UPORABNA INFORMATIKA 130 2024 - πtevilka 3 - letnik XXXII Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med mestno občino Celje in portalom Odprti podatki o Sloveniji Ruben Ferreira 1 , Erazem Stanonik 1 , Jana Volk 1 , Alen Cigler 1 , Hana Skitek 1 1 Fakulteta za računalništvo in informatiko, Večna pot 113, 1000 Ljubljana rf5885@student.uni-lj.si, es0402@student.uni-lj.si, jv0719@student.uni-lj.si, ac2360@student.uni-lj.si, hs8668@student.uni-lj.si Izvleček Podatkovni prostori predstavljajo inovativno rešitev za varno, decentralizirano in suvereno izmenjavo podatkov med organizacijami. Glavna prednost je nadzor lastnikov podatkov nad dostopom in pogoji deljenja, kar zmanjšuje tveganje kibernetskih napadov in zlorab. Uvedba standardov, kot je International Data Spaces (IDS), omogoča enotno in zanesljivo izmenjavo podatkov v različnih sektorjih, kot so zdravstvo, industrija in javna uprava. Evropske iniciative, kot sta GAIA-X in Evropska strategija za podatke, podpirajo vzposta- vitev enotnega trga za podatke. Praktični primer implementacije med Mestno občino Celje in portalom Odprti podatki Slovenije pri- kazuje izboljšanje učinkovitosti javnih storitev in varnosti podatkov. Podatkovni prostori tako predstavljajo ključen element digitalne transformacije, ki spodbuja inovacije, rast in trajnostni razvoj s poudarkom na varnosti in suverenosti podatkov. Ključne besede: DS standard, podatkovni prostori, suverenost podatkov, varna izmenjava podatkov Applicability of Data Spaces: the case Study of Data exchange between the Municipality of Celje and the Open Data Portal of Slovenia Abstract Data spaces represent an innovative solution for secure, decentralized, and sovereign data exchange among organizations. A key advantage is the control data owners have over access and sharing conditions, reducing the risk of cyber-attacks and data misuse. The introduction of standards such as International Data Spaces (IDS) enables uniform and reliable data exchange across various sectors, e.g., healthcare, industry, and public administration. European initiatives, such as GAIA-X and the European Data Strategy, support the establishment of a unified data market. A practical implementation example between the Municipality of Celje and the Open Data Portal of Slovenia demonstrates improved efficiency of public services and data security. Data spaces thus constitute a crucial element of digital transformation, promoting innovation, growth, and sustainable development with an emphasis on data security and sovereignty. Keywords: IDS standard, data spaces, data sovereignty, secure data exchange 1 UVOD Podatkovni prostori so nova, razvijajoča se rešitev na področju izmenjave podatkov. Dandanes pod- jetja med sabo delijo podatke na različne načine, z uporabo številnih standardov za njihovo izmenjavo. Podatkovni prostori predstavljajo napredno rešitev z IDS (International Data Spaces) standardom. Ta uvaja enoten, suveren in varen način izmenjave po- datkov. Glavna prednost je decentralizirano shranje- vanje ter deljenje podatkov. Tako so podatki vedno STROKOVNI PRISPEVKI UPORABNA INFORMATIKA 131 2024 - πtevilka 3 - letnik XXXII pri lastniku, ta pa lahko nadzira komu deli dostop do njih in pod kakšnimi pogoji. S tem se zmanjša tve- ganje kibernetskih napadov ter zlorab podatkov, kar je v razvijajočem se digitalnem svetu vse pomemb- neje. Koncept podatkovnih prostorov je uporaben na mnogih področjih, ki bodo tekom članka tudi pred- stavljena. Prav tako bo naveden primer implementa- cije podatkovnega prostora v javni upravi - deljenje podatkov o parkirnih mestih v mestni občini Celje s portalom Odprti podatki Slovenije. Tako je pokaza- no, kako bi se lahko vse občine povezale na ta podat- kovni prostor ter bi delile podatke s portalom, kar med drugim spodbudi ažurnost podatkov, saj jih ni treba ročno prepisovati. 