LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 1-2 2000 januar-februar 2000 Letnik 52 {t. 1-2 str. 1-48 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, dipl. ing., Jakob Repe, dipl. ing., Daniela Rus, dipl. oec., Stanislav Škali~, dipl. ing., Janez Zalar, ing., Franc Zupanc, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 061/121-46-60, faks: 061/121-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Naro~nina: ....... 1.750 SIT ....... 3.500 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 19.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Slika na naslovni strani: Alples d.d., @elezniki Dijaki in {tudenti (polletna) Posamezniki (polletna) . . . . PEFC ali lesena `lica? Posvet Monta`ne hiše v Sloveniji Vpliv zgradbe sunanjega sloja na sorpcijo in trdnost iverne ploš~e Bojkot tropskega lesa rešuje pragozdove? Vloga oblikovanja pri razvoju uspešnih izdelkov Medpodjetniško tr`enje - odzivni na~ini ~lanov nakupne skupine Informacije GZS št. 1/2000 Restavriranje lesarskih izdelkov (uvodni seminar -delavnica) Strokovno izpopolnjevanje u~iteljev tehnologije na srednjih lesarskih šolah Intervju z Robertom Krvavico, direktorjem dveh Novoleso-vih podjetij Mesto kakovosti v strategiji razvoja dru`be SVEA d.d. Zagorje ob Savi Vpis dijakov in vajencev v izobra`evalne programe lesarstva v šolskem letu 1999/2000 Obisk delegacije MZT v RCL Slavko in Franci! Sre~no! Uporaba ra~unalništva pri predmetu organizacija proizvodnje v srednjih lesarskih šolah Albert Einstein - osebnost stoletja Srednje lesarske šole na internetu in njihovi izobra`evalni programi 50 let Gradbenega inštituta ZRMK Slovenska razvojna dru`ba Mednarodni sejem pohištva Köln 2000 Kratke vesti Diplomske naloge BF-Oddelka za lesarstvo Spisek literature, ki jo prejema knji`nica Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Niko TORELLI 3 4 Sergej MEDVED 5 Niko TORELLI 14 Jasna HROVATIN 19 Henrik DOVŽAN 21 23 Bojan KOVAČIČ 27 Bojan KOVAČIČ 28 Fani POTOČNIK 29 Tomaž KLOPČIČ 31 Igor LEBAN 33 Igor Milavec 35 Niko TORELLI 35 Mirjam ZALOŽNIK 36 Niko TORELLI 37 Marjan ČRNČEC 38 Ciril MRAK 39 40 41 43 44 46 47 LES wood 52 (2000) 1-2 Contents LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 52, No 1-2/2000 Contents Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 121-46-64 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Influence of structure of surface layer composition on sorption and strength of the paticleboard Sergej MEDVED x/ä^V ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE /Ž8nS\\ Karlovška 3, 1000 Ljubljana, jgfflLltšf tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 *^?<&*? el. pošta: revija.les® siol.net http://www.zls-zveza.si Zveza lesarjev Slovenije in Gradbeni center Slovenije organizirata v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva in Ljubljanskim sejmom 2. POSVET O MONTA@NIH HIŠAH V SLOVENIJI Posvet bo 9. marca. 2000 ob 9.00 uri v dvorani Forum (Gospodarsko razstaviš~e), hala B2/1, vhod z Dunajske 18 Hiša Dom Zveza lesarjev Slovenije zdru`uje prek proizvajalcev opl monta`nih hiš slovensko lesarstvo Udobje Veselje Skupaj z Gradbenim centrom Slovenije povezujemo Radost Zadovoljstvo slovensko gospodarstvo Mir Zdravje Hiše so odraz našega kulturnega `ivljenja @ jeje Hiše slovenskih proizvajalcev povezujejo ljudi dobre volje Varnost Dru`ina j j Danost Pridite na posvet in oglete si seem Dom Ne bo vam `al Srce Sre~a Slovenski proizvajalci monta`nih hiš 2 5 LES wood 51 (1999) 12 Uvodnik PEFC ali lesena `lica? Mnogi se ne strinjajo, da se je za~elo novo tiso~letje. Ni~ ne de. Bodo pa trgovci prav gotovo {e enkrat spro`ili milenijsko nakupovalno mrzlico in {e drugi~ krepko zaslu`ili. Se je kaj spremenilo? ^e se {e ni, se pa bo... prav gotovo. “Se voglia-mo che tutto rimanga come e, bisogna che tutto cambi” (~e ho~emo, da vse ostane, kot je, potem se mora vse spremeniti), je rekel veliki Siciljanec Giuseppe di Lampedusa, avtor Leoparda. Na{e ravnanje z gozdovi se mora spremeniti! Doslej je ~lovek gospodaril z gozdovi po svoji meri. Beri, po svojem pohlepu. Pospe{eval je drevesne vrste, katerih les je la`e predeloval in obdeloval. S polnolesno jelko z vsestransko uporabnim lesom je izpodrival bukev, saj jo je imel za nadle`en plevel. Jelka, vajena sve`ih tal in visoke relativne vla`nosti osojnih leg in vrta~, se na skromnej{ih bukovih rasti{~ih ni mogla zoperstaviti zra~ni poluciji in je pre`ivljala te`ke ~ase. Nekaterih drevesnih vrst skorajda ni ve~ (brek, tisa) in smo jih morali za~eti imenovati minoritetne. Minilo je {ele sto let, odkar so o~a Opeka z Rakitne prodali slovenskemu ladjarju Henriku Angelu Jazbecu 64 m dolg hojev jambor! Takrat so ljudje tema~en jelov bukov gozd {e upravi~eno imenovali ~rni gozd ali ~rni les in Nemci svojega Schwarzwald. Tak{nega bi radi spet imeli in se pripravljamo, da bomo z gozdovi poslej gospodarili trajnostjo, ohranjujo~ vse njegove funkcije (ne le lesnoproizvodno!). Pri tem se obvezujemo dosledno upo{tevati Helsin{ke kriterije in Lizbonske resolucije iz let 1993 in 1998 o za{~iti gozdov v Evropi. Zdaj sku{amo restavrirati nekdanjo botani~no raznoterost na{ih gozdov. Listavci so spet dobrodo{li. Sicer pa, kdo ima zdaj kaj proti bukvi. Z razvojem tehnologije je postala tudi bukovi-na cenjen les. Zadostuje, da se spomnimo legendarnega Thonetovega stola {t. 14 iz krivljene bukovine, imenovanega tudi dunajski kavarni{ki stol (Wiener-Kaffeehausstuhl). Do l. 1930 so jih prodali kar 50 milijonov! Znamenit je tudi neponovljivi Eamesov jedilni{ki stol in neverjetno domiselni Summersov po~ivalnik, oba iz neuglednega vezanega lesa. Traj-nostno multifunkcionalno gospodarjenje z gozdovi naj bi zagotavljala Panevropska certifikacija gozdov - Pan European Forest Certification (PEFC). Shema PEFC zagotavlja kupcem, da lesna surovina prihaja iz trajnostno multifunkcionalno gospodarjenih gozdov. Republika Slovenija se pripravlja, da postane ~lan Vseevropskega zdru`enja PEFC, ki ima svoj sede` v Luksemburgu. Zato bomo ustanovili slovensko gospodarsko interesno zdru`enje (GIZ), ki bo zdru`evalo lastnike gozdov, lesno industrijo, kon~ne uporabnike in predstavnike okoljevarstvenih organizacij. Cilj tak{nega GIZ-a je tudi uresni~evanje mednarodno sprejetih dokumentov svetovnega in vseevropskega procesa o varovanju gozdov. Dobro si vtisnite v spomin zeleni logo z listavcem in iglavcem! Nemci so `e tako dale~, da bodo za~eli z ozna~evanjem lesnih izdelkov `e v marcu 2000. Kmalu bodo z njim opremljeni tudi slovenski lesni izdelki. S kupovanjem lesa in lesnih izdelkov z logom bomo podprli trajnostno gospodarjenje z gozdovi in dokazali svojo ekolo{ko osve{~enost. Nekateri so certifikacijo razumeli kot poziv k var~evanju z lesom. O~itno so bili pod vplivom srhljivih primerov uni~evanja tropskih gozdov. Napako je storilo celo nem{ko Zvezno ministstvo za okolje. Leta 1999 je v bro{uri za mladino Durchblick bei Umwelt und Naturschutz pozvalo k var~ni rabi lesa. Nem{ki svet za gozdarstvo (DFWR) je prepre~il nadaljnje raz{irjanje bro{ure in se energi~no postavil v bran rabe lesa kot obnovljivega vira ~iste energije in surovine. Va`no je, da les dokazljivo prihaja iz sonaravno trajnostno gospodarjenih gozdov. Sicer pa je certifikacija vsesplo{en proces. Nih~e ve~ ne mara neidentificiranega mesa. Moderni Evropejec bo iz serijske {tevilke na zrezku prek interneta izvedel vse o teletu - mesodajalcu, morda celo njegovo ljubkovalno ime. [ole tujih jezikov podeljujejo zvene~e certifikate. Svojo izobrazbo dokazujemo s spri~evali bolj ali manj slavnih univerz. Pa tudi vsaka rde~a kislica ni cvi~ek. Prihajati mora iz trajnostno gospodarjenih, organsko gnojenih vinogradov Gadove pe~i. Ta primer je vrlim Slovencem {e posebej blizu, zato ne bodo imeli nikakr{nih te`av z razumevanjem PEFC. Bomo zmogli ali nam bodo podelili leseno `lico (tradicionalno simboli~no darilo ali bolje opomin najslab{emu matematiku na Cambridgeu!)? Sre~no 2000! 3 Niko TORELLI Zveza lesarjev Slovenije in Gradbeni center Slovenije organizirata v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva in Ljubljanskim sejmom 2. POSVET O MONTA@NIH HIŠAH V SLOVENIJI Posvet bo 9. marca 2000 ob 9.00 uri v dvorani Forum (Gospodarsko razstavi{~e), hala B2/1, vhod z Dunajske 18 Posvet sovpada s sejmom DOM od 7. do 12.3.2000 SPORED PRIREDITVE 1. Uvodni pozdrav 9.00 * Predsednik Upravnega odbora GZS.Zdru`enje lesarstva - Peter TOMŠI^, univ. dipl. oec. * Ministrstvo za okolje in prostor, dr`avni podsekretar-Rajko JAVORNIK, univ.dipl.in`.grad., * direktor Gradbenega in{tituta ZRMK, d.d. - mag. Gojmir ^ERNE, univ.dipl.in`.grad., * direktor Marles hi{e Maribor, predsednik sekcije za monta`ne hi{e - @eljko VENE, univ.dipl.in`.grad. 2. Proizvodnja in prodaja monta`nih hi{ - Zveza lesarjev Slovenije - Ciril MRAK, univ.dipl.in`.les. 9.20 3. Novosti pri proizvajalcih monta`nih hi{, Mirijana BRA^I^, univ.dipl.org.dela. 9.30 4. Delo sekcije proizvajalcev monta`nih hi{, Benedikt BORŠI^, univ.dipl.in`.grad. 9.40 5. Projekt vzor~nih hi{ se nadaljuje, GCS - mag. Silvija KOVI^, univ.dipl.in`.arh. 10.00 6. Pridobivanje stanovanj napodstre{jih obstoje~ih hi{ in sistem rasto~e hi{e, Stanovanjski sklad Ljubljanskih ob~in - mag. Jo`ka HEGLER 10.10 7. Trajnostna graditev stavb, Gradbeni in{titut ZRMK - dr. Marjana ŠIJANEC - ZAVRL, univ.dipl.in`.grad. 10.30 8. Celovito varstvo stavbne dedi{~ine v oblikovanju monta`nih hi{, Fakulteta za arhitekturo - dr. @iva DEU, univ.dipl.ing.arh. 11.00 9. Kaj delajo drugi in kaj bi lahko tudi mi? AB arhitekturni biro, Ljubljana - mag. Janez LAJOVIC, univ.dipl.in`.arh. Odmor 11.30 10. Akumulacijska masa v lahki gradnji, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije-mag. Sabina JORDAN, univ.dipl.in`.arh. 12.00 11. Neprepustnost za zrak v lahki gradnji, ZAG Slovenije, Friderik KNEZ, univ.dipl.in`.fiz. 12.15 12. Ogrevalni sistemi v monta`nih hi{ah, Gradbeni in{titut ZRMK - Matja` MALOVRH, univ.dipl.str. 12.30 13. Potresna odpornost lesenih monta`nih hi{, FAGG - dr. Roko @ARNI], univ.dipl.in`.grad. 12.50 14. Standardi in predpisi: - Evropska zakonodaja, Ministrstvo za okolje in prostor - Franci CEKLIN, univ.dipl.in`. 13.10 - Evropska kakovost, Zavod za gradbeni{tvo Slovenije - mag. Jelena SRP^I^, univ.dipl.in`.grad. 13.30 15. Po`arna varnost, ZAG - Milan HAJDUKOVI^, Zvo~na izolacija, Savo VOLOVŠEK 13.50 16. Novosti na podro~ju kreditiranja, Ljubljanska banka, mag. Alenka MEJA^-KRASSNIG, univ.dipl.ekon. 14.00 17. Sklep 14.10 Predstavitev podjetij - Knauf v monta`nih hišah, dir. g. Richard Röck, Dunaj 15.00 PRIJAVA Prijavo na posvet Monta`ne hi{e v Sloveniji po{ljite do 1. marca 2000 na naslov: Zveza lesarjev Slovenije, Karlov{ka 3, 1000 Ljubljana Gradbeni center Slovenije, Dimi~eva 9, 1000 Ljubljana tel.: 061/121-46-60, fax: 061/121-46-64, el. po{ta: revija.les@ siol.net tel.: 061/168-23-45, fax: 061/168- 22- 46, el. po{ta: skovic@ gi-zrmk.si Kontaktna oseba: Ciril MRAK Kontaktna oseba: mag. Silvija KOVI^ Kotizacija za udele`bo na posvetu zna{a za prvega udele`enca 15.500 SIT, za naslednje in študente pa 12.500,00 SIT. Vpla~ajte jo v obdobju od 1.3.do 8.3.2000 na `iro ra~un Gradbenega in{tituta ZRMK {t.: 50102-601-279699, sklic na številko 402224. 7386 LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 5 UDK: 630*862.2 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Vpliv zgradbe zunanjega sloja na sorpcijo in trdnost iverne plo{~e Influence of structure of surface layer composition on sorption and strength of the particleboard * Sergej MEDVED Povzetek Abstract Lesna vrsta s svojimi lastnostmi mo~no vpliva na lastnosti iverja in iverne plo{~e. Za ugotavljanje vpliva zgradbe zunanjega sloja na trdnostne in sorpcijske lastnosti smo uporabili iverje smreke (Picea abies Karst. L.), bukve (Fagus silvatica L.), hrasta (Quercus robur L.), topola (Populus nigra L.) in njihovih me{anic. Zgradbo iverja smo spreminjali samo v zunanjem sloju. Za izdelavo plo{~ smo uporabili urea-formal-dehidno lepilo. Ugotovili smo, da je iverje iz lesnih vrst z nizko prostorninsko maso tanj{e od iverja iz lesnih vrst z visoko prostorninsko maso. Najtanj{e iverje smo dobili pri smreki, nekoliko debelej{e pri topolu in hrastu, najdebelej{e pa pri bukvi. Z ve~anjem debeline iverja se vitkost, specifi~na povr-{ina iverja in specifi~na povr{ina oblepljanja ve~ajo. Z uporabo tanj{ega iverja dobimo tanj{e plo{~e z vi{jo prostornin-sko maso. Na trdnostne lastnosti negativno vpliva uporaba iverja bukve, medtem ko iverje drugih treh drevesnih vrst deluje pozitivno, pri ~emer je vpliv hrastovega in topolovega iverja ve~ji kot vpliv smrekovega iverja. Na sorpcijske lastnosti vpliva pozitivno iverje hrasta in topola, negativno pa iverje bukve in smreke. Prostorninska masa zunanjega sloja se ve~a z manj{anjem debeline zunanjega sloja. Z ve~anjem prostorninske mase oz. z manj{anjem debeline se ve~ata upogibna trdnost in modul elasti~nosti, medtem ko se debelinski nabrek manj{a. Masni atenuacijski koeficient, pri uporabi radioaktivnega izotopa Am-241, je najve~ji pri smreko-vini, najmanj{i pa pri topolovini. Klju~ne besede: iverna plo{~a, geometrija iverja, mehanske in fizikalne lastnosti, debelina in prostorninska masa sloja, vertikalna porazdelitev prostorninskih mas Wood species with their characteristics have a strong influence on properties of wood particles and particleboards. Wood particles of spruce (Picea abies Karst. L), beech (Fagus silvatica L.), oak (Quercus robur L.), poplar (Populus nigra L.), and of their mixtures were used to determine the impact of the structure of the surface layer on strength and sorption properties; the particle composition being altered in the surface layer only. Urea formaldehyde adhesive was used for the manufacturing of the boards. Particles of wood species of lower density are thinner than those of wood species of high density. Wood particles of spruce are the thinnest, those of poplar and oak are a bit thicker, and those of beech the thickest. By decreasing the particle thickness, slenderness ratio, specific surface area and specific gluing area of particles increase. The use of thinner particles results in thinner boards with a higher density. Beech particles have a negative influence as regard strength properties, while particles of other three wood species exert positive influence. The effect of oak and poplar particles is higher compared to spruce particles. Oak and poplar particles have positive impact on the sorption properties, while beech and spruce negative. Surface layer density increases by decreasing the surface layer thickness. Increasing density and decreasing thickness increase the bending strength and modulus of elasticity, and decrease thickness swelling. Using radioactive isotope Am-241, the mass attenuation coefficient of the spruce is the highest; that of the poplar the lowest. Keywords: particleboard, particle geometry, mechanical and physical properties, layer thickness and density, vertical density distributi- 1. UVOD Pomembnej{e mehanske in fizikalne lastnosti ivernih plo{~ so odvisne od {tevilnih dejavnikov. ^e izvzamemo surovino samo, lahko opazimo, da proizvajalci ivernih plo{~ niso vezani samo na doma~ega dobavitelja, ampak lah- mag., Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, Ro`na dolina c. VIII/34 ko kupujejo surovino tudi v drugih dr`avah. Tako lahko pridejo do surovine, ki je cenovno ugodnej{a ali pa z njo dosegajo bolj{e lastnosti plo{~. @e Kollmann in sod. (1975), Moslemi (1974), Haligan (1970), Liiri in sod. (1977), Schneider in sod. (1982), Niemz (1982), Panjkovi} in Bru~i (1991) (~e na{tejemo samo najpo-membnej{e) so ugotovili, da uporaba razli~nih lesnih vrst razli~no vpliva na mehanske in fizikalne lastnosti plo{~. V dana{njem ~asu v svetu proizvedejo najve~ trislojnih ivernih plo{~. V srednjem sloju se uporablja iverje debeline med 0,4 in 0,8 mm, v zunanjem sloju pa debeline med 0,1 in 0,3 mm. Posamezne lastnosti so odvisne tudi od lastnosti posameznih slojev. Tako sta upogibna trdnost in modul elasti~-nosti odvisni od lastnosti zunanjega sloja, medtem ko je razslojna trdnost odvisna od lastnosti stanja srednjega sloja. on LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 1.1 HIPOTEZA Osnovni elementi ivernih plo{~ so iveri, oblepljene s sintetskimi lepili ter stisnjene pri visoki temperaturi in tlaku. ~eprav je lepilo pomembna surovina pri izdelavi ivernih plo{~, pa je lesna surovina vsekakor najpomemb-nej{a. Ker pri proizvodnji ivernih plo{~ ne uporabljamo samo ene lesne vrste ampak me{anice iz ve~ vrst, lahko zaradi nenadzorovane uporabe nastanejo razlike v nekaterih njihovih mehanskih in fizikalnih lastnostih. V nadaljevanju bomo dokazali, da uporaba razli~nih lesnih vrst povzro~i spremembo nekaterih mehanskih in fizikalnih lastnosti. 2. MATERIALI IN METODOLOGIJA 2.1. MATERIALI Za izdelavo iverja za zunanji sloj smo uporabili oblovino iz smreke (Picea abies Karst. L), bukve (Fagus silvatica L.), hrasta (Quercus robur L.), topola (Populus nigra L.). Ker nas predvsem zanima, kako sprememba zgradbe zunanjega sloja vpliva na nekatere lastnosti plo{~, smo se odlo~ili, da je zgradba srednjega sloja enaka za vse razli~ice. Iverje za vse tri sloje referen~ne plo{~e smo odvzeli iz redne proizvodnje pred strojem za ob-lepljanje. Za oblepljanje iverja smo uporabili urea-formaldehidno lepilo LENDUR 105 in 60 % parafinsko emulzijo. 2.2. METODE 2.2.1. Izdelava plo{~ in vzor~enje Iverjenje sve`e oblovine je potekalo na valj~nem iverilniku, na katerem je bila nastavljena razdalja med no`em in proti no`em 1,0 mm. Pri tako veliki razdalji med no`em in proti no`em smo dobili velik dele` iverja ve~jih frakcij, ki ga za izvedbo naloge nismo potrebovali, zato smo morali iverje dodatno pomleti v laboratorijskem kri`nem mlinu. Ker smo `eleli imeti enake pogoje pri pomleva-nju, smo iverje v laboratorijskem su{ilni-ku posu{ili. Po pomlevanju smo iverje presejali na laboratorijskem sejalniku. Ker smo morali opraviti sejalno analizo velikih koli~in iverja, smo se na podlagi preskusa odlo~ili za spremembo obi~aj-nih parametrov za opravljanje sejalne analize. Tako smo namesto 100 g iverja uporabili 300 g, ~as sejanja pa je bil 15 minut namesto 10 minut. Po sejalni analizi iverja smo iverje za zunanji sloj "sestavili" po lesnih vrstah in frakcijah. Zgradba iverja po lesnih vrstah je prikazana v preglednici 1. Zgradba iverja po frakcijah je enaka kot v industrijski proizvodnji (glej sliko 1). Iverje smo nato oblepili in ro~no na-tresli v okvir dimenzij 500×500 mm, ki je name{~en na natresno plo~evino. Stiskanje poga~e smo opravili pri temperaturi 180°C in specifi~nem tlaku 3 N/mm2. ^as stiskanja je bil 4 minute. Po kon~anem stiskanju smo plo{~e ohlajali, nakar smo jih dali v klimatiza-cijsko komoro, v kateri je bila standardna klima. Plo{~e smo klimatizirali do konstantne mase, nakar smo pripravili vzorce za preskus upogibne trdnosti in modula elasti~nosti. Po kon~anem preskusu upogibne trdnosti in modula elasti~nosti smo iz teh vzorcev iz`agali {e vzorce za druge lastnosti (slika 2). Slika 2. Prostorska shema odvzema vzorcev iz poskusnih plo{~ za presku{anje raznih lastnosti Preglednica 1. Zgradba poskusnih plo{~ glede na lesno vrsto Slika 1. Sejalna analiza iverja v industrijskem postopku Srednji sloj Zunanji sloj Razli~ica Iverje iz proizvodnega procesa Smreka (Sm) Bukev (Bu) Hrast (Hr) Topol (To) %% V 100 100 0 0 0 1 V 100 0 100 0 0 2 V 100 0 0 100 0 3 V 100 0 0 0 100 4 V 100 50 50 0 0 5 V 100 50 0 50 0 6 V 100 50 0 0 50 7 V 100 0 50 50 0 8 V 100 0 50 0 50 9 V 100 0 0 50 50 10 V 100 0 33 33 33 11 V 100 33 0 33 33 12 V 100 33 33 0 33 13 V 100 33 33 33 0 14 V 100 25 25 25 25 15 6 LES wood 52 (2000) 1-2 Legenda: 1->10 upogibna trdnost in modul elasti~nosti [20 d+50mm×50 mm] 11->20 prostorninska masa in vsebnost vlage [50mm×50mm] 21->30 razslojna trdnost [50mm×50mm] 31->40 debelinski nabrek in vpijanje vode [50mm×50mm] 41->43 profil prostorninskih mas [50mm×50mm] O -> smer odvzema plo{~e iz stiskalnice 2.2.2. Presku{anje elastome-hanskih in fizikalnih lastnosti ivernih plo{~ Preskuse mehanskih in fizikalnih lastnosti ivernih plo{~ smo opravljali po standardih SIST EN. Presku{ali smo prostorninsko masa, debelino, upo-gibno trdnost, modul elasti~nosti, raz-slojno trdnost in debelinski nabrek. 2.2.3. Dolo~anje stisljivosti iverja V ~a{o premera 95 mm in vi{ine 180 mm smo stresli 100 g iverja za zunanji sloj ter izmerili vi{ino natresenega iverja. Iverje smo nato obremenili s tlakom 0,0034 Pa. Po 15 sekundah smo izmerili vi{ino iverja. Iz vi{ine pred obremenitvijo in po njej smo izra~unali stislji-vost iverja v mm. Shema dolo~evanja stisljivosti iverja je prikazana na sliki 3. 2.2.4. Dolo~anje geometrije iverja Slika 3. Shema dolo~anja stisljivosti iverja Raziskave in razvoj V proizvodnji najbolj pogosto uporabljen na~in dolo~evanja velikosti iverja je sejalna analiza iverja. Pri tem sicer lo~ujemo iverje po velikosti, vendar je to lo~evanje zelo grobo in omejeno s {tevilom frakcij oziroma razpolo`ljivih sit. S sejalno analizo ne dobimo nobenih podatkov o specifi~ni povr{ini in vitkosti iverja. Zato smo poleg sejalne analize opravili {e slikovno analizo iverja in dolo~itev povr{ine iverja z absorpcijsko metodo. 2.2.4.1. Slikovna analiza iverja Slikovno analizo iverja smo izvedli z mikroskopom. 100 g iverja posamezne frakcije smo razdelili po kri`ni metodi na {tiri dele. Iz vsakega dela smo naklju~no izbrali pet iveri. Izbrane iveri smo nato namestili pod mikroskop. Na okularju projicirani sliki iverja smo izmerili debelino in dol`ino. Iz dobljenih podatkov smo izra~unali zunanjo specifi~no povr{ino AS v ² m /100 g (Meinecke in Klauditz (1962)), vitkost iverja l v mm/mm (Meinecke in Klauditz (1962)) in speci-² fi~no porabo lepila GS v g/m (Meinecke in Klauditz (1962)). 2.2.4.2. Absorpcijska metoda dolo~evanja povr{ine iverja Dolo~evanje povr{ine iverja po absorpcijski metodi smo opravili na napravi GEMINI 2360. Absorpcijska metoda temelji na vpijanju plina v Slika 4. Shematski prikaz naprave za dolo~anje specifi~ne povr{ine - GEMINI 2360 (GEMINI - Analysis techni-que...1998) 7 povr{ino iverja, pri ~emer se plin vpije tudi v pore, skratka tudi v notranjo povr{ino in ne samo na zunanjo. Kot absorpcijski plin se uporablja du{ik. Naprava za merjenje povr{ine ima dvojni sistem. Eden je sistem z vzorcem, drugi pa je tako imenovani izena~evalni sistem. Oba sistema sta povezana (slika 4) med seboj, in s pospe{evalnikom plina, ki rabi za analizo. Stopnja dotoka plina je nadzorovana in odvisna od koli~ine plina, ki ga vpije vzorec. Izravnalni sistem in sistem z vzorcem sta izpostavljena enakim pogojem. Da so pogoji v obeh identi~ni, skrbi sistem izena~evalnih ventilov. V komori, v kateri je konstantna temperatura, sta tako za izravnalni sistem kot tudi za sistem z vzorcem rezervoarja (A), napolnjena z enako koli~ino plina, ki rabi za analizo vzorca. Izravnavo koli-~ine in tlaka plina v rezervoarjih uravnava transduktor volumna (F) med rezervoarjema. Plin iz rezervoarjev potuje po izravnalni epruveti in epruveti z vzorcem. @eleni tlak v epruveti z vzorcem se uravnava prek transduktorja tlaka (B). Z vpijanjem plina v vzorec tlak v epruveti pada. Tlak v epruveti se uravnava z izravnalnim ventilom C, v izravnalni epruveti pa z izravnalnim ventilom E. Razlika med tlakoma v epruvetah se uravnava prek izravnalnega transduktorja tlaka D. Specifi~na povr{ina iverja se izra~una po ve~-to~kovni metodi BET (GEMINI - Analysis technique...1998). 2.2.5. Merjenje vertikalne porazdelitve prostorninskih mas VPPMa smo dolo~evali z merilnikom za dolo~anje vertikalne porazdelitve pros-torninskih mas MGP 201, ki je zasnovan na merjenju spremembe intenzitete `arkov gama pri prehodu skozi vzorec. Kot vir sevanja je bil uporabljen radioaktiven izotop Am-241. Podrobnej{a princip delovanja so opisali Pirkmaier in Budnar (1989) ter Medved, Pirkmaier in Mihevc (1997). Pred dolo~anjem VPPM smo dolo~ili masni atenuacijski koeficient. Masni atenuacijski koeficient smo dolo~ili tako, da smo najprej izmerili intenziteto `arkov pri prehodu skozi zrak in LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 8 nato {e pri pre~nem prehodu skozi vzorec. ^as izpostavitve je bil ena sekunda, kolikor je tudi ~as meritve enega odseka. Iz razlike v intenziteti ter povpre~ne debeline in prostornin-ske mase vzorca smo izra~unali masni absorpcijski koeficient po ena~bi: kjer je: * I intenziteta sevanja po prehodu skozi vzorec * I0 intenziteta sevanja po prehodu skozi zrak * r povpre~na prostorninska masa vzorca v g/cm³ dolo~ena gravimetri~no * t povpre~na debelina vzorca v cm Na osnovi {tevila impulzov na ~asovno enoto in {tevila impulzov, ki so registrirani po absorpciji `arkov gama, ter masnega absorpcijskega koeficienta za posamezno razli~ico smo izra~unali prostorninsko maso v 0,1 mm debelem odseku vzorca po ena~bi: kjer je: * I intenziteta sevanja po prehodu skozi vzorec, * I0 intenziteta sevanja po prehodu skozi zrak, * IB intenziteta sevanja po prehodu skozi kovi- no (ozadje), * m masni atenuacijski koeficient v cm²/g za izbrano razli~ico plo{~e (dolo~en po ena~i 15), * todsek debelina odseka v cm (0,01 cm). Celotni VPPM za vzorce dobimo z zaporedjem meritev na posameznih odsekih. 