Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
89.
kos.
V LJUBLJANI, dne 3. novembra 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
678. Uredba o dokazu izobrazbe za opravljanje pogostinskih obrtov.
679. Naredba o odpiranju in zapiranju lekarn ter o njih dežurstvu.
Uredbe osrednje vlade.
678.
Na osnovi pooblastitve § 62. in § 78., odstavka ('), zakona o obrtih ter sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje predpisujem
uredbo
o dokazu izobrazbe za opravljanje pogostinskih obrtov.*
I.	Občne določbe.
Člen 1.
Za opravljanje pogostinskih obrtov: hotelov, restavracij, gostišč ali ostajališč, gostiln, kavarn in penzij je potreben dokaz posebne strokovne izobrazbe, za opravljanje pogostinskih obrtov; okrepčevalnic (buffetov), ljudskih kuhinj in krčem (pivnic) pa dokaz posebne izobrazbe po določbah te uredbe.
Člen 2.
(*) Če se opravljajo okrepčevalnice (buffeti), ljudske kuhinje in krčme v malem obsegu, se glede njih ne zahteva dokaz posebne izobrazbe.
(2)	Za obrate malega obsega se smatrajo: okrepčevalnice (buffeti), kjer ni miz ne stolov in se streže stoječim gostom; ljudske kuhinje in krčme, če imajo samo eno sobo za goste in če imetnik obrata sam ali s
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. oktobra 1934, št. 241/LXII/562.
svojimi rodbinskimi člani, brez drugega zaposlenega pomožnega osebja, gostom neposredno streže.
Člen 3.
Če opravlja, kdo istočasno več vrst pogostinskih obrtov, je dokazati izobrazbo za vsakega teh obrtov po določilih te uredbe.
Člen 4.
(') Kdor ne more podati osebno dokazov izobrazbe, sme opravljati pogostinske obrte samo s poslovodjo, ki dokaže izobrazbo po tej uredbi.
(-) Če opravlja pogostinski obrt javna trgovinska ali komanditna družba, zadošča, da dokaže izobrazbo po določilih te uredbe samo eden izmed javnih družbenikov, ki je po sklenjeni družbeni pogodbi, odnosno po trgovinskem zakonu upravičen, zastopati in voditi družbo in opravljati obrt. Če ne dokaže izobrazbe nobeden javnih družbenikov, se opravlja obrt lahko samo s poslovodjem.
(3)	Če opravlja pogostinski obrt pravna oseba (§ 9. zakona o obrtih), mora podati imenovani poslovodja dokaz o izobrazbi, ki se zahteva po predpisih te uredbe za opravljanje dotičnega pogostinskega obrta.
Člen 5.
(') Vdova nadaljuje lahko po smrti moža, ki je opravljal pogostinski obrt, opravljanje pogostinskega obrta brez dokaza izobrazbe in ni dolžna postaviti poslovodjo, če izpolnjuje pogoje § 61., odstavkov (‘) in (2), zakona o obrtih.
(2)	Nedoletni otroci (vnuki), ki imajo pravico dedovanja po smrti imetnika pogostinskega obrta, nadaljujejo lahko opravljanje pogostinskega obrta samo po poslovodji, ki dokaže izobrazbo v smislu te uredbe.
(3)	Prav tako nadaljuje lahko brez dokaza izobrazbe pogostinski obrt tudi žena kazensko obsojenega moža, ki je opravljal pogostinski obrt, če ni zadržkov iz § G., odstavkov (l) in (*), zakona o obrtih.
Člen 6.
Praktično delo (učenje in zaposlitev) pomožnega osebja pri pogostinskih obrtih se dokaže s potrdilom o trajanju učenja (§ 280. zakona o obrtih), s poslovno knjižico (§ 8i7. zakona o obrtih), odnosno z izpričevalom o trajanju in vrsti zaposlitve v pogostinskem obrtu (§ 249. zakona o obrtih).
II.	Strokovna izobrazba za poedinc pogostinske obrte.
Hoteli.
Člen 7.
(') Pri hotelskih obrtih služi za dokaz popolne Izobrazbe izpričevalo o najmanj Štirih uspešno dovršenih
razredih srednje ali tej enake strokovne ali meščanske šole in najmanj štiriletna zaposlitev kot pomočnik v upravi hotela ali penzije (tehnični uradnik, knjigovodja, dopisnik, blagajnik, oddajalec sob in pod.).
(*) Kot popolni dokaz za opravljanje hotelskega obrta služi tudi dokaz o najmanj triletnem opravljanju gostišča ali penzije. Samostalno opravljanje restavracijskega ali kavarniškega obrta se prizna sain<5, če prosilec dokaže, da je opravljal takšen obrt najmanj dve leti in da je bil zaposlen najmanj leto dni v upravi hotela. Sa-mostalno opravljanje gostilniškega obrta se prizna samo, če dokaže, da je opravljal ta obrt najmanj tri leta, da je dovršil uspešno dva razreda srednje, meščanske ali tema enake strokovne šole in da je bil zaposlen najmanj leto dni v upravi hotela.
Restavracije.
Člen 8.
(') Pri restavracijskem obrtu služi kot popolni dokaz izobrazbe:
a) izpričevalo o najmanj štirih uspešno dovršenih razredih srednje ali tej enake strokovne ali meščanske šole in najmanj triletna zaposlitev kot pomočnik v upravi restavracije, kot knjigovodja, dopisnik, blagajnik in pod.;
b) najmanj štiriletna zaposlitev pri neposredni strežbi gostov v restavraciji ob dokazu, da je uspešno dovršil dva razreda srednje šole ali tej enake strokovne ali meščanske šole;
c) triletna zaposlitev v restavraciji ali penziji ko! šef kuhinjo in dveletna zaposlitev kot pomočnik v upravi restavracije ali penzije.
