. V zadnjem času se to spreminja in smo tudi mi deležni sponzorjev, ki poskrbijo za osnovne zadeve.
• Kaj pomeni šport invalidu in ali se jih veliko odloči za organizirano aktivnost?
Predvsem invalidom to veliko pomeni. Če se ukvarjaš s športom, se več giblješ in spoznaš druge ljudi.
• Odnos Občine Moravče do invalidov?
Ko smo invalidi prišli iz POI iz Barcelone in Atlante, nas je sprejel župan Občine Moravče. Ob sprejemu smo dobili tudi manjše nagrade.
Dragici želim še veliko športnih in osednih uspehov ter da bi nas še v bodoče tako dobro zastopala na velikih tekmovanjih, kot nas je do sedaj.
MATEVŽLENČEK
Rekordnih 212 metrov
17,18. in 19. marca so v Planici potekale še zadnje tekme v poletih v sezoni 1999-00. Udeleženci prireditev so v petek v živo videli najdaljši polet Slovenca na smučeh. Rekordni skok 212 metrov je opravil Primož Peterka in lovoriko slovenskega rekorderja prevzel Goranu Janusu (209 m). Veselja nad fantastičnim poletom ni skrival in seje odkrito veselil dosežka, zanj pa je bil nagrajen s tako burnim odzivom gledalcev kot v najboljših tekmovalnih dosežkih. Nedeljska tekma posameznikov je med 11 poleti preko 200 m prinesla tudi nov svetovni rekord. Podvig je uspel povratniku med skakalci, Avstrijcu Andreasu Goldbergerju, ki je pristal pri neverjetnih 225 metrih. Sezona je tako končana. Kristalni globus je drugo leto zapored osvojil nemški tekmovalec Martin Schmit, ki pa planiških navijačev ni mogel ogreti do tolikšne mere, kot je to storil slovenski tekmovalec v sezonah 1996-97 in 1997-98, ko je dolina pod Poncami ponorela v evf oriji navdušenja. Če sezono ocenimo, je gotovo ena izmed črnih. Želimo si le lahko, da bo spomladanski veter pošteno prevetril vrste tistih, ki (pre)dobro živijo od tega športa, prefinjeno koristijo vse pravice in privilegije, preradi pa pozabljajo na dolžnosti, ki jih imajo do tekmovalcev ter spretno z »raznimi igricami in podtikanji« krojijo tudi javno mnenje. Samo vprašanje časa je, kako dolgo bodo ramena tekmovalcev tako v državnih kot klubskih ekipah še sposobna in pripravljena nosti naloženo jim breme, trenirati na nesodobnih in neurejenih napravah in se zadovoljiti samo z drobtinicami z bogatinove mize.
M AL
Z6
Novice iz
Postoj, kdor mimo greš!
Tragedija na Oklem pred 56 leti, davnega 26,februarja 1944 leta, ko so med kroglami podivjanega sovražnika zagorele domačije, ko je dim raznašal vonj po ožganem mesu padlih borcev Kamniško -zasavskega odreda med podboji vrat, oken in vogalih hiš.
Tega dne se je odigrala tragedija brez primere. To so boleče besede spomina, ki nas vsako leto pripeljejo na ta tihotni kraj, da se poklonimo v spomin 72, ki so zaradi podle izdaje omahnili v prezgodnjo smrt.
V soboto, 26.februarja, ob 11 .uri se je na jasi ob spomeniku zbralo preko 500 udeležencev, 22 praporščakov iz borčevskih organizacij, predstavnikov organizacij, invalidov, upokojencev, pohodnikov, planincev, mladincev in šolarjev. Zbrane je nagovoril podpredsednik Združenja borcev NOV in udeležencev, tovariš Rajko Hafnar, ki je obudil spomine iz časov prve in druge vojne.
Zahvalil se je za udeležbo z ugotovitvijo, da na ta kraj prihaja vsako leto več obiskovalcev. Sledil je kulturni program, v
katerem so sodelovali moški pevski zbor DU Domžale, MPZ DU Moravče, učenci OŠ Ihan z recitacijami, Francka Kosmač in Alojz Humer.