2.2.6. Dolo~anje debeline zunanjega sloja Debelino zunanjega sloja smo izra~u-nali iz podatkov, dobljenih z merjenjem VPPM. Na srednji sloj pri trislojni iverni plo{~i debeline 16 mm odpade 60 %, na zunanja pa 40 % absolutno suhe mase iverja. Iz podatkov o pros-torninski masi in dimenzijah posameznega odseka smo izra~unali maso odseka po ena~bi: kjer je: * rodsek prostorninska masa odseka v g/cm³ * todsek debelina odseka v mm (todsek=0,1 mm) * b1 {irina odseka oziroma vzorca in * b2 dol`ina odseka oziroma vzorca S se{tevanjem mas posameznih odsekov smo dobili maso enega zunanjega sloja. {tevilo odsekov, potrebnih za doseganje `elene mase, je predstavljalo debelino enega zunanjega sloja. 2.2.7. Dolo~anje debelinskega nabreka posameznega sloja Za dolo~anje debelinskega nabreka posameznega sloja smo ponovno uporabili podatke o VPPM. Iz profilov, dobljenih za vzorce po su{enju, smo prostorninsko maso odseka pretvorili v maso. Med maso zunanjega in maso srednjega sloja smo vzeli razmerje 40/60. S se{tevanjem mas posameznih odsekov smo dobili debelino posameznega sloja v absolutno suhem stanju. Debelino sloja po potapljanju smo nato izra~unali tako, da smo za oba sloja domnevali enak skr~ek, ki je nastal pri su{enju vzorca, in je enak skr~ku celotnega vzorca. Nato smo iz izra~unane debeline posameznega sloja izra~unali {tevilo odsekov, ki sestavljajo posamezen sloj pri vzorcih. Iz teh podatkov smo izra~unali debelino in prostorninsko maso posameznega sloja po potapljanju ter debelinski nabrek posameznega sloja. 3. REZULTATI MERITEV IN DISKUSIJA 3.1. LASTNOSTI IVERJA Debelina iverja je odvisna od velikosti odprtine sita, iz katerega smo vzeli iverje uporabljene vrste lesa. Z ve~anjem velikosti odprtine se ve~a tudi debelina iverja, kar lahko vidimo na sliki 5. Specifi~na povr{ina iverja se zmanj{uje s pove~ujo~o odprtino sita, medtem ko je vitkost iverja skoraj enaka ne glede na velikost odprtine sita. Samo pri lesnih vrstah z ni`jo prostorninsko maso se s pove~-anjem velikosti odprtine sita vitkost iverja zmanj{a. Debelina iverja se ve~a z ve~anjem prostorninske mase uporabljene drevesne vrste (preglednici 2). Preglednica 2. Povpre~na debelina, dol`ina, vitkost, speci-fi~na povr{ina, stisljivost iverja in specifi~na poraba lepila glede na vrsto lesa Smrekovina Bukovina Hrastovina Topolovina tiverja v mm 0,35 0,44 0,40 0,36 b1 iverja v mm 2,02 1,91 1,99 2,00 A v m²/100 g * 3,49 2,46 2,48 2,65 s A v m²/100 g ** 65,00 51,00 57,00 68,00 s lv mm/mm 6,64 4,81 5,30 6,15 G v g/m² *** 8,74 16,53 14,88 8,40 s Stisljivost v mm 15,68 3,79 1,24 13,23 * Podatki dobljeni s slikovno analizo ** Podatki dobljeni z absorbcijsko metodo *** Kot specifi~na povr{ina iverja je bila upo{tevana zunanja specifi~na povr{ina Kljub ni`ji prostorninski masi topola, glede na prostorninsko maso smreke, smo pri topolu ugotovili nekoliko ve~jo debelino kot pri iverju smreke. Smreka ima namre~ pri frakcijah 0,6 in na dnu okoli 15 % tanj{e iverje kot topol. Hrastovo iverje je tanj{e kot bukovo zato, ker ima hrast ni`jo prostorninsko maso. Vitkost in specifi~na povr{ina se zmanj-{ujeta s pove~ujo~o debelino iverja, medtem ko se specifi~na poraba lepila s pove~ujo~o debelino iverja pove~uje. Razlike nastanejo predvsem zaradi raz- Slika 5. Debelina iverja v odvisnosti od velikost odprtine sita in lesne vrste LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj li~ne prostorninske mase uporabljene vrste lesa, saj bi bile razlike v vitkosti, specifi~ni povr{ini in specifi~ni porabi lepila vidne, tudi ~e bi bilo iverje enake debeline. 3.2. LASTNOSTI PLOŠ^ 3.2.1. Debelina in prostornin-ska masa Debelina plo{~ je odvisna od uporabljene vrste lesa v zunanjem sloju, medtem ko prostorninska masa ni. To se vidi na preglednici 3. Tanj{e plo{~e Slika 6. Vertikalna porazdelitev prostorninskih mas (VPPM) glede na uporabljeno lesno vrsto v zunanjem sloju Preglednica 3. Lastnosti plo{~ smo dobili z uporabo iverja hrasta, nekoliko debelej{e pa z uporabo iverja smreke. Glede na dobljene rezultate prostorninske mase lahko ugotovimo, da nobena vrsta lesa nima prevladu-jo~e vloge. Razlike zaradi uporabe iverja razli~nih lesnih vrst so vidne pri raz-li~nih VPPM (slika 6). Iz VPPM lahko opazimo razlike predvsem v podro~ju zunanjega sloja. Tako lahko `e iz profilov ugotovimo, da je prostorninska masa zunanjega sloja pri uporabi iverja bukve nizka. Razlike zaradi uporabe razli~nih vrst lesov pa nismo zaznali samo pri VPPM ampak tudi pri raz-li~nih masnih atenu-acijskih koeficientih (preglednica 4). Razli~ni masni ate-nuacijski koeficienti so posledica razli~ne kemijske sestave, predvsem glede na dele` ogljika, kisika in vodika v uporabljenih lesnih vrstah. ^eprav na masni atenuacijski koeficient ne vplivajo samo Preglednica 4. Masni atenuacijski koeficient glede na uporabljeno lesno vrsto v zunanjem sloju Sm Bu Hr To rv cm²/g 0,1747 0,1738 0,1714 0,1698 Zgradba iverja vt tZS r rZS fm Em ft Gt zunanjem slojumm mm g/cm3 g/cm3 N/mm² N/mm² N/mm² % Sm 16,24 5,25 0,661 0,915 14,53 2771 0,44 26,31 Bu 16,24 5,68 0,671 0,829 9,61 1762 0,36 32,77 Hr 16,10 5,33 0,668 0,900 13,29 2323 0,50 18,05 To 16,19 5,26 0,666 0,900 13,05 2603 0,45 20,23 Sm, Bu 16,26 5,56 0,671 0,863 12,16 2567 0,35 28,33 Sm, Hr 16,22 5,34 0,667 0,891 13,37 2297 0,38 19,45 Sm, To 16,28 5,26 0,671 0,917 14,52 2752 0,44 24,51 Bu, Hr 16,18 5,56 0,664 0,858 12,12 2358 0,48 20,04 Bu, To 16,23 5,48 0,657 0,879 11,96 2245 0,41 26,12 Hr, To 16,20 5,37 0,660 0,905 13,76 2404 0,41 16,91 Bu, Hr, To 16,17 5,42 0,665 0,870 11,22 2316 0,49 19,41 Sm, Hr, To 16,19 5,30 0,680 0,903 14,45 2482 0,45 18,26 Sm, Bu, To 16,24 5,38 0,666 0,869 12,04 2476 0,40 24,22 Sm, Bu, Hr 16,23 5,41 0,667 0,891 12,70 2354 0,39 18,12 Sm, Bu, Hr, To 16,27 5,39 0,660 0,885 10,91 2298 0,31 16,46 ti trije elementi, zaradi njihovega dele`a v lesu predvidevamo, da je njihov vpliv najve~ji. Vodika, ki ima naj-ve~ji masni atenuacijski koeficient, je najve~ pri smreki in najmanj pri hrastu, medtem ko imata topol in bukev enak dele` vodika. Kisika je najmanj pri smreki in topolu, tema sledi hrast, najve~ pa ga je pri bukvi. Ogljika, ki ima najmanj{i masni atenuicijski koeficient, je najve~ pri topolu, nekoliko manj pri smreki in hrastu, najmanj pa pri bukvi. Debelina in prostorninska masa zunanjega sloja sta torej odvisni od v zunanjem sloju uporabljene vrste lesa, kar je vidno tudi v preglednici 3. Zunanji sloj je najtanj{i pri uporabi iverja smreke, nekoliko debelej{i pri uporabi iverja topola in hrasta, najde-belej{i pa pri uporabi iverja bukve. Ugotovili smo tudi, da je prostorninska masa zunanjega sloja odvisna od njegove debeline (preglednica 3). Prosto-rninska masa zunanjega sloja se ve~a z manj{anjem njegove debeline. Tanj{e iverje, pri enaki masi, namre~ zasede manj prostora, zato je tudi debelina zunanjega sloja pri uporabi tanj{ega iverja manj{a. Ker je tanj{e iverje, zaradi ni`je prostorninske mase, bolj stisljivo kot debelej{e iverje, je prostorninska masa zunanjega sloja pri uporabi tanj-{ega iverja ve~ja. Zaradi ve~je stisljivo-sti iverja zunanjega sloja se je srednji sloj stisnil manj, ~e smo v zunanjem sloju uporabili tanj{e iverje. Ker je srednji sloj praviloma zgrajen iz debelej{e-ga iverja, bolj stisljiv zunanji sloj iz tanj-{ega iverja ni vplival na prostorninsko maso srednjega sloja, saj je razlika med minimalno in maksimalno vrednostjo majhna. Kljub temu pa smo ugotovili, da debelina uporabljenega iverja v zunanjem sloju vpliva tudi na debelino in prostorninsko maso srednjega sloja. S pove~evanjem debeline zunanjega sloja se debelina srednjega sloja zmanj{uje. Z zmanj{evanjem pro-storninske mase zunanjega sloja pa se 9 LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 10 prostorninska masa srednjega sloja pove~uje. Pri uporabi tanj{ega iverja za zunanji sloj je razmerje med debelino iverja srednjega in zunanjega sloja ve~je. Pri ve~jem razmerju je ve~ja tudi povratna sila v srednjem sloju, ki pov-zro~i, da se po odprtju stiskalnice zunanji sloj bolj stisne, kar povzro~i pove~-anje debeline srednjega sloja in zmanj-{anje debeline zunanjega sloja (preglednica 3). Tanj{e in bolj stisljivo iverje je bilo izdelano iz lesnih vrst z ni`jo prosto-rninsko maso, zato ne smemo pri vplivu na debelino in prostorninsko maso sloja pozabiti na uporabljeno lesno vrsto. Vpliva posamezne vrste lesa torej ne smemo opazovati zgolj skozi geometrijo in stisljivosti iverja, ampak moramo upo{tevati tudi druge faktorje. Pomemben vpliv na debelino in prostorninsko maso posameznega sloja ima v fazi stiskanja hidrotermi~-na obdelava lesa. Bolj kot se lahko les plastificira, vi{ja je lahko prosto-rninska masa, npr. hrastovina. Vpliv anatomske zgradbe lesa se ka`e predvsem v debelini celi~nih sten in velikosti celi~nih. Tanj{e kot so stene in ve~ji kot so lumni, bolj stisljivo je iverje, ve~ja je dose`ena prostorninska masa in manj{a je debelina sloja. 3.2.2. Upogibna trdnost in modul elasti~nosti Najve~je razlike med dobljenimi podatki smo ugotovili pri upogibni trdnosti in modulu elasti~nosti (preglednica 3). Ti dve lastnosti sta tudi najbolj odvisni od stanja zunanjega sloja. Na upogibno trdnost negativno vpliva uporaba iverja bukve, pozitivno pa uporaba iverja smreke. Tudi iverje hrasta in topola vpliva pozitivno na upogibno trdnost. ^e primerjamo dobljeno upogibno trdnost in parametre, s katerimi podajamo geometrijo iverja, potem lahko ugotovimo, da se z ve~anjem debeline (slika 7) oz. z manj{anjem vitkosti in specifi~ne povr{ine upogibna trdnost plo{~ manj{a. Uporaba tanj{ega iverja, ve~je vitko-sti in specifi~ne povr{ine vpliva na upogibno trdnost predvsem prek dose`ene prostorninske mase zunanjega sloja, saj se lahko tanj{e iverje Slika 7. Odvisnost upogibne trdnosti od debeline iverja Slika 8. Odvisnost modula elasti~nosti od prostorninske mase zunanjega sloja Slika 9. Odvisnost modula elasti~nosti od debeline iverja Slika 10. Debelinsko nabrekanje plo{~ glede na zgradbo iverja v zunanjem sloju LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 11 bolj stisne. Pri uporabi iverja z ve~jo specifi~no povr{ino je prekrivanje iverja ve~je. ^eprav je poraba lepila pri uporabi iverja z ve~jo specifi~no povr{ino ve~ja, lahko trdimo, da prevlada vpliv ve~je povr{ine prekrivanja iverja. Ne smemo pa pozabiti tudi na anatomske lastosti uporabljene lesne vrste. ^e pri lesnih vrstah, ki smo jih uporabili za izdelavo plo{~, primerjamo dol`ino in dele` vlaken z dose`eno upogibno trdnostjo, lahko vidimo, da ima najdalj{a vlakna in tudi najve~ji dele` le-teh ravno smreka, ki ima najve~jo upogibno trdnost. Pri listavcih pa imata bukev in hrast pribli`no enako dolga vlakna, topol pa nekoliko dalj{a. Topolovina ima tudi najve~ji dele` vlaken, nekoliko manj{ega hrastovina, najmanj{ega pa bukovina. ^e primerjamo dobljeno upogibno trdnost s prostorninsko maso zunanjega sloja, vidimo, da se z ve~anjem prostorninske mase zunanjega sloja ve~a tudi upogibna trdnost (preglednica 3). Ugotovili smo, da se z ve~anjem upo-gibne trdnosti ve~a tudi modul elasti~-nosti. Tudi pri modulu elasti~nosti dose`emo z uporabo lesnih vrst z ni`jo prostorninsko maso (slika 8), ter tanj-{im (slika 9) in vitkej{im iverjem z ve~jo specifi~no povr{ino, ve~je vrednosti. Tudi modul elasti~nosti lahko pove`e-mo z mikroskopsko zgradbo uporabljenega lesa. Dalj{a kot so vlakna in ve~ji kot je njihov dele`, ve~ji je modul elasti~nosti. Ugotovili smo, da ima pri modulu ela-sti~nosti prevladujo~ vpliv geometrija iverja, pri upogibni trdnosti pa uporabljena lesna vrsta in debelina ter prostorninska masa zunanjega sloja. 3.2.3. Razslojna trdnost ^eprav smo spreminjali zgradbo zunanjega sloja, smo ugotovili, da je tudi razslojna trdnost delno odvisna od uporabljene lesne vrste (preglednica 3). Visoko razslojno trdnost smo ugotovili pri uporabi iverja hrasta. Vpliv iverja topola in smreke na raz- Preglednica 5. Vpliv zgradbe iverja v zunanjem sloju na nekatere mehanske in fizikalne lastnosti Zgradba iverja v zunanjem sloju zunanji sloj r zunanji sloj f m E m G t * Smreka (Sm) ± ± ++ ++ Bukev (Bu) Hrast (Hr) ± ± ++ ± ± Topol (To) ± ± + + - Sm, Bu - - ± + - - Sm, Hr ± ± ++ ± ± Sm, To ± ± ++ ++ Bu, Hr - - ± ± - Bu, To ± ± ± Hr, To ± - ++ ± ++ Bu, Hr, To ± ± ± Sm, Hr, To ± ± ++ ± ± Sm, Bu, To ± ± ± Sm, Bu, Hr ± ± + ± ± Sm, Bu, Hr, To ± ± ± ± ++ Legenda: - - velik negativen vpliv (poslabšanje glede na referenčno ploščo večje od 10 %) negativen vpliv (poslabšanje glede na referenčno ploščo med 5 in 10 %) ± ni vpliva (sprememba glede na referenčno ploščo manjša od 5 %) + pozitiven vpliv (izboljšanje glede na referenčno ploščo med 5 in 10 %) ++ velik pozitiven vpliv (izboljšanje glede na referenčno ploščo večje od 10 %) * Sprememba velja tako za debelinski nabrek zunanjega sloja kot za debelinski nabrek celotne plošče slojno trdnost je enak, medtem ko se je iverje bukve ponovno izkazalo kot najslab{e. Ugotovili smo zmerno kore-lacijo med debelino plo{~ in razslojno trdnostjo. Razslojna trdnost plo{~ se zmanj{uje z nara{~ajo~o debelino plo{~. 3.2.4. Debelinski nabrek Uporaba razli~nih lesnih vrst vpliva na debelinski nabrek, kar lahko vidimo v preglednici 3 in na sliki 10. Manj{i debelinski nabrek dobimo z uporabo iverja hrasta, ve~jega pa z uporabo bukovine. Ugotovili smo tudi ve~ji debelinski nabrek pri smrekovini kot pa pri topolovini. Ugotovili smo, da se z ve~anjem debeline zunanjega sloja debelinski nabrek ve~a, z ve~anjem prostornin-ske mase pa manj{a. Povr{ina, ki je bolj zaprta oz. ima vi{jo prostorninsko maso, naj bi bila bolj odporna proti prodiranju vode v iveri in mednje. Na debelinski nabrek vpliva tudi kemijska sestava uporabljene lesne vrste, predvsem dele` lignina, ki deluje kot higrofobno sredstvo. Nizek debelinski nabrek plo{~e smo ugotovili pri uporabi iverja hrasta, ki ima tudi velik dele` lignina. V prvih 24 urah na debelinski nabrek najbolj vpliva zunanji sloj (slika 10). Kljub temu da prostorninska masa zmanj{uje vpijanje vode, ji vendar lahko pripi{emo negativni u~inek. Ker je v gostej{i plo{~i iverje bolj zgo{~eno in je v sloju manj praznih prostorov, bo ob nabrekanju takoj delovalo na nabrek sloja in plo{~. V srednjem sloju pa je prav obratno. Zaradi nizke prostornin-ske mase in ve~jega dele`a praznih prostorov se iverje ob nabreku najprej raz{iri v prazne prostore in {ele, ko so skoraj vsi prazni prostori zapolnjeni, pri~ne delovati na nabrek sloja in celotne plo{~e. Prav tako pa na nabrek zunanjega sloja vpliva tudi velikost tla~nih napetosti, ki se ob delovanju LES wood 52 (2000) 1-2 vode sprostijo v plo{~i. Ker ima zunanji sloj vi{jo prostorninsko maso, je v njem tudi ve~ nespro{~enih tla~nih napetosti. Ob izpostavitvi vodi pri~ne lepilna vez popu{~ati in tla~ne napetosti se lahko sprostijo. Srednji sloj velik del napetosti sprosti ob odprtju stiskalnice. Sprostitev teh napetosti se aplicira predvsem na zunanji sloj. Pri debelinskem nabreku zunanjega sloja smo ugotovili enake vplive uporabljene vrste lesa kot pri skupnem debelinskem nabreku. 4. SKLEPI V raziskavi smo ugotovili, da v zunanjem sloju uporabljena lesna vrsta (smrekovina, bukovina, hrastovina in topolovina ter njihove me{anice) mo~no vpliva na nekatere v uporabi pomembne lastnosti ivernih plo{~. V preglednici 4 so prikazane spremembe vrednosti glede na referen~no plo{~o, ki je v celoti sestavljena iz iverja iz proizvodnje. Trdimo lahko, da uporaba iverja smreke vpliva pozitivno predvsem na trdnostne lastnosti plo{~, medtem ko uporaba iverja bukve deluje negativno. Dobre trdnostne lastnosti smo opazili tudi pri uporabi iverja hrasta in topola. Upogibna trdnost je bolj{a, ~e v zunanjem sloju uporabimo iverje iz ene vrste lesa. Na sorpcijske lastnosti pozitivno vpliva uporaba iverja hrasta, medtem ko smo pri uporabi iverja bukve ponovno ugotovili poslab{anje lastnosti. Tudi z uporabo iverja topola lahko dose`e-mo ni`ji debelinski nabrek, celo ni`ji kot pri uporabi smreke. Debelinski nabrek je manj{i, ~e v zunanjem sloju uporabimo me{anico lesnih vrst. Debelinski nabrek zunanjega sloja je ve~ji kot nabrek srednjega sloja. Sklepamo lahko, da je, glede na strukturo iverne plo{~e po lesnih vrstah, smiselno pove~ati dele` iverja hrasta in topola, zmanj{ati pa dele` iverja bukve, medtem ko naj bo dele` iverja smreke ~im ve~ji. 5. LITERATURA ARNOLD, D. 1986. Vorteile digitaler Bildverarbeitung für Raziskave in razvoj Spananalyse. Holz als Roh und Werkstoff, 44 : 249-252 BUSCHBECK, L. / KEHR, E. / JENSEN, U. 1961a. Untersuchungen über die Eignung verschiedener Holzarten und sortimente zur Herstellung von Spanplatten - 1. Mitteilung: Rotbuche und Kiefer. Holztechnologie, 2 : 99-110 BUSCHBECK, L./ KEHR, E./ JENSEN, U. 1961b. Untersuchungen über die Eignung verschiedener Holzarten und sortimente zur Herstellung von Spanplatten - 2. Mitteilung: Kiefernreiserholz. Holztechnologie, 2 : 195-201 DIX, B./ MARUTZKY, R., 1997a. Nutzung von Holz aus Kurzumtriebsplantagen (I). Holz-Zentralblatt, 123 : 141-142 DIX, B./ MARUTZKY, R. 1997b. Nutzung von Holz aus Kurzumtriebsplantagen (II). Holz-Zentralblatt, 123 : 154-155 GERTJEJANSEN, R./ HEDQUIST, D. 1982. Influence of paper birch on the properties of aspen waferboard: a mill trial. Forest Products Journal, 32, 11/12 : 33-34 GRIGORIOU, A. 1981. Der Einfluß verschiedener Holzarten auf die Eigenschaften dreischichtiger Spanplatten und deren Dechschichten. Holz als Roh- und Werkstoff, 39 : 97-105 HALLIGAN, A. F. 1970. A review of Thickness Swelling in Particleboard. Wood Science and Technology, 4 : 301-312 HÄNSEL, A./ NIEMZ, P./ BRADE, F. 1988. Untersuchungen zur Bildung eines Modells für Rohdichteprofil im Querschnit dreischichtiger Spanplatten. Holz als Roh-und Werkstoff, 46 : 125-132 JOSSIFOV, N. 1989. Wechselbeziehungen zwischen der Dichte und wesentlichen physikalisch-mechanischen Eigenschaften industriell hergestellter mehrschichtiger Spanplatten aus Hartlaubholz. Holztechnologie, 30 : 200-202 KEHR, E. 1962. Untersuchungen über die Eignung verschiedener Holzarten und sortimente zur Herstellung von Spanplatten - 3. Mitteilung: Der Einfluß des Härteranteils auf die eigenschaften von Spanplatten aus Rotbuchen- und Kieferholz. Holztechnologie, 3 : 22-28 KOLLMANN, F./ KUENZI, W. E./ STAMM, J. A. 1975. Principles of Wood Science and Technology - Volume II: Wood Based Materials. Berlin, Heidelberg, New York, Tokyo, Springer-Verlag, s. 312-550 KRAMES, U./ KRENN, K. 1986. Beurteilung der Eigenschaften von Birken österreichischer Herkunft - Teil 2. Morphologische, physichalische und mechanisch-technologische Beurteilung der Birken. Holzforschung und Holz- 12 verwertung, 38 : 79-88 KUKLEWSKI, K. M./ BLANKENHORN, P. R./ RISHEL, L. E. 1985. Comparison of selected physical and mechanical properties of red maple (Acer rubrumL.) and aspen (Populus gradidentataMichx.) flake boards. Wood and Fiber Science, 17 : 11-21 LENI^, J. 1981. Statisti~na kontrola v proizvodnji ivernih in vlaknenih plo{~. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 50 s. LIIRI, O./ KIVISTÖ, A./ SAARINEN, A. 1977. Der Einfluß von Holzarten, Spangröße und Bindemittel auf Festigkeit und die Quellung von Spanplatten mit höheren elasto-mechanischen Eigenschaften. Holzforschung und Holzverwertung, 29 : 117-122 MAY, H. A./ KESEREÜ, G. 1982. Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 1: Sichtung von Spangemischen und Methoden zur Beurteilung ihrer Eignung für die Herstellung von Spanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff, 40 : 105-110 MAY, H. A. 1982. Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 2: Möglichkeiten der Anwendung industrieüblicher Sortierverfahren zur Beurteilung von Spangemischen. Holz als Roh- und Werkstoff, 40 : 303-306 MAY, H. A. 1983. Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 3: Auswertung von Dichteprofilen und industrielle Anwendungsmöglichkeiten zur Abschliffüberwachung. Holz als Roh- und Werkstoff, 41 : 189-192 MAY, H. A. 1983 Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 4: Einflüsse der Dichteunterschiede und Rohstoffe auf die Zugfestigkeit senkrecht zur Plattenebene und die Scherfestigkeit. Holz als Roh- und Werkstoff, 41 : 271-275 MAY, H. A. 1983. Zusammenhänge zwischen Eigenshaften, Rohstoffkomponenten und dem Dichteprofil von Spanplatten - Teil 5: Einflüsse der Dichteprofile und Rohstoffe auf Biege-E-Modul und Biegefestigkeit. Holz als Roh- und Werkstoff, 41 : 369-374 MEDVED, S./ PIRKMAIER, S./ MIHEVC, V. 1997. Vpliv uporabljenih drevesnih vrst na hrapavost povr{ine ivernih plo{~. Les, 49 : 285 - 291 MEINECKE, E./ KLAUDITZ, W. 1962. Über die physikalischen und technischen Vorgänge bei der Beleimung LES wood 52 (2000) 1-2 und Verleimung von Holzsänen bei der Herstellung von Holzspanplatten. Westdeutscher Verlag, Köln und Opla-den, 120 s. MOSLEMI, A. A. 1974. Particleboard - Volume 1: Materials. Amsterdam, London, Southern Illinois University Press, s. 7-19 NEUSSER, H./ KRAMES. U./ HAIDINGER, K./ SERENTSC-HY, W. 1969. Der Spancharacter und sein Einfluß auf die Deckschichtqualität von Spanplatten. Holzforschung und Holzverwertung, 21, 4 : 1-14 NIEMZ, P. 1982. Untersuchungen zum Einfluß der Struktur auf die Eigenshaften von Spanplatten - Teil 1: Einfluß von Partikelformat, Rohdichte, Festharzanteil und Fastparaffinanteil. Holztechnologie, 23, 4, s. 206-213 NIEMZ, P./ FUCHS, I. 1990. Computer aided particle size recording. Drevársky vyskum, 35, 125, s. 51-61 NIEMZ, P./ WENK, S. 1989. Kenngrößen zur Beurteilung von Spangemischen und deren Meßbarkeit. Holztechnologie, 30 : 117-122 NIEMZ, P./ BAUER, S. 1991. Beziehungen zwischen Struktur und Eigenschaften von Spanplatten.- Teil 2: Schubmodul, Scherfestigkeit, Biegefestigkeit, Korrelation der Eigenschaften untereinander. Holzforshungen und Holzverwertung, 43 : 68-70 NIEMZ, P./ BAUER, S./ FUCHS, I. 1992. Beziehungen zwischen Struktur und Eigenschaften von SpanplattenTeil 3: Zerspanungsverhalten. Holzforshungen und Holzverwertung, 44 : 12-14 OLSON, J.R./ ARGANBRIGHT, D.G. 1981. Prediction of Mass Attenuition Coefficients of Wood. Wood Science, 14 : 86-90 PLATH, E. 1971. Beitrag zur Mechanik der Holzspanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff, 29 : 377-382 PLATH, E./ SCHNITZLER, E. 1974. Das Rohdischteprofil als Beurteilungsmerkmal von Spanplatten. Holz als Roh-und Werkstoff, 32 : 443-449 PANJKOVI], I./ BRU^I, V. 1991. Utjecaj razli~itih vrsta drva na fizi~ko-mehani~ka svojstava troslojnih iverica. Drvna industrija, 42 : 55-60 PIRKMAIER, S./ BUDNAR, M. 1989. Prispevek k razvijanju sodobnej{ih metod merjenja profilov gostot nekaterih lesnih plo{~ pri nas. Les, 41 : 137-140 PIRKMAIER, S./ MEDVED, S. 1996. Impact of the Used Tree Species and of Changes in Wood Particle Structure on Mechanical and Physical Properties of Wood Particle-boards. Proceedings of 1996 International Conference on Raziskave in razvoj Wood Mechanics. Stuttgart, s. 327-343 PIRKMAIER, S./ MOTNIK, I., 1996. Vpliv sprememb v sestavi iverja na mehanske in fizikalne lastnosti ivernih plo{~. Les, 48 : 214-217 PIRKMAIER, S./ TIŠLER, V./ @AGAR, R. 1994. Einfluß des Trocknungs- und Preßprozesses auf chemische Veränderung von Spänen. Holzforschung und Holzverwerung, 46 : 9-12 PLINKE, B. 1998. Bildverarbeitung und optishe Meßtechniken in der Holz- und Holzwerkstoffindustrie. Wilhelm-Klauditz-Institut, Fraunhofer, 5 s. POBLETE, H./ ROFFAEL, E., 1985. Über chemische Veränderungen in Holzspänen bei der Herstellung von Harnstoff-Formaldehydharz-Gebundenen Spanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff, 43 : 57-62 RAZINKOV, E./ MURZIN, V. 1997. Chip wood board mic-rostructure. Drevársky výskum, 42 : 23-30 ROFFAEL, E. / DIX, B. 1988. Zur Bedeutung von schnellwüchsigen Baumarten als Rohmaterial für die Holzwekstoffherstellung unter besonderer Berücksichtigung von Papelholz für Spanplatten. Holz als Roh- und Werkstoff, 46 : 245-252 SCHNEIDER, A./ ROFFAEL, E./ MAY, H. A. 1982. Untersuchungen über den Einfluß von Rohdichte, Bindemittelaufwand und Spänebeschaffenheit auf das Sorptionsverhalten und die Dickenquellung von Holzspanpaltten. Holz als Roh- und Werkstoff, 40 : 339-344 TIŠLER, V. 1986. Kemija lesa. Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VDO Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za lesarstvo, s. 12 ZHOU, D. 1989. A Study of Oriented Structural Board Made from Hybrid Poplar - Effect of some factors of mechanical forming installation for orientation Effectiveness. Holz als Roh- und Werkstoff, 47 : 405-407 ZHOU, D. 1990. A Study of Oriented Structural Board Made from Hybrid Poplar - Physical and Mechanical properties of OSB. Holz als Roh- und Werkstoff, 48 : 293-296. WAGENFÜHR, R./ SCHEIBER, C. 1985. Holzatlas. Leipzig, VEB Fachbuchverlag s. 428-430, 437-439, 572-574, 656-658 XU, W./ WINISTORFER, P.M. 1995a. Layer thickness swell and layer internal bond of medium density fiberboard and oriented strand board. Forest Products Journal, 45, 10, s. 67-71 XU, W./ WINISTORFER, P.M. 1995b. A procedure to 13 determine thickness swell distribution in wood composite panels. Wood Fiber Science, 27 : 119-125 XU, W./ WINISTORFER, P.M./, MOSCHLER, W.W. 1996. A procedure to determine water absorption distribution in wood composite panels. Wood Fiber Science, 28 : 286-294 XU, W./ SUCHSLAND, O. 1998. Variability of particlebo-ard properties from single- and mixed-species process. Forest Products Journal, 48 : 68-74 SIST EN 310. Wood-based panels - Determination of modulus of elasticity in bending and of bending strength. 1993, 8 s. SIST EN 317. Particleboard and fiberboards - Determination of swelling in thickness after immersion in water. 1993, 5 s. SIST EN 319. Particleboard and fiberboards - Determination of tensile strength perpendicular to the plane of board. 1993, 7 s. SIST EN 322. Wood-based panels - Determination of moisture content. 1993, 6 s. SIST EN 323. Wood-based panels - Determination of Density. 1993, 7 s. SIST EN 325. Wood-based panels - Determination of dimensions of test pieces. 1993, 6 s. SIST EN 326-1. Sampling, cutting and inspection of wood-based panels products - Sampling and cutting of test pieces and expression of test results. 1996, 11 s. SIST EN 1058. Wood-based panels - Determination of characteristic values of mechanical properties and density. 1996, 8 s. GEMINI - Analysis technique, 1998, Micromeritics Instrument Corporation. http://www.micromeritics.com/sa_gemini_at.html (22.10.1998) LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 14 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Bojkot tropskega lesa re{uje pragozdove? Niko TORELLI Izvle Sprva so mislili, da bodo re{ili problem uni~evaja tropskih naj bi zagotavljala ekolo{ko ob~utljivim kupcem, da les gozdov z bojkotom tropskega lesa. Ta se je sprevrgel v dokazljivo prihaja iz trajnostno multifunkcionalno gospo-svoje nasprotje. Zdaj se re{uje problem s certifikacijo. Ta darjenih gozdov. Poziv k bojkotu kupovanja tropskega lesa, h kateremu so pred kratkim pozvale mednarodne okoljske organizacije (Robin Wood, Greenpeace), se vse bolj ka`e kot velika zmota. Po njihovem menju naj bi bili glavni uni~e-valci tropskega gozda gozdarji, lesarji in papirni~arji. Pa je to res tako? Ni te`ko dokazati, da kr~ijo pragozd praviloma zaradi pridobivanja kmetijskih povr{in. Ljudje, kot da tega ne bi hoteli uvideti, trmoglavijo naprej. Ko so predlanskim izbruhnili siloviti po`ari v jugovzhodni Aziji in ko je dim prekril Indonezijo, smo lahko brali v ~asopis-ju, da gozdove po`igajo gozdarji. Tedaj se nih~e ni niti poskusil kriti~no vpra{ati, zakaj naj bi gozdarji, ki vendar pridobivajo les, po`igali gozdove. Vzroki ti~ijo drugje. Krivi so predvsem veliki koncerni, ki kr~ijo pragozd za planta`e kave, ~aja, kakava, sladkornega trsa, banan, oljne palme in kav-~ukovca. Zlasti slednja postajata vse bolj aktualna. Oljna palma (Elaeis guineensis) je sicer doma v ekvatorialni Afriki, vendar je danes kultivirana po vseh tropih. Do 20 m visoko drevo ima soplodja iz ve~ kot 1.000 rde~e-rjavih ~e{pljastih plodov. Iz mesnatega osemenja s stiskanjem pridobivajo palmovo olje za izdelavo sve~ in mil, iz ko{~ic pa finej{e olje, ki ga predelujejo v margarino. Iz lateksa, ki se cedi iz zarezanih debel kav~ukovca (Hevea brasiliensis), izdelujejo najbolj{e ela-sti~ne “`imnice”, gumijevo obutev, kondome, dudke, medicinske rokavice, avtomobilske gume in {e marsikaj. Pogled v Fischerjev Weltalmanach 1998 pove, da so prav Tajska, Indonezija in Malaja najve~ji proizvajalci naravnega kav~uka in palmovega olja, razvite zahodne dr`ave in Japonska pa najve~ji uvozniki! Pomen obeh surovin v zadnjem ~asu nara{~a in tudi njuna proizvodnja, seveda na ra~un kr~enja pragozda. Najceneje je gozd prepustiti ognju. Mehansko kr~e-nje z motorkami in buldo`erji je nam-re~ zelo drago. Res je, da je praksa po`igalni{tva (angl. shifting cultivation ali popularno slash and burn; nem. Brandrodung, milpa v Sred. Ameriki) prastar na~in pridobivanja za~asnih kmetijskih povr{in ob hkratnim gnoje- Slika 1. Suho drevje, ki so ga posekali takoj po de`evni dobi, ~aka na po`ig (CAR). Orig. Slika 2. Po`igalni{tvo v Srednji Ameriki. Vidijo se pravilne izkr~ene, nasajene in opu{~ene povr{ine (sistem milpa). Orig. nju s pepelom (sl. 1), vendar doma~i-ni ogenj, ki ga zanetijo na manj{ih povr{inah ob koncu su{nega obdobja, budno nadzorujejo (sl. 2). Predlanskim je bila v Indoneziji su{a, kot je niso poznali `e 50 let. Kriv je bil pojav, imenovan El Niño. Monsunsko de`evje se je zato zakasnilo in po`ari so se razbesneli. Dodatna neugodna okoli{~ina je bila tudi ta, da je tega nesre~nega leta Indonezjska vlada izdala najve~ koncesij za kr~itev gozda doslej - predvsem kompanijam, ki so v lasti priviligiranih bogatih podjetnikov (prim. National Geografic, avg. 1998). V tak{nih in podobnih okoli{~inah bojkot tropskega lesa okoljsko osve{-~ene Evrope globalno seveda ni imel nikakr{nega u~inka. {e ve~, od koder so se Evropejci umaknili, tam so jih takoj nadomestili azijski lesni koncerni in ob podedovani razviti infrastrukturi posekali {e ve~. Kaj storiti? ^e `e bojkot, potem bi morali bojkotirati izdelke iz rastlin, ki uspevajo na izkr~enih povr{inah. Toda, le kako bi razvajeni razviti svet pre`ivel brez na{tetih dobrot! Radi pijemo kavo in si jo sladimo z rjavim nerafiniranim trsnim sladkorjem (ta je bolj zdrav!). Margarina je bolj zdrava od svinjske masti in cenej{a od rastlinskih olj. @ivljenja brez avta si ne znamo predstavljati. Odlo~itev je va{a! Kako vendarle ohraniti tropske in druge gozdove? Zdi se, da utegne biti prava pot certifikacija (potrjevanje). LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 15 Uvedli so znak kvalitete, ki naj bi zagotavljal, da les prihaja iz trajnostno gospodarjenih gozdov. Okoljske skupine, socialna zdru`enja de`el v razvoju in zastopniki lesne industrije so v Mehiki ustanovili Gozdarski nadzorni svet (Forest Stewardschip Council, FSC). Ta svetovni svet postavlja standarde za trajnostno gospodarjenje z gozdom. Firme, ki so pripravljene spo{tovati postavljene standarde in se podvre~i neodvisnemu nadzoru, dobijo znak kvalitete, ki ga podpirajo vplivna okoljska zdru`enja, npr. World Wide Fund for Nature-WWF (Svetovni sklad za naravo). Spomladi 1997 je bilo “certificiranih” `e 51 gozdnih obmo~ij v 17 dr`avah, skupaj 3,1 milijona hektarjev gozda. Nacionalni certifikat imajo tudi nekateri gozdni kompleksi na Finskem in Kanadi. WWF napoveduje, da bo s pomo~jo Svetovne banke do l. 2005 “potrjenih” `e 200 milijonov hektarjev gozda!! Da bi le bilo tako! Ob tem se porajajo {tevilna vpra{anja o kvaliteti standardov in kdo bo izvajal neodvi- sen nadzor nad gozdarjenjem na tako velikih povr{inah. To celo v gozdarsko razviti in okoljsko osve{~eni Sloveniji ni vselej mogo~e. Nekaj podobnega je tudi z bio-`ivili. Le kdo lahko jam~i, da so res pridelana brez mineralnih gnojil in biocidov ter degradacije tal!? Vsekakor pa ne smemo nikoli pozabiti, da so tudi na na{ih poljih neko~ rastli lepi gozdovi in da smo jih izkr~ili z ognjem! Slednji~ moramo tudi gozdarji in lesarji prevzeti nekaj krivde za uni~enje tropskih gozdov nase. Ta je posredna. Doslej se je v tropih prakticirala izrazito selektivna ekstenzivna se~nja le najbolj uporabnih drevesnih vrst, pri tem se druge, zelo {tevilne drevesne vrste obravnavajo kot plevel. To v praksi pomeni posek le nekaj kubi~nih metrov na hektar ali eno (veliko) drevo na nekaj hektarov. Za tak{en sistem (“creaming”) je bilo treba zgraditi zelo razvejan sistem prometnic. Po njih so po eksploataciji lahko neovirano prodirali doma~ini in prakticirali po`igal- ni{tvo. Pa tudi to ne bi bilo kriti~no, ~e ne bi zaradi hitrega nara{~anja prebivalstva postajal pritisk na gozd vse mo~nej{i in obdobje med dvema po`igoma vse kraj{e. Tedaj se gozd, niti tla, ne moreta obnoviti. Vsaka naslednja po`ganica ima zato manj{i donos. {e posebej uni~ujo~e je po`i-galni{tvo na nagnjenih terenih zaradi erozije. Pomemben element za ohranjanje tropskih gozdov in prepre~evanje po-`igalni{tva bi bila vi{ja cena tropskih lesov in gojenje oz. pridelava “neles-nih gozdnih proizvodov” (non-timber forest products), t.j. zdravilna zeli{~a, plodovi, med, divja~ina, ratan itd. Obstajajo {e druge mo`nosti, npr. kombinacije poljedelstva in gozdarstva (agroforestry). Tako bi postalo trajnostno gospodarjenje z gozdovi tudi rentabilno. prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI Opravi~ilo V {tevilki 11-12/99 nam je, `al, Zato slikovno gradivo objavljamo po-mo~no ponagajal tiskarski {krat, ki je novno, avtorju in bralcem pa se za zame{al slike pri ~lanku doc. dr. Boja- neljubo pomoto opravi~ujemo. na Bu~arja z naslovom Analiza hrupa prosto vrte~ih se aerodinami~no vzbu-janih kro`nih `aginih listov. Slika 1. Nivo emitiranega hrupa prosto vrte~ega se kro`nega `aginega lista (F350 x 3,5 x 30; z = 54), odvisen od obodne hitrosti Figure 1. The level of noise emitted by an idling circular saw blade (F350 x 3.5x 30; z = 54) relative to peripheral speed LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 16 Slika 2. Nivo emitiranega hrupa prosto vrte~ega se kro`nega `aginega lista (F300 x 4,4 x 30; z = 60) odvisen od obodne hitrosti Figure 2. The level of noise emitted by an idling circular saw blade (F300 x 4.4 x 30; z = 60) relative to peripheral speed Slika 3. Nivo emitiranega hrupa prosto vrte~ega se kro`nega `aginega lista (F250x3,2x30; z = 80), odvisen od obodne hitrosti Figure 3. The level of noise emitted by an idling circular saw blade (F250 x 3.2 x 30; z = 80) relative to peripheral speed Slika 4. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F250x3,2x30; z = 80 pri 3.500 vrt./min Figure 4. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F250x3.2x30; z = 80 at 3.500 rpm LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 17 Slika 5. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F250x3,2x30; z = 80 pri 4.000 vrt./min Figure 5. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F250x3.2x30; z = 80 at 4.000 rpm Slika 6. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F300x4,4x30; z = 60 pri 2.500 vrt./min Figure 6. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F300x4.4x30; z = 60 at 2.500 rpm Slika 7. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F300x4,4x30; z = 60 pri 4.000 vrt./min Figure 7. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F300x4.4x30; z = 60 at 4.000 rpm LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 18 Slika 8. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F300x4,4x30; z = 60 pri 3.000 vrt./min Figure 8. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F300x4.4x30; z = 60 at 3.000 rpm Slika 9. ^asovni posnetek emitiranega hrupa `aginega lista F300x4,4x30; z = 60 pri 4.000 vrt./min Figure 9. Time records of the noise emitted by a saw blade F300x4.4x30; z = 60 at 4.000 rpm Slika 10. ^asovni posnetek emitiranega hrupa `aginega lista F300x4,4x30 ; z = 60 pri 3.000 vrt./min Figure 10. Time records of the noise emitted by a saw blade F300x4.4x30; z = 60 at 3.000 rpm LES wood 52 (2000) 1-2 Raziskave in razvoj 19 Vloga oblikovanja pri razvoju uspe{nih izdelkov Oblikovanje je dejavnost, s katero lahko zagotovimo vi{jo kompleksno kakovost izdelka. Izdelek, ki je kakovostno oblikovan, postane zanimiv v o~eh potro{nikov, ki so ga zato pripravljeni kupiti; to pa ga uvrsti pred konkuren~ne izdelke. Tako se mu dvigne vrednost. BISTVO DIZAJNA NI NOVA ESTETSKA OBLIKA Dizajn je `e dolgo nepogre{ljiv element razvoja uspe{nih izdelkov. Vendar ne v smislu stajlinga, to je izklju~-no estetskih sprememb oz. sprememb zunanjega videza izdelka v skladu z modnimi zapovedmi. Kajti v primeru staljinga gre v bistvu za iluzijo o spremembi, za neke vrste kozmeti~ni poseg, ki ga industrija uporablja pri umetnem zastarevanju. Potro{nik v tem primeru zamenja sorazmerno nove in {e uporabne predmete z novimi, modnimi izdelki, ki niso navadno ni~ bolj{i od prej{njih. Kakovostno oblikovanje pa ni igra z oblikami, saj osnovna oblika izhaja iz konstrukcijskih, funkcionalnih in komercialnih pogojev. Dizajn mora biti zato v prvi vrsti problemski in ne estetsko orientiran. Ukvarjati se mora s potrebami ~loveka. Dizajn torej ni predvsem problem oblik ampak problem potreb in njihovega zadovoljevanja. Rezultat pravega dizajna je temeljita sprememba, po kateri se izdelek lo~i od drugih iste vrste. Bistvo oblikovanja je, da izbolj{a{ predmet, ali da nare-di{ nekaj, kar {e ne obstaja. Izdelek pa ima poleg estetskih tudi nove: uporabne, mehansko tehni~ne, varnostne in proizvodne kvalitete. Navadno je tudi racionalnej{i glede na obstoje~e izdelke in zato cenovno konkuren~en. Pravo oblikovanje omo-go~a torej napredek ter vi{jo kakovost `ivljenja. Dizajn v smislu estetiziranja ne pomeni ve~ dodane vrednosti, kajti estetska oblika postaja samoumevna komponenta in kot taka ni ve~ prednost ampak pogoj. Pomen dizajna raste predvsem v smislu njegove originalnosti. SLOVENSKI PROIZVAJALCI IN ODNOS DO OBLIKOVANJA Kakovosten dizajn je nedvomno pogoj za vstop v vi{ji cenovni razred. Ob tem se zastavlja vpra{anje, ali se tega v zadostni meri zavedajo tudi slovenski proizvajalci? Na `alost je odnos gospodarstva in dr`ave do oblikovanja pri nas, milo re~eno, neustrezen. Mnenje o tem, kak{en odnos ima vlada do oblikovanja, si lahko ustvarimo na podlagi ugotovitve, da v gradivu vlade (objavljenem v Poro~evalcu {t. 56l98) o predlogih ukrepov v panogi obdelava in predelava lesa ter proizvodnja pohi{tva niti enkrat nista omenjeni besedici razvoj in dizajn. Podoben je tudi odnos gospodarstva. V ve~ini pohi{tvenih podjetij se ne zavedajo pomena lastnega razvoja izdelkov. Oblikovanje ni na{lo svojega mesta. Lahko bi celo trdili, da na tem podro~ju nazadujemo. Pred desetimi leti je bila pozicija stroke in vpletenost oblikovanja ve~ja kot danes, seveda z redkimi izjemami. Doma~i proizvajalci se pogosto raje odlo~ijo za proizvodnjo za znanega kupca, ki jim sam predpi{e dizajn izdelkov in jim seveda diktira tudi ceno (lon posli). To je sicer varna pot, dolgoro~no gledano pa ni perspektivna, saj na ta na~in prodajajo samo surovine in poceni delovno silo, svojega znanja pa ne vnov~ijo z lastnimi izdelki, kar se od-ra`a tudi pri dobi~ku. Na ta na~in si ne morejo ustvariti lastne blagovne znamke, s katero bi utrdili ugled podjetja, ampak svoje znanje plasirajo prek tujih proizvajalcev, ki zahtevajo nizko ceno, kvaliteto in anonimnost. Ob tem se zastavlja vpra{anje, zakaj ve~ina doma~ih proizvajalcev ne pro-movira lastnih blagovnih znamk. Eden od glavnih vzrokov je gotovo pomanjkanje finan~nih sredstev, saj je potrebno za to, da v svetu ustvarimo prepoznavno blagovno znamko, vlo`iti ogromno denarja. Morda je re{itev v zdru`evanju doma~ih podjetij zaradi skupnega nastopa in promocije na zunanjem trgu. Ta bi lahko po zgledu Promosedie nastopila pod skupno blagovno znamko. Verjetno pa bi bila potrebna tudi podpora dr`ave. Problem pa je tudi v tem, da je ve~ina izvoznih izdelkov, ki so plod doma-~ega razvoja brez dodane vrednosti ali z nizko dodano vrednostjo. V ve~ini primerov gre za razvoj, ki sledi razvoju konkuren~nih proizvajalcev. Jasno je, da v tem primeru doma~i proizvajalci ne morejo imeti takega uspeha kot tista podjetja, katerih izdelke posnemajo. Proizvajalec, ki ponuja novost, ima monopol, vse dokler je edini na svetu. To pa pomeni prosto oblikovanje prodajne cene in seveda ve~ji do-bi~ek. Z novim ali izbolj{anim izdelkom, ki preseneti trg in ki ga ta sprejme, “poberemo smetano”. V mno`ici podobnih artiklov so ekonomsko uspe{nej{i tisti, ki presegajo povpre~-je. Praviloma je dolo~en ~asovni razmik med tem, ko se podjetje pojavi na trgu z novim izdelkom, in trenutkom, ko se mu pridru`i prvi konkurent. To LES wood 52 (2000) 1-2 pa daje prvemu podjetju na voljo potreben ~as za pripravo izbolj{av, razvoj novih elementov ponudbe, uvajanje novih artiklov, s ~imer le-ta lahko tako spet stori korak dlje od konkurentov. KONTINUIRAN RAZVOJ ORIGINALNIH IZDELKOV Z LASTNO BLAGOVNO ZNAMKO Temelj uspeha je razvoj novih originalnih izdelkov. ^e `elimo razviti izdelke, ki bodo bolj{i od konkuren~nih, je bistveno, da znamo prisluhniti `e-ljam in potrebam ljudi, da znamo poiskati probleme, postaviti prava vpra-{anja in nanje najti odgovore, ki so rezultat sodelovanja z izvedenci raz-li~nih podro~ij. Doma~i proizvajalci bi se zato morali prizadevati za razvoj izdelkov, ki bodo bolj{i od konkuren-~nih; izdelkov, ki si jih bodo `eleli kupovati ljudje po vsem svetu. Pri doseganju tega pa ima oblikovanje nedvomno pomembno vlogo. Na tr`i{~e moramo priti z originalnimi izdelki, ki nosijo svoj pe~at. Poleg tega moramo ustvariti lastne blagovne znamke, s katerimi bomo lahko tr`ili lastne ideje in ne samo poceni delovno silo. Postati moramo prepoznavni. Ni torej samo problem v originalnosti dizajna ampak tudi, kako prodreti s svojo blagovno znamko. Pomembno pa je tudi to, da je razvoj, pri katerem ima oblikovanje klju~no vlogo, stalen, kontinuiran. Za vsak izdelek, ~etudi se izka`e kot tr`na uspe{nica, je potrebno imeti pripravljen program izbolj{av in zni`evanja stro{kov. V nasprotnem primeru se nam bo prej ali slej zgodilo, da bomo morali prepustiti vodilno vlogo izdelku drugega podjetja. Podjetje, ki `eli uspeti, mora `elje in zahteve potro{nikov nenehno spremljati, iskati tr`ne ni{e in oblikovati izdelke, ki so odraz teh potreb. Rezultati so lahko novi izdelki ali stari, ki pa so dopolnjeni oz. izbolj{ani. Novi izdelki oz. novosti so za podjetje, za njegovo konkuren~nost, `ivljenjskega pomena. Eden od pogojev za razvoj novih kakovostnih izdelkov pa je vsekakor smiselna uvrstitev oblikovanja v organizacijo podjetja. Vendar pa tudi stalen razvoj originalnih izdelkov {e ni garancija za uspeh, vedno pomembnej{i je tudi ~as, ki ga porabimo za ta raz- Raziskave in razvoj voj. Hiter razvoj znanosti in tehnike, novi materiali in vse ve~ja konkurenca sili podjetja, da skraj{ajo ~as razvoja od zamisli do uvajanja na trgu. OBLIKOVANJE IN MARKETING STA KOMPLEMENTARNI DEJAVNOSTI Pomen oblikovanja pri razvoju novih izdelkov se ka`e tudi v tem, da so kupci vedno bolj samozavestni in kriti~ni. Pred leti so se odlo~ili za nakup po-hi{tva, ~e je bil izdelek kakovosten, danes pa to ni dovolj, z izdelkom se `elijo identificirati. Z opremo sku{ajo potrditi svoj `ivljenjski stil. Ljudje danes ne izbirajo izdelkov izklju~no zaradi njihove uporabnosti, ki je samoumevna, ampak tudi zato, ker izdelki vplivajo na njihova ~ustva. Konkurenca na tr`i{~u je izredno velika, kupec se lahko seznani s ponudbo in kakovostjo prek {tevilnih medijev, kar mu omogo~a, da izbere zanj resni~no najbolj primeren izdelek. Upo{tevanje marketin{kih prijemov, kjer ima pomembno vlogo tudi psihologija, zlasti pri razvoju novih izdelkov in tr`enju, je zato danes neobhodno za uspe{no poslovanje. Poslovna in prodajna politika v podjetju morata temeljiti na vnaprej dolo~eni stopnji kakovosti, ki je v skladu s cenovnim razredom oziroma s ciljnim tr-`i{~em, za katerega se proizvaja. Vedno pomembnej{e pa je seveda tudi ustrezno promoviranje izdelkov. POVZETEK Na novo oblikovan izdelek mora biti bolj{i kot predmeti, ki so rabili istemu 20 namenu in jih je imel uporabnik na voljo pred tem. Spodbujati mora `eljo po nakupu in hkrati zadovoljiti funkcionalne in estetske potrebe uporabnika. Poleg tega mora biti vzdr`ljiv ter tak, da ga ljudje uporabljajo varno, udobno, u~inkovito, in da se pri tem po~utijo zadovoljni. Cena za izdelek mora biti taka, da si ga ljudje lahko privo{~ijo, in taka, da zagotavlja zadosten dobi~ek za proizvajalca in trgovca. ^e je nov izdelek tak, da so ga ljudje pripravljeni kupiti in da so v stiku z njim sre~nej{i, hkrati pa zagotavlja proizvajalcu `elene finan~ne rezultate, potem lahko trdimo, da je bil razvoj novega izdelka uspe{en. Kakovosten izdelek bo poleg tega prispeval k ve~jemu zaupanju kupcev, torej k ugledu podjetja in bo pomagal pri uveljavljanju blagovne znamke. Z oblikovanjem lahko vplivamo na u~inkovito izrabo materiala, znanja in proizvodne opreme ter tako tudi na la`jo in bolj gospodarno proizvodnjo (korist za proizvajalca), na la`jo in ve~jo prodajo (korist za proizvajalca in trgovca) ter seveda nenazadnje na funkcionalno, varno, trajno in prijetno uporabo (korist za uporabnika). S kakovostnim oblikovanjem lahko torej zagotovimo vi{jo konkuren~nost izdelkov in tako tudi vi{je dobi~ke. Z dizajnom, ki pomaga pri ustvarjanju dodane vrednosti, lahko iztr`imo tudi do 50 % vi{je dobi~ke. Toda, da pridemo do tega, so potrebena poleg procesa razvoja tudi velika vlaganja v promoviranje lastnih blagovnih znamk. Razen tega se moramo zavedati, da so pogoji za uspe{en izdelek ve~plast-ni. Poleg kakovostnega oblikovanja in upo{tevanja marketin{kih strategij so osnovni pogoji {e: tehnologija, znanje in finan~na sredstva. Glede na to, da gospodarstvo nima kriti~ne mase, da bi lahko vlagalo v razvoj, verjetno ne bo zaznati bistvenih premikov na bolje, ~e dr`ava ne bo pomagala tudi s finan~nimi sredstvi za tovrstno dejavnost. dr. Jasna HROVATIN, dipl. in`. arh. LES wood 52 (2000) 1-2 Znanje za prakso 21 ZNANJE za prakso Medpodjetni{ko tr`enje -odzivni na~ini ~lanov nakupne skupine 1. Uvod Ko ve{~ in strokovno usposobljen prodajalec prepozna osebe, ki “igrajo” vloge odlo~evalca, uporabnika, vplivne`a in zaupnika v nakupni skupini na podro~ju medpodjetni{kega tr`enja, se nehote znajde pred te`avnej{o nalogo. Spoznati mora te ljudi in dojeti njihovo “kemijo”, to je, kako bodo reagirali na njegov prodajni predlog, zakaj se bodo na ponudbo razli~no odzvali in kako bodo sploh reagirali. Spremembe, ki jih povzro~i odlo~itev o nakupu dolo~enega blaga, povzro~ijo vrsto razli~nih reakcij v obna{anju in ravnanju udele`encev nakupne skupine znotraj podjetja. Ker pa podjetje deluje v odprtem sistemu in spremenljivem okolju, ki pomeni tveganje in nevarnost, mora nakupna skupina iskati in zbrati ~imve~ vnaprej{njih informacij, ki ji bodo potrebne pri odlo~anju. Na osnovi zbranih informacij se sleherni ~lan nakupne skupine {ele lahko opredeli do spremembe, ki naj bi jo izzvala odlo~itev tako za podjetje kot za posameznika, izvajalca dolo~enih poslovnih nalog. Vsako spremembo posamezni ~lani nakupne skupine lahko zaznajo kot dejanje s pozitivnim, negativnim ali nevtralnim vplivom na bodo~e poslovanje podjetja in od njega odvisnim polo`ajem posameznika, -~lana nakupne skupine. Le-ta zaradi izvr{enega nakupa kot posledico lahko ob~uti ugodne (nagrade, napredovanja ipd.) ali pa neugodne ekonomske posledice (poslab{anje ekonomskega polo`aja, ki si ga je ustvaril v podjetju) ali pa neprijetne socialne posledice (-ogro`enost formalnega statusa ter socialnih stikov, ki si jih je ustvaril v organizaciji). Pri slehernem nakupnem dejanju na podro~ju medpodjetni{-kega tr`enja se prodajalec vselej sre~a s {tirimi mo`nimi reakcijami posameznih ~lanov nakupne skupine (odlo~eva-lec, uporabnik, vplivne`), ki jih povzro~i odlo~itev: - kako posamezni ~lan dojema obstoje~e stanje; - kako si posamezni ~lan zami{lja spremembo obstoje~ega stanja, ki bi ga povzro~ila predlagana nakupna odlo~itev; - ali bo sprememba vplivala pozitivno na obstoje~e stanje in kon~no - ali bo sprememba negativno vplivala na obstoje~e stanje. Prej ko slej nastopi ~as, da se mora posamezni ~lan nakup- ne skupine opredeliti za ali proti ponudbi, ki jo predlaga prodajalec. Kako se v tak{nem polo`aju reagirajo posamezni ~lani? Tu mora prodajalec obvladati `elezno na~elo delovanja medpodjetni{kega tr`enja. Ljudje kupujejo tedaj, ko ob~utijo vrzel med obstoje~im in `elenim stanjem. Za nakup se odlo~ajo, ko so prepri~ani, da bodo z njim odpravili navedeni razkorak. Preprosto povedano: kdor ne zazna vrzeli, ne ob~uti potrebe, da bi jo razre{il. Komercialist je z dele`em prodaje, ki ga dosega podjetje na trgu, zadovoljen. Zaradi tega `eli ohraniti psiholo{ko varnost. Po vsej verjetnosti ne ob~uti potrebe po nabavi in instalaciji zahtevnega ra~unalni{kega programa za spremljanje in obdelavo klju~nih kupcev podjetja. Druga~e pa bo nakupni predlog dojel npr. vodja tr`enja, ki te`i k razvoju in {iritvi podjetja. Torej nezadovoljstvo (vrzel, razkorak) z obstoje~im stanjem, proizvodom, tehnologijo ru{i kup~evo ravnote`je, ustvarja prodajne prilo`nosti in pridobiva nakupno soglasje skupine. Kakr{na koli sta `e ponudeni izdelek ali storitev, venomer obstajajo {tiri mo`na gledi{~a (States of Mind) ali odzivni na~ini (Response Modes) posameznega ~lana nabavne skupine glede predlagane nakupne odlo~itve. Ti odzivni na~ini so rast, te`ava, ravnodu{je in pretirana samozavest. Prodajalec, ki uspe odkriti odzivni na~in odlo~evalca v zvezi s predlagano prodajno odlo~itvijo, lahko presodi, kako je le-ta dojel in razumel ponudbo. Prodajalec, ki ne obvlada te problematike, se lahko ujame v eno izmed naslednjih prodajnih pasti: - predpostavlja svoje gledanje na kupoprodajni akt kot edino merodajno; - ena~i lastni na~in dojemanja nakupne situacije s kup~evo zaznavo stvarnosti; - predpostavlja, da obstajajajo razlike med lastnim in kup~-evim zaznavanjem problematike, vendar sklepa, da so razlike nepomembne. 