2. PODA TKOVNI PROSTORI Podatkovni prostori, kot jih opredeljuje delovni do- kument Evropske komisije o skupnih evropskih podatkovnih prostorih [3], združujejo relevantne podatkovne infrastrukture in okvire upravljanja, da bi omogočili združevanje in deljenje podatkov. Ta dokument prav tako določa značilnosti skupnega evropskega podatkovnega prostora, ki so: Varnostna in zasebna infrastruktura za združe- vanje, dostopanje, deljenje, obdelovanje in uporabo podatkov. Jasna in praktična struktura za pravičen in pre- gleden dostop do podatkov ter njihovo uporabo, ob tem pa jasni in zanesljivi mehanizmi upravljanja po- datkov. Popolno spoštovanje evropskih pravil in vrednot, predvsem varstva osebnih podatkov, zakonodaje o varstvu potrošnikov in konkurenčnega prava. Imetniki podatkov bodo imeli možnost, da v po- datkovnem prostoru odobrijo dostop do določenih osebnih ali neosebnih podatkov pod njihovim nad- zorom ali jih delijo. Podatki, ki so na voljo, se lahko ponovno uporabi- jo plačljivo ali brezplačno. Sodelovanje odprtega števila organizacij/posame- znikov. Skupni evropski podatkovni prostori naj bi sledili posebnim načelom oblikovanja, ki vključujejo sku- pno tehnično infrastrukturo in gradnike ter povezlji- vost in interoperabilnost. Podatkovni prostori naj bi po knjigi »Designing Data Spaces: The Ecosystem Approach to Competi- tive Advantage« [9] prispevali k pospeševanju digi- talne preobrazbe znotraj in med različnimi področji ter podpirali gospodarske načrte za okrevanje. V pri- hodnosti je cilj imeti evropski podatkovni prostor, ki povezuje različne podatkovne prostore in zagotavlja, da se podatki obsežno delijo in uporabljajo ob spo- štovanju vrednot in predpisov EU. 2.1 Pregled sektorjev podatkovnih prostorov Podatkovni prostori so specializirani za različne sek- torje [10], da bi izpolnili specifične potrebe in cilje vsakega sektorja. Sektorji so prikazani na sliki 1. Ti prostori omogočajo ciljno usmerjeno zbiranje, upra- vljanje in deljenje podatkov, kar spodbuja učinkovi- tost, inovacije in boljše odločitve. Vsak sektor podat- kovnih prostorov ima svoje edinstvene zahteve glede varnosti, interoperabilnosti in regulacije, kar zahteva prilagojene rešitve.  Zdravstveni podatkovni prostor: Namenjen je olajšanju izmenjave zdravstvenih podatkov med državami članicami, zdravstvenimi ustanovami in raziskovalci.  Industrijski podatkovni prostor: Osredotoča se na industrijske podatke za povečanje učinkovitosti in inovacij v proizvodnih procesih.  Podatkovni prostor mobilnosti: Povezuje podatke o prometu in mobilnosti za razvoj pametnejših in bolj trajnostnih transportnih rešitev.  Energetski podatkovni prostor: Namenjen je iz- menjavi podatkov o energiji za podporo trajno- stnim energetskim sistemom.  Kmetijski podatkovni prostor: Osredotoča se na kmetijske podatke za izboljšanje učinkovitosti in trajnosti kmetijske proizvodnje.  Finančni podatkovni prostor: Povezuje finančne po- datke za izboljšanje finančnih storitev in regulacije.  Podatkovni prostor za zeleni dogovor: Podpira cilje evropskega zelenega dogovora z izmenjavo podatkov o okoljskih vplivih, trajnosti in podneb- nih spremembah.  Podatkovni prostor javne uprave: Namenjen je izboljšanju javnih storitev in upravljanja z izme- njavo podatkov med javnimi organi.  Podatkovni prostor pametnih mest: Povezuje po- datke za razvoj pametnih mest, vključno s podat- ki o infrastrukturi, transportu, energiji, komuni- kacijah in storitvah za državljane.  