Poštnina plačana v gotovini. Slo/emkl hmeljar Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50’—; posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218 Leto V Celje, dne 23. marca 1934 Štev. 6 Tudi na fosfat ne pozabite Ponovno smo že poudarjali važnost posameznih hranilnih snovi za hmelj in priporočali vedno le polno gnojenje, 1. j. gnojenje z vsemi hranilnimi snovmi. Olasom nesporno dokazanega zakona o minimumu, ki vedno drži, namreč rastlina preneha rasti v tem trenotku, ko ji le ene glavnih hranilnih snovi v zemlji zmanjka, pa četudi ima še vseh ostalih v obilici na razpolago. Zato pa je edino pravilno in priporočljivo polno gnojenje, dočim je uspeh enostranskega gnojenja vedno dvomljiv. Ena glavnih hranilnih snovi, ki je tudi za kakovost hmelja zelo važna, je tudi fosforova kislina, ki jo nudimo hmelju v obliki hlevskega ali umetnega gnoja. Pri hmelju fosforna kislina pospešuje tvorbo kobul in lupulina ter zorenje kobul. Ako ima torej hmeljska rastlina na razpolago v zemlji dovolj fos-forove kisline, bodo kobule lepo oblikovane, fine, čvrsto zbite in zaprte ter polne lupulina; hmelj bo tudi prej in bolj enakomerno dozorel. Če pa hmelj-ski rastlini primanjkuje fosforove kisline, da manj kobul ter so le-te nepravilno razvite, »razmr-ščene«, slabo zaprte in vsebujejo manj lupulina; tak hmelj tudi pozneje in bolj neenakomerno zori, tako da je res težko določiti pravi čas obiranja. Preveč fosforove kisline hmelju nikdar ne škoduje in tudi ne gre v izgubo, ker jo zemlja prav dobro drži. Obširne poskuse s fosforovim gnojenjem pri hmelju je napravil F. H. Beard, East Mailing, Research Station, v Angliji in dognal, da je hmelj pri pomamkanju fosforove kisline dal za celo tretjino manj pridelka kakor pa oni, ki je imel fosforove kisline dovolj na razpolago. Isto so dognali številni tozadevni poskusi tudi drugod. Ako hmeljski rastlini primanjkuje fosforove kisline, odžene le redke stranske panoge in kar ne more nastaviti kobul. Fosforova kislina pa nenavadno ugodno vpliva tudi na razvoj finih, kompaktnih in na lupulinu bogatih kobul. Pomanjkanje fosforove kisline povzroča rjavenje zgornjih kobulnih krilnih lističev, zlasti na konicah, pojav, ki ga tudi pri nas često opažamo. Aroma, specifična teža in količina lupulina v takem hmelju je navadno prav slaba, pridelek pa zelo pičel. Ako smo gnojili hmelju res izdalno s hlevskim gnojem, smo ga s tem tudi s fosforovo kislino že precej dobro založili, seveda le, ako smo uporabili dobro preležan in ohranjen ter ne izpran hlevski gnoj. Žal pa imamo pri nas še razmeroma malo urejenih gnojišč ter uporabljamo često še vse premalo preležan in premlad ter večkrat še od deževnice izpran hlevski gnoj, ki mnogo manj zaleže. Zato je v interesu vsakega hmeljarja, da-prepreči pomanjkanje fosforove kisline v hmeljišču na ta način, da gnoji poleg ostalih tudi s fosfatnimi umetnimi gnojili. Znana Tomaževa žlindra pride v poštev le v jeseni, ker vsebuje fosforovo kislino le v počasi in v vodi sploh ne topljivi obliki, sedaj spomladi pa moremo rabiti izključno le su-perfosfat, ki vsebuje hitro in v vodi topljivo fosforovo kislino. Superfosfaf trosimo pred ali kmalu po obrezovanju na široko po nasadu, ali pa k posameznim rastlinam, pa ne »na glavo«, temveč vsaj eno do dve pedi proč od korenike in okoli nje. Na 1000 sadežev raztrosimo, ako smo gnojili izdatno tudi s hlevskim gnojem, na široko po nasadu 30—40 kg superfos- Vesele velikonočne praznike in prav