NOVA FAZA V AMERIŠKI KMETIJSKI POLITIKI M. Hubeni Vsa ukrep!_ ki so jih napra-vili v zadnjih lelih tiiso ublažili hiperprodukcije v araeriškem kmetijsivu. Kljub temu, da so zivižali garantirane cene, zmanj-šali setvene površine in vpeljalj kvote za skoraj vse pridelke, za katere- dajejo podporo, vendar se kmetijskj presežk: še vedno kopičijo. Tako da danes Korpo-ra-cija za blagovni kredit (glav-na ustanova po kateri vlada iz-vaja svojo politiko podpiranja kmetijstva) že tretjič odkar }e Elsenhower predsednik ZDA za-hteva povečanje kredita od 10 na 12 milijard dolarjev. Ogrom-ni presežki po^iajajo tudi za ameriško državo velik finančni problem. Ne samo da niso odpravili hi-perprodukcije, temveč so tudi dohodk; farmarskih družin da-nes za polovico manjši kot pa dohodki družin v drugih nekme-tijskih pokiicih. To pa seveda še ne pomeni, da ni za nekatere kategorije farmarjev pomenila poVitika podpiranja kmetijstva vir visok;h dohodkov, o tem pri-ča dejstvo, da ima 2 % velikih takoimenovaaih trgovskih fa.rm v svojih rokah 42 °/o vse far-marske zemlje. Rafunajoi1, da je kljub politiki podpiranja kmetij-stva akrog 60% vssh rarm ne-ekonomičnih, SISTEM CEN Poli.tika . podpiianja fcmetij-stva, ki je v zadnjih 20 let.ih slala državo 26 milijard dolar-jtv, se je začela po Ietih velike gospodarske krize. ko so ZDA prenehale biti veliki svetovni iz-vozniik k-metijskiih pridelkov. V predvojnem obdobju je šla ta politika skozi dolo^eno razvojno fazo, ko so težišče premaknili s Podpiranja cen poaameznih pri-deVkov na zagotovitev dolotene višine skupnih doliodkov iz kmetijske dejavnosti. Sistem podpiranja kmetijstva sloni na takoimenovanem sislemu pari-letnih cen. Paritetna cena neke-ga pridelka se imenuje tista ce-na, ki je izražena v odslotku povprečne cene, kakršna je bi!a v obdobju od leta 1910 do 1914. Po zakonu so deležne podpore cene koruze, pšenice, riža, toba-ka, orehov, volne, dlake angor-skih koz, tungovega orcna, me-du, mleka in masia. Gai-anlirane cene. teh pvidelkov se gibljejo med 75 do 90 "/u paritete. za med in tungov oreh pa od 60 do 90 odstolkov. Za bazične pridelke koi-uzo, bombaž, pšenico, riž, to-bak in orehe določajo minimalne garantirane cene na podlagi oce-njenega odstotka preskrbljenostj trga s tem.i pridelki. Za bombaž in orehe veljajo na primer 90 ",'o paritetne cene, če odstotek pre-skrbe trga n; večj.i od^ normalne za lO8."/o, pri pšenici, koruzi, rižu in tobaku pa 102 "ro. Gro-bo povedano, če poraste pre-skrbljenost trga za 2»/o se mini-malrva cena zmaajša za 1 °/o. toda ne more pa pasti izpod 75 odstotkov parilete. Korporacija za blagovni pro-met zagotavJja tržišče za vsak pridelek, ki je v programu pod-piranja cen in ga farmarji ne morejo prodati na svotoodnem tržišču v določenem roku po paritetnih cenah ne glede na morebitno nihanje cen. Od te ustanove dohivajo farmarji re-dno posojila, v prv; vrsti za žito, dočirn neposredno prodaja-jo samo nekatere pridelke, na pr. mlečne proizvode. Farmar ima pravico do posojila, če so njegovi pridelki vskladlšteni v pooblaščenih skladiščih. Le-te pa lahko vedno