Turistični podatkovni prostor: Namenjen je spod- bujanju turizma z izmenjavo podatkov o turistič- nih destinacijah, storitvah, infrastrukturi in obi- skovalcih. Ruben Ferreira, Erazem Stanonik, Jana Volk, Alen Cigler, Hana Skitek: Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med mestno občino Celje in portalom Odprti podatki o Sloveniji UPORABNA INFORMATIKA 132 2024 - πtevilka 3 - letnik XXXII Ruben Ferreira, Erazem Stanonik, Jana Volk, Alen Cigler, Hana Skitek: Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med mestno občino Celje in portalom Odprti podatki o Sloveniji  Podatkovni prostor kulturne dediščine: Osredo- toča se na digitalizacijo in deljenje podatkov o kulturni dediščini.  Medijski podatkovni prostor: Povezuje podatke iz medijskega sektorja za izboljšanje medijskih stori- tev, dostopa do informacij in inovacij v novinarstvu.  Jezikovni podatkovni prostor: Namenjen je pod- pori jezikovnih tehnologij in večjezičnosti z izme- njavo jezikovnih podatkov. 2.2 Najpomembnejše iniciative in standardi za podatkovne prostore V Evropi je bilo vzpostavljenih več iniciativ in stan- dardov za podporo in razvoj podatkovnih prostorov, ki zagotavljajo varno, učinkovito in interoperabilno izmenjavo podatkov med različnimi sektorji. Med najpomembnejšimi so: 2.2.1 Evropska strategija za podatke Evropska strategija za podatke [1] je zasnovana tako, da EU postane vodilna v podatkovno usmerjeni družbi. Glavni cilji strategije vključujejo ustvarjanje enotnega trga za podatke. To bo omogočilo prost pretok podatkov znotraj EU in med različnimi sek- torji in s tem bo koristilo podjetjem, raziskovalcem in javnim upravam ter spodbudilo inovacije in rast. 2.2.2 Evropski akt o upravljanju podatkov (DGA) Evropski akt o upravljanju podatkov (DGA) [2] je zakonodajna pobuda Evropske komisije, namenjena povečanju razpoložljivosti podatkov in krepitvi za- upanja v deljenje podatkov po celotni EU. Predlog zakona je bil predstavljen 25. novembra 2020 in je za- čel veljati 24. septembra 2023. DGA je pomemben del evropske strategije za podatke. 2.2.3 International Data Spaces (IDS) International Data Spaces (IDS) [5] je ena izmed naj- pomembnejših iniciativ, ki omogoča varno in zau- panja vredno izmenjavo podatkov med podjetji in organizacijami. IDS ponuja referenčno arhitekturo, ki temelji na principih decentralizacije, suverenosti podatkov in interoperabilnosti. IDS zagotavlja, da lahko organizacije ohranijo popoln nadzor nad svo- jimi podatki ter hkrati omogočajo varno in pravno skladno deljenje teh podatkov z drugimi deležniki. 2.2.4 GAIA-X GAIA-X [4] je evropska pobuda za vzpostavitev od- prte in pregledne infrastrukture za podatke in oblač- ne storitve. Projekt si prizadeva za inovacije s pomo- čjo digitalne suverenosti, kar pomeni, da uporabniki obdržijo nadzor nad svojimi podatki. Gaia-X ne bo zgolj oblak, temveč federativni sistem, ki povezuje številne ponudnike storitev v oblaku in uporabnike v preglednem okolju, kar bo spodbudilo evropsko podatkovno ekonomijo prihodnosti. 3 POTREBA PO ST ANDARDIZACIJI PRENAŠANJA PODA TKOV 3.1 Zakaj so podatkovni prostori potrebni? V današnjem digitalnem svetu je deljenje podatkov med organizacijami postalo pomembno za učinkovi- to delovanje in sodelovanje. Podatki se v velikih koli- činah delijo v mnogo strokah industrije ter znanosti, med organizacijami vseh vrst. To deljenje podatkov pa je lahko problematično, saj imajo organizacije ve- likokrat različne ter svojevrstne načine, kako do nji- hovih podatkov dostopati, učenje teh načinov dosto- pa pa je lahko zamudno in neučinkovito. Poleg tega Slika 1: Sektorji evropskih podatkovnih prostorov . [10] UPORABNA INFORMATIKA 133 2024 - πtevilka 3 - letnik XXXII Ruben Ferreira, Erazem Stanonik, Jana Volk, Alen Cigler, Hana Skitek: Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med mestno občino Celje in portalom Odprti podatki o Sloveniji so izmenjave podatkov danes velikokrat vprašljive varnosti, saj lahko pride do nepooblaščenega dosto- pa, izgube podatkov ali kibernetskih napadov. Tukaj nastopijo podatkovni prostori, ki omogočajo varen in standardiziran način izmenjave podatkov, kar pove- čuje zaupanje med partnerji in omogoča boljšo inte- roperabilnost. IDS (International Data Spaces) stan- dard zagotavlja, da so podatki med deljenjem zašči- teni pred nepooblaščenim dostopom in da se delijo v skladu s pravili in regulativami. 