(s) Kot popolni dokaz izobrazbe za opravljanje restavracijskega obrtu služi tudi dokuz o samostalnem opravljanju hotelskega, penzijskega ali kavarniškegu obrta. Samostalno opravljanje gostilniškega obrta se prizna samb, če prosilec dokaže, da je opravljal gostilniški obrt najmanj štiri leta in da je uspešno dovršil dva razreda srednje, meščanske ali tej enake strokovne šole. Prav tako se smatra za popoln dokaz za samostalno opravljunje restavracijskega obrta tudi najmanj triletna zaposlitev kot pomočnik v upravi penzije uli kavarne ob ostalih pogojih točko a) odstavka (') tega člena.
Gostišča ali ostajališča.
Člen 9.
(‘) Za samostalno opravljanje obrta gostišč ali postajališč služi kot dokaz popolne izobrazbe najmanj triletna zaposlitev v upravi gostišča kot pomočnik (tehnični uradnik, knjigovodja, dopisnik, blagajnik in pod.) in izpričevalo o najmanj dveh uspešno dovršenih razredih srednje ali tej enake strokovne ali meščanske šole.
(2) Kot popoln dokaz za opravljanje obrta gostišč ali postajališč služi tudi dokaz o samostalnem opravljanju hotela ali penzije. Samostalno opravljanje restavracijskega ali kavarniškega obrta se prizna, če prosilec dokaže, da je bil zaposlen še kot pomočnik v upravi hotela, gostišča ali penzije najmanj eno leto. Prav tako se smatra kot dokaz za samostalno opravljanje gostišča ali osia-jališča najmanj triletno samostalno opravljanje gostilniškega obrta.
Gostilne.
Člen 10.
(') Za samostalno opravljanje gostilniškega obrta služi kot dokaz popolne izobrazbe najmanj štiriletna zaposlitev v restavraciji, kavarni, penziji ali gostilni pri strežbi gostov ob dokazu o štirih uspešno dovršenih razredih osnovne šole.
(2)	Kot popoln dokaz izobrazbe za opravljanje gostilniškega obrta služi tudi dokaz o samostalnem opravljanju hotela, restavracije, gostišča, kavarne ali penzije. Kot dokaz izobrazbe za opravljanje gostilniškega obrta se smatra tudi dokaz, da je kdo samostalno opravljal obrt okrepčevalnice (buffeta) ali krčme najmanj tri leta.
Kavarne.
Člen 11.
(') Za samostalno opravljanje kavarniškega obrta služi kot dokaz popolne izobrazbe:
a) izpričevalo o najmanj štirih uspešno dovršenih razredih srednje ali tej enake strokovne ali meščanske šole in najmanj triletna zaposlitev kot pomočnik v upravi kavarne (knjigovodja, dopisnik, blagajnik in pod.);
b) najmanj štiriletna zaposlitev pri neposredni strežbi gostov ob dokazu o dveh uspešno dovršenih razredih srednje šole ali tej enake strokovne ali meščanske šole;
c) štiriletna zaposlitev v restavraciji, penziji ali kavarni kot šef kuhinje ali kot kvalificirani slad-čičar.
(2)	Kot popolni dokaz strokovne izobrazbe za opravljanje kavarniškega obrta služi tudi dokaz o samostalnem opravljanju hotelskega, restavracijskega ali penzijskega obrta. Samostalno opravljanje gostilniškega obrta se prizna samč, če prosilec dokaže, da je samostalno opravljal gostilniški obrt najmanj tri leta. Prav tako se smatra kot popoln dokaz za samostalno opravljanje kavarniškega obrta tudi najmanj triletna zaposlitev kot pomočnik v upravi restavracije ali penzije ob ostalih pogojih točke
a)	odstavka (') tega Člena.
Penzije.
Člen 12.
(‘) Za samostalno opravljanje penzijskega obrta služi kot dokaz popolne izobrazbe izpričevalo o najmanj dveh uspešno dovršenih razredih srednje ali tej enake
strokovne ali meščanske šole in najmanj triletna zaposlitev kot pomočnik v upravi penzije (knjigovodja, dopisnik, blagajnik in pod.).
(2) Kot popolni dokaz izobrazbe za opravljanje penzije služi tudi dokaz o samostalnem opravljanju hotela, restavracije ali gostišča. Samostalno opravljanje gostilniškega obrta se prizna ob dokazu, da se je opravljal ta obrt najmanj tri leta.
Okrepčevalnice (bulleti), ljudske kuhinje in krčine.
Clen 13.
(•) Za samostalno opravljanje pogostinskih obrtov okrepčevalnic (bu(fetov), ljudskih kuhinj in krčem, velja kot dokaz izobrazbe, in sicer:
a) za samostalno opravljanje okrepčevalnice (buffe-ta) in krčme najmanj štiriletno praktično delo v okrepčevalnici (buffetu), krčmi, gostilni, kavarni ali restavraciji;
b) za samostalno opravljanje ljudske kuhinje služi kot dokaz popolne izobrazbe dokaz o najmanj štiriletnem delu v ljudski kuhinji, okrepčevalnici (buffetu), krčmi, gostilni, penziji, kavarni ali restavraciji ali najmanj štiriletno delo v kuhinji teh obrtov kot kuhar.