2. Rast Odlo~evalec ob~uti pomembno vrzel med obstoje~im in `elenim stanjem na podro~ju poslovanja podjetja. Razkoraki se lahko pojavljajo na vseh poslovnih podro~jih; to so: - stro{ki: stro{ki materiala, stro{ki storitev, amortizacija, odpisi zalog in materiala, stro{ki dela in stro{ki dajatev; - na~rtovanje: prodaje (sales forecast), dinamike pritokov (cash colection schedule), proizvodje (production budget), nabave (purchases); - donosnost podjetja: donosnost celotne realizacije (return on sales), donosnost nalo`b (return on investment), gotovinski tok (cash flow); - veriga tr`enja: kup~eve potrebe in `elje, kup~evo zadovoljstvo, kup~eva zvestoba, nepretrgan posel, dolgoro~na donosnost; LES wood 52 (2000) 1-2 Znanje za prakso 22 - kakovost poprodajnih storitev: hitrost odziva, u~inkovita re{itev te`av, u~inkovitost serviserjev; - razvoj podjetja: pove~anje {tevila zaposlenih, {tevila novih izdelkov, porast tr`nih dele`ev, izbolj{anje kakovosti; - ustvarjanje in negovanje podjetni{kih vrednot: po{tenost, odkritost, gospodarnost, odgovornost, realnost, konstruk-tivnost, neizigravanje, neprikrivanje; - krepitev imid`a podjetja: kakovost poslovodenja, finan~ni ugled, kakovost izdelkov in storitev, kakovost kadrov, inovacijska sposobnost, optimalno gospodarjenje s sredstvi; - zadovoljstvo zaposlenih: upo{tevanje na~ela, ki se izra`a skozi tako imenovan akronim “5 I” informiranost, integri-ranost, identificiranost, iniciativnost in inovativnost. Kakr{en koli izdelek ali storitev prezentira prodajalec kot obetavno poslovno prilo`nost, je povsem realno, da ga kupec zazna kot gro`njo. Oseba v nakupni skupini, ki trenutno zaznava svoj polo`aj v odzivnem na~inu rasti, ob~uti razliko med stanjem dose`enih poslovnih rezultatov in `elenim stanjem kot vrzel, odmik, ki ga je potzrebno odpraviti. To pa je mo`no s pove~anjem prodaje, zni`anjem stro{kov, izbolj{-anjem kakovosti itd. Posameznik v odzivnem na~inu rasti se bo ogrel za nakupno odlo~itev v primeru, ko mu bo prodajalec dokazal, da nakup pomeni spremembo, ki odpravlja neskladje. Kupec v odzivnem na~inu rasti uporablja magi~ne prodajne izraze kot “ve~”, “bolje”, “hitreje”, s katerimi naznanja svojo pripravljenost za kupovino. Ta na~in kup~evega zaznavanja dejanskega stanja privede najhitreje do nakupne odlo~itve. Pri obravnavanju tega odzivnega na~ina mora prodajalec lo~iti med rastjo podjetja kot celote, ki je razvidna prek dose`enih poslovnih rezultatov, in popolnoma osebnim odzivnim na~inom zaznave dejanskega stanja, ki trenutno zadeva nakupno odlo~itev posameznega ~lana nakupne skupine znotraj navedenega podjetja. Omenili smo `e, da s tak{nim odzivnim na~inom kupec ob~uti potrebo po odstranitvi vrzeli med obstoje~imi in `elenimi poslovnimi rezultati. Medtem ko je lahko podjetje v stanju dolgoro~ne ekspanzije, se pogosto dogaja, da je njegov nabavni referent glede posamezne nakupne odlo~itve v odzivnem na~inu ravno-du{ja, ki si ga bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju sestavka. 3. Te`ava V primeru, ko je odlo~evalec v odzivnem na~inu te`ave, so mo`nosti za prodajo {e vedno obetavni. Odzivni na~in te`ave ne smemo pojmovati dobesedno, kar bi pomenilo, da je kupec osebno v resnih te`avah. V navedenem primeru kupec, ki je v odzivnem na~inu te`ave, to stanje dojema nasprotno zgoraj opisanemu stanju rasti. V odzivnem stanju rasti kupec pojmuje spremembo, ki jo prina{a podjetju predvideni nakup izdelka ali storitve, kot sredstvo za izbolj{anje `e sicer dobre situacije, ki jo zaznava z dose`enimi poslovnimi rezultati podjetja. Nasprotno pa kupec, ki je v odzivnem na~inu te`ave dojema spremembo, ki jo pogojuje nakup, kot prilo`nost za odstranitev neugodnega stanja. Tak{na prilo`-nost nikakor ni najcenej{i izdelek ali najkakovostnej{a stori- tev, temve~ je to blago, storitev, informacija, ki kar najhitreje odpravi vzroke med `elenimi rezultati in nastalimi problemi. Kupec lako ob~uti odzivno stanje te`ave celo v primeru, ko so rezultati podjetja ugodni. Npr. nenadno 30 % pove~anje naro~il lahko kupec dojame kot neprijeten problem za tehno-lo{ko pripravo proizvodnje. Nakup izdelka ali storitve (npr. sklenitev pogodbe o dodelavnih poslih) v tem primeru problem omili, ~e `e ne v celoti odpravi. Poduk za prodajalca je jasen: te`ava je vedno v prednosti pred rastjo. Odstranitev te`ave pomeni kupcu pre`ivetje, olaj{anje trpljenja, kar je trenutno zanj pomembnej{e kot npr. zni`anje stro{kov ali pove~anje obsega prodaje, ki sta zna~ilna pojava za odzivno stanje rasti. Ve{~ in strokovno usposobljen prodajalec mora zelo pozorno preu~iti kupca, da bi se seznanil, kako le-ta trenutno zaznava spremembo, ki jo prina{a nakup. Noben kupec ne bo naravnost zaupal prodajalcu, da je v resnih te`avah, da se po~uti neugodno, da pri~akuje takoj{njo odpravo nadloge itd. Prodajalec mora poudariti kupcu tiste prvine svoje ponudbe, ki so kar najbolje ugla{ene z njegovim trenutnim stanjem v pogledu dojemanja realnosti. 4. Ravnodu{je Prva dva odzivna na~ina ~lanov nakupne skupine omo-go~ata sorazmerno lahko sklenitev kupoprodaje. Kupec, ki pa glede mo`ne kupovine ponudenega izdelka ali storitve trenutno zaznava dogajanja v podjetju v odzivnem stanju ravnodu{ja, ni naklonjen nikakr{nim spremembam, ne ob~uti nobene vrzeli med dejanskim stanjem, v katerem je podjetje, in `elenimi rezultati. Zato tudi ni dovzeten za kupo-vino, ki naj bi zapolnila vrzel, ki po njegovem prepri~anju sploh ne obstaja. Pri tem se zopet sre~amo z znano maksi-mo: “Kjer ni vrzeli, ni prodaje (No discrepancy, no sale)”. Kupec, ki je v zvezi s ponudenim nakupom v odzivnem stanju ravnodu{ja, ima nakup prej za gro`njo kot pa za prilo`-nost za izbolj{anje poslovnih rezultatov. Le-ti so z njegovega stali{~a usklajeni s pri~akovanji in sleherno vme{avanje v podjetni{ko dogajanje bi situacijo prav gotovo samo poslab{alo. Tak{en kupec se ravna po nem{kem pregovoru, ki pravi: “^ebele pikajo tistega, ki roj ogreba”. Kako naj prodajalec pridobi kupca, ki je v odzivnem stanju ravnodu{ja, za nakup? V prodajni praksi najdemo kar nekaj na~inov, ki ve{~emu prodajalcu omogo~ijo prodajo v omenjenem okolju. Prodajalec naj pri tak{nem kupcu vzbudi zanimanje, da mu prodajni predlog prina{a prilo`nosti za nadaljnjo rast podjetja, ali pa opozori na bojazen, da se bo v bli`nji prihodnosti podjetje sre~alo z nepredvidenimi problemi, ki jih lahko pre-pre~i le s pravo~asnim nakupom izdelka ali storitve. V tem primeru ponudi prodajalec kupcu “mo`nosti rasti” ali pa “odstranitev te`av”. Iz odzivnega stanja ravnodu{ja prodajalec naravna kupca v stanje rasti ali te`ave - odvisno od tega, katero stanje po mnenju prodajalca nudi bolj{e mo`nosti za uspe{en nakup. LES wood 52 (2000) 1-2 GZS-Zdru`enje lesarstva 23 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 1/2000 IZ DELA ZDRU@ENJA SODELOVANJE NA SKUPINSKIH SEJMIH V ORGANIZACIJI GZS LISTA DOKUMENTOV IZDANIH S STRANI UEA V LETU 1999 IZ VSEBINE URADNIH LISTOV PRAVILNIK O STOPNJAH OBI^AJNEGA ODPISA BLAGA V LESNI INDUSTRIJI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA IZHODIŠ^NE PLA^E PO PANO@NI KOLEKTIVNI POGODBI ZA LESARSTVO IZ DELA ZDRU@ENJA Upravni odbor GZS-Zdru`enja lesarstva je na svoji 4. redni seji, ki je bila dne 14. decembra 1999, v Jamskem dvorcu v Postojni, obravnaval naslednji dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 3. seje UO GZS 2. Plan GZS-Zdru`enja lesarstva za leto 2000 s poro~ilom o opravljenih aktivnostih v letu 1999 3. Prognoza gospodarjenja v letu 2000 4. Plan revije Les in Lesarske Zalo`be za leto 2000/Uredniški svet 5. Ljubljanski pohištveni sejem - analiza za leto 1999 in predlogi za leto 2000 6. Razno Sejo je vodil predsednik UO GZS-Zdru`enja lesarstva, g. Peter Tomši~ (JAVOR Pivka). UO GZS-Zdru`enja lesarstva je na svoji zadnji seji v letu 1999 sprejel naslednje sklepe: 1. Zapisnik 3. Seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva se soglasno sprejme. 2. Poro~ilo o delu za leto 1999 se soglasno sprejme s pozitivno oceno. Predlagana izhodiš~a programa dela GZS-Zdru`enje lesarstva za leto 2000 se dopolnijo glede na predlog nekaterih ~lanov UO: * kot pomembno aktivnost v letu 2000 se šteje razširitev Informacij GZS-Zdru`enja lesarstva (izhajajo redno v Reviji Les), v katerih se naj obveš~a svoje ~lane o pomembnejših dogodkih v zvezi s pridru`evanjem EU (zlasti na podro~ju ekologije in standardizacije). * Lesna industrija naj aktivno sodeluje v okviru sistemskih ukrepov delovno intenzivnih dejavnosti v okviru MGD-ja, kar naj bi bila ena njenih prioritetnih nalog. * Vloga GZS-Zdru`enja lesarstva pri sami izvedbi Kölnskega sejma bo odslej le v smislu skrbnika za sofinanciranje tega sejma in ne koordinatorja med slovenskimi lesnimi proizvajalci za celotno promocijo, kot jo je imela doslej. Sprejme se Program dela in Finan~ni Plan Zalo`be in Revije Les Zveze lesarjev za leto 2000 (UO v funkciji uredniškega sveta). Nova cena za letno naro~nino (za posamezno dru`bo) v letu 2000 na revijo Les bo znašala SIT 38.000,00, letna naro~nina na vsako nadaljnjo naro~eno številko v dru`bi pa SIT 7.000,00 (velja naro~nina za zaposlene). Letna naro~nina na Revijo Les sicer v letu 2000 znaša: dijaki LES wood 52 (2000) 1-2 GZS-Zdru`enje lesarstva 24 SIT 3.500, zaposleni SIT 7.000, šole in obrtniki SIT 19.000, podjetja SIT 38.000. 6. Sprejme se razpored oglasov v letu 2000, ki jih bodo prispevala podjetja v Revijo Les, ki imajo ~lana v UO GZS-Zdru`enja lesarstva (v vrednosti naslovnice), in sicer po naslednjem razporedu: * januar - Alples @elezniki, * februar - INLES Ribnica, * marec - JAVOR Pivka, * april - KLI Logatec, * maj - LESNA Slovenj Gradec, * junij - LIK Ko~evje, LIP Bled, * julij - LIP Radomlje, * avgust - LIPA Ajdovš~ina, * september - Mizarstvo Bobi~, * oktober - Murales Ljutomer, * november - Novoles Stra`a, * december - SVEA Zagorje. 7. GZS - Zdru`enje lesarstva naj podpira delo Zveze lesarjev Slovenije v smislu podpiranja projektov prek GZS. 8. UO GZS-Zdru`enja lesarstva predlaga termin za Ljubljanski sejem pohištva v za~etku novembra 2001. 9. Sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva, dr. Korber Jo`e, naj organizira sestanek sekcije stavbnega pohištva tudi z Ljubljanskim sejmom, kjer naj bi se sami proizvajalci konkretno dogovorili o skupnem sejemskem nastopu in po potrebi dopolnili koncepte dosedanjih prireditev (npr. sejem “Dom”). 10. GZS-Zdru`enje lesarstva povabi na predavanje, ki bi potekalo pod okriljem Razvojnega centra za lesarstvo, dr. Aleksandro Kornhauser. Predavanje naj bi bilo ~impreje v prvi polovici leta 2000. 11. V Zdru`enje delodajalcev, Sekcija za les in papir, UO GZS-Zdru`enja lesarstva dolo~a tri ~lane, in sicer: g. Nedeljko Gregori~ (LIPA Ajdovš~ina) g. Franc Zupanc (ALPLES Lesna industrija @elezniki) g. Jakob Repe (LIP Bled). 12. Aktivnosti za pripravo izdaje certifikata o izvoru lesne substance v okviru GZS-Zdru`enja lesarstva se naj nadaljujejo. O njegovi uvedbi odlo~a UO kasneje. SODELOVANJE NA SKUPINSKIH SEJMIH ORGANIZACIJI GZS GZS organizira predstavitve slovenskega gospodarstva na specializiranih sejmih, na t.i. nacionalnih sejemskih prireditvah in na sejmih v dr`avah nekdanje Jugoslavije. Skupinski nastopi so pomembni zaradi ni`jih stroškov za podjetja, saj GZS prevzema del stroškov, pogosto pa je za tovrstne skupinske nastope mogo~e pridobiti še subvencije ministrstev (gl. rubriko Iz vsebine Uradnih listov!). Podjetja lahko s prijavnico GZS za skupinski nastop kandidirajo za višji znesek subvencije. Kopija prijavnice GZS je tako sestavni del prijavne dokumentacije na javnem razpisu. Ta mo`nost se nanaša na prvo skupino sejmov iz spiska specializiranih sejmov GZS, ki bodo v obdobju od 1. januarja -31. oktobra 2000, in sicer: IMM Köln (17.-23.1.2000), MEBEL Moskva (11.-14.11. 2000) in Minneapolis (termin še ni znan). Prijavnico vam pošlje na zahtevo Oddelek za gospodarsko promocijo-GZS, kontaktna oseba in informacije: g. Miha ^ebulj, tel.: 061/1898-138, fax: 1898-100 ali pa jo dobite na spletnih straneh GZS www.gzs.si. LISTA DOKUMENTOV IZDANIH S STRANI UEA LETU 1999 Sre~anja v organizaciji UEA (Evropska zveza proizvajalcev pohištva) so bila letos trikrat, in sicer: 1. Porto (marec 99), Director’s Board, 2. Stockholm (junij 99), General Council, 3. Bad Honnef (november 99), Director’s Board. UEA je v letu 1999 vodila naslednje projekte: 1. FIND (Elektronski katalog evropskih proizvajalcev pohištva), 2. TREVFUR (Tridimensional furniture house on the Internet), 3. Eurofurniture, 4. Recycling of furniture, 5. Russia, 6. Bosnia, 7. Romania. UEA bo skupaj s CEI BOIS vklju~ena v Business Support Programme, ki je lansiran s strani Evropske zveze. NEWSLETTER (Kratke informacije s strani UEA), v štirih jezikih: Št. 34: Gre za zadnjo informacijo (julij 99) v tiskani obliki, saj ima odslej UEA tudi svojo web stran http://www.ueanet.com in tako objavlja Newsletter na Internetu. S to obliko naj bi vsi tisti, ki bi zaprosili, da se jim Newsletters pošiljajo (e-mail naslov: secretariat@ uea.be), prejemali odslej skr~ene informacije bolj pogosto (namesto vsake dva meseca, odslej dvakrat mese~no). V tej informaciji UEA je bila podana med drugim tudi kratka analiza z naslovom “Recent Trends in the Furniture Industry”, katere prevod smo delno objavili v Informacijah GZS-Zdru`enja lesarstva št. 10/99. Št. 35: Prva elektronska oblika Newsletter (september 99). Številka obsega med drugim naslednje teme: * Projekt UEA o kitajskem, vietnamskem in singa-purskem pohištvenem trgu (~lani lahko pridobijo CD-rom ali tiskano verzijo o izvle~kih tega projekta, 200 strani - 600 EURO). * Projekt EUROFURNITURE, ki ga je UEA predstavila, bo sofinanciran s strani EU. Glavni cilj tega projekta je pripraviti pohištvene skupine (dobavitelji, proizvajalci, trgovine na drobno), da bodo za~ele uporabljati valuto EURO namesto svojih nacionalnih valut (deadline 1. januar 2002) in jim pomagati z implementacijo potrebnih aran`-majev. * Trendi v elektronskem poslovanju: 80 % trgovcev na drobno, ki poslujejo prek e-poslovanja, so lastniki tudi trgovin. Predvideva se, da bo v l. 2004 pet dr`av EU koncentriralo 75 % “on-line” potrošnikov. Št. 36: * Predstavitev projekta UEA o Bosni in Hercegovini, LES wood 52 (2000) 1-2 GZS-Zdru`enje lesarstva 25 ki te~e `e od l. 1998, si lahko vsi zainteresirani lahko ogledajo na web strani UEA. * ^e `elite postaviti “joint venture” s partnerji iz Brazilije, lahko ve~ informacij pridobite na: http://www.ueanet.com/study5.htm. * Fire Safety Database odslej tudi na internetu: http://www.ueanet.com (500 EURO na leto). * Na podlagi tesnega sodelovanja z rusko pohištveno organizacijo in UEA, je ruska vlada zni`ala carine pri uvozu za: lesonitne ploš~e (441121000) iz 20 % na 10 %, za folije (392042910) iz 15 % na 5 %, na dele pohištva (940390300) iz 20 % na 10 %. Trenutno Rusija najve~ uva`a (kar se ti~e pohištva) dele pohištva. EKONOMSKE ŠTUDIJE: 1. THE UPHOLSTERED FURNITURE INDUSTRY IN EUROPEAN COUNTRIES: Študija je na voljo v angleš~ini, cena publikacije za ~lane znaša 280 EURO. 2. Od UEA smo prejeli novo publikacijo z naslovom THE FURNITURE DISTRIBUTION IN THE EUROPEAN COUNTRIES (v angleškem jeziku). Tr`na analiza prikazuje, kako poteka distribucija pohištva v celotni Evropski uniji in v vsaki ~lanici posebej. Za vsako dr`avo posebej so prikazani splošni trendi, raz~lenjenost trga, struktura distribucije, tr`ni dele`i najve~jih trgovcev na drobno, itd. Nadalje ta publikacija prikazuje prihodnje trende v marketingu, distribuciji in potrošnji. 3. REPORTS ON THE RUSSIAN FURNITURE MARKET 4. A REPORT ON THE ROMANIAN FURNITURE SECTOR ELEKTRONSKI KATALOG EVROPSKE POHIŠTVENE INDUSTRIJE: UEA je koncem novembra 1999 postavila na svojo web stran Find Project z bazo in naslovi ve~ kot 5000 pohištvenih proizvajalcev v Evropi. Vstop v to bazo je mo`en s šifro, ki jo lahko posamezni ~lani pridobijo z zahtevkom preko e-maila na sekretariat UEA (secretariat@ uea.be). IZ VSEBINE URADNIH LISTOV Št. 100/99: JAVNI RAZPISI: * Za sofinanciranje tr`nih raziskav na ciljnih trgih v tujini, rok prijave: do vklju~no 10. marca 2000; * Za sofinanciranje udele`be slovenskih podjetij na specializiranih sejmih v tujini, rok prijave: do vklju~no 4. februarja 2000; * Za sofinanciranje usposabljanja kadrov na podro~ju tr`e-nja, rok prijave: do vklju~no 13. marca 2000; * Za sofinanciranje uvajanja mednarodnih standardov kakovosti po sistemih ISO 9000 in/ali ISO 14000, teh-ni~ne mape in Evropske nagrade za kakovost, rok prijave: do vklju~no 22. februarja 2000. Št. 103/99: * Uredba o dolo~itvi uporabe zni`ane carinske stopnje in stopnje “prosto”. * Uredba o dolo~itvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v l. 2000. * Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe za izvajanje carinskega zakona. * Uredba o dolo~itvi carinskih kvot za leto 2000 po Splošnem sporazumu o carinah in trgovini (GATT). Št. 107/99: * Pravilnik o stopnjah obi~ajnega odpisa blaga (kalo, raz-sip, razbitje, okvara) v lesni industriji. PRAVILNIK O STOPNJAH OBI~AJNEGA ODPISA BLAGA (kalo, razsip, razbitje, okvara) v lesni industriji Na podlagi 4. ~lena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98), 3. to~ke 14. ~lena pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 4/99), 31. ~lena statuta Gospodarske zbornice Slovenije in 3. ~lena Organizacijskega predpisa GZS-Zdru`enja lesarstva, je Upravni odbor GZS-Zdru`enja lesarstva na svoji redni seji dne 14. septembra 1999 sprejel I. SPLOŠNE DOLO^BE 1. ~len S tem pravilnikom se dolo~a obi~ajni primanjkljaj in uni~enje blaga iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta nelo~ljivo povezana s skladiš~enjem, prevozom in prodajo blaga pri opravljanju dejavnosti ~lanov Zdru`enja lesarstva. Obi~ajni primanjkljaj in uni~enje blaga po prvem odstavku se ne šteje za jemanje blaga za neposlovne namene po predpisih o davku na dodano vrednost. Pomeni najvišjo dovoljeno vrednost odpisa blaga, od katerega se ne obra-~una in ne pla~uje davka na dodano vrednost. 2. ~len Ta pravilnik registrirane dejavnosti: DD 20.00 20.10 20.20 20.30 20.40 20.50 20.51 20.52 velja za vse tiste pravne in fizi~ne osebe, ki so za slede~e dejavnosti po standardni klasifikaciji Obdelava in predelava lesa Obdelava in predelava lesa @aganje, skobljanje , impregniranje lesa Proizvodnja furnirja, vezanega lesa, ploš~ Stavbno mizarstvo Proizvodnja lesene embala`e Proizvodnja dr.izd.iz lesa, plute, protja Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa Proizvodnja izdelkov iz plute, slame, protja DN Proizvodnja pohištva, drugih predelovalnih dejavnosti, recikla`a 36.00 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti 36.10 Proizvodnja pohištva 36.11 Proizvodnja sede`nega pohištva 36.12 Proizvodnja drugega pohištva za poslovne prostore 36.13 Proizvodnja drugega kuhinjskega pohištva 36.14 Proizvodnja drugega pohištva 36.15 Proizvodnja `imnic LES wood 52 (2000) 1-2 GZS-Zdru`enje lesarstva 26 36.30 Proizvodnja glasbenih instrumentov 36.40 Proizvodnja športnih izdelkov 36.50 Proizvodnja igra~ 36.60 Druge predelovalne dejavnosti 36.62 Proizvodnja metel, krta~ 36.63 Proizvodnja drugih izdelkov 3. ~len Kalo je izguba oziroma uni~enje blaga, ki nastane zaradi lastnosti blaga z izhlapevanjem, sušenjem ipd. in se ka`e na te`i blaga. Razsip je izguba ali uni~enje blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji) z blagom v teko~em ali trdnem stanju. Razbitje je izguba ali uni~enje blaga, ki nastane pri ravnanju (manipulaciji) z lomljivim blagom. Poškodba je izguba ali uni~enje blaga, ki nastane zaradi kemi~nih ali fizikalnih lastnosti blaga in ima za posledico spremembo kemi~nih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti blaga. 4. ~len Izguba oziroma uni~enje blaga se ugotavlja: * neposredno po nastanku izgube ali uni~enju blaga pri prevozu, skladiš~enju oziroma prodaji blaga; * z izrednim popisom blaga v skladiš~u, * z rednim letnim popisom blaga v skladiš~u. O ugotovljeni izgubi oziroma uni~enju blaga se obvezno sestavi zapisnik. 5. ~len Odpis blaga zaradi izgube (kalo, razsip, razbitje in okvara) do maksimalne višine, ki jo dolo~a ta pravilnik, se šteje za odpis, ki je oproš~en pla~ila davka na dodano vrednost. Od odpisa, ki presega odpis, izra~unan na podlagi maksimalnih stopenj iz tega pravilnika, se obra~unava in pla~uje davek na dodano vrednost. strokovnem ravnanju z blagom se kot obi~ajen odpis blaga šteje (kalo, razsip, razbitje in poškodba) odpis blaga, izra~-unan od nabavne vrednosti nabavljenega blaga v dolo~-enem obra~unskem obdobju po maksimalnih stopnjah, kot jih predpisuje Pravilnik o stopnjah obi~ajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara) Zdru`enja za trgovino, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 53/99. Predsednik Upravnega odbora GZS-Zdru`enja lesarstva: Peter Tomši~, univ. dipl. ekon., l.r. PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka PP 11564 / 01 Nemški proizvajalec lesenih izdelkov `eli sodelovati s slovenskim podjetjem na podro~ju stru`enja. Podjetje SINUS VERTRIEBS GMBH Kontaktna oseba ga. Barbara Mueller Ulica ZIEGELFELDSTRASSE 65 Pošta 73563 Kraj MOEGGLINGEN Dr`ava NEM^IJA Telefon +49 / 717 / 46 883 Telefaks +49 / 717 / 46 163 Litovski proizvajalec oblazinjenega blaga iš~e stike s slovenskimi proizvajalci pohištva. Podjetje AB Audejas Kontaktna oseba Mr. Rytis Ponomariovas Ulica Zarasu str. 24/1 Kraj Vilnius Dr`ava LITHUANIA Telefon 370 2 600376 Telefax 370 2 614676 E-mail rytis@ audejas.it Nemško podjetje iš~e stike s slovenskimi predelovalci lesa. Podjetje Diakonisches Werk Kontaktna oseba Mr. Manfred Kühle Ulica Johannistrasse 4 Kraj 29439 Lüchow Dr`ava GERMANY Telefon 49 5841/4715 0170 4000 991 Telefax 05841-1638 IZHODIŠČNE PLACE PO PANOZNI KOLEKTIVNI POGODBI ZA LESARSTVO, januar 2000 Gospodarske dru`be evidentirajo ugotovljene izgube in uni-~enje blaga (kalo, razsip, razbitje in okvara) v svojih poslovnih knjigah (odpis blaga). Po zakonu o dolo~itvi minimalne pla~e in o na~inu usklaje-6. ~len vanja pla~ (Ul. RS 39/99) se minimalna pla~a in izhodiš~ne pla~e za januar 2000 pove~ajo za 2,4 %. Minimalna pla~a Spremembe tega pravilnika je mo`no uveljaviti po enakem za januar 2000 (in dalje) znaša 74.262 SIT. Tako znaša postopku, kot je bil pravilnik sprejet. izhodiš~na pla~a za januar 2000 (in dalje) po tarifnih razre- dih za lesarstvo: 7. ~len Ta pravilnik za~ne veljati dan po objavi v Uradnem listu RS. II. STOPNJE OBI^AJNEGA ODPISA BLAGA Ob normalnih pogojih poslovanja ter ob skrbnem in LES wood 52 (2000) 1-2 Znanje za prakso 27 Tak{en preobrat pa prodajalec la`je dose`e pri odlo~evalcu, kot pa pri uporabniku ali vplivniku znotraj nakupne skupine. Odlo~evalec je `e zaradi ve~je poslovne odprtosti, ki ji je izpostavljen v o`jem in {ir{em poslovnem okolju, bolj dovzeten za spremembe, kot pa sta to uporabnik ali vplivne`. Ve{~ prodajalec bo zato izkoristil vpliv in znanje odlo~evalca, ki ga bo neopazno “vpregel” v svoj voz kot zaupnika, ki bo vplival na spremembo stali{~ omenjenih ~lanov nakupne skupine in njihovih odzivnih na~inov. Naslednja mo`nost pridobitve kupca, ki je v odzivnem na~inu ravnodu{ja, za nakup pa je jasna predstavitev vrzeli med dejanskim in `elenim stanjem poslovanja podjetja. Prodajalec to lahko stori na dva na~ina. Kupcu lahko doka`e, da resni~nost, oziroma dejansko stanje podjetja, s katerim je kupec trenutno popolnoma zadovoljen, le ni tako idealno, kot si zami{lja. V drugem primeru pa kupca lahko opozori na dejstvo, da so trenutni rezultati, ki jih dosega njegovo podjetje, dale~ izpod ravni, ki bi jo vodstvo podjetja lahko doseglo. Npr. obratovodja je s koli~ino petsto kosov izdelkov, ki jih dnevno proizvaja, zadovoljen. Njegovo odzivno stanje v zvezi z ponudbo je ravnodu{je. Prodajalec ga opozori, da njegov konkurent izdela z izdelavnimi materiali, ki jih nabavlja prek njega, dnevno sedemsto kosov enakih izdelkov. Tako bo obratovodja, ki nastopa v nabavni skupini v vlogi uporabnika, najla`e dojel potrebo po nakupu, spremembi in sprejel odzivni na~in rasti. 