3.2 International Data Spaces (IDS) International Data Spaces (IDS) je standard, razvit za varno in suvereno izmenjavo podatkov med organi- zacijami. IDS zagotavlja, da se podatki delijo v skla- du z določenimi pravili in predpisi. To pomeni da upošteva varnostne protokole, certifikacijo in upra- vljanje. Standard omogoča podjetjem, da izmenjujejo podatke brez strahu pred nepooblaščenim dostopom ali zlorabo, s čimer se povečuje zaupanje med sode- lujočimi partnerji. Glavne komponente IDS-ja so:  IDS Connector[6]: je osrednja komponenta v eko- sistemu podatkovnih prostorov, ki omogoča po- vezavo obstoječih sistemov in njihovih podatkov z IDS ekosistemom. Deluje kot vrata za vstop v podatkovne prostore, kjer se podatki izmenjujejo varno in v skladu s standardi IDS.  IDS Broker: Posrednik, ki upravlja metapodatke o razpoložljivih podatkovnih virih v ekosistemu IDS. Omogoča iskanje in dostop do podatkov raz- ličnih ponudnikov.  IDS Clearing House: Posrednik, ki zagotavlja sto- ritve za poravnavo in poročanje o transakcijah izmenjave podatkov. Omogoča zanesljivo in pre- gledno sledenje podatkovnim transakcijam.  IDS App Store: Trgovina z aplikacijami, kjer lahko ponudniki aplikacij objavijo in delijo aplikacije za obdelavo podatkov znotraj IDS ekosistema.  IDS Identity Provider: Ponudnik identitet, ki upravlja in preverja identiteto udeležencev v IDS. Zagotavlja varnost in zaupanje v ekosistemu. Se- stoji iz Certifikatne agencije (CA) za izdajo X.509 certifikatov in Dinamične storitve zagotavljanja atributov (DAPS) za upravljanje dinamičnih atri- butov in dostopnih žetonov. Namen IDS-ja, kot ga definira International Data Spaces Association (IDSA) [7], je vzpostaviti zaupa- nje med udeleženci podatkovnih prostorov skozi stroge varnostne ukrepe in certifikacijo. To vključuje naslednje komponente:  Zaupanje: Vsak udeleženec je ocenjen in certifici- ran pred pridružitvijo ekosistemu IDS, kar zago- tavlja visoko raven zaupanja.  Varnost in suverenost podatkov: Vsi deli IDS upo- rabljajo najsodobnejše varnostne ukrepe. Lastniki podatkov lahko določijo omejitve uporabe, ki jih morajo prejemniki podatkov spoštovati.  Ekosistem podatkov: IDS spodbuja decentralizi- rano shranjevanje podatkov, kar pomeni, da po- datki ostanejo pri lastniku do prenosa na zaupa- nja vredno stranko.  Standardizirana interoperabilnost: IDS Connector omogoča komunikacijo med različnimi ponu- dni- ki in prejemniki podatkov znotraj ekosistema IDS.  Aplikacije z dodano vrednostjo: IDS omogoča uporabo aplikacij za obdelavo podatkov, ki za- gotavljajo dodatne storitve, kot so analiza podat- kov, prilagoditev podatkovnih formatov in drugi procesi.  Trgi podatkov: IDS omogoča nastanek novih po- datkovno vodenih storitev in poslovnih modelov s podporo za trge podatkov in mehanizme za ob- računavanje ter poravnavo. Implementacija podatkovnih prostorov po stan- dardu IDS omogoča učinkovito zbiranje, obdelavo in deljenje podatkov med različnimi entitetami. S tem se povečuje interoperabilnost, varnost podatkov in zaupanje med sodelujočimi organizacijami, kar prispeva k boljši uporabi javnih podatkov za razvoj aplikacij in storitev z dodano vrednostjo. Podatkovni prostori omogočajo centralizirano in varno upravlja- nje podatkov, kar olajša dostop do kakovostnih in zanesljivih podatkov za vse deležnike, ki jih potre- bujejo za svoje delovanje. 