lepo pisanko želita svojim naročnikom Uredništvo i1 uprava. MI L O vsake vrste in prav tako tudi pralni prašek Vam nudi O E N E J E mAGAKO" d. z o. z. v Celju, Vodnikova 2 tata odnosno po 5 kg (2 zvrhani jedilni žlici) okoli vsake rastline; ako pa s hlevskim gnojem sploh nismo gnojili, ali pa le pičlo, raztrosimo na široko po nasadu 100 kg superfosfala, odnosno po 12 dkg 14—5 zvrhanih jedilnih žlic) okoli vsake rastline. Superfosfal lahko mešamo s kalijevo soljo, ne smemo ga pa z apnom in apnenim dušikom. Hmeljarji, ne pozabile lorej tudi na fosfatna gnojila, da bomo pridelali res prvovrstno blago! Zlasti listi, ki opažajo, da jim vršički zgornjih ko-bulnih lističev radi rjavijo in kobule često ostanejo medle, naj dobro založijo svoje nasade s fosforovo kislino in v ta namen gnojijo izdatno tudi s super-fosfatom, ki je sedaj spomladi edino primerno fosforovo umetno gnojilo. J. Barth & s i n : O hmelju 1932/33 [Dalje.) V naslednjem prinašamo pregled o površini nasadov, pridelku, uvozu in izvozu hmelja, produkciji piva ter porabi hmelja v zadnjih letih pred prohibicijo. Število prebivalstva v USA je znašalo v letu 1910: 91,972.000; 1920: 105,711.000; 1930: 122,775.000 (1 acre = 0,404 ha, 1 pud = 0,453 kg, 1 bard = 11735 1). Leto Po- vršina na- sadov ha Pridelek na 1 kg Skupni pri- delek Izvoz Uvoz Produkcija piva hi Poraba hmelja stotov sto tov 1910 18.382 10-51 193.249 48.035 14-498 69,805.784 196.120 1911 18.099 12-74 230.758 59-446 38.765 74,262.744 204.161 1912 19.190 15-14 290-690 55.386 13.549 72,964.350 192.238 1913 18.180 19-06 346.545 79.850 37.678 76,658.741 200.396 1914 17.776 18-21 323.713 110.047 24.380 77,673.346 199.263 1915 18.039 13-30 240.026 73.510 52.780 70,184.934 175.942 1916 17.735 12-09 229.195 102.126 3.060 68,806.557 169.655 1917 12.119 10-98 133.127 22.201 1.072 71,369.194 190.029 1918 10.463 9-30 97.308 16.001 549 58,987.404 151.670 1919 8.484 13-33 113.114 33.846 — 32,520.792 63.078 Razvoj hmeljske rastline v letu 1933 je precej trpel radi poznih pomladanskih mrazov. Od aprila dalje se je pri mrzlem in deževnem vremenu zopet zelo širila peronospora v okoliših Oregon in Western Washington; z ozirom na obetajočo se boljšo rentabilnost pa so hmeljarji nekoliko bolj skrbno zatirali to bolezen kakor prejšnja leta. Uvoz in izvoz hmelja v odnosno iz USA: uvoz izvoz 1930 4981 stotov 34.664 stotov 1931 4888 stotov 17.227 stotov 1932 5897 stotov 13.641 stotov Avstralija. Tudi Victoria in Tasmania sta trpeli radi prekomernega obdavčenja piva z 2 sh na angleško galono (okrog 5-28 Din za liter); nepremišljeno obdavčenje je škodovalo tako produkciji piva kakor tudi hmeljarstvu, ker sedaj zadostuje pivovarnam le 5000 bal domačega hmelja, dočim so ga potrebovale prej najmanj 10.000 bal (1 bala = okrog 112 kg). VNovi Zelandiji je le v okoliših Nelsona okrog 260 ha hmeljskih nasadov. Obiranje je trajalo od 1. marca do začetka aprila ter je od celokupnega pridelka 3750 stotov ostalo 150 stotov neobranega. V tej srečni deželi tekom razvoja hmeljske rastline ni bilo niti bolezni niti škodljivcev. Pač pa čutijo že tudi tam posledice svetovne gospodarske krize ter se je površina hmeljskih nasadov od leta 1931 že skrčila za 35 %. V Kanadi znaša uvozna carina na ameriški in evropski hmelj 0-16 S za lb (okrog 18 Din za 1 kg), dočim za angleški hmelj le 0-08 S za lb (10 Din za kg) in za hmelj iz Avstralije 0-06 za lb (7 Din za kg). Uvoz in izvoz hmelja v odnosno iz Kanade: UVOZ IZVOZ 1930 15.362 stotov 981 stotov 1931 567 stotov 1932 ....... 