5. Pretirana samozavest Kupec v tem odzivnem na~inu prav tako zaznava razkorak med stvarnim in `elenim stanjem podjetja, toda v nasprotni smeri kot kupec v stanju rasti. Pretirano samozavesten kupec dojema stvarno stanje podjetja kot bolj{e od na~rtovanih oziroma `elenih rezultatov. Zaradi tega tudi ne ka`e nikakr{-nega zanimanja za predlagani nakup. Tak{en kupec se ravna po pregovoru, ki pravi, da preve~ soli juho pokvari. Nakup zaznava kot gro`njo podjetju, saj stvari trenutno te~ejo predobro. Sleherno sprememba, vme{avanje v poslovanje bi tok dogodkov le pokvarilo. Najpomembnej{e, kar kupec v odzivnem na~inu pretirane samozavesti spregleda, pa je dejstvo, da so stvari predobre, da bi mogle biti resni~ne. To se dogaja zaradi nevednosti ali neznanja kupca ali pa zaradi nerealno (prenizko) postavljenih ciljev, ki zagrinjajo slabe poslovne izide. Vse to prej ko slej privede podjetje v te`ave. Ker prodajalec zelo te`ko vzpostavi dialog s kupcem, ki je v stanju pretirane samozavesti, priporo~a strokovna literatura s podro~ja tr`enja kot najprikladnej{i korak v omenjeni situaciji nadaljevanje poslovnih razgovorov in ~akanje na nastop krize, ki bo preve~ samozavestnemu kupcu odprla o~i in ga prisilila k razmi{ljanju o prodajnem predlogu. 6. Sklep Profesionalni prodajalec se zaveda, da v prodajni situaciji ne obstaja ni~ tak{nega, za kar bi lahko trdili, da je objektivna resnica. Pri kupcih se sre~ujemo ve~ ali manj le s subjektivnim zaznavanjem resni~nosti, ki jo le-ti dojemajo v sleherni trenutni nakupni situaciji na enega izmed {tirih mo`nih odzivnih na~inov; to so: rast, te`ava, ravnodu{je ali pretirana samozavest. Vrzel, ki jo dojame kupec med resni~nostjo in rezultati, omo-go~a ve{~emu prodajalcu, da uspe{no sklene kupoprodajni posel. Kjer ni vrzeli, ni prodaje. Zapolnitev vrzeli prek mo`nosti rasti ali z odstranitvijo te`av jam~ita uspe{nost prodajnih procesov v medpodjetni{kem tr`enju. mag. Henrik DOV@AN Restavriranje lesarskih izdelkov (uvodni seminar - delavnica) Lesarji moramo poleg stalnega uvajanja sodobnih in fleksibilnih tehnoloških rešitev v proizvodnjo obvladati tudi nekatere starejše tehnologije in postopke, ki se malo uporabljajo v aktualni proizvodnji. Podro~je ohranjanja lesarske materialne dediš~ine je tak primer, saj smo pri restavri-ranju in obnovi lesarskih izdelkov starejšega datuma profesionalno dol`ni uporabiti postopke, ki sodijo v dobo nastanka predmeta obnove. Spomnimo se le na uporabo kleja in površinsko obdelavo s šelakom. Na Srednji lesarski šoli v Novi Gorici je od 18. do 20. novembra 1999 potekala prva izvedba delavnice “Restav-riranje lesarskih izdelkov”, namenjena predvsem u~iteljem strokovnoteoreti~nih predmetov in prakti~nega pouka v izobra`evalnih programih lesarstva v Sloveniji. Ideja se je porodila iz potreb po tovrstnem dodatnem znanju in spretnostih, ki jih u~itelji `elimo prenašati dijakom v okviru u~-nega programa in pri obšolskih dejavnostih (raziskovalno delo, delavnice v okviru programa Odprte šole itd.). V sodelovanju z Goriškim muzejem, s katerim plodno sodelujemo `e mnogo let, predvsem pa z gospodom Davorinom Poga~nikom, ki je konservatorski - restavratorski strokovni sodelavec muzeja, sva oblikovala tridnevno delavnico. Center Republike Slovenije za poklicno izobra`evanje je delavnico uvrstil v katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja u~iteljev v Sloveniji, prevzel vlogo izvajalca in izobra`evanje financira. Udele`enci se seznanijo s teoreti~nimi in prakti~nimi osnovami strokovnega restavriranja lesarskih izdelkov. Poudarek je na prakti~nem delu pod vodstvom vodje delavnice in`. Davorina Poga~nika. Slušatelji ob obnavljanju lesarskih izdelkov spoznavajo, kako se je treba pravilno lotiti obno-vei in tehnike ter postopkov restavriranja. Seveda se vsi zavedamo, da v tako kratkem ~asu ni mogo~e nuditi ve~ LES wood 52 (2000) 1-2 Znanje za prakso 28 Udele`enci delavnice pred objektivom kot osnove pravilnega prijema in osnovne tehnike izvedbe. Pri nadaljnjem delu in izpopolnjevanju je nujno strokovno posvetovanje z restavratorskimi mojstri. Zaradi kvalitetnega dela se lahko delavnice udele`i najve~ 15 slušateljev in ker je zanimanje veliko (50 prijav), bomo delavnico spomladi in v jeseni leta 2000 ponovili. Tovrstnega izobra`evanja oz. izpopolnjevanja na podro~ju lesarstva prakti~no do sedaj ni bilo, zato se ka`ejo tudi potrebe po nadaljnjem izobra`evanju v smislu specializiranih delavnic, kjer bi poglobljeno obravnavali dolo~ene zahtevnejše vsebine. Za tovrstno prakti~no izobra`evanje se zanimajo tudi mizarji in tapetniki, ki se pri svojem delu prav tako sre~ujejo z obnovo lesarskih izdelkov. Tudi na tem podro~-ju se bo šola trudila v sodelovanju z Goriškim muzejem ponuditi ustrezno strokovno izobra`evanje. Prav vzgoja in odnos do materialne dediš~ine na lesarskem podro~ju je bil poleg zagotavljanja strokovnosti osnovno vodilo pri pripravi te delavnice. zamisel in organizacija delavnice Bojan KOVA^I^, univ. dipl. in`. Strokovno izpopolnjevanje u~iteljev tehnologije na srednjih lesarskih šolah Študijska skupina za tehnologijo in tvoriva, ki zdru`uje u~ite-lje teh predmetov na SLŠ v Sloveniji, `e drugo leto svoje redno delo dopolnjuje s strokovnim izobra`evanjem, za katerega je `al vse manj sredstev in ~asa. Menimo, da je to nujen pogoj za naše kvalitetno delo, zato organiziramo vsaj eno sre~anje letno, ki traja dva dni in je povezano z izobra`eva-njem. Kolegica iz Maribora, mag. Ana Rihtar, je organizirala in pripravila, gospod Ledinek iz podjetja LESTRO - LEDINEK d.d. pa omogo~il letošnje strokovno izobra`evanje, ki je bilo 10. in 11. novembra 1999 v Ho~ah. trdnosti lepilnega spoja pri obdelavi lesa z rotolesom in klasi~nega skobljanja” smo znova empiri~no ugotovili prednosti priprave lepilnih spojev z rotolesom, kar je posledica ~elnega od`agovanja. Pri demonstraciji delovanja razli~nih izvedb ve~operacijskih rotoles strojev smo primerjali in ugotavljali tehnološke uporabne prednosti. Najve~ja pridobitev oz. vzpodbuda za nas je vsekakor optimi-sti~no in vedno naprej - v razvoj usmerjeno prizadevanje gospoda Ledineka in njegovih sodelavcev. Kljub te`avam so rezultati izredni in danes se firma lahko pohvali kot vodilni svetovni proizvajalec na dolo~enih podro~jih v tehnologiji obdelave lesa (priprava lepilnih ploskev, visoko zmogljivi stroji za skobljanje razli~nih ve~jih profilov). Firma je z doma~im znanjem sposobna projektirati in postaviti zelo zahtevne tehnološke procese. Ogled referen~nega objekta firme Holzindustrie Leitinger (Preding) v Avstriji, kjer izdelujejo dol`insko lepljene masivne nosilce, nas je o tem prepri~al. Nove tehnološke rešitve na podro~ju vpenjanja velikih skobeljnih vreten in velike podajalne hitrosti (do 400 m/min), ob visokih odrezo-valnih zahtevah, so sad doma~ega znanja in razvoja. Gospod Ledinek se trudi, da bi bile te novosti dosegljive srednjim šolam in je pripravljen storiti vse, da bi šole lahko dobile cenovno dosegljivo izvedbo šolskega rotoles stroja. Tako je razumljivo, da si prizadevajo ustanoviti strojno-lesarski raziskovalno-razvojni center, ki bi omogo~il razvoj na podro~ju strojegradnje, raziskave na lesarskem podro~ju in testiranje pohištva. Taka raziskovalna ustanova bi lahko veliko prispevala k razvoju na teh podro~jih, omogo~ila bi strokovno izpopolnjevanje, vplivala na kvalitetnejše srednje šolstvo, odigrala dolo~eno vlogo pri univerzitetnem študiju lesarstva in strojništva ter skrbela za mednarodno sodelovanje. U~itelji strokovnih predmetov na SLŠ v Sloveniji, ki precej dobro poznamo sedanjo stanje na podro~ju razvoja v šolstvu in praksi, ta prizadevanja podpiramo in `elimo vsem (gospodu Ledineku, Ani Rihtar in drugim), ki se trudijo za ustanovitev centra, veliko uspeha. Mislimo, da bi dr`ava v takem primeru morala najti dolo~ena sredstva, namenjena za tehnološki razvoj, saj nas bo le znanje zares enakopravno vklju~ilo v mednarodno skupnost. Ko smo v nadaljevanju dela ŠS oblikovali standarde opremljenosti laboratorija in primerne u~ilnice za izvajanje predmetov tehnologija in tvoriva, smo se zavedali, da kar smo zapisali, še dolgo ne bo na naših srednjih lesarskih šolah, ~eprav bi morali med prvimi testirati in pri pouku in vajah uporabljati vse tehnološke novosti. Upamo, da se bodo odgovorni zavedali, da je na prvem mestu kvaliteta in da še tako dober pedagog - praktik s samim govorjenjem ne more posredovati uporabnega znanja dijakom, ki sedijo v normalnem (normativnem) razredu (32 dijakov). V imenu vseh ~lanov ŠS prisr~na hvala vsem, ki ste nam namenili veliko ~asa ob posredovanju novosti in vaših dose`kov ter dvignili našo lesarsko samozavest. Ob predavanju mag. Ane Rihtar z naslovom “Ugotavljanje Bojan KOVA^I^, univ. dipl. in`. vodja ŠS LES wood 52 (2000) 1-2 Intervju 29 Intervju z Robertom Krvavico, direktorjem dveh Novolesovih podjetij “^e ima podjetje dovolj naro~il, so vsi drugi problemi la`e rešljivi...” Voditi kar dve podjetje hkrati je zahtevna in te`ka naloga. Zmorejo jo tisti, ki si za hobby izberejo delo, imajo strokovno znanje ter dovolj energije za spopad s poslovnimi problemi. Uspešnosti vodenja pa je odvisna tudi od ubranosti sodelavcev in kolektiva, kar za Novolesovi podjetji lahko potrdimo. Gospod Krvavica, po izobrazbi ste univerzitetni dipl. in`. gozdarstva.-Kako in kje ste po študiju za~eli svojo poklicno kariero? Moja prva zaposlitev je bila v Novole-su, za~el pa sem kot pripravnik v razvojnem centru. Prav to je bila zame velika prednost, saj sem ob bogati strokovni knji`nici in s projektnim na~inom dela lahko pridobil dodatno znanje, ki ga kot diplomant gozdarstva nisem imel. Takoj po opravljenem pripravništvu sem sprejel prvo direktorsko delovno mesto, od takrat pa do danes pa jih je bilo `e kar nekaj. Sedaj ste na mestu direktorja kar v dveh Novolesovih podjetjih hkrati. To sta Novoles Bor, d.o.o., Krško ter No-voles Ploskovni elementi, d.o.o., Trebnje. Kako si razporejate ~as, zlasti zato, ker sta podjetji dislocirani? Razporejanje ~asa je vsekakor velik problem, saj mi ga pogosto zmanjka. Poskušam biti, ~e je to le mogo~e, vsak dan v obeh podjetjih vsaj za kakšno urico. Tu pa so še druge ob- veznosti, slu`bena potovanja po Sloveniji in tujini, kolegiji, sejmi in še in še. Prednost pa je, da imam v obeh podjetjih, ki ju vodim, dobri ekipi strokovnih sodelavcev. Ti so sposobni sa-mostojnjo opravljati svoje delo, tako za reševanje manjših problemov za-doš~a `e kratek posvet po mobitelu, ki je vedno ob meni. Pogosto pa se s sodelavci dobimo na sestankih tudi pozno popoldne ali ob sobotah, ~e ni mogo~e uskladiti terminov med rednim delovnim ~asom. Koliko ljudi zaposlujeta ti podjetji in pribli`no koliko skupnega prihodka sta ustvarili v letu 1999? Novoles Bor zaposluje 78 delavcev, Ploskovni elementi pa 92. Skupni prihodek v obeh podjetjih je bil nekaj manj kot 15 milijonov DEM. Lansko leto je bilo za nas uspešno, saj smo ob vseh te`avah na trgu uspeli po-ve~ati promet za ve~ kot 10 %. Tako sta obe podjetji zaklju~ili poslovno leto z dobi~kom. S katerimi poslovnimi nalogami se trenutno najve~ ukvarjate? Vsekakor je to komerciala. ^e ima podjetje dovolj naro~il, so vsi drugi problemi la`e rešljivi. Nikakor pa ne smem zanemarjati tudi drugih poslovnih funkcij. Novoles, d.d., Stra`a ima mo~ne strokovne slu`be, ki po pogodbi opravljajo dolo~ene poslovne storitve tudi za podjetji, ki ju vodim, saj bi bilo podvajanje le-teh neracionalno in predrago. To so storitve na finan~-nem in ra~unovodskem podro~ju, kadrovsko-pravne storitve in tehni~ne storitve v zvezi z investicijami. Seveda pa sodelujemo tudi z drugimi sektorji. Kateri so vaši najpomembnejši izdelki in na katera tr`iš~a najve~ izva`ate? Programa sta popolnoma razli~na, prav tako spekter kupcev in tr`iš~e. V Trebnjem smo specializirani za furnirane polproizvode, nosilni program so mizne ploš~e z masivnimi nalepki v višjem srednjem cenovnem razredu, izdelujemo pa tudi furnirane elemente v vseh vrstah furnirja po specifikaciji na-ro~nika. Prek 60 % naših proizvodov prodamo v tujini, predvsem v Italiji. V Krškem proizvajamo mize tako jedilni-ške kot klubske, v zadnjem ~asu pa smo za~eli z mizami opremljati tudi gostinske lokale. Ta tovarna je izrazit izvoznik, saj prodamo v tujino ve~ kot 90 % proizvodnje. Glavni trg je Francija, sledita Skandinavija in Nem~ija, prodajamo pa tudi v druge evropske dr`ave. Ali lahko napoveste, kaj na~rtujete v letu 2000 na podro~ju prodaje? Poslovni na~rti so `e pripravljeni in predvidevajo rast proizvodnje in prodaje za 6 %. Ta cilj je zelo ambiciozen, vendar uresni~ljiv, saj smo dobro delali pri pripravi novih modelov in pridobivanju novih kupcev, na~rtuje-mo pa tudi dolo~ene investicije, s katerimi bomo še pove~ali produktivnost in kakovost naših izdelkov. Podjetji, ki ju vodite, sta del koncerna in tudi v 100-odstotni lasti Novolesa, d.d. Ali je takšna ureditev Novolesa po vašem mnenju optimalna in kakšne so prednosti velikega podjetja? LES wood 52 (2000) 1-2 Intervju 30 Novoles je imel v preteklem obdobju te`ave v poslovanju, vendar se je podjetje stabiliziralo in `e nekaj zadnjih let posluje z dobi~kom. Organizirano je kot delniška dru`ba, kot enovito podjetje s profitnimi centri, ob tem pa ima še tri podjetja, ki poslujejo kot samostojne dru`be, so pa v lasti Novolesa, d.d. To sta dislocirani podjetji, ki ju vodim, in pa invalidsko podjetje. Sprašujete, ali je ta organizacija optimalna. Glede na rezultate je dobra, vsekakor pa ni in ne sme biti fiksna. Novoles se intenzivno razvija in temu se bo prilagajal tudi z organizacijo. Prednosti velikega podjetja so predvsem v racionalni organiziranosti, kar posredno pomeni poslovanje z ni`jimi stroški, hkrati pa velikost daje do-lo~ene pogajalske prednosti tako na denarnem trgu kot na drugih pod-ro~jih. Daje tudi ve~jo varnost delni-~arjem in zaposlenim, saj je velik sistem sposoben odpraviti kratkoro~ne te`ave pri posameznih programih in nihanja na trgu. Spominjam se vašega o~eta, ko sva bila pred mnogimi leti zaposlena v istem podjetju, v Lesonitu Ilirska Bistrica. Torej nadaljujete dru`insko tradicijo v lesarski stroki? Nadaljevanje dru`inske tradicije je bilo bolj ali manj naklju~no, pred kratkim pa je v tej panogi našla zaposlitev tudi moja sestra. Pravkar ste s vrnili s pohištvenega sejma v Parizu in Kölnu, ki sta zrcalo evropske pohištvene industrije. Kakšni so vaši splošni vtisi? Sejem v Parizu v glavnem vztraja pri tradicionalnem francoskem pohištvu, tako da je novosti relativno malo. Pre-vladujo~i drevesni vrsti sta hrast in ~ešnja, opazen pa je tudi trend k masivnemu pohištvu. Köln pa je bolj “mednaroden”, saj dosti razstavljalcev prihaja iz neevropskih dr`av. Pogoste so kombinacije lesa s steklom, keramiko in kovino, v glavnem pa je ve~i-na razstavljenega pohištva še vedno v svetlih drevesnih vrstah in naravnih barvah lesa. Ste imeli na sejmih dosti uspešnih sestankov s svojimi kupci? Na oba sejma smo se za~eli pripravljati `e oktobra lani, ko smo za~eli s kupci razvijati nove vzorce oziroma nove modele. Tako smo imeli v Parizu razstavljenih kar 15 modelov miz, v Kölnu pa 9. Zato so bili sestanki zelo konkretni in za nekatere nove modele smo `e dobili naro~ila. Sedaj se `e pripravljam na sejem v Stockholmu, kjer je naša strategija podobna, pri kupcih pa bomo imeli razstavljenih 10 naših proizvodov. Re~eno mi je bilo, da zelo dobro ple-šete, saj ste bili opa`eni na plesu lesarjev septembra v Ljubljani. Ali menite, da so taka neformalna sre~anja ljudi in stroke koristna za sodelovanje? Velja z njimi nadaljevati? Hvala za kompliment, vsekakor pa velik del zaslug za to, da sem bil na plesu opa`en, pripada mojim plesalkam. Sre~anja z ljudmi iz panoge, posebno neformalna, zelo pogrešam. Naši urniki so vse bolj natrpani, zato sem toliko bolj vesel takšnih sre~anj. Ne samo koristno, tudi prijetno je. Kaj ste ob prelomu tiso~letja za`eleli sebi, dru`ini, sodelavcem? V `ivljenje zrem optimisti~no; to vsekakor `elim tudi vsem drugim. Za uspehe pa se je ob optimizmu potrebno tudi potruditi, zato vsem `elim veliko osebne sre~e in delovne energije. Novoles Ploskovni elementi d.o.o. Trebnje Novoles Bor, d.o.o., Krško Fani POTO^NIK, univ. dipl. oec. LES wood 52 (2000) 1-2 Strokovne vesti 31 Mesto kakovosti v strategiji razvoja dru`be SVEA d.d. Zagorje ob Savi 1. Osnove Tr`no gospodarstvo in s tem odpiranje slovenskega trga k Evropi in evropskega trga Sloveniji postavlja pred slovenska in s tem tudi na{e podjetje ostre in pomembne zahteve. Podjetja morajo racionalizirati dolo~ene dele poslovnega procesa v smeri zni`eva-nja stro{kov, kjer je to le mogo~e. Trditev, da je le s kakovostjo mogo~e pre`iveti in uspeti na mednarodnih trgih, se vedno bolj dokazuje tudi v na-{ih podjetjih. Podjetja v nenehnem razvoju dosegajo zastavljene podjetni-{ke in poslovne cilje, uvedeni sistem kakovosti pa je zanesljivo orodje za njihovo uspe{no realizacijo. Tako po svetu, v Sloveniji in tudi pri nas, v Zasavju, lahko zasledimo veliko nasprotujo~ih si mnenj v zvezi s sistemom kakovosti ISO 9000. Misli in mnenja so celo tak{na, da je to ne-kak{na modna muha ali eden od papirjev, ki so potrebni za nemoteno poslovanje, spet drugim, da je to celo ovira pri bolj “fleksibilnem” poslovanju, da je to novo oro`je v rokah vodstva proti zaposlenim, da je to zelo dober bussiness, ki so si ga izmislile presojevalne organizacije... {e bi lahko na{tevali. Morda bi katero trditev lahko celo potrdili, {e posebno, ~e gledamo z vidika, da se ponekod zahteve standarda pogosto narobe razlagajo in uvajajo v prakso. 2. Sistem kakovosti ISO 9000 Serija standardov za sistem kakovosti ISO 9000 je nastala iz britanskih standardov za vojno industrijo in je najodmevnej{a skupina standardov v zgodovini te mednarodne organizaci- je. To se ka`e tudi v tem, da so jih skoraj brez vsakr{nih sprememb in dodatkov sprejeli v skoraj 100 dr`avah kot nacionalni standard. V za~etku oz. po letu 1987 so se za poslovanje po ISO 9000 odlo~ali zlasti izvozniki v dr`ave evropske dvanaj-sterice, ki jim je bilo nekako postavljeno kot pogoj za sodelovanje in tudi zapisano v t.i. “beli knjigi”. Vendar ni vse tako belo-~rno. ^e bi bil ISO 9000 povezan zgolj in samo z zahtevami evropske skupnosti, bi verjetno le-ti `e davno zamrli. Zato se danes, 12 let kasneje, velika ve~ina podjetij v svetu in tudi pri nas, ki {e niso vzpostavila sistema kakovosti poslovanja v skladu z zahtevami tega mednarodnega standarda, po treznem premisleku odlo~a za to pot. Lahko re~emo, da v Sloveniji in Zasavju ni pomembnej{e firme, ki {e ni pridobila certifikata ali pa si za to ne bi prizadevale. To pomeni, da pri pridobitvi certifikata in uvajanju sistema kakovosti niso prevladovali samo t.i. zunanji argumenti, ampak predvsem notranji in lastno spoznanje o potrebnosti. Splo{no znano in nepisano pravilo je, da podjetje z vzpostavitvijo sistema kakovosti po ISO 9000 pridobi transparenten oz. pregleden sistem poslo-vodenja, uredi medsebojne odnose, zmanj{a stopnjo tveganja oziroma po-ve~a verjetnost uresni~evanja dogovorjenih dejavnosti v sodelovanju s svojimi partnerji. ^eprav to velja za ve~ino podjetij tako v svetovnem kot tudi v slovenskem in zasavskem prostoru, pa poznamo seveda tudi ekstre-me na spodnji in zgornji strani normalne distribucije. Tako lahko tudi sli-{imo za kak{no podjetje, da ima ISO - pa je v ste~aju. Res je tako, vendar pa so to le izjeme v vsej mno`ici uspe{nih podjetij in tistih, ki dosegajo ob tem pozitivne premike. Lahko bi celo lahko rekli in trdili, da je pridobitev certifikata ISO 9000 eden od potrebnih pogojev za doseganje bolj{ih poslovnih rezultatov ali zgolj za pre`ivetje, kar je odvisno od vrste drugih zunanjih okoli{~in in samega vodstva podjetja. Vsekakor bi bilo na osnovi povedanega nesmiselno trditi, da brez ISO 9000 ne bi bilo sistemskega zagotavljanja kakovosti, saj se je tudi `e pred letom 1987 pri nas poznala poslovna odli~nost in visoka kakovost. Vendar pa smo {ele z izdajo teh standardov dobili orodje, s katerim lahko na siste-mati~en in primerljiv na~in ugotavljamo, ali je nek sistem kakovosti primerno vpeljan in bo podjetje lahko izpolnjevalo vse zahteve svojih poslovnih partnerjev. 3. U~inki izgrajenega sistema kakovosti V podjetjih z izgrajenim in vpeljanim sistemom kakovosti analize ka`ejo razli~ne izku{nje, ki pa jih lahko glede na notranji in zunanji pomen opredelimo v nekaj pozitivnih ugotovitev oziroma prednosti izgrajenega in certifi-ciranega sistema kakovosti: A) Notranji pomen * izgrajena vizija in dolo~eni poslovni cilji * dolo~ena “tr`na sprejemljivost” proizvodov * izbolj{ana u~inkovitost dela z zmanj{anjem preto~nega ~asa * bolj prilagodljiva organizacija * jasne odgovornosti in pooblastila * usmerjenost k vzrokom za slabo kakovost * dokumentiranost stanja kakovosti * ve~ja motiviranost in izbolj{an odnos do dela * zmanj{anje stro{kov poslovanja in drugo Predvsem pri stro{kih poslovanja so iz- LES wood 52 (2000) 1-2 ku{nje zelo razli~ne, glavni problem pa je neu~inkovita spremljava stro{kov nekakovosti zaradi neprilagojenega obstoje~ega obra~unskega sistema. Podatkov o nekakovosti pa je sicer dovolj na razpolago, samo urediti in osmisliti jih je treba. Naj z nekaj podatki ponazorimo gibanje tovrstnih podatkov v na{i dru`bi SVEA d.d. v letih od 1995, ko smo pridobili certifikat kakovosti, do leto{-njega, 1999 leta. B) Zunanji pomen * pove~ano zaupanje kupcev doma in v tujini * zmanj{anje ~asa do podpisa pogodb * mo`nost regulacije cene proizvodov * ohranjanje konkuren~nosti * u~inkovita promocija in drugo Samo manj{i del podjetij ka`e po analizah prakti~no nespremenjeno stanje ali celo izra`a dvom v smiselnost odlo~itve za izgradnjo sistema kakovosti. Tak{no stanje je lahko le v podjetjih, kjer se zaposleni niso identificirali s sistemom, glavni razlogi pa so lahko: * nevklju~enost oz. premajhna an-ga`iranost vodstva, * neodlo~nost vodstva, * slabo izbran predstavnik vodstva za kakovost, * izgradnja brez potrebnega {olanja in izobra`evanja, * “kabinetna” izgradnja sistema, * prisila namesto pojasnila, * nemotiviranost sodelavcev in drugo. Sistemi kakovosti poslovanja so, lahko bi rekli, neobhodna osnova za nadaljnjo izgradnjo podjetja, saj vsebujejo merila kakovosti, na katerih sloni da-na{nji in jutri{nji razvoj. Te`ko bi trdili, da pridobljeni certifikat kakovosti direktno vpliva na uspe{nost poslovanja, lahko pa trdimo, da ga izbolj{a in da pomembno vpliva na ugled podjetja. Spodnji pregledi ka-`ejo predvsem nekatere podatke, ki Strokovne vesti karakterizirajo stanje na trgu skozi na-ro~ila in zadovoljstvo strank. 