(2) Kot dokaz posebne izobrazbe za opravljanje pogostinskih obrtov, označenih v tem členu, služi tudi dokaz o samostalnem opravljanju obrtov okrepčevalnice (buffe-ta), ljudske kuhinje in krčme, za katere se po členih 2 in 18. ne zahteva poseben dokaz izobrazbe, če so se opravljali ti obrti samostalno najmanj tri leta.
(3) Prav tako se prizna kot dokaz izobrazbe za opravljanje obrtov, navedenih v tem členu, tudi izobrazba iz členov 7. do 12. te uredbe.
Clen 14.
(’) Izpričevalo o uspešno dovršeni višji strokovni hotelirski šoli s predhodno izobrazbo najmanj štirih razredov srednje ali tej enake strokovne šole, ki mora trajati vsaj dve leti, skrajšuje rok zaposlitve, označen v členu 7., odst. ('), členu 8., odst. (l), točki a), členu 9., odst. (*), členu 11., odst. (l), točki a), na leto dni.
(2) Izpričevalo o uspešno dovršeni nižji pogostinski (gostilničarski) šoli, ki traja najmanj dve leti ob predhodni izobrazbi štirih razredov srednje, tej enake strokovne ali meščanske šole, skrajšuje rok praktičnega dela v obrtih, navedenih v odstavku (*) tega člena, na dve leti.
(3) Izpričevalo o uspešno dovršeni nižji pogostinski (gostilničarski) šoli, ki traja najmanj dve leti, brez predhodne izobrazbe štirih razredov srednje, tej enake strokovne ali meščanske šole, nadomešča popolnoma strokovno izobrazbo, označeno v členih 7., odst. (2), členu 8., odst. (»), točki b), in odst. (*), členu 11., odst. (‘), točki b).
Clen 15.
Katere hotelirske in pogostinške (gostilničarske) šole v državi in v inozemstvu uživajo ugodnosti po členu 14., odloči ministrstvo za trgovino in industrijo. Prav tako odloči ministrstvo za trgovino in industrijo, ali in katere ugodnosti se lahko priznajo glede skrajšanja roka praktičnega dela tudi dovršenim tečajem pogostinske etrol e.
Clen 16.
(l)	Z uspehom dovršena srednja trgovinska šola (trgovinska akademija) ali višja trgovinska šola, uspešno dovršena srednja ali tej enaka šola in dovršena fakul-
teta ali druga šola, ki je enaka fakultetni izobrazbi, skrajšuje pri obrtih člena 7., odst. (‘), člena 8., odst. (‘), člena 9., odst. (‘J, člena 11., odst. (1), in člena 12., odst. (*), rok praktičnega dela za dve leti, izpričevalo o uspešno dovršeni dvorazredni trgovinski šoli pa za eno leto/
(2) Dvorazredni trgovinski šoli so enake trgovinske šole, navedene pod točkami 12., 13., 29., 67. in 81. čl. 2. uredbe ministrstva za prosveto z dne 1. maja 1933, P. br. 13.767, o činu strokovnih šol nasproti srednji šoli in fakultetam*
Delo v zasebnih gospodinjstvih.
Člen 17.
(') Kot praktično delo v smislu določbe člena 8., odst. (l), točke b), člena 10., odst. (‘), člena 11., odst, (‘), točke c), in člena 13. le uredbe, se smatra tudi delo kvalificiranega kuharja ali kvalificirane kuharice v večjih zasebnih gospodinjstvih. Delo kuharskega pomočnika v zasebnih gospodinjstvih, kjer se opravlja delo ob vodstvu kvalificiranega kuharja (kvalificirane kuharice), se smatra kot delo po členu 10., odst. ('), in členu 13. te uredbe.
(2) Delo v zasebnih gospodinjstvih se dokaže s potrdilom, ki ga izda imetnik gospodinjstva in ki mora navajati točne podatke o vrsti dela, opravljenega v gospodinjstvu, in biti potrjeno pri pristojni občini.
(3) Ob sporu, ali se naj označi kakšno delo kot delo v smislu določb tega člena, odloča ban. V območju občine mesta Beograda odloča o tem uprava mesta Beograda.
Pogostinski obrti na kmetih.
Clen 18.
C) Za opravljanje krčme in ljudske kuhinje v občinah, ki niso mesta, trgi, sedeži državnih oblastev ali službeno priznani klimatski kraji in kopališča, neglede na obseg obrata, ni treba izobrazbe po členu 13. te uredbe; kdor pa hoče te obrte opravljati, mora dokazati, da je opravil štiri razrede osnovne šole ali gospodinjsko šolo.
(•) Za opravljanje ostalih pogostinskih obrtov v krajih, navedenih v odstavku (‘) tega člena, je potrebna enaka izobrazba, kakor za opravljanje obrtov v ostalih krajih.
(3)	Ce hoče kdo, ki je zaposlen v krčmi ali v ljudski kuhinji ali ki opravlja ta obrta samostalno v krajih, navedenih v odstavku (‘) tega člena, odpreti obrat v ostalih krajih, se prizna tako delo, če je trajalo najmanj štiri leta, samo kot izobrazba za krčmo.
Prehodne in končne določbe.
Clen 19.
(') Od dne uveljavitve te uredbe se ocenja dokaz izobrazbe za pogostinske obrte tudi na prošnje, ki do dne razglasitve te uredbe še niso rešene.