3.3 Minimum Viable Data Space (MVDS) Minimum Viable Data Space (MVDS) je različica IDS- ja, ki vsebuje minimalno število komponent, tako da omogočajo vzpostavitev podatkovnega prostora z zadostnim številom funkcij za varno in suvereno izmenjavo podatkov, kot je določeno s strani IDSA. Namen MVDS je olajšati delo razvijalcem s skrajša- njem časa implementacije, kar omogoča hitro vzpo- stavitev prve delujoče različice. Potrebne komponen- te za vzpostavitev MVDS-ja sta IDS Connector in IDS Identity Provider, opisana v oddelku 3.2. UPORABNA INFORMATIKA 134 2024 - πtevilka 3 - letnik XXXII Ruben Ferreira, Erazem Stanonik, Jana Volk, Alen Cigler, Hana Skitek: Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med mestno občino Celje in portalom Odprti podatki o Sloveniji 4 PRIMER IMPLEMENT ACIJE: PODA TKOVNI PROSTOR MOC-OPSI 4.1 Podatkovni prostori v javni upravi Kot omenjeno v predelu 2.1, so podatkovni prostori uporabni tudi v javni upravi. V okviru tega projekta se osredotočamo na dve specifični organizaciji - Me- stna Občina Celje (MOC) in Odprti podatki Slovenije (OPSI). Pokažemo, kako implementacija podatkov- nih prostorov po standardu IDS optimizira njune ak- tivnosti in povečuje varnost poslovanja. 4.2 Mestna Občina Celje (MOC) Mestna občina Celje (MOC) je ena izmed regionalnih uprav Slovenije, ki je odgovorna za upravljanje me- sta Celje in okoliških območij. Njene poslovne dejav- nosti vključujejo:  Urbano načrtovanje in razvoj: Upravljanje pro- storskih načrtov, razvoj infrastrukture, stanovanj- ske politike in drugih urbanih projektov.  Javne storitve: Zagotavljanje storitev, kot so vzdr- ževanje javnih površin, odvoz odpadkov, javni prevoz in druge komunalne storitve.  Socialne storitve: Pomoč ranljivim skupinam pre- bivalstva, socialno varstvo, izobraževanje in kul- turne dejavnosti.  Okoljevarstvo: Upravljanje naravnih virov, nad- zor nad onesnaževanjem, varstvo naravnih ob- močij in spodbujanje trajnostnega razvoja. Pomen dobrega upravljanja s podatki za MOC Za učinkovito izvajanje teh dejavnosti je pomembno dobro upravljanje podatkov. Natančni in dostopni podatki omogočajo MOC boljše načrtovanje in izva- janje politik, hitrejše in boljše odločanje ter učinko- vitejšo komunikacijo z javnostjo. Nekateri specifični vidiki, kjer dobro upravljanje podatkov igra vlogo, vključujejo: Urbano načrtovanje in razvoj: Dostop do ažurnih in natančnih podatkov o zemljiščih, stavbah in infra- strukturi je bistven za učinkovito prostorsko načrto- vanje in razvoj mestnih območij. Javne storitve: Optimizacija storitev, kot so zbira- nje odpadkov in vzdrževanje infrastrukture, zahteva natančne podatke o trenutnem stanju in potrebah prebivalcev. Socialne storitve: Prilagajanje socialnih storitev potrebam prebivalstva temelji na podrobnih demo- grafskih podatkih in podatkih o uporabi storitev. Okoljevarstvo: Spremljanje in upravljanje okolj- skih podatkov, kot so kakovost zraka, voda in rav- nanje z odpadki, je ključno za trajnostno upravljanje naravnih virov. 4.3 Odprti podatki Slovenije (OPSI) Portal odprtih podatkov Slovenije (OPSI) [8] je vzpostavilo Ministrstvo za javno upravo na odpr- tokodni programski opremi, z namenom zagotoviti enotno nacionalno točko za objavo odprtih podat- kov javnega sektorja. Portal omogoča dostop do me- tapodatkov in zbirk podatkov, ki jih vodijo državni organi, občine in drugi javni organi. OPSI vključuje centralni katalog evidenc in zbirk podatkov, ki omogoča dostop do metapodatkovnih opisov vseh zbirk javnega sektorja. Podatki so obja- vljeni pod odprto licenco, kar omogoča njihovo pro- sto uporabo za različne namene. Standardizacija deljenja teh podatkov, dostopnih preko OPSI, bi naredila ta proces veliko bolj učinko- vit, podatke lažje dostopne publiki ter bi zvišala var- nost pri deljenju. Poleg tega bi bil OPSI odgovoren le za deljenje teh podatkov od lastnika do porabnika, saj IDS narekuje decentralizacijo podatkov, kjer le ti ostanejo pri lastniku do same izmenjave. 