Po končani slovesnosti na Oklem je bilo tovariško srečanje v partizanski vasici Dobovlje.
JOŽENOVAK
Vi vprašujete, mi iščemo odgovore
Na elektronski naslov našega glasila je prispela zelo zanimiva pobuda za izvedbo ankete. Ker pa imam z njimi slabe izkušnje, objavljam del pisma našega občana M.D., iz katerega boste lahko razbrali, o čem razmišlja. Vljudno vas naprošam, da posredujete na naš naslov svoja mnenja. Čim več jih bo, tem bolj bodo služila kot osnova za premislek odgovornim in občinskim možem. Ker je pismo po svoje namenjeno tudi vodji kulturnega doma, sem ga poprosila za mnenje in ga tudi objavljam. Pričakujem vašega odziva, še zlasti od tistih, ki vam je kaj do tega, da bi svoj čas popestrili z družabnimi srečanji.
UREDNICA
SPOŠTOVANE' Predlagam objavo anketnega vprašanja, ki bi dalo informativen odgovor na pobudo, da bi se v Kulturnem domu občasno prirejali večeri s plesno glasbo (standardni in latinsko-ameriški plesi) za vse generacije.
Kar se tiče gostinske ponudbe; v avli bi se v sodelovanju z gostincem ali pa v okviru morebitnega društva stregli brezalkoholni osvežilni napitki.
Pozivamo vas, da sporočite vaše želje in mnenja glede občasnih plesnih večerov za vse generacije, navedete tudi predloge glede možne druge lokacije prireditve
Vaš odziv pričakujemo v pisni obliki na običajen ali elektronski naslov uredništva glasila Novice iz Moravske doline.
M.D.
Mnenje vodje Kulturnega doma
Prenova kulturnega doma poteka s ciljem, da so za izvedbo koncertnih večerov zborovske glasbe, gledaliških predstav, nastopov komornih glasbenih zasedb, folklornih skupin in podobno izpolnjeni pogoji za čim kvalitetnejšo prireditveno dejavnost KD Moravče.
Trenutna opremljenost dvorane in tudi sam prostor je primeren le za tovrstno dejavnost.
Lep plesni večer bi bila prav gotovo zanimiva popestritev. Toda za takšne prireditve je potrebna gostinska ponudba, primeren prostor za hrambo pijače, usposobljeno gostinsko osebje in ne nazadnje vsa potrebna dovoljenja, da bi lahko opravljali takšno dejavnost.
Tega trenutno naš kulturni dom še nima, saj moramo še veliko postoriti, da bomo lahko našo dvorano ponudili tudi za drugačne prireditve. Bil bi zelo vesel, če nam bo to v nekaj letih uspelo. Hitrost obnove in posodabljanja kulturnega doma je odvisna od finančnih sredstev, ki jih bodo svetniki namenili za to iz občinskega proračuna. Ko bomo izpolnjevali pogoje, bomo lahko organizirali ali ponudili prostor za prireditve od plesnih večerov do npr. maturantskih plesov in podobno.
V Ljubljani so za te vrste prireditve dvorane rezervirane tudi po dve leti vnaprej. Ko bo končan avtocestni križ, res ne bo nikakršen problem priti v Moravče. S tem se tudi odpirajo za naš kulturni dom lepe tržne možnosti. Do takrat pa moramo še malo počakati in preprosto upati, da bo kateri izmed moravških gostincev zbral dovolj poguma in ponudil svoj prostor in gostinsko postrežbo ob večerih plesne glasbe za vse generacije, kar pa se je v Moravčah pred leti občasno že dogajalo.
Vsekakor sem pobude občana vesel in prav rad bi videl, če bi se še kdo »skorajžil« in napisal svoje poglede na to pobudo.
MILAN KOKALJ vodja Kulturnega doma
Moravske doline
27
Moravska dolina na starih razglednicah
Na vrhu Limbarske gore je cerkev sv. Valentina, ki jo je bil zgradil baročni arhitekt Gregor Maček leta 1575 s posebej stoječim zvonikom. Ljudje so se zbirali gori posebno na binkoštni ponedeljek. Sveti Valentin ima ključ od korenin, zato so ga prosili za dobro letino. Sedaj je cerkev lepo obnovljena in temelji utrjeni. Na zahodni strani cerkve sta bili dve nizki stavbi kot gostišče in shramba ter sta bili pred drugo vojno odstranjeni.