(2)	Ce je glede vprašanja izobrazbe vložena zoper odločbo pristojnega oblastva pritožba, se reši ta pritožba po predpisih, po katerih se je izpodbijana odločba izdala.
Člen 20.
(0 Vse pravice, pridobljene za opravljanje pogostinskih obrtov do uveljavitve te uredbe, ostanejo veljavne tudi po uveljavitvi te uredbe.
* »Službeni list« št. 326/51 iz 1. 1933,
(2) V primerih, ko ni moči predložiti rednih listin o dovršenem učenju in delu, odnosno o praktični zaposlitvi v smislu te uredbe, spregleda lahko ban predložitev navedenih listin, če se dokaže na kakšen drug verodostojen način, da se je predpisani čas prebil pri praktični zaposlitvi.
(3) Kdor je na osnovi redne dovolitve že opravljal neki pogostinski obrt, a je njegovo opravljanje ustavil ali prekinil, ni dolžan predložiti dokaz izobrazbe v smislu te uredbe. Prejšnje dovolilo se smatra kot popoln dokaz izobrazbe za opravljanje pogostinskih obrtov, ki jih je prej opravljal.
Člen 21.
Določila te uredbe ne veljajo za točenje lastnega pridelka po § 437. zakona o obrtih glede proizvodnikov, ki prodajajo alkoholne pijače lastnega pridelka in z lastnega zemljišča na način, določen z določbami pripombe 3. k § 2. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini z dne 18. aprila 1932, in tudi ne za prodajo pijače v izvirno zaprtih steklenicah na drobno in ne za prodajo pijače na debelo.
Clen 22.
(J) Ce se opravljajo restavracija, gostilna, kavarna ali okrepčevalnica (butfet) brez točenja alkoholnih pijač in se vodijo pod naslovom »brezalkoholni« [odst. (5) § 76. zakona o obrtih], je treba za takšne obrate istega dokaza izobrazbe, kakor za obrate te vrste, če se točijo v njih alkoholne pijače. Ce se vodijo kavarne, odnosno ljudske kuhinje [odstavek (4) § 76. zakona o obrtih] pod nazivom »Zdravjak«, je potreben isti dokaz izobrazbe, kakor da se ne uporablja ta posebni naziv.
(2) Obrati, ki točijo samo kavo, čaj, a so se vodili prej pod nazivom bosanskih kavarn, se smatrajo za brezalkoholne krčme in je potrebna zanje izobrazba, predpisana za krčme.
(3) Za bar'e je potrebna izobrazba, ki je predpisana za restavracijo ali kavarno.
Clen 23.
Ta uredba, stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Z uveljavitvijo te uredbe prestanejo veljati vsi predpisi, ki se nanašajo na izobrazbo v pogostinskih obrtih
V Beogradu, dne 6. oktobra 1934; II br. 34.689/T.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r.
Banove uredbe.
679.
VI. No. 7813/4.
Naredba
o odpiranju in zapiranju lekarn ter o njih dežurstvu na področju Dravske banovine.
Na osnovi čl. 12. pravilnika o notranjem poslovanju v javnih lekarnah in na osnovi čl. 67. zakona o notranji upravi predpisujem naslednjo
n a r e d b o
o odpiranju in zapiranju javnih lekarn ter o njih dežurni službi na področju Dravske banovine.
Čl. 1. Javne lekarne na področju Dravske banovine se odpirajo ob 7.30 zjutraj in zapirajo ob 19. uri zvečer. Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 20. uri zvečer.
Čl. 2. V krajih, kjer posluje samo ena javna lekarna, mora ta oddajati zdravila ob vsakem času. Lekarnar 6e v takem primeru tekom dneva lahko odstrani za kratek čas iz lekarne, mora pa na vratih napisati, kje ga je mogoče v primeru potrebe najti.
Čl. 3. V krajih in mestih z dvema ali tremi lekarnami vršijo te izmenoma dežurno službo po teden dni, in sicer po abecednem vrstnem redu. Dežurna služba se začne vselej v soboto ob 19. uri in traja do druge sobote do 19. ure, nakar jo prevzame naslednja lekarna.
Čl. 4. V mestih s štirimi ali več lekarnami opravljajo te po skupinah dežurno službo, ki traja en dan, in se začne vsak dan ob 19. uri.
Izjemoma opravlja v noči od nedelje na ponedeljek dežurno službo ona lekarna, ki jo ima od sobote na nedeljo. Prav tako je postopati na praznike. Ce pa je več praznikov zaporedoma, kakor tudi če sledijo prazniki neposredno nedelji, opravlja dežurno službo ves Čas ona lekarna, ki jo ima v noči od sobote na nedeljo, odnosno v noči pred prazniki, in to do 19. ure dneva po praznikih.
Skupine odredi prvostopno upravno oblastvo po lokalnih potrebah, in sicer tvorijo v mestih z več ko 50.000 prebivalci posamezne skupine po najmanj 3 lekarne, v mestih z manj ko 50.000 prebivalci pa najmanj 2 lekarni.
K dežurni službi lekarn v mestu Ljubljani se pritegneta tudi lekarni na Viču in v Mostah, ki se morata v vsem ravnati kakor ljubljanske lekarne.
Čl. 5. Ob nedeljah in praznikih so lekarne z dežurno službo odprte kakor ob delavnikih. Ostale lekarne so zaprte ves dan. V krajih s samo eno lekarno je ta ob nedeljah in praznikih odprta samo do 12. ure. Za praznike je smatrati dneve, ki so našteti v § 2. in § 3., odstavek 2., zakona o praznikih od 27. septembra 1929 (»Uradni list« z dne 9. oktobra 1929, št. 401/100).