3.406 stotov 69 stotov Svetovna poraba hmelja 1932- 1933. Produkcija piva Hmelja Poraba hmelja leta 1932 hi na hi gr stotov Nemčija ....... 33,581.000 230 77.235 Avstrija in Ogrska . . . 3,242.000 260 8.425 Češkoslovaška 9,648.000 300 28.940 Poljska in Dancig . . . 1,487.000 300 4.460 Rumunija, Jugoslavija . . 737.000 300 2.210 Obrobne države .... 482.000 275 1.325 Balkan 189.000 250 470 Francija 17,627.000 175 30.845 Belgija in Luksemburška . 15,542.000 225 34.970 Nizozemska 2,103.000 215 4.520 Norveška 425.000 215 910 Danska . 2,005.000 165 3.305 Švedska 2,806.000 165 4.630 Švica 2,526.000 200 5.050 Italija, Španija, Portugalska 1,172.000 250 2.930 Rusija 3,000.000 250 7.500 Kontinent . 96,572.000 — 217.725 Velika Britanija . . . . 21,639.000 500 108.195 Irska 2,779.000 750 20.840 Evropa . 120,990.000 — 346.760 Produkcija piva Hmelja Poraba hmelja leta 1932 hi na hi gr stotov Prenos (Evropa) . . . . 120,990.000 — 346.760 Združ. države Sev. Amerike 25,000.000 — 100.000 Kanada ....... 2,100.000 375 7.875 $rednja Amerika .... 726.000 275 1.995 Južna Amerika ..... 2,871.000 300 8.610 Vzhodna Azija .... 1,520.000 250 3.800 Indija 88.000 450 395 Avstralija in Nova Zelandija 2,973.000 450 13.375 Afrika . 442.000 350 1.545 Svetovna poraba . 156,710.000 — 484.355 V USA se v bodoče potreba hmelja pri produkciji piva 35 milijonov barelov računa z 110.000 stotov tako, da bi svetovna poraba hmelja v letu 1933/34 znašala 495.000 stotov, ako produkcija piva v posameznih državah ne bo več nazadovala. (Dalje prihodnjič.) Razno 54. redni glavni občni zbor Hmeljarskega društva za Slovenijo se vrši v nedeljo dne 25. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu z običajnim dnevnim redom. Pravico prisostovati občnemu zboru imajo vsi člani društva, glasovalno pa le delegati podružnic. Poraba hmelja na češkoslovaškem pada, ker tudi produkcija piva še vedno stalno nazaduje. Tako je češkoslovaška pivovarska industrija porabila v letu 1932 še 28.400 stotov hmelja, lani pa le še 23.292 stotov; povprečno porabi na 1 hi piva 297 g hmelja. Konsum piva v Nemčiji ne pada več toliko in je v letu 1933 znašal 33,260.789'hi, dočim v letu 1932 tudi le 33,527.822 hi. Tako v letu 1933 ni nazadoval konsum piva niti za \% 10-79%). Ker se porabi povprečno za 1 hi piva 230 g hmelja, so porabile domače pivovarne lani 76.500 stotov in predlani 77.113 stotov hmelja. Načrt novega provenienčnega zakona na češkoslovaškem je kmetijski odbor poslanske zbornice dne 15. t. m. z malimi spremembami odobril. Glasom načrta zakona bo za nov nasad treba posebnega dovoljenja, za letos pa se taka dovoljenja sploh ne bodo izdajala. Ves v ČSR pridelan hmelj mora biti obvezno signiran neglede na to, če se porabi doma ali pa je namenjen za izvoz. Uvoz hmelja v Belgijo nazaduje. Glasom tozadevne stitistike je znašal uvoz v letu 1931 še 39.468, predlani 22.468 in lani le še 17.923 stotov. Največ hmelja se uvaža iz Nemčije in češkoslovaške. Iz Jugoslavije se je uvozilo lansko leto 451 stotov hmelja. Belgija pa je lani tudi izvozila 4275 stotov hmelja in sicer 3282 stotov v Nemčijo, 246 stotov v Francijo in 181 stotov na Češkoslovaško, dočim je izvozila v letu 1932 skupno le 1731 stotov in v letu 1931 komaj 1206 stotov. la APNO prodaja APNENICA PODVIN ■ POLZELA od 15. febr. vsak dan sveže vagone in vozove. Jaffa-pomaranče prvovrstne, izbrane, sladke, sočne, brez koščic in sveže, pravkar