Limbarski grad je stal vzhodno od cerkve, upravljali so ga Lilienbergi, propadel pa je že pred Valvasorjem. Na sosednjem
hribu je bil baje tudi samostan. Sicer pa so ljudje včasih tudi precej iskali za zakladom, ki je baje skrit tod okrog... Znana je tudi zgodba o svetem Valentinu in Peregrinu, ki sta bila prišla v gostišče prosit prenočišča in ga nista dobila, zato je sledilo maščevanje. Pesem Limbarska gora obsega 12 kitic in je objavljena v knjigi S. Stražarja Moravska dolina. V znožju gore, so bili rojeni Rovški:
Pra»a podoba sv. Valentina
na Lnnfcarafc: gon.
kipar Andrej je izdelal več oltarjev in podob,
Davorin pa je bil znan fotograf.
Staro razglednico (od mnogih), ki kaže Limbarsko
goro z vzhodne strani, je izdal fotograf Kune iz
Ljubljane pred I. vojno in kaže zvonik, cerkev in
farovž, posebej pa še glavni oltar.
Priložena je še podobica sv. Valentina z darovi
spreobrnjenja grešnikov in čudežev nad bolniki.
RADO KOKALJ
PA BREZ /AHERE
Vrhpoljski šolarji smeti smo vreč polnih nabrali, ko okolico šole in kraja v red smo dajali. Sedaj pa veselje nam čisto, vsakoletno vprašanje kali: »Le kam bi jih djali (vreče s smetmi, da se ve)?«
Stavba Rašice je v roke novemu lastniku šla, šiviljam odklenkalo je, saj kruha tu zanje več ne bo.
Pa poglej si ga zlomka!
Morda pa peščica le teh, delo nazaj pridobi,
saj morda bo NK Termit Moravče,
ki mu novi lastnik del igrišča je odrobil,
njihovo znanje še s pridom pridobil,
da manjkajoči del igrišča prištukale nazaj k celoti bi.
A veseliti se prekmalu ni, saj vemo vsi, da zajec v tem grmu ne tiči.
. V Krašcah dozidana trgovina stoji, a ob pogledu na okolico te srce zaboli. Škatle in papirji ležijo vsepovsod, tako da kupec pomisli, preden not stop.
Bo že res, da dolina moravška je lepa, a kdaj se je dobro čez plot ozreti in spoznati, kako se živi po svetu, tudi na Aljaski, kar mar je le mali peščici moravških ljudi.
Čas norčavih maškar in pustnih karnevalov seje bližal,
zato so člani TD glave staknili in premišljevali, kako bi na pustno soboto na karneval čimveč maškar privabili. Pa so se odločili,
da bodo maskoto - klovna naredili. Klovna za Pepija so krstili in ga na prestol sredi Moravč posadi A je klovn le eno popoldne sredi Moravč sedel, stare in mlade s svojo pojavo veselil.
Ponoči so ga nepridipravi domišljavi ukradli in ga v neznano odpeljali. Še sreča, da so ga policisti v Pečah v kulturnem hramu izsledili.
Le kakšni ljudje so lahko to storili, in se na nesreči drugih veselili. Za zadovoljstvo svoje so le poskrbeli, v srcih prostora za veselje skupno niso imeli.
Se snežna odeja stalila in nam ekološko nevzgojenost odkrila Smeti po dolini vsej veliko leži, zato ne držite križem rok in na čiščenje še malo dlje od domačega praga pojdite.