Ob nedeljah in praznikih, kadar smejo na osnovi vsakokrat veljavnih predpisov obratovati trgovine, smejo biti odprte tudi lekarne od 7.30 do 12. ure.
Čl. 6. Lekarna z dežurno službo mora imeti na vidnem mestu osvetljen znak dežurstva. Vse druge lekarne pa morajo imeti razločno in vidno naznačeno, katera lekarna vrši dežurno službo.
ČL 7. V času dežurne službe mora dežurna lekarna brez takojšnjega plačila izdajati zdravila tudi na recepte onih ustinov, katerim sicer ne oddaja zdravil na kredit.
Čl. 8. Kdor se pregreši zoper določila te naredbe, se kaznuje po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od Din 10-— do Din 1000—, v primeru neizterljivosti pa z zaporom od 1 do 20 dni.
Čl. 9. Ta naredba stopi v veljavo 15 dni po razglasitvi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Tedaj prestanejo veljati vsi prejšnji zadevni predpisi, kolikor nasprotujejo tej naredbi. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. oktobra 1934.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r.
izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen pre.j.tavnik In urednik- Pohar RobeH v Ljubljani, liska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. J Ljubljani; njen predstavnik; OUnut Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
'Priloga k 89. kosu V. letnika z dne 3. novembra 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
VT. No. 1000/38.
2383
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. oktobra do 14. oktobra 1934.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	Ostali	o — > — o <y e o Z °	© > ca k* -G ■j	Umrli	*g e . <0 «. » v o»
Skupina tifuzni Brežice 		h b 5	olea	ni«		5
Celje .....	2	—	—	—	2
Dolnja LeDdava ....	3	—	1			2
Kranj	2	—	—	—	2
Konjice 			1	1	1			1
Krško 		3	1	2	—	2
Litija		1	—	—		!
Ljubljana (srez) ....	4	—	—	1	3
Ljubljana (mesto) . . .	3	—	1			2
Ljutomer ....	1	1	—		2
Maribor levi hreg . . .	2	—	—			2
Murska Sobota		1	—	i			—
Novo mesto		4	2	2			4
Prevalje		2	—	—	—	2
Radovljica		—	1	—	—	1
Vsega . .	34	G	8	1	31
Griža. — Dys Dolnja Lendava ....	ent« 98	?ria 27	29	4	92
Gornjigrad 		1	—	1	—	—
Kočevje		—	1	—	. —	1
Krško 			2	—	1	—	1
Litija 		6	4	—	1	9
Ljubljana (srez) ....	—	4	—	1	4
Ljutomer 		9	5	2		11
Murska Sobota		5	—	2	—	3
Novo mesto		3	1	1	—	3
Ptuj		15	13	15	2	11
Radovljica		2	—	—		2
Vsega . .	141	55	51	8	137
škrlatinka. — S Celje ..... ....	earl	atir 1	ia. 1		
Dolnja Lendava ....	48	3	2	—	49
Kamnik		—	1	—	—	1
Krško 			2	—	1	—	1
Laško		 .	1	1	—	—	2
Litija ...........	1	—	1	—	—
Ljubljana (srez) ....	3	—	—	—	3
Ljubljana (mesto) . , .	7	2	3	—	(5
Ljutomer 			1	—	—	—	1
Maribor desni breg , .	3	—	1	—	2
Maribor levi breg . ..	2	—	2	—	2
Maribor (mesto) ....	4	4		—	6
Murska Sobota		1	—	—	—	1
Prevalje		 ,	2	1	—	—	3
Radovljica ........	3	—	1	—	2
Slovenjgradec			3	—	—	—-	3
Šmarje pri Jelšab . . .	1	2	—	—	3
Vsega . .	82	15	12	—	85
Ošpice. — Morbilli. Novo mesto	1 711 21			70	-122	
.Vsega .. j	71	21	70	-1	22
Srez	Ostali	o — — o 4) = o ®*rt Z °	fozdraveli	TS S o	Ostanejo 1 | i oskrbi j
Davica. — Diphtcria et Croup.					
Brežice	11			—			11
Celje			12	3	3	1	n
Celje (mesto)		2	1	—	—	3
Dolnja Lendava ....	3	1	1	—	3
Gornjigrad 		—	2	—	—	9
Kamnik 		—	1	—	—	1
Kranj . ..........	—	10	—	2	8
Kočevje	9	1	—	—	10
Konjice 		3	—	2	—	1
Krško ..........	3	3	2	—	4
Laško 		3	—	2	—	1
Litija		5	1	1	—	5
Logatec 		48	3	3	—	48
Ljuhljana (srez) ....	11	4	1	—	14
Ljubljana (mesto) . . .	10	5	8	—	7
Ljutomer ....	—	2	—	—	2
Maribor desni breg . .	8	2	2	—	8
Maribor levi breg . , .	6	3	3	—	0
Maribor (mesto) ....	8	1	5	—	4
Murska Sobota		3	1	—	—	4
Novo mesto .......	1		1	—	—
Prevalje		0	1	2	—	4
Ptuj		7	12	3	2	14
Radovljica		1	—	—	-	1
Slovenjgradec		1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšab . . .	1	2	—	—	3
Vsega . .	161	59	39	5	176
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
Laško.................  .	I	1	I	-	I	1	I	—	1	—
Vsega . .