4. Vloga kakovosti v prihodnosti Podjetja, ki so z razpadom jugoslovanskega trga in vklju~evanjem v Evropo razmi{ljala o svojem poslovanju, o svoji kvaliteti izdelkov, o stro{kih, o organizaciji, racionalizaciji, razvoju izdelka in kadrov, so s pridom in pra-vo~asno pri~ela z uvajanjem sistema kakovosti poslovanja po ISO 9000 in se tako pridru`ila vlaku kakovosti, ki neutrudno vozi po Evropi in svetu ter postaja vse {tevil~nej{i in vse bolj ne-pogre{ljiv. Pri uvajanju se nehote sre~amo z izrazi obdobja PRED in PO certifikatu, pri ~-emer gre vselej za dolgoro~no odlo~-itev poslovanja po tem standardu. Seveda pa se pri tem lahko stalno spra-{ujemo, kako naprej. Mogo~e za~nemo razmi{ljati o TQM (Total Quality Management), o katerem je v strokovnih krogih bilo razlitega `e mnogo ~rnila in mnogotere polemike, kaj to po vsebini sploh je. Mogo~e za~nemo razmi{ljati o nagradah kakovosti, ki bi v vsej tej zmedi raznih pobud in zamisli naredila red in bistveno pripomogla k dvigu zavesti o pomenu kakovosti za nadaljnji napredek (Kolektivna blagovna znamka, prof. Slavko Mihevc, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana). Mogo~e razmi{ljamo in se tudi pripravljamo na nadgradnjo sistema kakovosti kot na stopni~ke k poslovni odli~nosti poslovanja podjetja, za katerega je v osnovi slovenski parlament sprejel zakon o slovenski nagradi za kakovost oziroma poslovno odli~nost. Pri tistem razmi{ljanju “naprej” pa moramo vsekakor upo{tevati naslednje postavke: * na~rtovanje vedno vi{jih ciljev na temelju skupine standardov ISO 9000, v prihodnje pa tudi ISO 32 14000 in drugih; * razvijanje novih, racionalnej{ih in u~inkovitej{ih modelov in postopkov za re{evanje in doseganje gornjih ciljev; * preverjanje doseganja ciljev na pregledih vodstva in na~rtovanje napredka z: “re-in`eniringom” priprave, izvedbe in u~inkov procesov poslovanja; * vztrajanje pri nadaljnjem napredku in doseganju vedno vi{jih ciljev, pa naj bo to TQM, nagrada za kakovost ali kako druga~e. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da idealnega stanja in trajno odli~nih podjetij ni, dose`emo lahko le delne uspehe na tej poti, ki traja in traja... Razvoj gre naprej. Ni~ ga ne more zaustaviti. TC 176, to je komite znotraj ISO, ki na~rtuje razvoj standardov ISO 9000, je `e pripravil osnutek novega standarda, ki naj bi predvidoma iz{el `e leta 1999, vendar bo to res v letu 2000. ^im ve~ja so na{a pri~akovanja in ~im ostrej{e so zahteve vseh nas, tem pomembnej{a bo kakovost. Nanjo zato ne bomo ve~ gledali kot na stro{ek, saj bo prina{ala dodano vrednost, ki bo omogo~ala poslovni uspeh in nadaljnji razvoj. Brez odlo~itve za poslovanje v skladu s serijo standardov ISO preprosto ne bo {lo! mag. Tomaž KLOPČIČ, direktor področja za razvoj in kakovost LES wood 52 (2000) 1-2 Vzgoja in izobra`evanje 33 Vpis dijakov in vajencev v izob-ra`evalne programe lesarstva v {olskem letu 1999/2000 Program vi{jega strokovnega izob-ra`evanja lesarstvo, ki je bil potrjen na Strokovnem svetu za poklicno in strokovno izobra`evanje junija 1998, {e ni stekel. Za analizo stanja so gotovo zanimivi podatki iz obdobja zadnjih nekaj {ol-skih let. V preglednici 2 je zato prikazano stanje vpisa po izobra`evalnih programih od {olskega leta 1994/95 do {olskega leta 1999/2000. UVOD Za razvoj in napredek vsake gospodarske panoge so klju~nega pomena dobro izobra`eni kadri, ki lahko uspe{no obvladujejo zahtevne tehno- Preglednica 1. Stanje vpisa mladine v izobra`evalne programe lesarstva v {olskem letu 1999/2000 Oznaka (ds) v preglednici pomeni izvajanje programa po dualnem sistemu tehnik; * vi{je strokovno izobra`evanje z iz- Iz preglednice 2 lahko razberemo, da obra`evalnim programom lesar- je v zadnjih letih padlo {tevilo vpisanih stvo, ki daje naziv strokovne izob- v izobra`evalnih programih obdelova-razbe in`enir lesarstva. lec lesa, mizar in tapetnik ter lesarski tehnik. Naraslo je {tevilo vpisanih v lo{ke in organizacijske naloge. Strate- V preglednici 1 je prikazano stanje programe mizar v dualni organizaciji gija zagotavljanja konkuren~ne pred- vpisa po podatkih, ki so bili septem- pouka in program poklicno tehni{ke-nosti zahteva tudi na~rtovanje potreb bra l999 zbrani z vseh srednjih {ol v ga izobra`evanja lesarski tehnik, v kapo kadrih. Sloveniji, ki v leto{njem {olskem letu terega se vklju~ujejo dijaki, ki so izobra`ujejo po izobra`evalnih pro- kon~ali srednje poklicno izobra`eva-Zanimanje mladih za poklice je pove- gramih s podro~ja lesarstva. nje. zano z njihovim mestom v dru`bi in ekonomskem stanju panoge v celoti. Tudi lesarstvo pri tem ni izjema, zato menim, da bodo informacije o stanju vpisa mladine v lesarske izobra`eval-ne programe pri na~rtovanju zaposlovanja mladih kadrov koristne. STANJE VPISA Nova {olska zakonodaja je leta 1996 z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra`evanja in Zakonom o poklicnem in strokovnem izob-ra`evanju uvedla nekatere novosti, ki so deloma `e vgrajene v sistem izob-ra`evanja oziroma so v pripravi. Na podro~ju lesarstva se izvajajo oziroma so v pripravi naslednji tipi izob-ra`evanja: * ni`je poklicno izobra`evanje z izob-ra`evalnim programom obdelovalec lesa; * srednje poklicno izobra`evanje z izobra`evalnimi programi mizar (dualni sistem), tapetnik (dualni sistem) ter mizar in tapetnik, ki kot star program te~e v {olski izvedbi; srednje tehni{ko izobra`evanje ter poklicno tehni{ko izobra`evanje z izobra`evalnim programom lesarski Nivo Izobra`evalni program 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik 5. letnik Skupaj Ni`je poklicno izobra`evanje Obdelovalec lesa 147 149 - - - 296 Srednje poklicno izobra`evanje Mizar in 420 357 424 - - 1201 tapetnik 4 6 8 - 18 Mizar(ds) 234 224 213 - - 671 Tapetnik(ds) 7 - - - - 7 Srednje tehni{ko izobra`evanje Lesarski tehnik 141 136 178 193 - 648 Poklicno tehni{ko izobra`evanje Lesarski tehnik - - - 385 230 615 Skupaj 3456 Pregledica 2. Stanje vpisa po izobra`evalnih programih od {ol. leta 1994/1995 do 1999/2000 Oznaka (D) pomeni diferencialni program, ki se v skladu z novo zakonodajo imenuje program poklicno tehni{kega izobra`evanja; oznaka (o) pomeni program prilagojen obrti in drobnemu gospodarstvu. Izobra`evalni {ol. leto {ol. leto {ol.leto {ol. leto {ol. leto {ol. leto program 1994/1995 1995/1996 1996/1997 1997/1998 1998/1999 1999/2000 Obdelovalec lesa 414 369 324 280 294 296 Mizar in 1577 1263 1420 1385 1297 1201 Tapetnik 29 17 10 16 23 18 Mizar (o), (ds) 347 715 600 640 670 671 Tapetnik (o), (ds) 88 77 58 24 4 7 Lesarski tehnik 982 975 924 897 767 648 Lesarski tehnik (D) 136 229 283 356 454 615 Skupaj 3573 3645 3619 3598 3509 3456 7 LES wood 52 (2000) 1-2 Program mizar v dualni organizaciji pouka ima osnove v programu mizar, prilagojen za drobno gospodarstvo in obrt, in ga poznamo pod oznako mizar (o). Ta program se je zelo hitro uveljavil od {olskega leta 1993/1994 dalje. V {olskem letu 1997/1998 pa ga je nadomestil izobra`evalni program v dualni organizaciji. Slednji izkazuje v zadnjem obdobju dokaj konstanten vpis. Poklicno tehni{ko izobra`evanje po programu lesarski tehnik je od {olske-ga leta 1994/95 do`ivelo velik razmah. Diplomantom srednjih poklicnih {ol je omogo~ilo napredovanje v poklicni vertikali in pridobitev nazivov poklicne izobrazbe mizar ter lesarski tehnik v petih letih izobra`evanja. Zaradi spremenjene vloge lesarskega tehnika v lesni industriji je diplomant tega programa z ve~jim predhodnim prakti~nim znanjem pridobil za do-lo~ena dela v proizvodnem procesu pomembno konkuren~no prednost. Pri odlo~anju mladine za izobra`eva-nje za poklice je predvsem zaradi gmotnega in socialnega polo`aja njihovih dru`in velikokrat pomembna tudi bli`ina {ole. Srednje {ole, ki izob-ra`ujejo za poklice z lesarskega po-dro~ja, so dokaj enakomerno poraz- Preglednica 3. Vpis dijakov in vajencev v lesarske programe po {ola {ol. leto 1996/1997 {olski center Ljubljana Srednja lesarska {ola 849 Srednja lesarska {ola Maribor 870 Srednja lesarska {ola {kofja Loka 835 Srednja lesarska {ola Nova Gorica 211 {olski center Novo Mesto Poklicna in tehni{ka gradbena in lesarska {ola 246 Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna 253 Srednja {ola Ko~evje 136 {olski center Slovenj Gradec Poklicna gostinska in lesarska {ola 186 Srednja {ola Sevnica - Vzgojni zavod Planina pri Rakeku 4 Vzgojni zavod Gornji Logatec 12 Zavod za gluhe in naglu{ne Ljubljana 17 Vzgoja in izobra`evanje deljene po vsej Sloveniji. Iz preglednice 3 lahko razberemo, da se {tevilo vpisanih dijakov in vajencev rahlo zni`uje, kar je verjetno posledica {te-vil~no manj{ih generacij, ki se vklju-~ujejo v srednje izobra`evanje. DUALNI SISTEM IZOBRA@EVA-NJA Velika novost prenove izobra`evalnih programov je uvedba dualnega sistema izobra`evanja. V tem na~inu izob-ra`evanja je razdeljena odgovornost za kvaliteto izobra`evanja med {olo in delodajalcem. Slednji mora imeti verificirano u~no mesto, ~e `eli z vajencem skleniti u~no pogodbo. Uveljavitev sistema je v veliki meri odvisna tudi od {tevila razpisanih u~nih mest v gospodarstvu. {tevilo mizarjev v obeh oblikah izob-ra`evanja je sorazmerno enako skozi vsa leta, variira le razmerje med obema oblikama (preglednica 2). Na-ra{~a namre~ {tevilo vajencev, ki se iz-obra`ujejo v dualni organizaciji. Ve~je {tevilo vajencev je odziv mladih na razpis prostih u~nih mest, ki v zadnjih treh letih po~asi, a vztrajno nara{~a. V leto{njem {olskem letu je steklo tudi izobra`evanje za poklic tapetnik v {olah v Sloveniji {ol. leto {ol. leto {ol. leto 1997/1998 1998/1999 1999/2000 877 830 725 849 835 815 818 794 779 208 207 203 249 284 321 244 247 240 130 113 126 183 148 182 25 4 6 2 8 - 2 28 45 36 34 dualni organizaciji. Morda je to obet za ponoven porast zanimanja mladih za ta poklic, ki v zadnjih letih strmo upada. V {olskem letu 1999/2000 je bilo za 1. letnik razpisano 354 u~nih mest za mizarje in 16 u~nih mest za tapetnike. Prete`ni dele` u~nih mest za oba poklica (82 %) so razpisale obratovalnice, ki so organizirane pri Obrtni zbornici Slovenije. Izobra`evanje po dualnem sistemu te~e s programom mizar `e tretje leto. Letos bo izobra`evanje po tem programu kon~ala prva generacija 213 mizarjev. To bo prilo`nost za prvo oceno izobra`evalnega programa in njegove izvedbe. Trenutno se po dualnem sistemu izob-ra`uje za mizarja 671 vajencev (preglednica 1), od katerih jih ima 75 % sklenjeno u~no pogodbo z delodajalci, ki so ~lani Obrtne zbornice Slovenije. To ka`e na dejstvo, da dualni sistem izobra`evanja pri ve~jih lesarskih podjetjih {e ni za`ivel v taki meri, kot bi lahko. SKLEP ^e primerjamo celotno {tevilo {ola-jo~ih se v lesarskih izobra`evalnih programih s {tevilom vse {olajo~e se mladine v srednjem {olstvu, zna{a dele` lesarstva okoli 3,3 %. Dele` lesarjev v srednjem poklicnem in strokovnem {olstvu brez gimnazije pa zna{a okoli 4,5 %. Pri slovenski mladini se ka`e pove~an trend zanimanja za {olanje na gimnazijah, na podro~ju poklicnega in strokovnega izobra`evanja pa se {tevilo dijakov in vajencev zmanj{uje. Trend zmanj{evanja zanimanja je pri tradicionalnih poklicih, kamor mizar prav gotovo sodi, manj{i kot pri drugih poklicih. Iz leta v leto pa se pove~uje zanimanje za poklicno tehni{ko izob-ra`evanje v vseh strokah. V zadnjem obdobju opa`amo raz{iri-tev ponudbe programov v srednjih le- LES wood 52 (2000) 1-2 Vzgoja in izobra`evanje 35 sarskih {olah v Sloveniji. Podatki v preglednici 3 ka`ejo na relativno stabilno {tevilo dijakov in vajencev v {o-lah. Trend rahlega upadanja je predvsem posledica {tevil~nosti generacij, ki prihajajo. Pokritost z lesarskimi {o-lami je dobra, vendar pa lahko v naslednjih letih zaradi upadanja velikosti generacij pri~akujemo poseg Ministrstva za {olstvo in {port v mre`o {ol. Tudi socialni partnerji vse glasneje za- htevajo racionalno mre`o, ki bo omo-go~ala kvalitetno izobra`evanje. Zanimanje za lesarstvo pri mladih ni do`ivelo tako velikega padca kot za nekatere druge stroke. V naslednjih letih bo potrebno zagotoviti z ustreznimi delovnimi pogoji na {olah, sodobnimi prijemi pri izvedbi programov, s stalnim izobra`evanjem u~iteljev jn povezovanjem s {olami v tujini kako- vostne pogoje za izobra`evanje lesarskih kadrov. Lesarska panoga se mora aktivneje vklju~evati v izobra`evalni proces in si tako pridobiti strokovnjake, ki jih bo potrebovala za zagotovitev konkuren~nosti na vse bolj zahtevnih tr`i{~ih. Igor LEBAN, univ. dipl. in`. les. Center RS za poklicno izobra`evanje Obisk predstavnikov Ministrstva za znanost in tehnologijo v Razvojnem centru za lesarstvo S 1.1.2000 je Razvojni center za lesarstvo (RCL) za~el z rednim delovanjem, smo porabili ve~ino ~asa za številna opravila, potrebna za vzpostavitev teko~ega poslovanja in za predstavitev RCL širši javnosti. V tem pogledu je bil predvsem odmeven obisk predstavnikov Ministrstva za znanost in tehnologijo in novinarjev. Sredi januarja je RCL na-mre~ obiskal minister dr. Lojze Marin~ek s svojimi dr`avnimi sekretarji in z okrog 30 novinarji, kar je dogodku dalo še posebno odmevnost. S sekretarjem Zdru`enja lesarstva dr. Jo`etom Korberjem sva gostom najprej predstavila dosedanje delo in na~rte Razvojnega centra za lesarstvo, potem pa smo še nazdravili uspešnemu nadaljnjemu delu. V pogovoru je dr. Marin~ek dejal, da je zelo zadovoljen z zastavljenim konceptom delovanja RCL in da lahko ra~unamo na njihovo polno podporo. Številen obisk novinarjev pa je omogo~il tudi dobro promocijo RCL v slovenski javnosti, kar je za RCL in lesarje tudi pomembno. Sedaj pa je glavna pozornost posve~ena pripravi letnega plana delovanja RCL, v katerem bomo opredelili konkretne naloge za pospešitev razvojnih dejavnosti v povezanih podjetjih. Pripravili bomo tudi pravilnik o ~lanstvu, da se bodo tudi druga zainteresirana podjetja lahko kot ~lani vklju~evala v RCL. Ker bodo omenjene odlo~itve sprejete sredi februarja na Strokovnem svetu zavoda in pozneje še na Svetu zavoda RCL, bom o konkretnih nalogah in projektih pisal v naslednji številki revije. Igor MILAVEC, univ. dipl. in`., direktor RCL Slavko in Franci! Sre~no! Bilo je nekega vro~ega junijskega popoldneva pred 35 leti. Iz podstre{-ne line takratnega In{tituta za gozdno in lesno gospodarstvo, natanko (predpisanih, menda po {vedskem standardu) 10 m nad tlemi, sta se iztegnili roki s te`ko ute`jo in jo naslednji hip spustili na vratno krilo spodaj. Nato je iz line previdno pogledala {e glava (takrat {e z ve~ lasmi), da bi videla u~inek testa. Bil je Slavko, pionir po-hi{tvene testirne dejavnosti. Danes v njegovem modernem testirnem laboratoriju je~ijo hidravli~ne naprave in bele`ijo udarce elektronske naprave. Slavko se poslavlja kot redni univerzitetni profesor za podro~je pohi{tva in specialist za povr{insko in mehansko obdelavo lesa ter dolgoletni predstojnik Katedre za pohi{tvo. Poslovilnega govora ni zmogel brez solz in ganjenost smo navzo~i delili z njim. Redkobesedni Franc se je dr`al pri slovesu bolj mo`ato. (Mimogrede, glede frizure se kljub letom ne more prito`evati). Vedno prijazne poteze njegovega obraza (Angle`i bi ga ozna~ili kot made of a fiddle) pa kljub temu niso mogle zakriti rahle oto`-nosti. Franc odhaja kot izredni profesor za podro~je `agarstva in lesnih tvoriv. Uveljavil se je na podro~ju optimizacije krojenja in izkori{~anja lesa ter uvajanja optimizacijskih metod pri izrabi lesnih ostankov. Kot izvedenec za vodenje investicij je vodil izgradnjo laboratorijev na Oddelku za lesarstvo B F. Sodelavci revije LES jima `elimo {e veliko sre~nih trenutkov v `ivljenju in predvsem trdnega zdravja. Niko TORELLI LES wood 52 (2000) 1-2 Strokovne vesti 36 Uporaba ra~unalni{tva pri predmetu organizacija proizvodnje v srednjih lesarskih {olah Tako kot je tradicija `e vsa leta, kar poteka Ljubljanski pohi{tveni sejem, je tudi letos v okviru sejma potekalo ve~ posvetov, ki jih je organizirala Zveza lesarjev Slovenije, in sicer: - strategija razvoja lesarstva Slovenije, tr`enje in ekonomika poslovanja, - povr{inska obdelava, - ra~unalni{tvo v lesarstvu. Posveta ra~unalni{tvo v lesarstvu so se udele`ili predstavniki podjetij Marles, Jelovica itd..., bilo pa je presenetljivo, da je bila udele`ba {olskega kadra (u~iteljev) skromna, lahko bi dejali, da je prakti~no ni bilo. Zakaj tako? Vemo, da smo v ~asu izjemnega razvoja ra~unalni{tva, da moramo slediti novostim na tem podro~ju, se dodatno informirati in izobra`evati, pa vendar...? Tudi sama u~im na Srednji lesarski {oli v Ljubljani predmet organizacija, zato me posebno zanima razvoj ra~unalni{tva na podro~ju priprave proizvodnje. Na tem posvetu so predstavili novosti s podro~ja priprave proizvodnje podjetja CSI iz Ljubljane, ARHINOVA iz {kofje Loke, PLANLES iz Dom`al, predstavljen je bil tudi poslovno informacijski sistem BAAN podjetja INTER-TRADE ITS. Pri celotni predstavitvi pa se odpira vrsta vpra{anj, dvomov in tudi pozitivnih ob~utkov. Pri vsej tej raznovrstni ponudbi ra~unalni{kih programov u~itelji nimamo lahkega dela pri izbiri dolo~enih programov, ki naj bi jih uporabljali pri pou~evanju. Veliko je programov, razvitih za konstrukcijsko podro~je do prirezovalne liste, ki jih naredimo v pripravi dela proizvodnje vklju~no s programi za krmiljenje NC strojev. Druga veja, ki se pojavlja, pa je obdelava podatkov od naro~ila izdelka do oddaje le-tega kupcem. Tako smo u~itelji postavljeni pred te`ko odlo~itev. Ena izmed re{itev je lahko tak{na, da konstrukcijski del do izdelave prirezo-valne liste izdelamo z uporabo AUTO-CADA (ustrezna verzija oz. izpeljava, npr. program PRO LIGNUM, ki deluje kot aplikacija v okolju AUTOCADA 14) ter drugo dokumentacijo pripravimo z Microsoft Wordom ter Microsoft Excelom (shema 1). Druga odlo~itev za pripravo in vodenje proizvodnje individualnih naro~il je izvedba s programsko opremo Mega Tischler (nadgradnja Mega CAD za izdelavo prirezovalnega lista iz 3D risbe) ter nadaljnjo povezavo s programi Winkel 2, Hobel 2, Abacus, ki omogo~ajo celovito poslovanje s kupcem, pripravo in obra~un proizvodnje (shema 2). NAROČILO DATOTEKA KUPCEV (osnovni podatki) POZICIJE (osnovni podatki) ABAKUS (program za optimiranje krojenja) VNOS KON^NIH MER ELEMENTOV NARO^ILA TER OPIS MATERIALOV MO@NOST IZPISOV: a/ za kupca - predra~un - potrditev naro~ila - dobavnica LES wood 52 (2000) 1-2 Strokovne vesti 37 - ra~un - opomin - odpremna etiketa b/ seznam materialov - po pozicijah - po dobaviteljih c/ izpisi za delavnico - prirezovalne liste (razne) - list dejavnosti (~asi) - list operacij (~asi) - tovorni list - list obdelav CNC - spremnica za naro~ila d/ zbirnik ~asov - ovrednotenje pla~ - list salda ur e/ pred- in pokalkulacija - po pozicijah - po elementih - obra~un strojev e/ pisma, etikete Shema 2 Tretja odlo~itev bi bila lahko uporaba programa Navision itd... Skratka, pravilno odlo~itev ote`ujejo tudi drugi specializirani programi za pripravo proizvodnje, ki jih uspe{no uporabljajo tudi v proizvodnjah oken, vrat, stopnic, stre{nih konstrukcij, izdelavi lesenih hi{ itd... Razli~ni predmeti, kot so konstrukcijsko risanje, tehnologija, tvoriva, ekonomika, podjetni{tvo, stroji in naprave, ra~unalni{tvo, psihologija, slovenski in tuji jezik, matematika itd... so strnjeni v predmetu organizacija, kjer je potrebno dijake pravilno usmerjati in jih vzpodbujati k ~im ve~ji samostojnosti ter samozavesti, grajeni na pridobljenem znanju v vseh 4 letih srednje{olskega izobra`evanja. Dijakom posku{amo dati ~im {ir{i pogled in znanje (ni specializacije) ter sposobnost prilagajanja stanju v podjetju, kjer bodo neko~ zaposleni. Programski paketi za konstrukcijsko risanje in vodenje proizvodnje omo-go~ajo ra~unalni{ko obdelavo in so dobrodo{li, vendar je njihova uporaba pri pouku smiselna le, ~e ima dijak sebna in splo{na relativnostna teorija ter hipoteza o kvantni naravi svetlobe, sta spremenili in raz{irili temeljne poglede v fiziki. Iz posebne relativnostne teorije izhaja znamenita ena~ba o ekvivalenci mase in energije E = mc2; lastna, invari-antna, mirovna energija delca E je produkt njegove mase m in kvadrata svetlobne hitrosti c. Za to so mu 1921 podelili Nobelovo nagrado. 1933 je pred nacisti emigriral v ZDA. Ni bil le vrhunski znanstvenik temve~ tudi velik duhovite`. Spomnimo se ga {e mi s prijetno anekdoto. predhodno na{teto znanje, ki ga nujno potrebuje za uporabo teh programov. Lesna industrija je zelo raznovrstna v svojih proizvodnih nalogah, {ole pa naj se prilagajajo okolju in potrebam podjetij. Leto{nja prenova u~nega programa lesarski tehnik omogo~a uporabo raznih ra~unalni{kih programov pri projektnem delu v 4. letniku, saj naj bi nova povezava med predmeti dijaku `e dala potrebno znanje v prvih treh letih {olanja, v katerih ima tudi veliko ve~ {olske prakse. Trenutno pa so ti programi bolj primerni za izdelavo raznih seminarskih nalog, kjer dijaku omogo~imo hitrej{e in bolj na-tan~no delo. Znanje, pridobljeno med {olanjem, je dobra osnova vsem dijakom za ka-snej{i osebni razvoj in napredek, na katerem lahko gradijo tudi nadaljnjo uporabo raznih specializiranih ra~u-nalni{kih programov. Mirjam ZALO@NIK, univ. dipl. in`. SLŠ Ljubljana svoji relativnostni teoriji. Veliko je potoval. Zato je imel kar stalnega taksista. Nekega dne sta se spet odpravljala na oddaljeno univerzo. “Sit sem `e vsega. Danes se mi ne da predavati”, se je Einstein poto`il {oferju. “Profesor, ~e dovolite... Va{a predavanja znam `e na pamet. ^e ho~ete, vsko~im”. “Sijajno. Tam me tako nih~e ne pozna. Pa dajte!” No sooner said than done, re~eno, storjeno. Einstein se je s {ofersko ~epico v roki skromno usedel v zadnjo klop. [ofer si je mo~no razmr{il svoje lase (da ne bi morda kdo podvomil v predavateljevo identiteto!) in... svoje delo odli~no opravil. Toda glej ga {menta! Neki profesor mu je zastavil neprijetno vpra{anje. “Tega ne veste?” se je zgra`ajo~e mo~no za~udil “Einstein”. “Stvar je ~isto enostavna. Na to vpra{anje vam lahko odgovori celo moj {ofer”. Seveda ta ni imel nikakr{nih te`av z odgovorom. Vo`nja nazaj je bila mnogo bolj vesela... Albert Einstein - osebnost stoletja Osebnost stoletja je po anketi revije TIME Albert Einstein. Njegovi teoriji, po- Odkar je Einstein prispel v Ameriko, so ga nenehno vabili, naj jim predava o Niko TORELLI LES wood 52 (2000) 1-2 Vzgoja in izobra`evanje 38 Srednje lesarske {ole na Internetu in njihovi izobra`evalni programi Srednja lesarska {ola Ljubljana A{ker~eva 1, 1000 Ljubljana Telefon: (061) 125-73-57, (061)125-74-12 Fax: (061) l25-73-57 http://www2.arnes.si/~ssljles1s/ ;■ ■ *» -ä -ria ü-ii j .A-*- Ja i a ..... mrahi&ota Ljubljana lUf£«41. lOOÖ Ljubil J — ii ---------"STi.*! ~ f !?> Srednje tehni{ko izobra`evanje program: lesarski tehnik (4 leta) Srednje poklicno izobra`evanje program: mizar - tapetnik (3 leta) program: mizar - obrtnik (3 leta) program: mizar - dualni sistem (3 leta) Srednje poklicno-tehni{ko izobra`evanje difencialni program: lesarski tehnik (2 leti) Srednja lesarska {ola Maribor Lesarska ul. 2, 2000 Maribor Telefon: (062) 102-441, (062)109-51-10 Fax: (062) 109-51-12 Za~asni naslov (zaradi izgradnje nove {ole): Šolska ul. 16 2342 Ru{e Telefon: (062) 663-126 http://www2.arnes.si/~ssmbles1s/ Srednje tehni{ko izobra`evanje program: lesarski tehnik (4 leta) Srednje poklicno izobra`evanje program: mizar - tapetnik (3 leta) program: mizar - dualni sistem (3 leta) Srednje poklicno-tehni{ko izobra`evanje difencialni program: lesarski tehnik (2 leti) Ni`je poklicno izobra`evanje program: obdelovalec lesa (2,5 let) Izobra`evanje odraslih program: lesarski tehnik program: mizar Srednja lesarska {ola Škofja Loka Kidri~eva 59, 4220 Škofja Loka Telefon: (064) 634 - 488 Fax: (064) 631 - 567 http://www2.arnes.si/~sskrles1s/ Srednje tehni{ko izobra`evanje program: lesarski tehnik (4 leta) Srednje poklicno izobra`evanje program: mizar (3 leta) program: mizar - dualni sistem (3 leta) program: tapetnik (3 leta) program: tapetnik - dualni sistem (3 leta) Srednje poklicno-tehni{ko izobra`evanje difencialni program: lesarski tehnik (2 leti) Ni`je poklicno izobra`evanje program: obdelovalec lesa (2,5 let) program: obdelovalec lesa - prilagojen (2,5 let) Šolski center Novo mesto Poklicna in tehni{ka gradbena in lesarska {ola Šegova ul. 112 8000 Novo mesto Telefon: (068) 326-207 Fax: (068) 326-184 http://www2.arnes.si/~sspgdela/ •-■.....^^.....'.....................