28
Novice iz
Stanovanjski sklad v občini Moravče po letu zgraditve
Stanovanjski sklad predstavljajo podatki o stanovanjih, zbrani ob Popisu prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev 3.13.1991. Tem pa so prišteta tudi po Popisu 1991 zgrajena stanovanja na območju sedanje občine Moravče, namenjena za stalno stanovanje. Praviloma so zajeta samo dokončana stanovanja, v katerih so bila oprav/jena vsa gradbena, inštalacijska in obrtniška dela. V občini Moravče je konec leta 1997 stanovanjski sklad štel 1332 stanovanj.
stanovanja v občini moravče po letu zgraditve
Doms
Od 1919 do IMS Od1946do1960 Od 1961 do 1970 Od 1971 do 1990 Od 1991 do 1990 Od 1991 do 1995 Od 1996 do 1997
316 (73.7 %)
«7 (3.5 %|
125(9.4%) 120 (9,0 •■>,!,
258 (19.4 %) m 283(21.?%»
Grafikon prikazuje število in odstotke zgrajenih stanovanj v posameznih obdobjih.
Prikazana obdobja so različno dolga, zato moramo biti pri primerjavi števil in odstotkov zgrajenih stanovanj previdni. Pravi primerja/ni podatek je povprečno število zgrajenih stanovanj na leto.
Največji delež stanovanj v občini Moravče po uradnih statističnih podatkih, še vedno predstavljajo najstarejše stavbe, kar 23,7 %. V Sloveniji je delež teh stanovanj precej nižji in znaša 15,5 %. Najbolj ugodni časi za gradnjo na moravškem so bili v letih od 1981 do 1990, takrat je bilo zgrajenih kar 21,2 % vseh stanovanj oziroma povprečno 28 stanovanj na leto. Podobno je bilo tudi v obdobju od 1971 do 1980, ko so povprečno zgradili 25 stanovanj na leto.V Sloveniji je bilo največ - 23,6 % vseh stanovanj zgrajenih v obdobju od 1971 do 1980, povprečno 16419 stanovanj na leto. Po osamosvojitvi se je gradnja v moravški občini le malo upočasnila, v letih 1991 -1995 je bilo povprečno zgrajenih po 21 stanovanj na leto, v letih 1996-1997 pa se je povprečje dvignilo že na 24 stanovanj.
Približno 61 % stanovanj ima centralno ogrevanje (slovensko povprečje znaša okoli 64 %), skoraj 98 % ima vodovod, 8 stanovanj ali 0,44 % stanovanj pa naj bi bilo po teh podatkih konec leta 1997 še brez elektrike.
B. BRVAR
VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o.
OBVESTILO
Na podlagi zakona o veterinarstvu in zaradi izvajanja preventivnih ukrepov za odkrivanje in preprečevanje živalskih kužnih bolezni v letu 2000 se bo vršila v občini Moravče splošna vakcinacija psov proti steklini po sledečem razporedu.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENA PSOV PROTI STEKLINI
Dne: 06.04 2000
10.15 -11.00 Vrhpolje; pri Dominiku Lenčku, Vrhpolje 18 11.30-12.30 Krašce; pri gasilskem domu 13.00-14.00 Moravče; pri KZ Emona 14.15-14.45 Negastm; pri Martinu Koviču, Negastrn
Dne: 07.04.2000
08.30 - 09.00 Katarija; pri Srenjščku, Katarija 11 09.15 - 09.30 Sp.Prekar; pri domu krajevne skupnosti 09.45 -10.15 Dešen; pri Ribiču, Dešen 6 10.30-11.00 Gora pri Pečah; na križišču za Sp.inZg.Goro 11.15-11.45 Peče; pri Malu, Peče 3 12.00-12.30 Drtija; pri Mrčunu, Drtija 14 12.45-13.15 Gaberje pod Limbarsko Goro, pri Urankarju
CEPLJENJE PSOV ZA ZAMUDNIKE
je na naslednjih krajih ter na mestih v rednem cepljenju.
DNE: 17.04.2000 08.30 Peče 09.00 Moravče 09.30 Vrhpolje
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov. Cepimo vse pse starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi.
POSAMEZNO CEPLJENJE JE V VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, Cesta talcev 10, vsak dan od 7.do 11 ure in od 17do 18.ure ter ob sobotah od 7.do 9.ure.
Mali oglasi
Če potrebujete varstvo za vašega otroka, pokličite na tel. 041-220-785.