1 - 1 - -
Sen. — Erjsipelas.
Celje		2	1	1	—	2
Dolnja Lendava ....	1	—	—	1	—
Gornjigrad 		—	1	1	—	—
Kočevje		 , , .	1	—	—	—	1
Konjice 		 .	2	—	1	—	1
Litija ...........	1	—	—	—	1
Logatec 		1	—	—	—	1
Ljubljana (mesto) . . .	2	—	—	—	2
Maribor desni breg . .	—	1	—	—	1
Maribor levi breg . . .	2	1	—	—	3
Maribor (mesto) ....	1	—	—	—	1
Murska Sobota		1	—	—	—	1
Novo mesto		2	—	—	—	2
Radovljica			2	1	—	1	2
Šmarje pri Jelšah . . .	1	—	1	—	—
Vsega . .	19	5	4	2	18
Krčevita odrevenelost. -		- Tetanus.			
Laško . . 		1	1	1	-	1
Ljubljana (srez) ....	—	1	—	1	
Ptuj		1	—	—	—	1
Vsega . .	2	2	1	1	2
Otručična vročica. — Seos»s puerperalis.
Kočevje ....
Ljubljana (srez)
Metlika.........
Novo mesto . . ,
	1	—	—	—	1
• • •	1	—	—	—	1
• * •	—	1	—	—	1
• • •	—	1	—	1	—
?a . .	2	2	—	1	3
Liubtjana, dne 17. oktobra 1934.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 21/34—4.	2583
Amortizacija.
Na prošnjo Hrašan Amalije, postrež-nice v Celju, Prešernova ulica št. 11, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom enega leta od dne objave tega oklica svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
1. Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Celju, št. 5503/6562, na ime Trnek Marije, z vlogo Din 69.634*35, valuta
1.	I. 1934, vinkulirana.
2. Hranilna knjižica Ljudske posojilnice v Celju, št. 9666/2739, na ime Hrašan Terezije, z vlogo Din 3198T5, vinkulirana.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 24. oktobra 1934.
*
2582
Og 19/34-4.
Amortizacija.
Na prošnjo Šmona Franca, preužitkar-ja v Tomaški vasi št. 6, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, kj j° je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom enega leta od dne objave tega oglasa svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je knjižica brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica štev. 16.495 Okrajne hranilnice v Slovenj-gradcu, glaseča se na ime Šmon Franc z vlogo Din 2235‘03.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 24. oktobra 1934.
Og 24/34—2.	2584
Amortizacija.
Na prošnjo Špacapana Franca, posestnika v Košnici št. 20, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednje hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom enega leta od dne objave tega oklica svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je knjižica brez moči.
Oznamenilo: Hranilna knjižica štev. 88179/10138 Mestne hranilnice v Celju, glaseča se na ime Klemenčič Vencel, z vlogo Din 182F42.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 24. oktobra 1934.
Og 50/34—2.	2580
Amortizacija.
Na prošnjo preniogokopne družbe Bela-Motnik v Celju, Kralja Petra cesta štev. 20, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vredn. papirjev: Originalne listine 26 kuksov preniogokopne družbe Rela-Motnik števs XCIII, XCIV, XCV, XCVI, XCV1I, XCVI1I, XCIX,
c, cr, en, cm, civ, cv, cvi cvii, cviii, cix, cx, cxi, cxir, cxm,
CXIV, CXV, CXVI, CXVII in CXVIII. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 26. oktobra 193*4.
*
Og 53/34-3.	2588
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Zalokar Ane iz Ljubljane, Maistrova ul. št. 6, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo: Vložna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani štev. 73.527, glaseča se na »nedl. Vera Na-dežda Kos«, s saldom Din 1.705*25. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 26. oktobra 1934.
*
Og 44/34—5.	2575
Uvedba postopanja za dokaz smrti.
Magdič Matija, rojen dne 11. februarja 1874 v Renkovcih, srez Dolnja Lendava, tja pristojen, je v začetku vojne odrinil k 20. domobran. polku (2. bataljon) v Veliko Kanižo (Madjarsko), od tam pa je odšel na fronto Kesneje je bil težko ranjen in prepeljan v rezervno vojaško bolnico v Debrecin na Ma-djarskem in je tam 16. avgusta 1917 umrl.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvaja na prošnjo Magdič Martina postopanje za dokaz smrti ter se izdaje poziv, poročali do 15. februarja 1935 sodišču o pogrešanem Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 29. oktobra 1934.
*
2581
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča v Logatcu z dne 27. junija 1934, opr. št. Os 2/33-25, je bil Istenič Franc, posestnik iz Hote-deršice št. 5, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Plečnik Ivan, mizarski mojster v Hoteder-šici št. 4.
Srcsko sodišče v Logatcu, odd. I., dne 30. oktobra 1934.
•J'
I 913/34—9.	2568
Dražbeni oklic.
Dne 3. d e c e m b r a 1934 o b p o 1 desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Trzin, vi. št._339. _
Cenilna vrednost: Din 5.557-50. Najmanjši ponudek: Din 3.705—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred . začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 23. oktobra 1934.
I 152/34—6.	2561
Dražbeni oklic.
Dne 4. decembra ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Bezuljak, vi. št. 93.
Cenilna vrednost: Din 33.030*—. Vrednost pritikline: Din 5.000-—. Najmanjši ponudek: Din 22019'98. Pravicei ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Srcsko sodišče v Cerknici, dne 15. oktobra 1934.