4.4 Konkretna implementacija MVDS Projekt je zajemal vzpostavitev Minimal Viable Data Space (MVDS) med Mestno občino Celje (MOC) in portalom OPSI. Cilj je bil ustvariti varen in učinkovit sistem za izmenjavo podatkov, ki bi ustrezal standar- dom IDS in potrebam obeh organizacij. V nadaljeva- nju so predstavljeni konkretni koraki implementaci- je, izzivi, s katerimi smo se soočali, in komponente, ki smo jih razvili. 4.4.1 Koraki implementacije Implementacija se je začela s analizo potreb MOC in OPSI ter podrobnim pregledom IDS standardov. To je omogočilo jasno razumevanje ciljev in tehničnih zahtev projekta. Nato se je vzpostavilo razvojno oko- lje z uporabo IDS Testbed za simulacijo MVDS, kar je vključevalo namestitev in konfiguracijo Docker kon- tejnerjev za različne komponente IDS. Pri implementaciji MOC konektorja so se razvile Python skripte za učinkovito komunikacijo s context brokerjem MOC, ki so služile za avtomatizirano po- stavitev okolja. Vzporedno se je implementiral REST API za dostop do podatkov preko konektorjev in in- UPORABNA INFORMATIKA 135 2024 - πtevilka 3 - letnik XXXII Ruben Ferreira, Erazem Stanonik, Jana Volk, Alen Cigler, Hana Skitek: Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med mestno občino Celje in portalom Odprti podatki o Sloveniji Slika 2: Nadzorna Plošča MOC tegriralo IDS protokole za zagotavljanje varne komu- nikacije. OPSI konektor se je zasnoval tako, da lahko učinkovito komunicira z MOC konektorjem in hkrati upravlja s prejetimi podatki. Implementirali smo podporo za dnevno osveže- ne podatke, kot tudi podatke v realnem času. Upo- rabniki lahko tako izbirajo med dnevno posodoblje- nimi podatki, ki so primerni za splošne analize in načrtovanje, ter podatki v realnem času, ki omo- gočajo sprejemanje trenutnih odločitev. Za dnevno osvežene smo uporabili integracijsko orodje Apa- che Camel, ki je preko Cron komponente periodič- no pridobival podatke iz MOC in jih shranjeval na konektorju. Za podatke v realnem času smo upora- bili varne API klice z avtentikacijskimi žetoni, ki so bili vključeni v glave zahtev. Ko uporabnik zahte- va te podatke se avtenticirani zahtevki preko OPSI konektorja posredujejo do MOC konektorja, ki nato pridobi najnovejše podatke iz sistemov MOC. Ta način omogoča MOC nadzor nad tem, kdo lahko dostopa do določenih kategorij podatkov. Za testi- ranje in odpravljanje napak REST API klicev se je uporabilo orodje Postman. Varnost sistema se je zagotovilo z integracijo DAPS (Dynamic Attribute Provisioning Service) za dinamično preverjanje atributov in implementaci- jo sistemov za upravljanje z digitalnimi certifikati. Za uporabniški del sistema je bila razvita nadzorna plošča MOC in uporabniški vmesnik OPSI z upo- rabo ogrodja Angular, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena funkcionalnostim za prido- bivanje podatkov in njihovo vizualizacijo. V našem primeru smo razvili interaktivni prikaz, kjer je za vsako parkirišče MOC označen odstotek zasedeno- sti. Ob izbiri posameznega parkirišča se uporabniku prikaže zemljevid z natančno lokacijo, kar omogoča hitro načrtovanje poti. Zadnja faza implementacije je vključevala obse- žno testiranje in optimizacijo. Razvili so se testi za preverjanje delovanja posameznih komponent ter te- sti za preverjanje integracije celotnega sistema. 4.4.2 Izzivi in rešitve Med implementacijo smo se soočili s številnimi izzi- vi. Eden glavnih je bila kompleksnost IDS protoko- lov, ki smo jo premagali z intenzivnim študiranjem dokumentacije in pogostimi sestanki. Integracija z obstoječim sistemom MOC je predstavljala dodaten izziv, ki smo ga rešili z razvojem prilagojenih API kli- cev in implementacijo vmesne programske opreme. Zagotavljanje konsistentnosti podatkov je zahte- valo implementacijo naprednih mehanizmov za sin- hronizacijo in preverjanje integritete podatkov. Soo- čili smo se tudi z izzivom učenja novih tehnologij, zlasti ogrodja Angular. 