Kupim gradbeno parcelo na območju Moravske doline. Tel. 815-401 ali 041-342 -903.
Potrebuješ pomoč pri učenju slovenskega jezika? Pokliči 72-49- 117!
Polaganje keramičnih ploščic. Drago Bokal, Imenje 24, telefon 731-649
Moravske doline
Zanimivosti iz Domžal, Mengša in Lu kovice
Obrnimo vrstni red in poglejmo, kaj je novega v Mengšu?
• Občinska uprava se trudi in išče nove parcele za parkirišča, za zidavo novih stanovanjskih objektov, za nov vrtec. K sodelovanju spodbuja občanke in občane, naj s svojimi mnenji pomagajo oblikovati prostor, na katerem živijo. Čas bo pokazal, kako uspešni bodo na tem zapletenem področju.
• Mengeš se duši v potniškem, osebnem in tovornem prometu. Cesta proti Kamniku je iz meseca v mesec slabša. Kaj šele bo, ko bo Gregorjevo mimo? Projekt za obvoznico pa še vedno ni videl belega dne, zatrjujejo opozicijski politiki v Mengšu. Menda DARS d.d. v svojem dopisu navaja, da je prav Občina Mengeš povzročiteljica zamud pri izgradnji obvoznice.
• Gospodarsko interesno združenje za pospeševa nje razvoja malega gospodarstva bo letošnje leto vsaka dva meseca organiziralo seminarje za pridobivanje mednarodne pomoči za malo gospodarstvo, podjetja, obrtnike, neprofitne zavode in centre ter lokalne skupnosti.
• Društva iz Mengša in okolice so bila delovna tudi v mesecu februarju. Gasilci so izvedli svoj 110. redni letni občno zbor. Veliko delo vsako leto opravijo tudi prizadevni člani društva Sožitje. Skrbijo, da 176 ljudi mladih in nekoliko starejših, ki imajo drugačne potrebe, doživijo veliko lepega, zlasti takšnega, kar bogati njihova čustva.
• Ob počastitvi kulturnega praznika in poudarku na »Prešernovem letu« se je ponovno izklesala mogočna Prešernova misel: »Da oblast in z njo čast...«
• Jože Gostič. velik umetnik, operni pevec tenorist je privekal pred 100. leti na svet v idilični vasici Homec. Tamkajšnje kulturno društvo je v sodelovanju z Opero Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba dostojno proslavilo visok jubilej.
• Ob 300letnici rojstva Franca Jelovška so člani istoimenskega društva ob svetoletnem dnevu umetnikov, 18. februarja, pripravili prvo Jelovškovo likovno srečanje v Mengšu.
• Februar je bil tudi mesec za prireditev z naslovom: Mengeška marela. Bogate viže so vrele iz grl in inštrumentov nastopajočih.
• Tudi mengeški malčki niso od muh. Za ves teden so zapustili svoje starše in se s Samom in Črtom smučali v kraljestvu kralja Matjaža na Kopah, kjer snega še sedaj ni zmanjkalo.
Kaj pa sporoča Rokovnjač?
• Pa začnimo s kulturo. Verjamem, da so bili nastopajoči skupaj z organizatorji proslave ob kulturnem prazniku neizmerno veseli polne dvorane v Lukovici, še bolj pa županove obljube, da se bo potrudil in poskrbel za kvalitetnejši kulturni hram.
• Tudi v tej dolini ljudje skrbijo, da dobri stari običaji ne tonejo v pozabo. Vsi, ki ste vsaj toliko radovedni kot jaz, se naslednje leto odpravite v majhno cerkvico sv. Mohorja in Fortunata v Zideh, zaselku na tromeji med občinami Lukovica, Zagorje in Vransko. Videli boste, kako poteka dražba suhih krač, ki jih verniki podarijo sv. Antonu ob njegovem godu.
• Lukovška občina se po svoje muči s prostorskim planom in upoštevanjem prostorsko izvedbenih aktov. Zapleteno, ni kaj. Le zakaj smo Slovenci doma na taki zemljepisni širini, ki zahteva zaščito pred mrazom in pred prehudim soncem? Smo pa Slovenci, trpežni, radoživi, če boste brali knjigo Ivana Tomažiča Slovenci, boste v njej našli vse, česar še ne veste.