*
I 1451/34-8.	2577
Dražbeni oklic.
D n e 4. decembra 1934 ob p o 1 -devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vinja vas, .vi. st. 314. Cenilna vrednost: Din 2951*90. Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 1967*92.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 295*19 v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za vlaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
fresko sodišče v Novem mestu, dne 25. oktobra 1934.
I 1146/34—7.	#	2580
Dražbeni oklic.
Dne 4. decembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zagorica, vi. št. 84.
Cenilna vrednost: Din 39.833*85. Vrednost pritikline: Din 2355*—. Najmanjši ponudek: Din 26.555*90.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 3983*38 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu,
dne 25. oktobra 1934.
*
I Va 2955/31—144.	ad	2050
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1934 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga k. o. Zg. Šiška, vi. št. 6 in Zg. ŠiSka, vi. št. 320 ter Sp. Šiška, vi. št. 60.
Cenilna vrednost: Din 319.000'—. Jamčevina Din 31.910-—.
Vrednost pritikline; Din 4.000'—. Najmanjši ponudek: Din 174.067'—. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 19. oktobra 1934.
*
Va I 2812/33—19.	__	2554
Dražbeni oklic.
Dne 6. decembra 1934 o b enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (dve njivi); zemljiška knjiga k. o. Brezovica, vi. št. 1920.
Cenilna vrednost; Din 5.982'75. Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: Din 2.991'38. Pravice, ki bi' ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.'
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 20. oktobra 1934.
"I*
I 404/32-65.	2560
Dražbeni oklic.
Dne 10. decembra 1934 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 8.
Cenilna vrednost: Din 73.356'—. Najmanjši ponudek; Din 48.904	^
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 27. oktobra 1934.
»j;
I 290/34/12.	2532
Dražbeni oklic.
Dne 10. decembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kolovrat, vi. št. 70.
Cenilna vrednost: Din 368.308'—.
Vrednost pritikline: Din 13.265’—, ki je že všteta v gorenji cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 187.328-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega 6odišča.
Sresko sodišče v Litiji, dne 15, oktobra 1934.
*
I 1062/32—23, I 63/33.	2356
Drp'>heni oklic.
Dne 10. decembra 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: 4 gozdne, 1 njivska, 2 travniški in 1 pašniška parcela, zemljiška knjiga Piršenbreg, vi. št. 231.
Cenilna vrednost: Din 19.91M5.
Najmanjši ponudek: Din 13.274-10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Brežicah, odd. II.,
dne 24. septembra 1934.
*
I 533/34-8.	>	2538
Dražbeni oklic.
Dne 10. decembra 1934 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 diažba nepremičnin: zemljiška knjiga Prečna, vi. št. 600.
Cenilna ..-ednost: Din 4.287-20.
Najmanjši ponudek: Din 2858-—.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 428-72 v gotovini ali v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za vlaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom draž be, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega »odišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 19. oktobra 1934.
I 1557/34—7.	•	2578
Dražbeni oklic.
Dne 10. decembra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Prečna, vi. št. 108, 110, 1211.
Cenilna vrednost: Din 120.641'15.
Vrednost pritikline: Din 15.240'—.
Najmanjši ponudek: Din 80.427'42.
Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 12.064-11 v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 25. oktobra 1934.
*
I 502/34-18.	2548
Dražbeni oklic.
Dne 10. decembra 1934 o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 204.
Cenilna vrednost: Din 158.170'—.
Vrednost pritikline: Din 22.800-—.
Najmanjši ponudek: Din 105.446-66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 26. oktobra 1934.
•j;
I 702/34.	2519
Dražbeni oklic.
Dne 14. decembra 1934 d o • poldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Kot, in sicer vi. št. a) 165, b) 233, c) 234, č) 774 ter d) 789.
Cenilna vrednost: ad a) Din 14.751-—, ad b) Din 2.270-—, ad c) Din 1.770-—, ab Č) Din 1.750’—, ad d) Din 434'—.
Vrednost pritikline: spadajoče k vi. št. 165, k. o. Kot Din 1.905-—.
Najmanjši ponudek:	ad	a) dinarjev
9.715-—, ad b) Din 1.514-—, ad c) Din 600-—, ad č) Din 580-—, ad d) dinarjev 290-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle vpč uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklm, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju, dne 19. oktobra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1159.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 25. oktobra 1934. Besedilo: Cvetič Janez in drug. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in izdelovalnica perila.
Izstopila je družabnica Cvetič Irma. Odslej samoimetnik dosedanji družabnik Cvetič Janez.
Besedilo firme odslej; Cvetič Janez. Prokura se je podelila dosedanji dru-žabnici Cvetič Irmi.
Prokuristinja podpisuje s pristavkom
»pp«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 25. oktobra 1934.
Rg A III 192/3.
»i*
1160.
Sedež: Rumanja vas.
Dan vpisa: 22. junija 1929.
Besedilo: Trgovska družba; »Hrast« Josip Benkovič & Komp. Rumanjavas.
Izbrisal se je dosedanji družabnik Šporar Josip iz Rumanje vasi št. 12. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 22. junija 1929.
Firm. 101/29 —Reg. A I 382/2.
Izbrisale so se nastopa« firme:
1161.
Sedež: Ljutomer.
Dan izbrisa: 25. oktobra 1934. Besedilo: Franc Kikec.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. oktobra 1934.
Rg A III 108/9.