proda, če dobi zanje ugodno ceno. Ce se far-marju ne posreči pr6dati svojJh pridelkov n.a tržišeu. tedaj jih prevzame Korporaci.ja, ko je treba vraitj posojilo. UPORABA PRODAJNIH KVOT Ves ta aistem podpiranja cen n- pomenil za državo nikakršne obremenitve vse dotlej, dokler so bile prodajne cene na tržišču večj« kot pa garantirane. Toda, ko se je stanje na triišču s kmet.ijs.kimi prideiki po'5labšalo, se je vlada oprijela še drugih zakonskih pooblastil, da bi ubia-žtla priti-sk presež.kov na tržišče in pa dolok tistega blaga, ki ga je bila Korporacija za blagovni kredit dejansko prisiljena pre-vzeti, ker So Iržne cene padle izpod garantiranih pariletnih cen. V tem oziru je ime'.a vlada na razpolago dvoje sredstev. Prvo je bila omejilev posejanih pnvršin, drugo p-a uporaba pro-dajnih kvot. Tisti farma.r, k; se ne -bi držal predpisov o omejitvi setvenih površin, ni imel pra-vi-ce do garantiranih cen za tiste količine, ki jih je dobll na po-vršinah posejanih na.d dovolje-nimi, medtem ko je v drugem 1 p.rimeru plačal kazen. Prodajne kvote veljajo za nekatere vrste bombaža, pšenico, riž. orehe in tobaik. Ce več kot tretjina tar-marjev ne pristane na prodajne kvote, se garantirane cene. znat-no znižajo. Če se odrečejo pro-dajnih kvot za tobak, te.daj od-padejo garantirane cene, za dru-ge kullu.re pa dobijo samo 50 "Ai paritetniii cen. Leta 1955 &o prodajne kvote obsegale vse ba-zične pridelke. Rezultat vseh teh ukrepov je bi! ta, da so Larma-rj:. aehali ob-delovati slabše vrste zemlje. To pa je imelo za posledico, da so porastli donosi po enoti površ'n. Zaradi tega se skupni pridelek n: kdnve kako zmanjšal. Edina posledica je bi!a ta, da so se zmanjšalj dohodkj farmarjev Po sporočilu kmetijskega mini-slrstva bodo lefos znašali njiho-vi doho-dkj 10,4 miUjar.de dolar-jev v primerjav; s 15 milijarda-mi leta 1951. Višina pos-ojil in vrednost presežkov v sklždiščih Korporacije za blagovni kredit pa je dosegla skoraj 10 milijard dolarjev, kar je priblizno enako letnemu dohodku ameriških tar-marjev. UKREPI ZA ZMANJSANJE PROIZVODNJE Odkar je EUenhower postal predsedalk ZDA, se vodi nepre-stana borba med administracijo in predstavniki farmarjev za bolj elas^tično izvajanje sistema paritetnih cen. Pri zadnji ure-dilv; politike podpiranja ceD so dosegli določen k-omprbmls. Predstavnišk.a telesa so opustila svajo zahtevo po' 90 n/o pariteti za vse pj-ide!ke in sprejela bolj elg.3titn0 lestvico od 15 d0 82,5 odsitoTkov paritete. Zedinil.! so se. da bodo ustanovill takoime-novsino »Soil« banko (zemlj'.št-no), kj bo jmela to nalogo. da bo s subvencijami izvedla zmanj-Sanje setvenih površin za 40 m.;.-li.jonov akrovfokrog 16 milijo-nov heklarov). Te površine so blle doslej posejane 9 pšenico, bombažem, koruzo in rižsm. Ta program n*j bj izvrštli na pro-slovoljni podlagi v dveh etapah. Najprej b, pustili nezoranih okrog 15 milijoaov altrov, za kar b; dobili Larmarji odikodtuna v gotovinj ali blsgu na podlagi skienjenih pogodb z baako. V dirugi Laz; bi diugih 25 tni.ijo-nov akrov posejal: z drug.ml kulturami, krmnim.; r&itlinami, sadaimi dievesi it