4.4.3 Uporabljena orodja in tehnologije Pri razvoju sistema se je uporabilo vrsto orodij in tehnologij. IDS Testbed je služil za simulacijo MVDS, medtem ko je bil za kontejnerizacijo komponent upo- rabljen Docker. Konfiguracija in avtomatizacija ko- nektorjev je bila izvedena preko Python skript, izgled uporabniških vmesnikov pa realiziran z uporabo ogrodja Angular. Komunikacija med komponentami se je omogočila preko REST API-jev, za upravljanje z varnostnimi atributi pa smo implementirali DAPS. Za verzioniranje kode smo uporabljali Git, kar nam je omogočilo učinkovito sodelovanje in sledenje spre- membam. UPORABNA INFORMATIKA 136 2024 - πtevilka 3 - letnik XXXII Ruben Ferreira, Erazem Stanonik, Jana Volk, Alen Cigler, Hana Skitek: Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med mestno občino Celje in portalom Odprti podatki o Sloveniji 4.4.4 Arhitektura sistema Arhitektura našega sistema temelji na komponentah, ki so prikazane na sliki 4. MOC konektor služi kot vmesnik med sistemom in MOC podatkovnim jeze- rom ter context brokerjem. OPSI konektor omogoča dostop do podatkov preko OPSI portala. DAPS skrbi za dinamično preverjanje atributov in tako zagota- vlja varnost sistema. Nadzorna plošča MOC, razvita kot Angular aplikacija, prikazana na sliki 2, omogoča učinkovito upravljanje s podatki. Uporabniški vme- snik OPSI, ki je prav tako razvit v Angularju in je raz- viden na sliki 3, pa služi za prikaz podatkov končnim uporabnikom. 4.4.5 Rezultati Naš sistem uspešno omogoča:  Varno in nadzorovano izmenjavo podatkov med MOC in OPSI  Enostaven pregled in vizualizacijo podatkov o za- sedenosti parkirišč za končne uporabnike  Fleksibilno upravljanje s podatkovnimi zbirkami in pravicami dostopa za skrbnike MOC  Decentralizirano shranjevanje podatkov v skladu z načeli podatkovne suverenosti Ta implementacija predstavlja korak naprej v smeri standardizirane in varne izmenjave podatkov med javnimi institucijami in lahko služi kot vzorčni primer za podobne projekte v drugih občinah ali or- ganizacijah. 5 ZAKLJUČEK Podatkovni prostori predstavljajo pomemben korak naprej v smeri varne in standardizirane izmenjave podatkov, ki prinaša številne prednosti za različne sektorje, vključno z javno upravo. Implementacija podatkovnega prostora med Mestno občino Celje in portalom Odprti Podatki Slovenije je pokazala, kako lahko podatkovni prostori izboljšajo upravljanje in deljenje podatkov, povečajo varnost ter omogočijo boljšo interoperabilnost med različnimi entitetami. Ključni elementi, kot so IDS standardi, decentralizi- rano shranjevanje podatkov in napredne varnostne rešitve, omogočajo zaupanje med partnerji in varno deljenje podatkov. Slika 3: Uporabniški vmesnik na OPSI UPORABNA INFORMATIKA 137 2024 - πtevilka 3 - letnik XXXII Ruben Ferreira, Erazem Stanonik, Jana Volk, Alen Cigler, Hana Skitek: Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med mestno občino Celje in portalom Odprti podatki o Sloveniji V prihodnosti bo ključnega pomena nadaljnji razvoj in širjenje podatkovnih prostorov, ki bodo podpirali digitalno preobrazbo in gospodarsko rast. Uporaba podatkovnih prostorov v javni upravi, kot je prikazano na primeru Mestne občine Celje, lahko služi kot model za druge občine in organizacije, ki si prizadevajo za izboljšanje svojih storitev in učinkovi- tejše upravljanje virov. Standardizacija in interoperabilnost podatkov ostajata temeljna izziva, ki ju je potrebno naslavlja- ti z nadaljnjim razvojem tehnologij in vzpostavitvijo jasnih regulativnih okvirov. Le tako bomo lahko v celoti izkoristili potencial podatkovnih prostorov in prispevali k bolj povezani, inovativni in varni podat- kovno usmerjeni družbi. Prizadevanja za nadaljnjo širitev podatkovnih pro- storov bodo ključna za spodbujanje inovacij in gospo - darske rasti. S sodelovanjem med javnimi institucija- mi, podjetji in raziskovalci lahko ustvarimo robustne podatkovne ekosisteme, ki bodo podpirali trajnostni razvoj in izboljšali kakovost življenja za vse državljane. 6 ZAHV ALA Radi bi se zahvalili izr. prof. dr. Dejanu Lavbiču za idejo, pobudo in mentorstvo pri projektu. Prav tako se zahvaljujemo viš. pred. dr. Aljažu Zrnecu in asist. dr. Marku Poženelu za njuno strokovno mentorstvo. Zahvala gre tudi Mestni občini Celje za zagotavljanje podatkov, ki so omogočili izvedbo projekta. Slika 4: Arhitektura sistema 7 LITERA TURA [1] European Commission. »European Data Strategy.« Acces- sed: 2024-07-10. (2020), spletni naslov: https://commission. europa.eu/strategy- and- policy/priorities- 2019- 2024/euro- pe- fit- digital-age/european-data-strategy_en. [2] European Commission. »Data Governance Act.« Accessed: 2024-07-10. (2023), spletni naslov: https: //digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/data-governance- -act. [3] European Commission. »Data Spaces.« Accessed: 2024-07- 10. (2023), spletni naslov: https :// joinup.ec.europa.eu/col- lection/semic-support-centre/data-spaces. [4] Gaia-X. »About Gaia-X.« Accessed: 2024-07-10. (2023), sple- tni naslov: https://gaia-x.eu/what- is-gaia-x/about-gaia-x/. [5] International Data Spaces Association. »Goals of the Interna- tional Data Spaces.« Accessed: 2024-07- 10. (2023), spletni naslov: https://docs.internationaldataspa- ces.org/ids-knowledgebase/v/ ids-ram-4/introduction/1_1_ goals_of_the_international_data_spaces. [6] International Data Spaces Association (IDSA). »Dataspace Connector.« Accessed: 2024-07-18. (2024), spletni naslov: https : / / international - data - spaces - association . github . io / DataspaceConnector/. [7] International Data Spaces Association (IDSA). »International Data Spaces.« Accessed: 2024-07-18. (2024), spletni naslov: https://internationaldataspaces.org/. [8] Odprti podatki Slovenije. »O portalu.« Accessed: 2024-07-3. (2023), spletni naslov: https://podatki. gov.si/o-portalu. [9] B. Otto, »The evolution of data spaces,« v Designing data spaces: The ecosystem approach to competitive advantage, Springer International Publishing Cham, 2022, str. 3–15. [10] Urad za publikacije Evropske unije, European data spaces and the role of data.europa.eu. Urad za publikacije Evropske unije, 2023, str. 15. DOI: doi/10.2830/1603. UPORABNA INFORMATIKA 138 2024 - πtevilka 3 - letnik XXXII  Ruben Ferreira je dodiplomski študent drugega letnika računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani. Kot član ekipe IDealni Scenarij je z rešitvijo o podatkovnih prostorih osvojil prvo mesto na Arnesovem hekatonu.  Erazem Stanonik je dodiplomski študent tretjega letnika računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani. Kot član ekipe IDealni Scenarij je z rešitvijo o podatkovnih prostorih osvojil prvo mesto na Arnesovem hekatonu.  Jana V olk je dodiplomska študentka tretjega letnika računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani. Kot članica ekipe IDealni Scenarij je z rešitvijo o podatkovnih prostorih osvojila prvo mesto na Arnesovem hekatonu.  Alen Cigler je dodiplomski študent tretjega letnika računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani. Kot član ekipe IDealni Scenarij je z rešitvijo o podatkovnih prostorih osvojil prvo mesto na Arnesovem hekatonu.  Hana Skitek je dodiplomska študentka tretjega letnika računalništva in informatike na Univerzi v Ljubljani. Kot članica ekipe IDealni Scenarij je z rešitvijo o podatkovnih prostorih osvojila prvo mesto na Arnesovem hekatonu. Ruben Ferreira, Erazem Stanonik, Jana Volk, Alen Cigler, Hana Skitek: Uporaba podatkovnih prostorov na primeru izmenjave podatkov med mestno občino Celje in portalom Odprti podatki o Sloveniji