• Gospodinje vemo, kako prijetno je nakupovati pri prijazni trgovki. Jana iz Spinine trgovine v Šentvidu poskrbi, da je v novi trgovini vse na policah.
• Redka ženska »lastovica« v državnem parlamentu, gospa, ki ima rada življenje v Črnem grabnu, ki ima rada ljudi, je Stanislava Stopar. Doma je iz Rafolč, v številni družini se je zgodaj navadila delati, njena družina tudi ni skoparila z ljubeznijo do otrok. Delo v parlamentu ji je zanimivo, s svojimi delovnimi navadami ga zmore.
• Občni zbor Društva podeželskih žena ima v Črnem grabnu že tradicionalno zanimive vsebine. Na tem zadnjem je državna svetnica Katarina Ovca Smrkolj povedala udeleženkam zanimivo novico. Mednarodna organizacija FAO pripravlja Nacionalni program za podeželske žene v Sloveniji z namenom ovrednotiti delo žensk na podeželju.
• Tudi črnograbenski malčki so se z vzgojiteljicama Matejo in Nado odpravili na zimov anje v bližnjo Vidergo, kjer so se marsikaj novega naučili.
• Kmetovalci se lahko v Rokovnjaču seznanijo z vsemi novostmi o krompirju, brez katerega skoraj ne zmoremo živeti.
• Jožko Jakopič sporoča, da je na Dolinah še vedno lepo. Smučišče bi morali ponovno oživiti, saj je primerno za začetnike ali za »nedeljske« smučarje.
• Društva so aktivna po vsej dolini. Skrbijo za zimske pohode, organizirano rekreacijo, aerobiko in še za marsikaj, zlasti pa za dobro voljo udeležencev kakršnekoli prireditve.
• Mladega atleta Roberta Kotnika tarejo podobne skrbi kot vse naše športnike - sredstva za nemoten in kakovosten trening.
• Rokovnjač zaključuje svoje strani z opisom pustnih običajev, med drugim tudi nekaj vraž čim više bodo pri pustem plesu skakali plesalci, tem višje bo v tistem letu zrasel lan; čim višje bodo frfotala krila plesalk, tem debelejša bo tisto leto repa.« Smo poskrbeli za zadosti veselja ob pustu?
Slamnik je v tem času izšel že dvakrat. Zanimivosti pa, kakor za koga.
• Kako, zakaj in kje oblikovati središče Domžal? Če katerega izmed bralcev zanimajo rešitve, si jih lahko prebere v brošuri, ki jo dobi na uradu domžalske županje.
• Razdružitvena bilanca med občinama Domžale in Trzin se je končala prej kot v enem letu. Obstajajo možnosti za sodelovanje v bodočnosti.
• Domžalska policijska postaja ima novega komandirja g. Božidarja Fekonjo.
• Center za mlade je v Domžalah zelo dejaven. Direktorica Lili Jazbec se trudi, da so v prostorih centra vedno zanimive delavnice in predavanja, ki pomagajo mladim ljudem preživeti najtežavnejša leta.
• Kamniška Bistrica, rekreacijska os regije - naslov vabi k delu vse tiste, ki živijo ob tem vodotoku. Ob njej naj bi se razrasli parki, ki bi bogatili naravo in njene obiskovalce.
• Domžalska občina ima še kar nekaj nekaj mokrišč. Skupaj z mag. Marto Vahtar so se malčki in šolarji odločili, da se bodo naučili mokrišča ceniti, negovati in spoštovati.
• Avtocesta Šenjtakob - Blagovica. Načrt predvideva, da bodo na AC speljani priključki Blagovica, Lukovica, Krtina, Domžale in Studa prevzela regionalni in lokalni promet.
• Prešeren - simbol naše duhovne veličine, z njim smo kljub številčni majhnosti postali velik narod.
30
Novice iz
n
Utihnil je odmev Tvojih korakov....