prispele, nudi mAGAKOm d. z o. z. v Celju, Vodnikova 2 Konsum piva v Južni Ameriki se dviga. Pivovarne v Chile so dobavile v prvi polovici lanskega leta 17.700.000 hi piva, dočim v istem času predlani le 12.400.000 hi. Pivovarn v Franciji je bilo pred vojno 2700, v letu 1923 le še 1664 in tudi potem od leta do leta manj, tako da jih je bilo v letu 1932 le še 1276. Pivo in hmelj pri nas. V članek pod tem naslovom, ki smo ga priobčili v predzadnji številki našega lista, se je vrinila piscu neljuba računska pomota, katero je v naglici spregledal tudi urednik. V pregledu produkcije piva in porabe hmelja v letih 1924 ter 1927 do 1933 se mora namreč pravilno glasiti, da je poraba hmelja znašala 2250, 2220, 2185, 2024, 1960, 1621, 1019 in 690 stotov. Da gre torej v tem slučaju le za navadno računsko napako, je vsakemu resnemu čitatelju jasno na prvi pogled. Pisec članka je pač hotel poudariti, da je pri nas poraba hmelja v primeri s produkcijo kaj neznatna, in to tudi drži. Sicer pa je poraba hmelja s povprečno 300 gr na 1 hi piva tudi računana zelo visoko, ker znaša dejansko še manj in igra torej pri vnov-čenju našega hmelja le podrejeno vlogo. Pa se je našel nekdo, ki je pograbil to enostavno računsko napako, kakor slične najdemo često v raznih pregledih in statističnih podatkih, ter jo oglodal v nekem listu, kakor da bi nezmotljivost bila predpogoj vsakega pisca. Seveda pa se mu ni šlo pri tem za popravo napake, za kar bi mu bili sicer hvaležni, ampak si le skuša nad njo hladiti svojo jezico, ki mu jo povzroča odločnost in samozavest naših hmeljarjev. Gotovim ljudem namreč kar noče v glavo, da so končno tudi izkušeni hmeljarji le spoznali svoje prave prijatelje, pa se bodo s tem že morali sprijazniti. Napačno je 1. Prepustiti obrezovanje hmelja neveščim domačinom ter otrokom ali pa malomarnim najemnikom. 2. Trositi hlevski gnoj in umetni gnojila naravnost na koreniko hmelja. 3. Postaviti opore preblizu hmeljske korenike. 4. Saditi hmelj kar tjavendan in' širiti nasade. 5. Odlašati s poravnanjem naročnine za prvi in najstarejši hmeljarsko-strokovni list v naši državi »Slovenski hmeljar«. Pravilno je 1. Prepustiti obrezovanje hmelja le sposobnim, veščim in izkušenim domačinom, ali pa res vestnim in zanesljivim najemnikom ter vse delo strogo nadzirati. 2. Trositi hlevski gnoj in umetna gnojila 30—50 cm, t. j. 1 do 2 pedi daleč proč okoli korenike, ker le tam so usta, namreč korenine rastline, ki srkajo hrano. Na koreniko trošena gnojila pa kaj malo zaležejo in utegnejo celò obratno še škodovati. 3. Postaviti hmeljske opore vsaj 30—40 citi, f. j. poldrugo ped daleč proč od korenike. 4. Pomisliti, da je hmeljarstvo dobičkanosno le tedaj, ako tvori soliden del vsestranskega kmetijskega gospodarstva. Pameten hmeljar bo imel le toliko hmelja, kolikor ga more držati v dobrih in slabih letih tako, da tudi slaba cena ne ogroža obstoja njegovega gospodarstva. Saditi hmelj in loviti konjunkturo pa nikdar in tudi sedaj prav nič ne kaže, ker nadprodukcija s slabimi cenami že zopet trka na vrata. 5. Čim prej poravnati naročnino za list »Slovenski hmeljar«, ki se pošteno in nesebično trudi za napredek našega hmeljarstva in dobrobit slovenskih hmeljarjev. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: V hmeljski kupčiji je bilo zadnjih štirinajst dni zopet bolj mirno razpoloženje, vendar so nominalno cene ostale nespremenjene. Iz prve roke je bilo prodanega zopet nekaj blaga ter so se že pičle zaloge lanskega pridelka še nadalje skrčile. — Pomladanska dela v hmeljskih nasadih so že v teku, zlasti obrezovanje, vendar je hladno in deževno vreme večinoma vse delo zelo oviralo. Vojvodina: Kupčija je zopet mirnejša, cene pa se drže. — S pomladanskimi deli v hmeljskih nasadih se je že pričelo. Češkoslovaška: V začetku zadnjih štirinajst dni je bila kupčija bolj mirna, potem pa je postala kmalu zopet živahnejša. Sedaj je povpraševanje zlasti za srednjim in dobro srednjim blagom za domače pivovarne, ki se plačuje po 55—56 Dirt za kg, pa tudi za boljšim in prvovrstnim za izvoz, ki se plačuje po 59 do 62 Din za kg. V splošnem je položaj zopet bolj čvrst in so se tudi cene učvrstile. Tako notira sedaj lanski žateški pridelek 55—63 Din za kg. V Žatcu je bilo znamkovanih dosedaj 24.973 bal lanskega pridelka v skupni teži 31.488 stotov. Letnik 1933 iz Ušteka in Roud-nic notira 52—55 Din, zeleni iz Dube pa 40—44 Din za kilogram. Za starejše letnike ni kaj zanimanja in se le za letnik 1932 ponuja 29 Din za kg; do zaključkov pa ne pride, ker zahtevajo prodajalci najmanj 36 Din za kg. Nemčija: Na hmeljskem tržišču je položaj nadalje čvrst, le živahnost v nakupovanju je nekoliko popustila. Cene so ostale nominalno nespremenjene in notira lanski pridelek Hallertau 67—82 Din, gorski (Hersbruck) 59—74 Din, Spalt 70—90 Din, Württemberg 68—74 Din in boljši Tettnang 86—91 Din za kg. Trži se največ Hallertau po 67—80 Din in gorski po 67—68 Din za kg. Kupuje se pretežno za izvoz, pa tudi za domačo porabo se razvija kupčija. Tendenca je čvrsta. Francija: Položaj na hmeljskem tržišču je nadalje čvrst in se plačuje za lanski pridelek iz Alzacije po 63—67 Din za kg. Kupuje se pretežno za izvoz. — Pomladanska dela v hmeljskih nasadih se polagoma pričenjajo. Hmeljarji se pripravljajo, da svoje nasade zopet razširijo. P o 1 j s k a : Položaj je nespremenjen. 5 e 1 g i j a : Na tržišču je tendenca precej čvrsta in lanski letnik notira Poperinghe 48 Din, letošnji v predprodaji za oktober-november pa 30 Din za kg. Anglija: Na hmeljskem tržišču je razpoloženje nadalje mirno, cene pa se drže in so ostale npminalno nespremenjene. Lanski letnik notira 73 Din in Več, predlanski 54—59 Din, letnik 1931 tudi še 9—18 Din, letnik 1930 pa 9—14 Din in starejši letniki 4—9 Din za kg; Pivovarne so precej krite in je prometa le malo. Amerika : Tržišče je mirno, zanimanja, povpraševanja in prometa je le malo. Novi zaključki so redki in tudi za žlahtni inozemski hmelj ni dosti povpraševanja. Cene so še nekoliko popustile in notira sedaj lanski pridelek 26—34 Din, predlanski 23 —27 Din, letnik 1931 pa 18—23 Din in starejši letniki 10—13 Din, inozemski hmelj, zacarinjen, pa lanski 84—97 Din in predlanski 53—75 Din za kg. Tendenca je mirna. Najvišje cene, plačane zadnji čas za najboljši hmelj raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Tettnang)...................... . 93 Din za kg Anglija (Golding)....................... . ;73 Din za kg Francija (alzaški).......................68 Din za kg Češkoslovaška (Žalec).................. 62 Din za kg Jugoslavija (savinjski)................53 Din za kg Poljska (Lublin).........................50 Din za kg Belgija (Poperinghe) ....................48 Din za kg Amerika (kalifornijski)............ . 38 Din za kg Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Zürichu. Za razvedrilo V potu svojega obraza. Katehet: »Tinče, kako razumeš to: v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh « Tinče pomisli in reče: »Toliko časa moram jesti, da se spotim.