*
1162.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 25. oktobra 1934. Besedilo: Ivan Hajnv.
Obratni predmet: trgovina s poljedelskimi stroji.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. oktobra 1934,
Rg A I 291/7.
1163.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 25. oktobra 1934. Besedilo: Marija Korent.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. oktobra 1934.
Rg A I 236/7.
*
1164.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 25. oktobra 1934. Besedilo: Josef Sclnvab.
Obratni predmet: trgovina z delikatesami.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. oktobra 1934,
Rg A I 185/5.
❖
1165.
Sedež: Rogaševci.
Dan izbrisa: 25. oktobra 1934. Besedilo: \Veisz David in drug. Obratni predmet: izvozna trgovina z govejo živino in svinjami v živem in zaklanem stanju.
Zaradi prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 25. oktobra 1934.
Rg A IH 28/8.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se i z p r e m e m h e in dodatki pri nastopnih zadrugah: 1166.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 25. oktobra 1934. Besedilo: Zadruga za izdelovanje brezalkoholnih pijač v Mariboru, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja Člana načelstva Senekovič Franc in Bauer Pavel, vpišeta pa se novoizvoljena člana načelstva Dreisiebner Toni, gostilničarka v Maiiboru, Miklošičeva ulica 2, in Schnuderl Franc, lesni manipulant v Jelovcu št. 11. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. oktobra 1934.
Zadr IV 29/5.
*
1167.
Sedež: Šmartno pri Kranju.
Dan vpisa: 12. oktobra 1934.
Besedilo: Hranilnica in posojil; iea v Šmartnem pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na izrednem občnem zboru dne 19. avgusta 1934 sose izpremenila zadružna pravila v § 4.
Izbrišejo se Člani načelstva Kert Ignacij, Oblak Franc in Urbanc Franc, vpiše pa član načelstva Hafner Janez, kaplan v Šmartnem pri Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 11. oktobra 1934.
Fi 911/34 — Zadr. III 273/53.
*
1168.
Sedež: Šmartno pri Kranju.
Dan vpisa: 12. oktobra 1934. Besedilo; Kmetijsko društvo v Šmartnem pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 1. julija 1934 so se izpremenila zadružna pravila v §§ 6. in 31.
Izbriše se član načelstva Dolenc Ma-
tevž, vpiše pa. član načelstva Križnar Janez, posestnik v Stražišču št. 104. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. oktobra 1934.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
1169.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 25. oktobra 1934. Besedilo: »Dom« železničarska stavbena zadruga, registrovana zadruga z omejimo zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 25. oktobra 1934.
Zadr IV 44/9.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No 2162.	2572
Razpis.
Občina Tržišče, srez krški, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Din 2000'—.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Tržišče, dne 26. oktobra 1934.
*
St. 4888—4890.	2537—3—2
Razpis dobave živil.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici razpisuje v smislu odloka ministrstva za soc. politiko in narodno zdravje z dne 5. oktobra 1934, Št. 20.118
III. pismeno licitacijo za dobavo živil, in sicer za dobo od 1. decembra 1934 do 31. marca 1935.
Licitacije se bodo vršile: dne 19. novembri 1934 ob 11. uri za suhomesnate izdelke in mast, dne 21. novembra 1934 ob 11. uri za mleko, maslo in sir, dne 22. novembra 1934 ob 11. uri za perutnino in jajca.
Vsa pojasnila in dražbene pogoje dobe interesenti pri upravi proti plačilu takse Din 35-—.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 25. oktobra 1934.
No. 4820.	2556-3—2
Razglas o licitaciji.
Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna razpisuje za oddajo gradbenih del
I. etape pri razširjalnih gradnjah » zdravilišču I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. novembra 1934, ob 11. dop.
v pisarni zdraviliške uprave. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobijo med uradnimi urami v I. nadstropju Beograjskega doma v Dobrni in v sobi štev. 33 (III nadstropje) tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1. Za težaška in zidarska, betonska in železobetonska ter kanalizacijska dela.....................Din 515.101-69
2. za tesarska dela . Din 83.664—
3. za kleparska dela Din 108.964'—
4. za parketarska dela Din 42.621*50 in
5. za pečarska dela Din 46.474*—.
Kavcija znaša za vse vrste del Din
80.000-—, za prvo skupino del 52.000 dinarjev za drugo Din 9 000-—, za tretjo Din 11.000-—, za četrto Din 5.000-— in za peto Din 5.000-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani in uprave zdravilišča v Dobrni.
Uprava banovinskega zdravilišča Dobrna,
dne 29. oktobra 1934.
Razne objave
2585
Kranjska industrijska družba v Ljubljani.
Vabilo na 65. redno glavno skupščino delničarjev,
ki bo v torek dne 27. novembra 1931, s pričetkom ob 17. uri 30 min., v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo za leto 1933./34.
2. Poročilo pregledniškega odbora in sklepanje po njegovem predlogu o razrešnici, ki naj se izreče upravnemu svetu.
3 Sklepanje o računskem zaključku in o uporabi čistega dobička.
4. Volitev pregledniškega odbora.
5. Volitev članov upravnega sveta. Gospodje delničarji se naprošajo, da
polože svoje delnice najkesneje do vštetega 20. novembra 193’4 v polog pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri Dunavski banki v Beogradu, ter da si istotam dado izročiti izkaznice za udeležbo na glavni skupščini.
UPRAVNI SVET.
Izdaja kraljcvoka banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska Lo zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mibalek v Ljubljani.