Srečevali smo se na naših planinskih stezah, poleti v visokogorju, pozimi na poteh po Zasavju, zdaj na Ciclju, pa na Slivni. na Murovici. Največkrat smo pomodrovali pri Jankotu na Sv. Miklavžu. Obljubil si, da boš v prvem letu novega tisočletja 100 krat obiskoval svoj najljubši hrib - Sv Miklavž. Na žalost te svoje obljube ne boš mogel izpolniti!
Spolzka skala, trhel oprimek, mogoče splet nesrečnih okoliščin in oddrasel si v nepovrat. Obležal si na melišču tako sam in tih! Ne bomo Te več srečevali na naših skupnih poteh. Zdaj Ti valovi Save pojejo večni sen. Še dologo se bomo spominjali Tvojega prešernega smeha!
Tvoji planinski tovariši.
P. s. Gospod Bine Rozman je verjetno že v soboto 19.11. t. I. zdrsni/ tik pod planinsko potjo E-6, ki vodi s Sv. Miklavža vJevnico, in se smrtno ponesreči/.
Marijan Gril
• Stane Habe. Je kdo, ki ga mogoče še ne pozna? Učitelj z dušo in srcem. Mnogokrat se je pripeljal v Moravče in tudi drugam kar s kolesom. Oddelal učne ure instrumenta in se odpeljal domov ali pa naprej, če ga je čakal mlad glasbeni navdušenec ali pa člani pevskega zbora. Častni domžalski občan Stane Habe tudi v pozni starosti ne more brez muzike in prav je tako.
• Turistična društva občine Domžale so se predstavila in v člankih opisala, kaj vse se pri njih dogaja. Mesto Domžale lahko s svojo okolico meščane popelje v naravo, na kmetije, na smučanje ali v čudoviti park Arboretum in še kam.
• Ne morem mimo članka Ivana Kepica. Razpreda misli ob marčevskih ženskih praznikih. Takrat mladi, sedaj evropsko priznani filozof Slavoj Žižek je v Mladini leta 1984. leta objavil zanimive misli o materah in očetih. Ivan Kepic pa njegove misli nadaljuje:» Torej je ženska prav zaradi naloge, ki jo je prejela od narave, narava pa izhaja od Boga, naloge sposobnosti rojevanja, torej v svojem naravnem poslanstvu, ki ga opravlja, čudežno bitje« Zato ravnajmo z njo čuteče, dodajam jaz. Brez kvalitetnega varstva ženske ne bodo mogle uresničevati svojega od Boga danega poslanstva; občina Domžale se zaveda tega problema, zato se bo tudi v prihodnosti potrudila in poskrbela za varstvo življenjskega okolja.
• Športna zveza Domžale je podelila priznanja za najboljše športnike v letu 1999. Alpski smučarji so si izborili nastop v mednarodni konkurenci na Češkem.
• Najmlajši člani KK Domžale so po sedmih letih prinesli zmagovalni pokal v svoji kategoriji v domačo klubsko vitrino.
• Tudi športnih prispevkov je v obeh Slamnikih, ki sta izšla do desetega marca precej. Tekmujejo v nogometu, košarki, tenisu, dvigovanju uteži, tudi šahisti so mojstri med mojstri.
Naj zaključim moje tretje »brskanje« z vsebino, ki sem jo našla v rubriki Zakladnic pregovorov, ki jo polni dr. Bogdan Dolenc. Takole pravi:» Čim manj človek je, tem bolj se napolni njegovo srce s svetlobo« Svetlobo nam prinaša tudi Gregorjevo.
MIC A KAVKA
Pride čas, ko bližina ljubih nam ljudi postane za večno nedosegljiva. In pride čas. ko vsi postanemo del večnosti!