« Sodobno. Oče: »Ciril, spričevala pa nisi prav nič izboljšal.« Ciril: »Da, oče, boš moral res zaropotati z gospodom učiteljem, če ne, bo še naprej tako ravnal z menoj.« Primeren čas. Gasilec pri požaru: »Gospodična, tu je cela skladovnica knjig. Ali naj jih tudi vržem skozi okno?« »Prosim, izberite le najmodernejše pisatelje!« Fino, okusno kavo Prvovrstno banaško [moko ter vsakovrstno špecerijsko in delikatesno blago vedno sveže pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje. Gostilničarji in trgovci izjemne cene! Priznano prvovrstno in najboljše dušičnato gnojilo za hmelj je apneni dušik ki se ga mora čimprej spraviti v zemljo, da je uspeh dober! Nitrofoskal Ruše pa predstavlja polno gnojenje in ni potrebno hmelju še z drugimi umetnimi gnojili gnojiti. Za 1000 rastlin 150 do 200 kg. Naročila sprejema TVORNICA ZA DUŠIK D. D. V RUŠAH. Če se mudite v Celju, obiščite našo domačo manufakturno trgovino 3 ^■iiiimiiiiiinimimiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiHU ^iiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiihiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii£ I Družba sv. Mohorja, Celje | = VSAK član Mohorjeve družbe dobi] 255% | | I ceneje vse knjige, ki jih je doslej izdaia § S E Družba sv. Mohorja. Knjige, ki jih rabite = = § v gospodinjstvu in gospodarstvu: pri ži- = S = vinoreji, kokošjereji, čebelarstvu, polje- = = = delstvu, knjige vseh panog, ki "Vam bodo jjj 5 I v pouk in zabavo — vse dobite po znižanih = = cenah, če ste naš član. Zato pristopite kot = i član za leto 1934 — dobili boste = I Knjigi zet 20 Din 1 1. Koledar 1935 je knjiga, ki Vam bo radi | § svoje lepe opreme in izbrane, pestre = § vsebine koristila vse leto. § E 2. A. M. Slomšek je naslov druge knjige, E 1 ki nas bo seznanila z življenjem in de- I I lovanjem velikega škofa — ustanovitelja § = naše Družbe. = = 3. Stiški svobodnjak (2. del knjige »Beli = = menihi«) je naslov letošnjim Večerni- = i cam, ki bodo prav vsakogar zanimale. = jjj 4. Graničarji pa je povest, zanimiva in = = napeta, da je ne boste odložili, dokler i = je ne prečitate. = = 5. Zgodovina slovenskega naroda, 12. zve- | | zek, je delo, ki ne sme manjkati prav = § nobeni družini. = i Vpišite se takoj (rok že poteka in je = = zadnji čas) pri naših poverjenikih gg. žup- = i nikih ali pa naravnost pri = ^ = Družbi sv. Mohorja v Celju. | = VOLEHTIN HL9DIN v Prešernovi ulici poleg Marijine cerkve kjer se Vam nudi obilo lepega in svežega manufakturne ga blaga po najnižjih cenah. — Za velikonoč in pisanke izredno ugodne cene ! ~1111 II III11111111111 ! I i 1111111111111II1111111 ril 111II11111111 II II111II11II11IIM M1111111111M1111111111111111111II111- 'lllllilllllMIIIIMIII MIIIIIIIIIIIIMIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIM IIIIMIIMIIIMMir: Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Umetnagnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine oddaja najceneje Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa! Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemno zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje : 1. proti požara, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitjn in razpoki; zvonove, steklo; 3. v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«; 4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in v Mariboru na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.