■ TM^T^I 1 „^LESARSTVO «_ PKEirtT.wmv Soli Srednje poklicno izobra`evanje program: mizar - tapetnik (3 leta) program: mizar - dualni sistem (3 leta) Srednje poklicno-tehni{ko izobra`evanje difencialni program: lesarski tehnik (2 leti) Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna Tr`a{ka cesta 36, 6230 Postojna Telefon: (067) 21-336 Fax: (067) 22 - 220 http://www2.arnes.si/~sspogl1s/In-dex.html Srednje tehni{ko izobra`evanje program: lesarski tehnik (4 leta) LES wood 52 (2000) 1-2 Vzgoja in izobra`evanje 39 program: gozdarski tehnik (4 leta) Srednje poklicno izobra`evanje program: mizar in tapetnik (3 leta) program: gozdarstvo (3 leta) Ni`je poklicno izobra`evanje program: obdelovalec lesa (2,5 let) Srednja lesarska {ola Nova Gorica Erjav~eva 4A, 5000 Nova Gorica Telefon: (065) 201-412, Fax: (065) 201-412 http://www2.arnes.si/~sspjbizj/ Srednje poklicno izobra`evanje program: mizar in tapetnik (3 leta) program: mizar in tapetnik - dualni sistem (3 leta) Srednje poklicno-tehni{ko izobra`evanje difencialni program: lesarski tehnik (2 leti) Srednja {ola Ko~evje Trg zbora odposlancev 22, 1330 Ko~evje Telefon: (061) 851-624 Fax: (061) 854-817 http://www2.arnes.si/~zbutko/ Srednje tehni{ko izobra`evanje program: lesarski tehnik (4 leta) Srednje poklicno izobra`evanje program: mizar in tapetnik (3 leta) Srednje poklicno izobra`evanje program: mizar in tapetnik (3 leta) Študijska skupina u~iteljev prakti~nega program: mizar - dualni sistem (3 leta) pouka lesarjev Slovenije program: zidar in tesar - dualni sistem http://www2.arnes.si/~sspalik1/ (3 leta) Ni`je poklicno izobra`evanje program: obdelovalec lesa (2,5 let) program: obdelovalec lesa - prilagojen (2,5 let) Šolski center Slovenj Gradec Poklicna gostinska in lesarska {ola Koro{ka ulica 11, 2380 Slovenj Gradec Telefon: (0602) 41 - 226 http://www2.arnes.si/~s ssgsc1s/ Vse lesarje vabim, da si ogledate lesarsko konferenco in v njej sodelujete, saj boste dobili odgovore na vpra{anja, ki jih boste zastavili, ter veliko nasvetov! Marjan ^RN^EC, univ. dipl. org. dela Srednja lesarska {ola Maribor Lesarska konferenca news.arnes.si si.org.zrss.ro.lesarstvo 50 let Gradbenega in{tituta ZRMK Decembra je Gradbeni in{titut ZRMK na Fu`inskem gradu praznoval 50 letnico uspe{nega delovanja. Direktor mag. Gojmir ^erne je povedal, da je da-na{nji ZRMK sodobna razvojno-tehnolo{ko in tr`no usmerjena organizacija. Na podro~ju graditeljstva se lahko primerja s sorodnimi organizacijami v Evropi kot tudi v {ir{em svetovnem merilu. Zavod za raziskavo materiala ZRMK je ustanovila leta 1949 Vlada Republike Slovenije kot neprofitno dr`avno ustanovo, ki ga je leta 1952 proglasila za gospodarsko ustanovo. Leta 1995 je dr`ava ustanovila Zavod za gradbeni{tvo Slovenije, ki se je istega leta preimenoval skladno z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij v sedanji Gradbeni in{titut ZRMK. V okviru Gradbenega in{tituta ZRMK delujejo Tehno-lo{ki center kot razvojno raziskovalni center, Gradbeni center Slovenije kot informacijski, svetovalni in iz-obra`evalni center in Tehnolo{ki park kot infrastruk-turni razvojni center. V okviru Tehnolo{kega centra delujejo razvojno raziskovalne skupine za: materiale in tehnologijo, bivalno okolje in gradbeno fiziko, energijo v zgradbah, geotehniko in geologijo ter za konstrukcije in prometnice. Na podro~ju razvoja in raziskav, zagotavljanja kakovosti, svetovanja, izobra`evanja, in`enirskih storitev pri gradnji, vzdr`evanja in obnove objektov... bomo nadaljevali v naslednjem tiso~letju, je povedal predsednik uprave mag. Gojmir ^erne, ki je na slovesnosti predal dva milijona tolarjev donacije Onkolo{ke-mu in{titutu. CM LES wood 52 (2000) 1-2 Iz na{ih podjetij 40 družb. Slovenska razvojna dru`ba Eno od osnovnih izhodi{~ strategije gospodarskega razvoja Slovenije je po-spe{eno prilagajanje Evropski uniji skozi izpolnjevanje zahtev v politi~nem in gospodarskem smislu. Dr`ava, kandidatka za ~lanstvo v EU, mora med drugimi izpolnjenimi pogoji imeti delujo~e tr`no gospodarstvo in sposobnost soo~ati se s konkurenco in tr`nimi zakonitostmi znotraj unije. Glavni gospodarski sektorji morajo postati vsaj minimalno konkuren~ni, hkrati pa je treba predvidevati tudi njihov prihodnji razvoj. Klju~no vpra{anje je, ali so se podjetja sposobna prilagajati in ali okolje spodbuja njihovo nadaljnje prilagajanje. Pri tem je treba v prvi vrsti upo{te-vati obseg in ceno ~love{kega in fi-zi~nega kapitala, vklju~no z infrastrukturo, izobra`evanjem, raziskovanjem in predvidljivim razvojem teh podro~ij ter raven, do katere vladna politika in zakonodaja vplivata na konkuren~nost s trgovinsko politiko, dr`avno pomo~jo in podporo manj{im podjetjem. Splo{ne gospodarske razmere v Sloveniji ka`ejo nekatere posebne zna~ilnosti, slabosti in nevarnosti, seveda pa tudi prednosti in prilo`nosti. Med ve~jimi pomanjkljivostmi je gotovo nezadovoljivo razvojno okolje, kjer je zanimanje za porabo ve~je kot za vlaganje v razvojne in proizvodne programe. Ve~ja neizkori{~ena prilo`nost slovenskega gospodarstva je tudi visoka raven raziskovalnih ustanov, kajti gospodarstvo je v procesu zmanj-{evanja stro{kov izgubilo stik z raziskovalno sfero, industriji pa manjka sredstev, kadrov in idej, da bi se lahko od-lo~ala za sofinanciranje razvojnih projektov. V takem gospodarskem okolju je bila v juniju 1997 s posebnim Zakonom o Slovenski razvojni dru`bi in programu prestrukturiranja ustanovljena Slovenska razvojna dru`ba (SRD), ki naj po-spe{i zaklju~ek lastninskega preoblikovanja podjetij. Slovenska razvojna dru`ba obstaja kot pravna naslednica nekdanjega Sklada Republike Slovenije za razvoj, ki je vsebinsko deloval na treh podro~jih: pri sanaciji in prestrukturiranju podjetij, pri lastninskem preoblikovanju podjetij in pri financiranju dolgoro~nih nalo`b. Organizirana je kot delni{ka dru`ba, katere edina lastnica in delni~arka je Vlada Republike Slovenije. Zakon ureja njen polo`aj, naloge in delovanje ter na~in in pogoje usklajenega delovanja na podro~ju programa prestrukturiranja podjetij. Slovenska razvojna dru`ba naj bi poleg nalog, ki jih je prevzela od Sklada za razvoj, opravljala {e dodatne naloge, ki so vezane neposredno na zakon o zaklju~ku lastninjenja ter dejavnosti v zvezi s projektom financiranja in dejavnostmi prestrukturiranja gospodarskih dru`b in aktivnej{em sodelovanju pri izvajanju projektov ohranjanja in odpiranja novih delovnih mest. Slovenska razvojna dru`ba opravlja za Republiko Slovenijo naslednje strokovne naloge: - upravljanje in razpolaganje z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, pridobljenimi v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij in v postopku prestrukturiranja podjetij; - naloge, dolo~ene z Zakonom o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada za razvoj; - naloge v zvezi z za-klju~kom lastninjenja; - naloge v zvezi s programom prestrukturiranja gospodarskih dru`b, ki jih bo Vlada vklju~ila v program prestrukturiranja gospodarskih Poleg omenjenih so naloge Slovenske razvojne dru`be tudi zagotavljanje kapitala za razvojno projektno financiranje, spodbujanje inovacij in razvoja tehnologije v gospodarstvu, spodbujanje planiranega povezovanja razvojnih in raziskovalnih aktivnosti s tr`nimi in prodajnimi aktivnostmi, spodbujanje nalo`b v razvojne in tr`ne enote v podjetjih, spodbujanje sodelovanja in prenosa znanja ter tehnologije iz raziskovalnih ustanov v gospodarstvo, spodbujanje izobra`evanja in izpopolnjevanja poslovodstva ter razvojnih, tehnolo-{kih, prodajnih in tr`nih kadrov ter programsko, marketin{ko, finan~no, organizacijsko in kadrovsko prestrukturiranje gospodarskih dru`b. Pomembna zna~ilnost Slovenske razvojne dru`be je njena trojna vloga. V prvi vlogi nastopa kot velik holding z dele`i ali nalo`bami v ve~ kot 250 podjetjih. Do ve~ine lastni{tva v teh podjetjih je Slovenska razvojna dru`ba pri{la s prenosom podjetij na podlagi javnega razpisa o prestrukturiranju in sanaciji iz leta 1992 ter s prenosom terjatev z Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Ministrstva za finance. Naloga Slovenske razvojne dru`be v tem primeru je, da ohranja in pove~uje vrednost kapitala dru`be ter tako pre-pre~uje zmanj{evanje zmogljivosti dru`be za prihodnje razvojne aktivnosti. V drugi vlogi Slovenska razvojna dru`-ba opravlja komisijske posle za dr`avo, na primer izvaja privatizacijo podjetij po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, v skladu s katerim lastni{ki dele`i podjetij za~asno preidejo v njeno upravljanje. Pri drugi obliki komisijskega posla dr`ava namenja dolo~ena sredstva za projekte sanacije in prestrukturiranja in Slovenska razvojna dru`ba ta sredstva uporabi po merilih in navodilih vlade. Prav zdaj poteka pomemben projekt prestrukturiranja podjetij na podlagi javnega razpisa, za katerega je vlada namenila za deset milijard tolarjev obveznic. LES wood 52 (2000) 1-2 V svoji tretji vlogi pa Slovenska razvojna dru`ba izvaja aktivnosti projektnega financiranja, kjer v odvisnosti od svoje poslovne politike iz svojih lastnih sredstev podpira in usmerja projekte gospodarskih dru`b ne glede na to ali je njihova lastnica ali ne. Ker v tem primeru sama izbira projekte in gospodarske dru`be v okviru javnih razpisov v skladu z lastnimi, prej dolo~enimi stra-te{kimi usmeritvami, je pri izvajanju projektnega financiranja najbolj neodvisna in deluje strate{ko v smislu razvoja slovenskega gospodarstva. Ta vloga ima v sebi najve~ razvojne komponente in je dolgoro~no gledano ena od prihodnjih osnovnih dejavnosti Slovenske razvojne dru`be. Organizacija Slovenska razvojna dru`ba je sestavljena iz uprave, {tirih sektorjev Na letošnjem mednarodnem pohištvenem sejmu v Kölnu so se predstavila naslednja slovenska podjetja: Javor Pivka, KLI Logatec, LIP Bled, LIPA Ajdovš~ina, LIKO Vrhnika, SALCO d.o.o. Ljubljana in SVEA Zagorje. Zbrali smo nekaj prvih vtisov. SVEA Zagorje Zaprla so se vrata letošnjega kölnskega pohištvenega sejma. Na njem se je predstavilo ve~ kot 1.500 razstavljalcev iz 50 dr`av. Poleg ustaljenega pohištvenega programa je bil velik poudarek na programu kuhinj in kuhinjski notranji opremi ter kopalniški opremi. Zagorska SVEA se je predstavila z masivno ~ešnjevo kuhinjo Laura in z novim, svetlejšim modnim kuhinjskim sestavom, poimenovanim Lucija. Obiskovalcem sejma smo predstavili tudi fronte iz tovarne kuhinj Zagorje in Lesne industrije Litija. V kuhinjski pohištveni industriji je mo~ zaznati precejšnje novosti. Vse bolj se uveljavljata steklo in aluminij, poudarek je na ve~jih, namenskih predalih, shranjevalnih površinah, vise~i elementi imajo dvi`na vrata. Kuhinja postaja pripravljalni center za pripravo hrane. Prevladujejo svetlejši toni umirjenih barvnih odtenkov. Iz na{ih podjetij in sedmih strokovnih slu`b. Vodi jo pet~lanska uprava, ki ji predseduje dr. Bogdan Topi~. Klju~ni procesi s po-dro~ja sanacije in prestrukturiranja, razvoja in privatizacije se odvijajo v {tirih sektorjih, ki jih vodijo {tirje ~lani uprave. Strokovne slu`be nudijo celovito podporo sektorjem in upravi pri izvajanju aktivnosti v podjetjih na eni strani in omo-go~ajo nemoteno in u~inkovito delovanje dru`be na drugi strani. V dru`bi je trenutno zaposlenih 106 ljudi, od tega tri ~etrt z visoko{olsko izobrazbo. V okviru svojih strate{kih smernic je Slovenska razvojna dru`ba na poti, da postane pomembna razvojna investicijska dru`ba in da se uveljavi kot so-ustvarjalka in sonosilka izvajanja industrijske politike v Republiki Sloveniji. Z namenom maksimiranja u~inkovitosti Sicer pa je bil svetovni pohištveni sejem v Kölnu prilo`nost za iskanje novih kupcev, poglobitev obstoje~ih poslovnih stikov in nenazadnje tudi promocijo dru`be. Vojka Povše KRASNIK, dipl. org. dela JAVOR Pivka Javor je imel druga~e kot v prejšnjih letih razstavni prostor v hali 13, kjer so po tematiki razvrš~eni razstavljalci stolov in miz. Zaradi tega smo imeli veliko obiskovalcev in resnih novih strank. Predstavili smo nove modele stolov in miz Javo-rovih odvisnih dru`b VEZAN LES in STOLARNA BA^. Le-ti so bili dele`ni velikega zanimanja, saj smo poleg številnih na-ro~il za vzorce dobili tudi konkretna naro~ila za ve~je ko-li~ine. Prvi vtisi o uspešnosti sejma so zelo pozitivni. Vanja BELE, univ. dipl. ekon. LIPA Ajdovš~ina Lipa Ajdovš~ina d.d je razstavljala v hali 14.1, ki je bila namenjena razstavi kuhinjskega pohištva. Razstava 41 uporabljenih sredstev za prestrukturiranje, razvoj in privatizacijo bo odigrala povezovalno vlogo med raziskavami, razvojem in gospodarstvom ter spodbujala strate{ke povezave svojih podjetij s slovenskimi in tujimi gospodarskimi dru`bami. Osredoto~ala se bo na projekte in podpirala investicije, ki bodo temeljile na slovenskem znanju in katerih rezultat bo, skozi vpeljavo ali spremembo izdelka oz. tehnologije, po-ve~ana dodana vrednost in konku-ren~na prednost. Z aktivno pomo~jo podjetjem pri vzpostavljanju razvoja in svetovnega tr`enja bo Slovenska razvojna dru`ba, ob vpeljavi in vzdr`evanju modela poslovne odli~nosti in na osnovi u~inkovitega informacijskega poslovnega sistema, dosledno udejanjala svoje poslanstvo. kuhinj je na sejmu le vsako drugo leto. LIPA je na razstavnem prostoru na 45 m2 razstavila kuhinjo Tehno in jedilnico Rio v ~ešnjevi barvi, jedilniški set Biffi v beljeni bukovini ter razli~ne modele stolov. Hala je bila med najbolj obiskanimi na letošnjem sejmu. Obisk našega razstavnega prostora je bil zelo dober - ve~ji kot prejšnja leta. Obiskovalci so se zanimali za vse razstavljene programe in nam dali priznanje za design, kvaliteto in izvirne rešitve posameznih detajlov. Ocenjujemo, da je bil izbor razstavnih eksponatov tako v pogledu oblike kakor tudi uporabljenih materialov ter površinske obdelave (zlasti beljena bukev in barva wenge) pravilen in skladen z razvojnimi trendi v svetu. Opravljeno je bilo veliko število poslovnih razgovorov, sedaj nas ~aka trdo delo za pridobitev novih kupcev. Glede na razgovore, ki smo jih opravili tudi z drugimi razstavljalci lahko sklenemo, da je bilo na sejmu ve~ obiskovalcev kot preteklo leto, zlasti je bilo ve~ obiskovalcev iz ~ezmorskih dr`av Azije, Amerike in Avstralije. Kar se ti~e razvojnih trendov, je tudi ta sejem utrdil to, kar smo opazili `e na aprilskem pohištvenem sejmu v Milanu l. 1999. V pohištveni industriji, in to ne velja le za kuhinje, temve~ tudi za jedilnice, spalnice in stole, so zavladale enostavne, gladke in ~iste linije. Plastika, kovinski polizdelki ter folija so postali glavni aplikativni materiali. Temu dejstvu in stvarnosti se bo morala prilagoditi tudi slovenska pohištvena industrija, ki je za svoje pre`ivetje nujno vezana na izvoz. Nives KRIVEC STIBILJ Mednarodni sejem pohištva Köln 2000 I' N It n v \ t) j li :u nrii-Ilnji it.A. Postati vodFlna razvojna ustanova v Republiki Sloveniji na lehnoloskem. upravljalskem in kakovostnem področju z globalno perspektivo prihodnosti Slovenije. Läl ŠE PnSLANSTUfl Odigrati ključno vlogo v prestrukturiranju i-n privatizaciji slovenskega gospodarstva in s spodbujanjem, usmerjanjem in povezovanjem poslovnega in tehnološkega razvoja slovenskega gospodarstva prispevali k povečevanju njegovo konkurenčnosti in rasti s ciljem dvigovanja kakovosti živlponja v R$. NašF VRFnwnrP Poslovna etfka. oseona integriteta, pripadnost in motfviranost, strokovnost in skupinsko delo, doslednost in pogum, nenohno učenje in spoznavanje. Naši Cilji sanacija tradrcionalnm- gospodarskih področij, ustvarjanje pogojev za ohranjanje in nastajanje novih detovnih mest. pospeševanje konkurenčnosti gospodarstva, enakomeren pokrajinski razvoj. privative ijah odprava oškodovanj družbenega premoženja, poslovanje SRO kot gospodarske družbe v skladu s pričakovanji in zahtevami lastnika. NapramiiniraKa služba tel: Ml Slutba ji ürganiincijn, ksdr» jn imtW-Säevartje M;fl1 lr.lr-'-n.n;iJE.S.a Skit S tel: Ml SliliDd J!a jii-lLS« £ ii'iioE.1rr :. '.:■.; Sfcftn za ^ontrnling lehOGl finBnttio-rfltufiDM&dskfl jluSbn :t 3; fravnn shtfnn 1^061 Sanacija ret 061 ■i-.--.-i. nt m Pi^timčija tal: MI Program (VMifulnurirtiijn jju^jatii rek Ml mgjHnn. IBS «e 20. lB3iBD3. 1*949 1G. 15943 JI, lseisso, is4sea 1B94££2. VB mS, EÜ9 ob ar. IH9 fl9 1-D. Fnks: m Ifki JL.1 Tak«: OSI taki-OS] 13*£06J fatvffil fata »I l3kj: 0fi1 -1-i.. Hii fokt! Ml Uccffil 1*94919 1S94ČS9 139 43 19 1SS4SE5 IÖ71JB 139 48 49 IBS 40 59 IB94B19 IB9 4B 19 IFJ9 4B19 TM4B 19 :?I'.'-F liki i>[ii|ii diuhli d.i. Uun:jj-| Hft 1040 ...'jti|lin. T-jlilur [ti lili 41 ](, l|Lr 01 193 11 IE LES wood 52 (2000) 1-2 Kratke vesti 43 KRATKE vesti Vpis na Univerzo Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Samostojni visoko{olski zavodi so objavili razpis za {tudijsko leto 2000/2001. Univerzitetni {tudij traja od 4 do 6 let, visoko{olski pa obi~ajno 3 leta. [tevilo razpisanih mest v Sloveniji in posebej za lesarstvo je razvidno iz naslednje preglednice: Redni Izredni Skupaj Univerza v Ljubljani 9.593 3.843 13.436 Univerza v Mariboru 4.222 2.692 6.914 Samostojni visokošolski zavodi 480 995 1.475 Skupaj Republika Slovenija 14.295 7.530 21.825 - univerzitetni program 8.577 1.883 10.460 - visokošolski strokovni program 5.718 5.647 11.365 BF Oddelek za lesarstvo Univerzitetni študijski program 70 0 70 Visokošolski strokovni program 100 40 140 Skupaj lesarstvo 170 40 210 Dele` lesarstva v Sloveniji % 1,2 0,5 1,0 majhni delni~arji. Podjetje daje velik poudarek na oblikovanje in spremljanje novosti na svetovnih trgih, za kar so dobili na sejmih `e nekaj pomembnih priznanj. Novemu nadzornemu svetu, ki ga je skup{~ina imenovala 7. decembra 1999, in direktorju Romanu Strgarju `elimo veliko uspeha. CM Glin K&M - primer uspešnosti tujega kapitala Eno izmed podjetij, ki je nastalo po “razpadu” koncerna Glin na manjša podjetja, je Glin K&M. Podjetje je pribli`no 75 % v lasti nemškega pohištvenega koncerna K&M Möbel in je lansko leto zaklju~ilo uspešno. Podjetje zaposluje okoli 200 ljudi in je ustvarilo za 26 mio DEM prometa, od tega pribli`no 1/3 v izvozu. Ustvarili so tudi 5 odstotkov dobi~ka. Poudariti velja, da so kljub ve~inskemu dele`u tujci Na univerzitetni {tudij se lahko vpi{ejo zaupali vodenje doma~inom. Podjetje dijaki z opravljeno maturo in kdor je Glin K&M vlaga tudi v razvoj in posodobi-kon~al katerikoli {tiriletni srednje{olski tev poslovanja, za kar so namenili skoraj program do 1.6.1995, v visoko{olski stro- 4 mio DEM. S svojim nemškim lastnikom kovni {tudijski program pa, kdor je opravil K&M Möbel, ki je sicer `e lastnik ve~ dru`b zaklju~ni izpit v kateremkoli {tiriletnem za proizvodnjo kopalniškega in kuhinjske-srednje{olskem programu. Bolj natan~ni ga pohištva v Evropi, tudi poslovno sode-pogoji so razvidni iz razpisa. lujejo. Med drugim uporabljajo njihovo trgovsko mre`o v Nem~iji. V Glin K&M je CM torej prišlo do sinergijskih u~inkov povezave znanja in sposobnosti našega podjetja z znanjem in mo`nostmi, ki jih nudi tuji kapital. Nadzorni svet Lika je imenoval za direktorja Romana Strgarja, dipl. org. dela. V Srame`ljivost lesnih podjetij? okviru poslovnega sistema LIKO d.d. z lesnim programom na lokacijah Verd in Kdor spremlja dogajanja na slovenski bor-Borovnica delujeta {e invalidsko podjetje zi, med imeni podjetij skoraj ne zasledi Liko Modus in podjetje z ra~unalni{kim podjetij iz lesne panoge. Na prostem trgu programom Liko Pris. Lani je 590 zaposle- so uvrš~ene le delnice 4 podjetij: Lesnine nih naredilo 5,1 milijarde tolarjev prihod- Emmi Slovenska Bistrica, Inles Ribnica, LIP ka. Zaposleni in nekdanji zaposleni imajo Bled in Bohor Šentjur. Razen Lesnine v lasti polovico delnic, ve~ji lastniki so {e Emmi, katere ~isti dobi~ek na delnico je Atena 20,58 %, Triglav 8,84 %, od{kod- pozitiven, je pri drugih treh ta vrednost ninski sklad 9,01 %, Sklad republike Slo- negativna. Po podatkih borzne hiše Poteza venije 7,9 % za denacionalizacijske upra- BPD velja enako za dobi~ek iz poslovanja vi~ence, medtem ko imajo razliko 2 % na delnico kot za donosnost kapitala in Nov direktor v LIKO Vrhnika donosnost sredstev. Razumljivo je, da delnice z nizkimi donosi niso najbolj zanimive, vendar pa so lahko z zboljšanjem rezultatov poslovanja podjetij zelo donosne. ^e spremljamo podjetniško aktivnost in strateško usmeritev teh podjetij, potem lahko upamo na izboljšanje njihovih rezultatov `e za preteklo leto pa tudi v prihodnosti. Na borzi se bodo pojavila še druga podjetja iz lesne panoge in zagotovo bo tako tudi lesna panoga stopila iz anonimnosti. Sicer pa so tudi v svetu „borzni paradni konji” iz drugih gospodarskih pod-ro~ij: informatika, telekomunikacije, far-macevtika, energetika itd. Ameri~ani radi sedijo na stolih KLI Logatec Kombinat lesne industrije iz Logatca se uvrš~a med glavne izvoznike lesne industrije. Njihov proizvodni program je zelo raznolik: od oken do stolov. Po nekaj letih poslovnih te`av pa bo leto 1999 zaklju-~eno pozitivno. Z stavbnim pohištvom so nastopajo doma in na evropskih trgih, kjer v ospredju Avstrija in Nem~ija, stole pa prete`no izva`ajo v ZDA. V Cliftonu v zvezni dr`avi New Jersey imajo lastno agencijo in monta`nico, njihove stole pa prodajajo po vsej Ameriki. V zadnjih 5 letih so izvozili v Ameriko okoli 1,140.000 stolov. Ker so stoli kvalitetni in vzdr`ljivi, lahko zapišemo, da udobno sedi na KLI-jevih stolih ve~ kot milijon Ameri~anov. Kakšna bo finan~na podpora dr`ave novoustanovljenemu Razvojnemu centru za lesarstvo? Po informacijah, ki smo jih dobili iz neuradnih virov, bo dr`ava poleg drugih oblik pomo~i prispevala Razvojnemu centru za lesarstvo (RCL) tudi denarna sredstva, ki pa ne bodo presegala 30 % stroškov njegovega delovanja, za posamezne projekte RCL pa od ene ~etrtine do polovice stroškov projekta. Kratke vesti zbira in pripravlja Fani POTO^NIK, univ. dipl. oec., tel. 061/13-68-446, faks 061/13-68-523, el. pošta: penta.doo@ siol.net LES wood 52 (2000) 1-2 Diplomske naloge 44 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 DEVJAK, Egon Razvoj naprave za preizkušanje gorljivosti lesa Development of a device used for testing combustibility of wood Visokošolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Franci Pohleven Recenzent: dr. Marko Petri~ Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. X, 52 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 652 UDK: 519.68 COBISS-ID 387977 Klju~ne besede: gorenje, izguba mase, testiranje, ra~unalni{ka meritev, vizualno od~itavanje, ra~unalni{ki program, senzor, naprava Izvle~ek: Za razvoj in testiranje ognjeodpornih za{~itnih sredstev uporabljamo ASTM: E 69-50 standard, oziroma metodo po Harrisonu. Pri tej metodi vizualno od~itavamo izgubo mase vzorca med gorenjem vsakih 30 sekund. Od~itava-nje je zahtevno in nenatan~no - subjektivna ocena odstotka izgube mase. Zato smo metodo modificirali z namenom, da jo izbolj{amo in poenostavimo. Na obsto-je~i konstrukciji po Harrisonu smo na posebnih nastavkih vgradili senzor, ki je prek prirejenega ra~unalni{kega programa LABTECH NOTEBOOK zagotavljal natan~no zaznavanje izgube lesne mase na ~asovno enoto. Temu je sledila obdelava podatkov ter grafi~ni prikaz izgube lesne mase. Napravo smo preizkusili na vzorcih standardnih dimenzij 3 razli~nih drevesnih vrst. Za primerjavo smo tudi vizualno od~itavali odstotek izgube lesne mase, ter testirali neza{~itene kontrolne kot tudi za{~ite-ne vzorce z ognjeodpornim sredstvom Varles in Plamstop T. Ugotovili smo, daje naprava primerna za testiranje obeh neza{~itenih in za{~itenih vzorcev z ognjeodpor-nimni sredstvi. S tem naj bi ta naprava pripomogla k natan~nej{im in preprostej{im meritvam pri razvoju in testiranju ognjeodpornih sredstev. BREZNIKAR, {tefan Ugotavljanje sprejema in transporta bakra pri lesnih glivah z metodo atomske absorpcijske spektroskopije Establishing admittance and transport of copper by wood decay fungi by atomic absorption spectroscopy method Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: prof. dr. Franc Pohleven Recenzent: doc. dr. Marko Petri~ Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. XI, 69 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign: DN 665 UDK: 630*844.2:630*844.41 COBISS-ID 504713 Klju~ne besede: za{~ita lesa, glive, baker, tolerantnost, atomska absorpcijska spektroskopija Izvle~ek: Za za{~ito lesa pogosto uporabljamo pripravke na osnovi bakra; pojavlja pa se tolerantnost dolo~enih gliv na baker. Z dolo~evanjem sprejemanja bakra v micelij in oddajanja bakra v podlago smo posku{ali ugotoviti mehanizem tolerantnosti pri vrstah gliv, pri katerih se lahko pojavlja tolerantnost (Poria monticola, Antrodia