ZAHVALA
V 81.letu je za vedno odšla od nas naša draga mama, stara mama in prababica
VIDA SVETLIN
Jernikova mama iz Sp. Tuštanja 76
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala župniku za lepo opravljen obred, moravškim pevcem za zapete pesmi, Pepci za govor in Juretu za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mamice, omike, prababice in tete
MARIJE ZUPAN
rojene LAVRIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znacem, sodelavcem in učečem 1. b razreda OŠ Jurija Vege Moravče, sodelavcem Heliosa za izraženo sožalje, cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev. Hvala vsem, ki ste jo pokropili in jo pospremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali doma in v bolnici, ji krajšali čas in jo tolažili v trpljenju. Posebna zahvala dobrim sosedam Francki Jerman, Pavli Klopčič in v Domžalah Zorki Kraševec, župniku Viktorju Primožiču za obiske in duhovno podporo ter lep cekrveni obred, bratrancu Dragu za somaševanje, sestri Kristini in dr. Dežmanu za skrbno zdravniško pomoč, moravškim pevcem pod vodstvom Mira Capudra za lepo zapeti žalostinki, sestrični Evi za ganljive poslovilne besede ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in sodelovali pri pogrebu.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči hčerki Nevenka in Tadeja z družinama
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
FRANC VE H O VE C
Tržna rje v a ta iz Tržna
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter prispevke za župnišče. Hvala župniku za lepo opravljen obred in pevcem KID Limbarza zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi!
Moravče, 10.marca 2000
Moravske doline
31
MIZARSKE STORITVE
• izdelava pohištva po naročilu
• izdelava kuhinj
• velika izbira lesnih in barvnih kombinacij
• dostava in montaža
Se priporočam! Stegne ,
1251 Moravče TeT: 061/731-476
AVBELJ   MILAN      GSM: 041/641-446
Cenjene kupce vabimo, da poleg prehrambenih artiklov izbirajo in kupujejo tudi v prvem nadstropju naše trgovine v Krašcah.
Po ugodnih cenah lahko kupujete: POSTEUNO PERILO MOŠKO. ŽENSKO IN OTROŠKO PERILO POSODOEMO
PVC POSODO ZA GOSPODINJSTVO IN VRT IZDELKE IZ KRISTALA IN STEKLA.
Pustite se presenetiti z ugodninryiakupom zase in svoje najbližje, ko jim iztitrate.darj.
AKCIJSKA PRODAJA
od 25.3.2000 oziroma do razprodaje zalog
Kupujte v Spininih trgovinah v Krašcah, Šentvidu, Pečah in Kandršah!
P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647-602 Stegne 11 1251 Moravče
CWT»IXAt M 110
ISO 9001
Rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin d.d. Ljubljanska c. 18 1230 Domžale SLOVENIJA tel.:++386 (0)61 721-502 fax.:++386 (0)61 721-249
PROIZVODNI PROGRAM LIVARSKI KREMENOV PESEK, GRADBENI PESEK, PESEK ZA ŠPORTNA IGRIŠČA, POMOŽNA SREDSTVA ZA JEKLARSTVO, POMOŽNA SREDSTVA ZA LIVARSTVO ŽELEZNIH LITIN, POMOŽNA SREDSTVA ZA LIVARSTVO NEŽELEZNIH LITIN...
NISSAN
Krulc
servis in prodaja Veliko znižanje cen za 1.99 MICRA 1.0L..........................................jj4*e<xrŠY\
(2 x zračna vreča, zatemnjena slekla, kiidirni ključ, ...) t.355.600 S/T
ALMERA 1.4 GX 4 v A/C.................JJi&&ttKTŠn
(Klimatska naprava, 2 x zračna vreča. 2.370.800 SIT
daljinska mil. zaklep., servo volan, el. dvig stekel...)
NOVA PRIMERA 1.6-COMFORT ...^mxrOGŠn
(4 x zračna vreča, ABS, 2.879.900 SIT
centralno zaklepanje, servo volan, ...)
NCA/APm/IFIf^1.8<X)Mro
(4 x zračna vreča. AHS. atom. klimatska naprava.    3.365.400 S/T
potovalni računalnik, alarm, servo volan, .„)
wmmm—m Ponudba testnih vozil mmmmmm
PRIMERA 1.6C0MF0RT,A/C,4v, reg.do 10/2000.........................L 99
mmmmmmm Ponudba rabljenih voziIhhhb Ugoden kredit - uredite ga pri nas
C. heroja Vasja 8, 1251 Moravče, Tel./fax: 061/731-143 delovni čas vsak dan od 8-18h, sobota 8-12h
32
Novice iz