vailantii) , in pri na baker netolerantni glivi (Trametes versicolor) . Koncentracije bakra v miceliju gliv in v podlagi smo dolo~evali z metodo atomske absorpcijske spektroskopije. Ugotovili smo, da potencialno tolerantni glivi sprejemata manj bakra v micelij kot netolerantna giva in ga tudi ne oddajata v podlago. To pomeni, da tolerantnost gliv na baker verjetno temelji na manj{em sprejemanju bakra v micelij in ne na osnovi oddajanja le-tega v podlago. Za potrditev teh domnev pa bi bilo treba raziskati {e razporeditev bakra pri tolerantnih in netolerantnih sevih iste vrste gliv. BRODNIK, Barbara Les v umetnosti Wood in art Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: dr. Sonja Horvat Marolt Recenzent: prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. VIII, 48 f. : ilustr. ; 30 cm. Sign.:VN 348 UDK: 745.51 COBISS-ID 508553 Klju~ne besede: les, drevesne vrste, pohi{tvo, umetnost, intarzija Izvle~ek: Zaradi edinstvenih lastnosti lahko les uporabljamo tudi za izdelavo umetni{kih izdelkov. Les razli~nih drevesnih vrst se {e vedno, prav tako kot `e pred mnogimi leti, uporablja za izdelavo umetni{kega pohi{tva, intarzij, v kiparstvu in slikarstvu. Skrinja je tisti kos pohi{tva, ki so ga `e stari Egip~ani umetni{ko izdelovali iz lesa in iz katerega se je kasneje razvilo omarno in sede`no pohi{tvo. Izdelovanje umetni{kega pohi{tva in s tem tudi uporaba razli~nih vrst lesa je sledilo modi. Izdelava pohi{tva vsebuje razli~ne krasilne elemente, ki so se kasneje razvili kot samostojne kompozicije. Med drugimi so to intarzije, rezbarije in poslikave. V nalogi je opisana izdelava in uporaba razli~nih umetni{kih izdelkov kot so umetni{ko pohi{tvo, intarzije in kiparski izdelki. JELŠNIK, Franc Analiza `agarske proizvodnje privatnih lastnikov gozdov Analysis of sawing production performed by private forest owners Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor prof. dr. Franc Merzelj Recenzent: dr. Iztok Winkler Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. IX, 65 f. : graf. prikazi, pregl., ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 663 UDK: 630*923.4:630*822 COBISS-ID 504201 Klju~ne besede: `agarstvo, lastniki gozdov, velikost gozdne posesti, vrste strojev Izvle~ek: Analiza `agarske proizvodnje je bila izdelana na osnovi ankete, ki je zajela 926 lastnikov kmetij, razdeljenih na 5 socialnoekonomskih tipov: ~isto, me{ano, dopolnilno, ostarelo kmetijo in nekmetijsko posest ter v 5 velikostnih razredov. Osredoto~ili smo se le na 10 vpra{anj, ki so se dotikala vpra{anja `agarstva privatnih lastnikov gozdov. Ugotavljali smo dejansko stanje `agarstva pri privatnih lastnikih gozdov, njihovo vklju~evanje v `agarsko proizvodnjo, produktivnost ter ekonomsko odvisnost lastnikov od nje. Zanimala nas je tudi struktura strojev ter trg hlodovine; kje dobijo hlodovino tisti, ki imajo svoj `agalni stroj in komu jo dajo raz`agovati tisti, ki je ne `agajo sami. Analiza je pokazala, da se v ve~ji meri z `agar-stvom ukvarjajo le na ~istih, me{anih in dopolnilnih kmetijah, ki imajo gozdne posesti ve~je od 5 ha, na drugih pa le izjemoma. LES wood 52 (2000) 1-2 KLOP^I^, Ambro` Fungicidne lastnosti za{~itnih sredstev na osnovi lanenega in konopljinega olja Fungicidal properties of wood preservatives based on linseed and hemp oil Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Franc Pohleven Recenzent: dr. Marko Petri~ Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. X, 60 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 349 UDK: 630*844.2 COBISS-ID 509833 Klju~ne besede: naravna za{~ita lesa, glive razkrojevalke lesa, metoda SIST EN 113 Izvle~ek: Zaradi varstva okolja in skrbi za ~lovekovo zdravje {tevil-na kemi~na za{~itna sredstva izlo~amo iz uporabe. Ponovno pa se uvajajo sredstva za les, ki so jih `e v preteklosti uporabljali, vendar s testi njihova fungicidna u~inkovitost ni bila dokazana. Z lanenim, konopljinim in rafiniranim lanenim oljem, lanenim firne`em in konop-ljinim ekstraktom, smo za{~itili lesne vzorce in jih izpostavili kletni gobi (Coniophora puteana(Schum. ex Fr.) Karst) in pisati ploskocevki (Trametes versicolor(L. ex Fr.) Pilat). Potek raziskave je potekal v skladu s standardom SIST EN 113 v laboratoriju. Rezultati so pokazali, da laneno in konopljino olje najbolje {~itita les pred razkrojem, povzro~enim s kletno gobo kot ~isti spojini; konopljin ekstrakt pa razkroj lesa celo pove~uje. Ve~ji nanosi sredstev vplivajo na manj{i razkroj vzorcev, nimajo pa pomembnej{ega vpliva na vsebnost vlage. LEVINGER, Darja Komuniciranje s kupci stavbnega pohi{tva Communication with the customers of building furniture Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzentka: dr. Jasna Hrovatin Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. IX, 40 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 347 UDK: 694:659.1 COBISS-ID 506761 Klju~ne besede: stavbno pohi{tvo, ogla{evanje, tr`enje Izvle~ek: Diplomske naloge V podjetju izdelujemo stavbno pohi{tvo iz lesa in PVC profilov ve~inoma po naro~ilu. Za reklamna sporo~ila namenjamo premajhen dele` denarnih sredstev. Izvedena je bila analiza med 100 naklju~no izbranimi kupci. Zanimalo nas je, kje so kupci zasledili na{e reklamno sporo~ilo oziroma od kod nas poznajo, kaj menijo o na{ih reklamnih sporo~ilih in kaj menijo o pogostosti ogla{evanja. Rezultati analize so pokazali, da ve~ina kupcev spozna podjetje zaradi priporo~il biv{ih kupcev in na predstavitvah na sejmih, manj{i dele` pa zajemajo reklamna sporo~ila na radiu in v ~asopisih. Na televiziji ne ogla{ujemo zaradi finan~nih in kadrovskih vzrokov. Polovica kupcev meni, da so reklamna sporo~ila primerna, tretjina pa jih ne pozna. Po mnenju kupcev ogla{uje-mo premalo. Z ocenjevanjem ogla{evanja smo ugotovili, da je bil najbolj{i odziv po predvajani reklami na radiu Slovenija, oziroma po ogla{evanju v prilogah ~asopisov Dnevnik in Delo. Najmanj{e zanimanje je bilo po ogla{evanju na Ice Linku. Iz realizacije za leto 1998 smo ugotovili, kolik{en je dele` prodaje med posameznimi posredniki. Ugotovili smo, da imajo posredniki 16 % dele` in da bi se ta odstotek z novimi ustrezno iz{olanimi in motiviranimi posredniki lahko precej dvignil. PARADI@, Branko Fungicidna aktivnost diazenov in raz-li~nih kompleksov bora Fungicidal activity of diazenes and various complexes of boron Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: dr. Marko Petri~ Recenzent: prof. dr. Franc Pohleven Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. X, 72 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 664 UDK: 630*841:630*844.41 COBISS-ID 504457 Klju~ne besede: za{~ita lesa, diazeni, kompleksi bora, fungicidnost, metoda presejalnih testov, metoda majhnih vzorcev, glive Izvle~ek: Diazeni iz skupine nesimetri~nih diazendikarboksamidov so novo sintetizirane spojine, katerih fungicidne lastnosti so {e neznane. Zaradi dobrih predispozicij smo z izvedenimi testi posku{ali dokazati njihovo biolo{ko aktivnost. V nasprotju z diazeni so razli~ne spojine bora `e dolgo znane kot uspe{en fungicid. Z razli~nimi novimi kompleksi bora i{~emo na~ine za bolj{o odpornost proti vodi z ohranitvijo njihovih dobrih fungicidnih lastnosti. Pri obeh vrstah spojin smo opravili hitre presejalne teste na hranilni podlagi, z u~inkovitimi fungicidi iz vrst diazenov 45 pa {e teste z metodo majhnih lesnih vzorcev. Ugotovili smo, da imajo kompleksi bora zelo dobro fungicidno u~inkovitost, {e posebej spojina B1, ki skoraj popolnoma ustavi rast gliv. Iz vrst diazenov smo po selekciji spojin pri presejalnih testih testirali izbrani substanci D2 in D6 z metodo majhnih lesnih vzorcev. Izgube mace so bile pri za{~itenih vzorcih pri koncentraciji 5x 10-3 mol/l majhne (smreka 0,5 %, bukev 15 %) glede na neza{~itene kontrole (smreka 19 %, bukev 22 %). Rezultati so potrdili na{e domneve o fungicidnem delovanju teh sredstev. STARC, Peter Ugotavljanje fungicidnosti zmesi z bakrovim(II) oktanoatom po standardni metodi SIST EN 113 Determination of fungicidal activity of copper(II) octanoate solution by standard SIST EN 113 method Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: dr. Marko Petri~ Recenzent: prof. dr. Franc Pohleven Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. X, 49 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 346 UDK: 630*844.41 COBISS-ID 506505 Klju~ne besede: za{~ita lesa, bakrov(II) oktanoat, fungi-cidnost, metoda SIST EN 113, glive Izvle~ek: Po standardu SIST EN 113 smo testirali fungicidnost 4 novih zmesi z bakrovim(II) oktanoatom na vodni osnovi, ki smo jih pripravili sami: zmes bakrovega(In oktanoata, etanolamina in vode (CuE), zmes kompleksa bakrove-ga(In oktanoata in nikotinamida, etanolamina ter vode (NA1), zmes bakrovega(II) oktanoata, borovega kompleksa z oznako B1, etanolamina, dimetil sulfoksida in vode (R5), zmes bakrovega(II) oktanoata, diazena z oznako RL 332, etanolamina in vode (R332). Testirali smo z glivami Trametes versicolor(pisana ploskocevka), Antrodia vaillantii(bela hi{na goba) in Coniophora puteana(kletna goba).Vse 4 zmesi so delovale fungicidno, izguba mase je bila od 3,2 % do 37 %. Najbolj u~inko-vito sredstvo pa je bila raztopina bakrovega(II) oktanoa-ta, borovega kompleksa z oznako B1, etanolamina, dimetil sulfoksida in vode (R5), saj je bila izguba mase vzorca le 3,2 %. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. LES wood 52 (2000) 1-2 Prebrali smo za vas 46 Seznam periodike, ki jo prejema kni`nica oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete TUJA PERIODIKA BM - Bau und Moebelschreiner, Lein-felden Bauen mit Holz, Karlsruhe Branch Lines, Vancouver Chemie Anlagen + Verfahren, Leinfel-den CAB International Database News, Wallingford CAB International News, Wallingford Cutting Tool Engineering, Northfield Dendrochronologia, Verona Drevarsky Vyskum, Bratislava Drying Technology, New York Der deutsche Schreiner und Tischler, Stuttgart Dividends from Wood Research, Madison Domus, Milano Drvna industrija, Zagreb Farbe und Lack, Hannover Forest Products Abstracts, Wallingford Forest Products Journal,Madison Furniture Today, High Point HOB - Die Holzbearbeitung, Ludwigsburg Holz als Roh- und Werkstoff, Berlin HK - Holz und Kunststoffverarbeitung, Stuttgart Holz Zentralblatt, Stuttgart Holzforschung, Berlin Holzforschung und Holzverwertung, Wien IIE/ASME Transactions on Mechatro-nics, New York Industrial Engineering Solutions, Atlanta Besser lackieren, Hannover IUFRO News, Wien Journal of Coatings Technology, Philadelphia Journal of Manufacturing Science and Engineering, New York Journal of Wood Chemistry and Technology, New York Journal of Wood Science, Tokyo Material und Organismen, Berlin Moebel Interior Design, Leinfelden Neues Wohnen, Hamburg Panel World, Montgomery PC World, London Sagverken, Stockholm Timber Bulletin, Geneva Timber Processing, Montgomery Tree Ring Bulletin, Tucson Werkstoffe in der Fertigung, Mering Wohnidee, Hamburg Woood Based Panels International, London Wood and Fiber Science, Madison Wood Machining News, Barkeley Wood Science and Technology, Berlin Woodworking International, Nüren- berg Wood Technology, San Francisco WT - Production und Management, Berlin DOMA^A PERIODIKA Ambient, Ljubljana Bilten novosti, Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana CESTAT Statistical Bulletin, Ljubljana COBISS obvestila, Maribor Delo, Ljubljana Evropski dialog, Ljubljana Gea, Ljubljana Gospodarski vestnik, Ljubljana Gozdarski vestnik, Ljubljana Hi{e, Ljubljana Kakovost, Ljubljana Knji`ni~arske novice, Ljubljana Les, Ljubljana Lesarski utrip, Ljubljana Manager, Ljubljana Mese~ni statisti~ni pregled republike Slovenije, Ljubljana Mladina, Ljubljana Monitor, Ljubljana Na{ dom, Maribor Novi~ke, Andrago{ki center, Ljubljana Obvestila - Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana Organizacija, Kranj Podjetnik, Ljubljana Proteus, Ljubljana Po`ar, Ljubljana Raziskovalec,Ljubljana Sporo~ila, Ljubljana Ujma, Ljubljana Uporabna informatika, Ljubljana UNESCO glasnik, Ljubljana Uradni list republike Slovenije, Ljubljana Vestnik Univerze v Ljubljani, Ljubljana Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana Znanost in tehnologija, Ljubljana @ivljenje in tehnika, Ljubljana IZDAJA ŠTUDIJSKIH GRADIV V LETU 1999 Šegedin, P. / Turel, I. Vaje iz splo{ne kemije Ti{ler, V. Vaje iz splo{ne in lesne kemije. 1. Del BAZE PODATKOV, DOSTOPNE V KNJI@NICI ODDELKA ZA LESARSTVO CAB TREECD - 1939-AGRIS FORESTRY - 1986-1995 Tuje baze podatkov NUK, dostopne mre`no Dokumentacijske kartice Österreichische Gesellschaft für Holzforschung, Dunaj Doma~e in tuje baze podatkov, dostopne prek COBISS sistema PUBLIKACIJA, KI JO IZDAJA INDOK SLU@BA ODDELKA ZA LESARSTVO Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Zbrala Maja CIMERMAN, dipl. soc. LES wood 52 (2000) 1-2 Prebrali smo za vas 47 Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 23 (2000) {t. 1 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA Ale{ Stra`e, dipl. in`. KIFETEW, G. The influence of the geometrical distribution of cell-wall tissues on the transverse anisotropic dimensional changes of softwood Vpliv geometrijske razporeditve celi~nih sten na pre~no kr~itveno ani-zotropijo iglavcev Holzforschung, (1999) 53 (4): 347-349 (en. 6 ref.) V splo{nem higroskopsko delovanje lesa pripisujemo njegovi kemijski sestavi, submikroskopski zgradbi in anatomskim lastnostim. Zaradi aktualnosti problematike {tevilne teorije z razli~nimi pristopi razlagajo mehanizem pre~ne kr~itvene anizotropije lesa. V delu avtor teoreti~no in eksperimentalno raziskuje vpliv geometrijske razporeditve celi~nih sten na pre~no kr~itve-no anizotropijo iglavcev. Z uporabo dveh izotropnih materialov (aluminij- za termi~no ter poliamid(PA6) za higroskopsko delovanje) izklju~uje morebitne druge vplivne dejavnike. Termi~ne (DT = 200 K) in higro-skopske dilatacije materiala (Du = 6,5 %) v pravokotnih smereh so bile presku{ane na pre~nem prerezu per-foriranega in monolitnega modela. Diferencialno nabrekanje je bilo v radialni in tangencialni smeri enako (qT = qR = 0,8 %) tako pri monolitnem, kot tudi perforiranem poliamidnem modelu. Tudi termi~ne dilatacije (e = 0,46 %) se v radialni in tangencialni smeri obeh tipov aluminijskih modelov niso razlikovale. Iz ugotovljenega pri~ujo~a {tudija ne podpira geometrijske razporeditve celic oz. tkivne strukture na pre~nem prerezu lesa, kot dejavnika, ki v najve~ji meri definira pre~no kr~itveno anizotropijo. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. PFÄFFINGER, J. MARKTNISCHE - NISCHENMARKT Passivhaus - Fenster Tr`na ni{a - okna za objekte s pasivnim ogrevanjem dds (1999) 82 (6) 68-70, (de., 0 ref.) Zanimanje za nizko energetske hi{e s pasivnim na~inom ogrevanja je vsak dan ve~je, tovrstne teme so vedno bolj pogosto obravnavane v razli~nih medijih, vzporedno s tem pa seveda nara{~a {tevilo izdelkov za tovrstno gradnjo. In{titut za hi{e s pasivnim ogrevanjem iz Darmstad-ta certificira gradbene izdelke, primerne za tovrstno gradnjo po standardu EN 10077. V ~lanku je pregled aktualnih re{itev oken z nizko toplotno prehodnostjo. Za toplotno prehodnost okna je dale~ najbolj pomemben k stekla, kljub temu pa ne gre zanemariti tudi toplotno prehodnost podboja in okvira krila. Zanimive so kombinacije razli~nih materialov. Podboj in okvir krila okna HPH2 podjetja SI-Com Greubel sta sestavljena iz lesa, purenita in poliuretanske pene. Les je uporabljen kot pokrivni element, medtem ko so sredice profilov iz razli~no debelih slojev purenita in poliuretanske pene. Izvirna je tudi zamisel kombinacije lesa, aluminija in plute. ANON.: Tische Mize MD (1999) 45(10) 108 - 119(de., en., 0 ref.) Poznamo razli~ne na~ine, ki omogo~ajo pove~anje mizne povr{ine in spreminjanje njene vi{ine. V ~lanku so predstavljene {tevilne zanimive konstrukcijske izvedbe. Miza z imenom Furos raztegnemo tako, da na izvle~no podporo polo`imo dodatno mizno plo{~o. Miza Dialog ima kla-si~no konstrukcijo. Spodnji stranski plo{~i na podporah izvle~emo, v vmesni del pa polo`imo zgornjo plo{~o. Mix je miza, izdelana iz lesa in kovine. Pod celotno dol`ino lesene plo{~e je kovinska miza, ki se, ko jo izvle~emo, na eni strani opira na konstrukcijo lesene mize, na drugi strani pa na kovinske noge s kolesci. Logo je miza iz aluminija s klasi~no konstrukcijo, zna~ilno za lesene poklopne mizne plo{~e. S spu{~enimi miznimi plo{~ami in zlo`enimi nogami zavzame minimalen prostor. Table top je miza z dvema integriranima miznima plo{~ama za pove~anje mizne povr{ine. Vzdol`no postavljeni mizni plo{~i obrnemo pre~no in polo`imo na izvle~no podporo. Wow je miza z dvema, s {arnirji povezanima plo{~ama, ki sta v sestavljenem polo`aju ena pod drugo, ko `elimo pove~ati mizno povr{ino, zgornjo plo{~o dvignemo, spodnjo zasukamo navzgor ter obe postavimo na kovinsko podno`je. Qing je miza v mizi. Na levi in desni polovici fiksne mize sta postavljeni mizici, ki ju po potrebi postavimo poleg fiksne mize. Helsinki je lamelna miza, pri kateri so lamele tesno ena ob drugi, kadar pa je raztegnjena, se lamele razmaknejo. K 8057E je miza s teleskopskim mehanizmom za podpiranje mizne plo{~e. WK 894 je ovalna miza s poklopnim delom plo{~e, ki se v sklopljenem polo`aju lahko prisloni ob zid. Battista je servirni vozi~ek s kovinsko {karjasto konstrukcijo in poklopnim delom plo{~e. Crescendo je ve~funkcionalna miza, ki lahko rabi kot klubska ali jedilna miza. Mo`no je spreminjanje vi{ine mizne plo{~e in njene velikosti. Sax je miza s kovinskim {karjastim podno`jem, pri kateri lahko s spreminjanjem geometrije podno`ja spreminjamo vi{ino mizne plo{~e. Mizi Faldo in Clip - clap imata kovinske zlo`ljive noge. Casa nova je miza s tremi ovalnimi steklenimi miznimi plo{~ami. Manj{i plo{~i sta lahko pod ve~jo ali pa potisnjeni navzven. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA dr. Leon Oblak, mag. Jo`e Kropiv{ek ROZMAN, R. Ekonomika podjetja: poslovanje, organizacija, ra~unovodstvo, pravo in {e kaj Organizacija (1999) 32 (7) 357-364 (sl., en., 23 ref.) Ekonomika podjetja prou~uje dogajanje v podjetju. Delovanje v podjetju usmerja na~elo gospodarnosti. S tega vidika ekonomika prou~uje poslovanje, organizacijo, pravo, ra~unovodstvo in {e katero podro~je v podjetju. Iz tega lahko vidimo, da je predmet prou~evanja ekonomike podjetja povsem druga~en kot predmet mikroekono-mike. Ekonomika podjetja je predvsem poslovno organizacijska znanost, medtem ko mikroekonomika spada v ekonomsko znanost. V prispevku so prikazane in komentirane podobnosti in razlike med obravnavanjem ekonomike v slovenski in nem{ki literaturi. Avtor obravnava tudi nekatere temeljne pojme s podro~ja ekonomike. BROCKMANN, T. 21 warehousing trends in the 21st century 21 trendov v procesu skladi{~enja za 21 stoletje IIE Solutions (1999) - (7) 36-40 (-, en., 4 ref.) Skladi{~enje v zadnjem ~asu postaja v poslovnih siste- LES wood 52 (2000) 1-2 Prebrali smo za vas 48 mih “nepotreben” proces, saj povzroča “samo” stroške. S pojavom različnih filozofij, kot so “just-in-time” dobava, neprekinjeni tokovi distribucije, direktna prodajna dostava, ipd., so povzročile razmišljanje o svetu brez skladišč in posrednikov. Avtor pa ugotavlja, da temu v realnosti ni tako, da skladišča igrajo zelo pomembno vlogo v logistiki oskrbovalne verige. Seveda pa morajo skladišča postati bolj dinamična. V skladu s tem je v prispevku prikazanih 21 trendov o tem, kakšna morajo biti sodobna skladišča in kako morajo delovati ter s katerimi ukrepi morajo oplojevati svojo osnovno vlogo. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franci Pohleven, doc. dr. Marko Petrič RACZKOWSKI, J.; LUTOMSKI, K.; MOLINSKI, W; WOS, R. Detection of early stages of wood decay by acoustic emission technique Ugotavljanje za~etne stopnje oku`be lesa z glivami na osnovi emisije zvoka Wood Science and Technology (1999) 33 (5) 353-358 (en., 21 ref.) Okužbo lesa je pogosto zelo težko pravočasno ugotoviti. V laboratorijskih pogojih stopnjo razkrojenosti lesa določamo na osnovi izgube mase. V praksi pa se trohne-nje ugotavlja z vrtanjem. Vendar na ta način lahko poškodujemo lesene izdelke, kar je še posebno nesprejemljivo za vrednejše lesene predmete. Zato je ugotavljanje začetne stopnje okužbe zelo pomembno. Za ta namen je zelo perspektivna metoda merjenja emisij zvoka med tlačno obremenitvijo lesnih vzorcev. Borov les so v laboratoriju okužili z dvema vrstama gliv, in sicer s kletno gobo in glivo mehke trohnobe Chaetomium globo-sum, ter ga nato tlačno obremenili v radialni smeri. Pri tem se sprošča zvok, ki se pri zdravem in okuženem lesu razlikuje. Tehnika je zelo občutljiva, saj so razlike lahko zaznali že pri razkroju, kjer je bila izguba mase lesa manjša od 1 %. Na tej stopnji razkroja še ne nastanejo pomembnejše anatomske poškodbe, ki bi bistveno spremenile mehanske lastnosti lesa. CELIMENE, C.C; MICALES, JA; FERGE, L,; YOUNG, RA Efficacy of pinosylvins against white-rot and brown-rot fungi U~inkovitost pinosilvinov proti glivam bele in rjave trohnobe Holzforschung (1999) 53 (5) 491-497 (en., 46 ref.) Zaradi varovanja okolja se za zaščito lesa vedno bolj uveljavljajo naravne biološko aktivne snovi. Takšne snovi so tudi pinosilvini, ki imajo pomembno vlogo pri naravni odpornosti dreves proti škodljivcem. V prvem delu razi- skave so s kemijskimi metodami v ekstraktih smrekovega in borovega lesa dolo~ili tri vrste pinosilvinov. V drugem delu pa so dolo~ali u~inkovitost teh snovi proti lesnim glivam. Hitri preliminarni testi so na hranilnem goji{~u pokazali zaviranje rasti micelija gliv bele, na pa tudi rjave trohnobe. Rezultati testov z lesnimi vzorci v zemlji se niso ujemali z izsledki hitrih testov. V tem primeru so pinosilvini zaviralno delovali le proti rjavi trohnobi iglavcev. Ker so pogoji tega testa bolj naravni, avtorji sklepajo, da imajo na odpornost lesa pred rjavo trohnobo delni vpliv tudi pinosilvini. POVR[INSKA OBDELAVA LESA doc. dr. Marko Petri~, Matja` Pavli~, univ. dipl. in`. WILLIAMS, S.R.; SOTOS, P. ; FEIST, W.C. Evaluation of several finishes on sever-ly weathered wood Povr{inski premazi na staranem, po{kodovanem lesu Journal of Coatings Technology (1999) 71 (895) 97-102 (en., 25 ref.) Neza{~iten les, ki je `e bil izpostavljen vremenskim vplivom, je zaradi razli~nih po{kodb te`ko kvalitetno povr-{insko za{~ititi. Najve~ji problem je slaba oprijemnost povr{inskih premazov na po{kodovan les. Bru{enje pred premazovanjem oprijemnost sicer izbolj{a, vendar pa je v mnogih primerih bru{enje neprimerno in ekonomsko nemogo~e, npr. pri velikih lesenih objektih kot so skednji ipd. Oprijemnost premaza na po{kodovan les pa je mo`no izbolj{ati tudi z modifikacijo sestave premaznega sistema. Kot odli~en dodatek se je v ta namen izkazalo laneno olje. Tako lahko zelo dobro obnovimo povr{ino lesa, brez bru{enja in odstranjevanja ostankov prej{njih premazov, s sistemi na osnovi polivinilacetatnih in akril-nih smol, ki vsebujejo velik dele` lanenega olja. RAPP, A.O.; PEEK, R.-D. Melaminharzimprägniertes sowie mit Wetterschutzlasur oberflächenbehandeltes und unbehandeltes Vollholz während zweijähriger Freilandbewitterung Dvoletno naravno staranje lesa, impregniranega z melaminskimi smolami ter neimpregniranega lesa, ki je bil premazan z lazuro. Holz als Roh- und Werkstoff (1999) 57 (5) 331-339 (de., en., 49 ref.) Les z vla`nostjo nad 20 % je mo~no izpostavljen oku`bi z lesnimi glivami. Avtorji raziskave so ugotavljali vpliv impregnacije lesa z melaminskimi smolami ter povr{in-ske obdelave z lazurami na vsebnost vlage v lesu med dvoletnim naravnim staranjem. Ugotovili so, da je v drugem letu izpostavitve, vla`nost lesa, ki ni bil impregniran presegla 25 % v 9 do 166 dneh, odvisno od vrste lesa. 25% vla`nost lesa, impregniranega z melaminskimi smolami je bila prekora~ena do 160 krat, v nasprotju s tem, pa je bila vla`nost v lesu, premazanem z lazuro zelo visoka kar 236 dni. Lazura je bila na mnogih mestih po{kodovana zaradi delovanja gliv modrivk, kar je povzro~ilo mo~no vpijanje vlage, ki pa iz lesa naknadno ni mogla difundirati. S tem so bili v lesu, premazanem z lazuro, ustvarjeni odli~ni pogoji za razkroj z bakterijami in glivami mehke trohnobe. Paronepropustne lazure, ki jih ne obnavljamo redno, torej ne zmanj{ajo nevarnosti pred biolo{kim razkrojem temve~ jo celo pove~ajo. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc.