GLASILO OBČINE MENGEŠ	ŠTEVILKA 5
maj 2005 / leto XII
29. MAJ ^ PRAZNIK občine MENGEŠ Mi
»

^
HUBAT	s.
PESTRA IZBIRA
BALKONSKEGA CVETJA
kLASTNA PROIZVODNJA UGODNE CENE
Telefon: 01/723 09 02
S Accord servis paket
HONOA.
Moč naših san]
es leta ali do 100.000 kilometrov brezplačnih rednih servisov!
Posebna ponudba velja za omejeno količino vozil kateregakoli modela accord, in sicer do 31.5.2C^C^f)
poraba: kombiniran način vožnje: 5.4-9.4 l/lOOkm; emisija C02:143-224 g/km
Car-Linťí AAmtu-oiiĚ: cH.o.o., I^^rešernovai F^aidomlje, tel.: 01 '72:;!	wwvwv\/.hioncia-žimbroz.com
BVD TRADING, d.o.o., LJUBLJANA
Tržaška c. 330, 1000 Ljubljana, PE: Trdinov trg 8, Mengeš, Tel.: 01 729 64 00, Fax: 01 729 64 20, E-mail:info@bvd-trading.si
KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ
PRODAMO: Stanovanja:
-	Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, z pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. V neposredni bližini vsa infrastruktura. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000,00 SIT.
Parcele:
-	Mengeš; zazidljivo parcelo v izmeri 684 m2, s plačanim komunalnim prispevkom in gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko hišo neto površine 169,27 m2 (P+M),cena;
27.000.000,00 SIT.
Hiše:
-	Kamnik; več stanovanjska hiša, 460 m2 stanovanjske površine na parceli 860 m2, zgrajena l. 1990, moderno opremljena, kvalitetna oprema, poleg hiše stoji objekt primeren za poslovno dejavnost. Parcela je ograjena, pogled na Kamniške planine, vselitev po dogovoru. Cena: 120.000.000,00 SIT.
-	Repnje pri Vodicah; enodružinsko montažno hišo, izdelano do V. gradbene faze, urejena okolica, estrihi, terasa, nadstrešek, 140 m2 bivalne površine, parcela 500m2. Cena: 39.950.000,00 SIT.
-	Domžale; enodružinska stanovanjska hiša, zgrajena leta 1975, na parceli 555 m2, locirana na obrobju stanovanjskih hiš, ob parceli teče potok, zamenjana kritina. Skupna bruto površina hiše (pk+vp+1n) 222 m2 + neizdelana mansarda, cena: 37.250.000,00 SIT.
Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si
-	Mengeš; več stanovanjska hiša, na parceli 511 m2, tloris stavbišča 113 m2 (pk+vp+1n). V hiši so tri ločene stanovanjske enote (možnost tudi več manjših). Hiša je bila zgrajena leta 1977, delno adaptirana leta 1999, cena: 73.000.000,00 SIT.
-	Vodice; eno ali dvostanovanjska hiša (pk+vp+m), zgrajena leta 1983, v skupni izmeri 325 m2 na zemljišču 802 m2. V pritličju in mansardi po tri sobe, kopalnica, kuhinja z jedilnico in dnevna soba. V kleti je garaža, primerna za parkiranje dveh avtomobilov, dve shrambi, kopalnica, ena večja soba ter kurilnica z pečjo na kurilno olje, cena: 62.500.000,00 SIT.
Poslovni prostori:
-	Tuhinjska dolina;v bližini toplic, večji gostinski lokal z možnostjo prenočišč, 150m2 gostinskega lokala, 350m2 stanovanjskih površin, 1000m2 zemljišča, star 40 let; Cena: 47.000.000,00 SIT.
-	Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto površine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost gostinske dejavnosti, turizma, trgovine.... Skupna površina zemljišča15 56 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 1.300.000,00 EUR.
-	Mengeš; poslovni prostor opremljen, namenjen za zlatarsko, urarsko,^ dejavnost, 30 m2, star 10 let, cena; 9,500.000,00 SIT.
-	Za znano stranko iščemo dvo ali več sobno stanovanje v Mengšu ali Kamniku.
Za znano stranko iščemo zazidljivo parcelo, Domžale ali Mengeš z okolico.

BVD TRADING, d.o.o., LJUBLJANA
Tržaška c. 330, 1000 Ljubljana, PE: Trdinov trg 8, Mengeš, Tel.: 01 729 64 00, Fax: 01 729 64 20, E-mail:info@bvd-trading.si
KJE NAS NAJDETE?
preprosto.......
Vhod z dvorišča Pošte Mengeš!
KDO SMO?
Največji ponudnik zadrg v Sloveniji s 13 letno tradicijo.
KAJ PONUJAMO?
Širok izbor zadrg iz lastne proizvodnje, gumbov, elastike, sprimnih in drugih trakov
• v • v	fTi
in se in se ... i^^y
Ijeni
i!
Bogata izbira ženskega, moškega in otroškega spodnjega perila, pižam, nedrčkov, kopalk proizvajalca MTČ Čakovec.
ženske spodnje hlače moške spodnje hlače moške boxerice deške spodnje hlače dekliške spodnje hlače
ze za 427 SIT že za 498 SIT že za 1.160 SIT že za 520 SIT že za 413 SIT
Otvoritveni popusti od 18. maja do 18. junija!
o

Na srečo ali pa tudi ne, živimo v časih, ko mora povprečni posameznik vedeti veliko več kot pred tridesetimi ali štiridesetimi leti, če hoče biti na tekočem. Izobraževati se danes ne pomeni več pridobivati zgolj površno znanje iz umetnosti in naravoslovja, temveč spoznavati notranje povezave, česar se lahko naučimo le na redkih šolah. »Izobraževati se« v smislu širših potreb danes pomeni pripravo na svetovno državljanstvo, pomeni nabiranje zdravja za preživetje. Med pridobivanjem znanja ali informacij in med posedovanjem modrosti je razlika. Znanje si lahko naberete na univerzi, na potovanjih, ob stikih z drugimi ljudmi, iz knjig in drugih dejavnosti, ki se jih udeležujete. Pa postajate modrejši? Angleški slovar opredeljuje modrost takole: »Biti moder _ biti zmožen pravilne presoje in pravičnega ravnanja z ljudmi v danih položajih na podlagi širokega znanja, bogatih izkušenj in razumevanja.« Z drugimi besedami, moder človek je tisti, ki zmore opaziti tudi globlji pomen stvari. In tisti, ki se uči od vsakogar, je potrebno dodati. Nekatere napake ali »priložnosti za učenje«, so bolj očitne kot druge. Včasih se nam zdi, da je svet poln ljudi, ki nas z veseljem opozarjajo na naše napake. Človek, ki je pripravljen poslušati tudi stališča drugih in priznati, da je mogoče upoštevati tudi drugačne pristope, bo s širjenjem zaloge svojega znanja postajal vse modrejši. Če hočemo postati modri, moramo biti pripravljeni zatreti svoja osebna prepričanja glede določenih stvari, odriniti predsodke in premišljevati brez omejitev. Pomembno je, da se zanimamo za mnoge stvari in da se nenehno učimo, četudi tvegamo, da nam bo kdaj nerodno ali da bomo videti bedasti. Ali si upamo priznati, da ne vemo vsega? Smo se pripravljeni učiti? Učenje je hvalevreden proces, ki vključuje tudi napake, ki jih storimo na poti do znanja. Velikokrat smo že slišali koga reči: »To me je izučilo! Nikdar več ne bom storil tega!« Le poredko pa slišimo: »Odlična lekcija! Vesel sem, da se je zgodilo, kakor se je, četudi ni bilo prijetno. Z novim spoznanjem lahko spremenim svoje obnašanje, v prihodnosti ne bom ponovil iste napake.« Tak človek pogumno priznava odgovornost za nastali položaj. Priznava, da obstaja izbira in da lahko izbere tudi drugače. Moder človek je tudi pogumen človek. Največ poguma odraža v boju z lastnimi pomanjkljivostmi. Neustrašno spopadanje z lastno življenjsko vlogo in z izkušnjami, ki jih doživljate kot napake, lahko prihodnje izkušnj e napravi plodne in poveča vašo modrost. Iskrena pripravlj enost, da se pošteno in pogumno zazrete vase, je nemara najpomembnejši korak na poti k modrosti.
Naj bodo te misli posvečene šolarjem, dijakom, ki v teh dneh prestopajo v drugo ali končujejo svojo stopnjo izobraževanja, in tistim, ki stopajo v svet odraslih. Hodite po svetu odprtih oči in dojemljivi za svojo okolico. Nenazadnje te misli lahko uporabijo tudi tisti, ki tako opevajo naš politični sistem, pozabljajo pa, da so tudi samo ljudje, ki so bili včasih šolarji, dijaki ali študentje. Tudi v Mengšu ali pa še prav posebej tukaj.
Ali kot je rekel Pitagora: »Modrost temeljito naučena, nikdar pozabljena.«
Marij
KAZALO

ŠOLA IN DNEVI KNJIGE 6
KONCERT PEVSKIH ZBOROV OŠ MENGEŠ	7
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MENGEŠ	11
POD MENGEŠKO MARELO
13
RAZSTAVA SLIK IN IZDAJA PESNIŠKE ZBIRKE - KRUH, VINO IN ČAS	14
NOVIČKE IZ TOPOL
16
MOBILNOST PRIHODNOSTI
V LJUBLJANSKI
URBANI REGIJI	23
POROČILO PREDSEDNIKA DRUŠTVA PARTIZAN ZA LETO 2004	27
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU 32
Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila je 10. junij 2005. Naslovnica foto: Janja Verbančič
MENGŠAN GLASILO OBČINE MENGEŠ
Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@.menges.si, petra.piskot@.siol.net
Člani uredniškega odbora: Tina Železnik, Janja Verbančič, Dušan Pejič
Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106, (040) 852 355
Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net
Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom.
Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296
Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si
Oglasno trženje: Občina Mengeš
% t/
Drage	občanke,
spoštovani občani,
osemindvajseti uvodnik pišem v času po sprejemu proračuna občine Mengeš.
Smo v mesecu pomladi in ljubezni, v naši občini pa tudi številnih prireditev in dogodkov ob občinskem prazniku 29. maju, letos še posebej svečanemu praznovanju okroglih obletnic pomembnega slovenskega pisatelja, našega rojaka, Janeza Trdine (Mengeš 29.05.1830 - Novo mesto 14.07.1905).
V tem izvodu glasila Mengšan lahko ponovno preberete dopolnjen program prireditev, ki se zaključujejo v juniju z otvoritvijo lekarne pri zdravstvenem domu in športnega parka v Topolah ob proslavi dneva državnosti. Do takrat bi morali zaključiti izgradnjo kolektorja med Prešernovo ulico in mejo z občino Komenda. Ta mesec Smučarsko skakalni klub Mengeš zaključuje izgradnjo plastičnih skakalnic v Zalokah.
Vabim vas na prireditve in k sodelovanju. Društvom in organizacijam se zahvaljujem za opravljeno delo in sodelovanje, še posebej predsednikom in posameznikom ter sotrudnikom in donatorjem za opravljeno delo in pomoč. Nekateri bodo za večletno delo letos, 29. maja, na prvem delu prireditve prejeli priznanja, na kateri bo premiera zanimivega filma o Janezu Trdini.
Čestitam dobitnikom priznanj občine Mengeš: gospodu Ivanu Ošepu za zlato priznanje, gospe Majdi Trobec in gospodu Ignacu Zaletelju za srebrno priznanje ter gospe Jerci Stopar za bronasto priznanje.
Pomembne obletnice letos praznujejo naslednje organizacije: 115 let organiziranega gasilstva -PGD Mengeš, 100 let Čebelarsko društvo Mengeš, 60 let Športno društvo Partizan Mengeš, 50 let Turistično društvo Mengeš, 30 let Moški komorni zbor Mengeški zvon, 20 let Kolesarsko društvo Mengeš, 20 let Mengeški balinarji, 10 let Kulturno društvo Anton Loboda Loka in ne nazadnje 10 let Zavoda Muzej Mengeš. Čestitam in hvala za sodelovanje!
Čestitam vsem ob prazniku naše občine in vam želim prijetno počutje na prireditvah, hkrati pa se zahvaljujem vsem organizacijam in še posebej posameznikom za nesebično in prostovoljno delo, predloge, opozorila, za sodelovanje z željo ustvarjati boljše pogoje za življenje in gospodarjenje v občini. Zahvala tudi vsem podpornikom in dobrotnikom.
Vsem, ki končujete šolanje ali razred oz. letnik želim uspešen zaključek in potem brezskrbne, varne in ustvarjalne počitnice ali zanimivo in koristno počitniško delo oz. prakso.
Našim novorojenčkom oz. njihovim družinam, ki jim namenjamo enkratno denarno pomoč, čestitam in želim novim članom, staršem in njihovim najbližjim vse dobro: Manca, Jan, Lina, Mav, Domen, Jure, Tea, Matej.
Prav lep pozdrav!
Tomaž Štebe
DELOVANJE ZUPANA KOT POSLANCA IN ČLANA ODBORA REGIJ EU
Aktivno sem sodeloval znotraj poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in širše pri zakonu o gasilstvu in skupini »občinskih« zakonov, ki bodo šele prišli oz. so v proceduri Vlade RS. Ob tednu Evrope (9. maj je dan Evrope) sem vodil posvet o Evropskih skladih v Državnem zboru. Seveda sem spremljal vse v zvezi s popravkom proračuna 2005 in v njem najbolj postavke v zvezi z obvoznico in državnimi cestami, kjer smo vnesli projekt pod imenom »Urejanje Mengeš«. Poslansko vprašanje je bilo o reševanju problematike in ukrepanju pri očitnih posegih v zasebne lastninske pravice, kjer policija in inšpekcijski ter nadzorni organi v Sloveniji ne ukrepajo, češ da za take kršitve izven javne (državne, občinske) lastnine niso pristojni in da ščitijo le javni interes. Minister dr. Sturm je odgovoril, da bi po njegovem mnenju morali vsi ti organi ukrepati še bolj odločno. Menil je, da je ustavnopravni pomen zaščite zasebne lastnine celo bolj pomemben kotjavni. V osebnem pogovoru mi je zagotovil ustrezno poglobljeno presojo in tudi sodelovanje z ministrstvom za notranje zadeve. Strinjal se je, da bi ob taki razlagi ustave, že sedaj morali vsi ti organi ukrepati. Navedel sem primere kršitev pri parkiranjih na zasebnih parkiriščih, medsosedskih posegih in motenjih, itd.
mag. Tomaž Štebe
SPREJEM PRORAČUNA OBČINE MENGEŠ ZA LETO2005
Občinski svet je 11. maja sprejel proračun občine Mengeš, ki je končno nesporen, zakonit (usklajen in uravnotežen), kar je pozitivna posebnost "proračunov" v dveh letih tega mandata. Opozicija (LDS, SLS, ZLSD, SMS) je tokrat le glasovala za usklajevalni predlog župana. Usklajevalni predlog je bil v resnici drugi del amandmaja, ki bi ga morala po vseh pravilih napisati opozicija. Torej je bil moj usklajevalni predlog izsiljen z amandmajem, ki je zmanjševal prihodke, ni pa za enak znesek zmanjševal odhodkov (80 mio SIT). Iz povsem pragmatičnih razlogov in da končno le imamo proračun, sem pač pripravil usklajevalni predlog - pravzaprav dopolnjen predlog proračuna. Opozicija pač ni želela sama odločati, katere postavke naj se znižajo in se s tem tudi javno izpostavljati. Že pred tem pa so, na izredni seji in potem še pri obravnavi osnutka proračuna zahtevali druge spremembe, npr. s 13-imi zavezujočimi sklepi predlagatelju! Sam in uprava smo se oddahnili, ker nam nekaj mesecev (le tri oz. štiri) sedaj ne bo potrebno predlagati proračunov ali njihovih uskladitev.
Po dveh letih proračunske neurejenosti je opozicija le dovolila skoraj že neverjeten sprejem proračuna za tekoče leto - v maju. In nam s tem omogočila nekaj več časa za pravo delo. Hvala lepa za to!
Imamo kadrovsko popolnjeno upravo. Smo v mesecu praznovanj občinskega praznika in pred investicijami, ki so bile že navedene v tej rubriki. Iz programa prireditev so razvidne tudi otvoritve novih pridobitev.
mag. Tomaž Štebe, župan
KOORDINACIJA SVETNIŠKIH SKUPIN
Tina Železnik, Mengšan, april 2005
Gospa Železníkova mi očita, da nisem želel govoriti o konkretnih številkah delitve stroškov pri obnovi državnih cest in obnovi ter izgradnji ostalih komunalnih naprav. In da nisem ponudil možnosti, da bodo podatke dobili v tednu ali dveh. Ravno to sem obljubil in jim v predlogu proračuna to priložil. Takrat so svetniki imeli že delitev stroškov med investitorjema Petrol (zaradi plinovoda) in Elektro Ljubljana (energetske kabelske kanalizacije), toda še brez deleža države (DRSC) za odseke državnih cest. Očitek o obnovah za določenega investitorja na območju med občino in tovarno Filc je neutemeljen. Res je, da bomo zaradi investicije stanovanjsko poslovnega objekta "lovec" lažje in hitreje izvedli načrtovane (nujne) komunalne naprave: plinovod, druga elektroenergetska zanka za center Mengša (transformator bo med Filcem in Pošto) ter obnovili vodovod, preostanek Kersnikove ulice, Staro pot in Glasbilarsko ulico.
Če svetniki ne bi nasprotovali kreditu in prodaji delnic v Banki Domžale (prodala jih je že občina Domžale, JKP Prodnik) bi pa lahko (prej) realizirali druge nujne naložbe, ki sem jih navajal v predlogu proračuna. Ostali očitki so neutemeljeni in nepotrebni, če bi gospa Železnik sledila obrazložitvam in dejstvom. Kar v dobri veri svetuje, smo že pojasnili in izvajamo oz. pripravljamo že skoraj leto dni. Hvala lepa, gospa Železnik, za skrb in zavzetost ter opozorila.
mag. Tomaž Štebe
IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
LDS, Mengšan, april 2005
Od navedenih očitkov je utemeljena tista o zamudi pri pripravi zaključnega računa. O razlogih smo obvestili AJPES in svet občine. Nova vodja knjigovodstva in stalna sodelavka, ki je prišla iz porodniške, nista prejeli dobro vodene dokumentacije prejšnjega pogodbenega izvajalca. Skupaj s še enim svetnikom sem se seje koordinacije udeležil in nanjo prišel tik pred začetkom. Iz meni še vedno neznanih razlogov, pa je nekdo zaklenil spodnja vhodna vrata občine, tako da ostali niso mogli vstopiti (videti bi sicer morali moje kolo in luč v mojih prostorih). O izsiljeni oz. nepotrebni izredni seji nima smisla razpravljati, ker ste bili o njej seznanjeni iz prejšnjih številk. Z njo se je poskušalo dramatizirati dogajanje v občini, kjer so vedno tudi problemi. Na izredni seji nisem nikogar ostro napadal. Nasprotno, sejo sem vodil le mehansko (sklicala jo je opozicija) in sem razpravljal le v nekaj primerih popolnoma nesmiselnih in nestrokovnih predlogov. Video avdio posnetek je dostopen.
Res sta bili dve izredni in ena redna seja v prvih treh mesecih 2005. Vsaj redna mislim da je bila smiselna. Vsaka seja (sejnine in stroški), tudi redna, pa stane blizu milijona.
No in na koncu prispevka je LDS ponovil mnenje o "opravilni nesposobnosti občine" - tokrat o razpoložljivem času za vodenje občine oz. sploh še županovi želji voditi občino. Morda pa bi opoziciji že moral izpolniti že izrečeno željo, da bi občinski svet vodil občino in to ne kdorkoli, pač pa njen opozicijski del - imajo tri preizkušene kandidate za župana. Hvala lepa tudi LDS-u za zavzetost.
mag. Tomaž Štebe
Vabljeni na sejo občinskega sveta. 23. seja bo predvidoma v sredo, 8. JUNIJA 2005 ob 18.00 uri v Gasilsko godbenem domu Mengeš.
Predvideni vsebinski dnevni red 23. seje:
1. Prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Mengeš
Opomba:
Gradiva so objavljena na spletni strani občine - www.menges.si.
Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje sveta so v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Mengeš, vhod iz Grobeljske ceste.
mag. Tomaž Štebe, župan
PETER STRAUB, PREDSEDNIK ODBORA REGIJ EVROPSKE ZVEZE V MENGŠU
Ob obisku v Sloveniji konec marca sem v Mengšu (v restavraciji Grohar) sprejel predsednika Odbora regij, gospoda Petra Strauba s sodelavcema, v spremstvu veleposlanika Evropske zveze v Sloveniji, gospoda Erwana Fouéréja (na sliki ob županu) in vodje Slovenske delegacije v Odboru regij, župana Mestne občine Maribor, gospoda Borisa Soviča ter člana delegacije, župana Občine Rogaševci gospoda Janka Halba.
Gospod Straub je od leta 1996 predsednik deželnega parlamenta Baden-Wûrttemberg v Nemčiji, pred tem je bil štiri leta njegov pod-
predsednik, njegov član pa je od leta 1984. Od lanskega leta je g. Straub predsednik odbora EU, katerega predstavniki lokalnih oblasti (delegati) smo iz Slovenije zgoraj omenjeni župani in še gospa Breda Pečan, županja Občine Izola, Boštjan Kovačič, župan Mestne občine Novo mesto, Tone Smolnikar, župan Občine Kamnik in Robert Smrdelj, župan Občine Pivka. Sprejem je bil v večernih urah, po celem dnevu formalnih pogovorov v Ljubljani, ki se je zaključil z okroglo mizo s predstvniki slovenskih občin v Državnem zboru.
Uprava Občine Mengeš
SDS
8. KONGRES SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE
Kongres se je začel s pozdravnimi nagovori gostov iz sestrskih Evropskih ljudskih strank in Zveze evropskih demokratov. Na priloženi sliki smo delegati iz naše soseščine.
Bistveni del kongresa je bilo dokončno oblikovanje političnega programa in resolucij. Pri prvem sem že v predhodnih usklajevanjih dosegel veliko dopolnitev in izbolj šav, na samem kongresu pa sem uspel z dopolnilom o volilnem sistemu. Nisem pa uspel s posebno resolucijo »Informacijska infrastruktura družbe znanja«. Osnovne ideje so bile uvrščene v program in v resolucijo o novi poti.
SDS ima še vedno Strokovni svet, ki je sedaj, ko smo vladna oz. koalicijska stranka, celo bolj aktiven in brez koalicijsko vladnih omejitev svobodno išče razvojne usmeritve in predloge. Sam v okviru možnosti in kot parlamentarni sogovornik delujem v odboru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Se posebej se ukvarjam z informatizacijo države in zadnji mesec ponovno s cestninskim sistemom ter presojo uvajanja vinjet.
Vsi, ki vas zanima sodelovanje v strokovnem svetu SDS ste prisrčno povabljeni. V nadalj evanju navaj am nekaj svoj ih razmišlj anj in predlogov:
-	Slovenij a mora s polnopravnim članstvom v EU pohiteti z dokončanjem avtocest, dograditi in modernizirati železniške proge in sistem ter s prometno politiko začeti načrtno uveljavljati sodoben javni promet in transport z okoljsko prijazno, trajnostno in kakovostno naravnanostjo. Sofinanciranje izgradnje avtocest je treba urediti z EU kompatibilnim sistemom cestnin ter uvesti vinjete za avtoceste do izgradnje mikrovalovnega oz. GPS cestninjenja v prostem prometnem toku v Evropi in Sloveniji, ker je obstoječi ABC sistem nekompatibilen in ga je potrebno odstraniti. Vinjete morajo biti obvezne za vsa vozila nad 3,5 tone, zaradi čim večje uporabe avtocest.
-	Usklajevanje in odločanje o prostorskem načrtovanju na območnih administrativnih državnih nivojih (okrajih - območjih upravnih enot / pokrajinah), kar je še posebej pomembno pri prostorskem umeščanju pomembne državne prometne in okoljske infrastrukture. Gradbena dovoljenja izdajati na najnižjem nivoju - v občinah, toda pod učinkovitim inšpekcijskim nadzorom nadrejenega državnega upravnega organa, ki zastopa nosilca izvajanja prostorskega načrtovanja.
-	V Sloveniji je možno uskladiti od 3 do 4 zgodovinske do največ 6 območij (dežel/pokrajin/ regij). Poglejmo Cerkev, ki z veliko zadržanosti uvaja oziroma diplomatsko miri želje po četrti škofiji, ki seveda povzroča upravičene aspiracije vsaj treh, štirih »pokrajin« (Gorenjski / Dolenjski / Goriški). Zaradi krepitve decentralizacije države, pomena občin kot lokalnih oblasti in njihovega vključevanja v Evropo regij, se bomo zavzemali za dograditev regionalizacije Slovenije. Temelj povezovanja naj bo razvojna regija, ki je lahko zaključeno območje ali pogodbena regija različnih območij oz. zainteresiranih subjektov, predvsem občin in gospodarstva Slovenije oz. EU, v kateri se bo v interakciji med občinami, gospodarstvom in državo ter EU načrtovalo in izvajalo projekte regionalnega razvoja.
-	Slovenska demokratska stranka bo iskala konsenz za spremembe volilnega sistema na državni in lokalni ravni, ki zagotavlja enakomerno zastopanost in neposredno večinsko izbiro volilcev.
INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA DRUŽBE ZNANJA
Informacijska družba za vse nam mora biti končni cilj, ki pa ga bomo dosegli tako, da bomo skupaj z EU zgradili Evropsko Informacijsko Infrastrukturo (EII) tudi v komercialno manj zanimivih območjih oz. na podeželju. EII, hitri internet (širokopasovne povezave), mora imeti poleg komunikacijskih performansov vedno zahtevnejših multimedijskih storitev še infrastrukturne »soft« mehanizme za varnost in preprečevanje nepooblaščene uporabe, za preverjanje celovitosti in izvora elektronskih sporočil (danes največji problem), za zanesljiv prenos podatkov v realnem času (za procesne oz. tehnične storitve). Države evropske zveze bi morale sprejeti enotne oblike elektronskih dokumentov in atribute podatkov (standardov), na podlagi katerih bi obdelava in izmenjava dokumentov ne samo med administracijami, ampak
tudi med poslovnimi subjekti potekala razumljivo (kompatibilno) po varnih poteh z zanesljivo znanimi pošiljatelji in podpisniki. SDS se zaveda pomena vzpodbude odločilni vlogi dinamičnih, podjetnih in sposobnih ljudi, ki bodo znali izkoristiti možnosti poslovnih priložnosti razvoja, trženja in uporabe EII v poslovnih okoljih, vladnih in lokalnih administracijah ter bodo znali razviti praktične in hitre elektronske storitve za državljane, občane, poslovno, izobraževalno, znanstveno, zdravstveno in socialno sfero (eGov, ePay, eHealth, eLearning...). Za lajšanje bolečine prehoda na digitalno družbo bomo zagotovili potrebno izobraževanje in vzgojo za vrednote, ki se mora ta pričeti že v mladih letih ter za ustrezno socialno, kulturno in podjetniško okolje. Zato bomo z vseevropskim sodelovanjem:
-	zagotovili neposredno dostopnost osnovnih podatkov in storitev, ki so v javnem interesu (državni in občinski podatki in postopki, digitalne knjižnice in baze podatkov, izobraževanje, ipd.) brezplačno oziroma za sprejemljivo ceno in za vse;
-	spodbujali izgradnjo učinkovite informacijske infrastrukture s sodelovanjem slovenskega zasebnega in javnega kapitala, to je zainteresiranih slovenskih vlagateljev, izvajalcev in uporabnikov;
-	izgradnja informacijske infrastrukture mora imeti prednost pred vsemi ostalimi (prometnimi) infrastrukturnimi investicijami;
-	informacijska infrastruktura mora biti enotna vsaj za javne storitve države in lokalnih oblasti, znanosti in izobraževanja in najširšo javnost v podporo napredka, demokratizacije in javnosti dela;
-	podpirali in uveljavljali razvoj novih aplikacij in storitev ter inovacije na področju informatike za prodor in tehnološko podporo slovenskih inovacij in visokih tehnologij in z njimi poslovno uspešnih projektov;
-	vzpostaviti nevtralne nacionalne regulatorje;
-	takoj prestrukturirali tehnološko in tržno perspektiven del Telekoma na razmere prehoda telefonije (multimedija) na internet ter na raz-
SLOVENiJA .
na novi poti

mere nemonopolnega, tržno odprtega evropskega oz. svetovnega trga;
-	z informatizacijo posodobiti (reorganizirati) javno upravo; s povezanimi nepodvaja-nimi postopki, podatki in dokumenti zagotoviti učinkovitost;
-	deklarativnost Lizbonskih ciljev ni potrebna in je le potuha za nekonkretno iskanje izboljšav, sprememb napredka v poslovanju; potrebni so pač ukrepi (prave storitve) v praksi;
-	reorganizacija državne, vmesne (okrajno regionalno-pokrajinske-upravne) in morebiti lokalne uprave, organiziranosti in povezanosti mora biti usklajena in tudi upoštevati vidike (re)organizacije zaradi uvajanja povezanih digitalnih (elektronskih / spletnih) podatkov in storitev - informatizacije;
Konkretne naloge:
-	poiskati najprimernejše načine gradnje, lastništva in vzdrževanja informacijske infrastrukture v javni lasti (BOP koncesije) tako da se zagotovi nediskriminatornost ponudnikov storitev pri uporabi take javne infrastrukture;
-	izdelati enotne standarde in osnovne aplikacije (skupne elektronske storitve) s skupnimi (združljivimi) podatkovnimi modeli in atributi, npr.: GIS, 3D in tehnologije vizualizacije za prostorsko načrtovanje in prenovo / upravljanje s prostorom, nepremičninami in javnimi komunalnimi infrastrukturami; distribuiran in registriran dostop do in ažuriranje javnih podatkovnih baz; storitve dela na domu; upravljanje prometa;
-	konkretne lastnosti za komunikacije, priključke, hitrost prenosa podatkov, razpoložljivost in dostopnost:
a)	optična vlakna, ki povezujejo vse evropske končne uporabnike z minimalno hitrostjo 10 Mbps ali več, dvosmerna komunikacija, razen v primerih, ko gospodarnost in optimalnost komunikacije (geografija, potrebe uporabnikov) zahtevajo druge rešitve (npr. preko bakrenih žic oz. kombinacij e z brezžičnimi prenosi - WFA ali satelitske povezave):
-	25% priključkov do konca leta 2006;
-	70% priključkov do konca leta 2010;
b)	propustnost in razpoložljivost, ki zagotavlja IP telefonijo za potujoče uporabnike - do konca leta 2006;
c)	sprejemljive cene mesečnih stroškov priključkov z zmogljivostjo min. 10 Mbps, varnim internetom in transakcijami, multimedijsko »telefonijo« IP, digitalnim televizijskim in radijskim (multimedija) oddajanjem (avtorske pravice niso vključene v ceno) do konca leta 2006;
d)	pri prenovi ali izgradnji ulic in cest skupaj z drugimi komualnimi napravami gradijo tudi kabelske kanalizacije za telekomunikacijske kable (ducts), saj gre za dolgoročno naložbo;
-	Strategija za informacijsko infrastrukturo:
e)	zanesljive, varne, avtentične in verodostojne izmenjave multimedij skih podatkov in dokumentov do konca leta 2006;
f)	dostop do distribuiranih, interoperabilnih, kompleksnih in hierarhičnih podatkovnih baz do konca leta 2007;
g)	dostop in kontrola v realnem času virtualnih ali simuliranih okolij, realnih procesov do konca leta 2008;
h)	ena (evropska?) agencija za generacijo digitalnih certifikatov in za njihov nadzor in upravljanje;
i)	e-denar/e-plačevanje s sprejemljivimi cenami;
j) telemedicina (e-zdravstvo), e-učenje; k) omrežena komuna: telemetrija, spremljanje in nadzor procesov, upravljaje objektov; Ukrepi za učinkovitost javne uprave: - ukiniti nepotrebna zbiranja podatkov (pod-
vajanja) in uvesti enotno ID številko kodo elektronskega podpisa za identifikacijo, izvornost, celovitost (npr. le davčna številka, ki jo ima vsak državljan).
-	en sam ID elektronski dokument (»čip« kartica), ki vsebuje elektronski podpis, matično-davčne, zdravstvene, biometrične podatke.
-	vse enostavne upravne postopke približati uporabnikom s prenosom na splet (svetovni in posebna omrežja) ali na najnižje upravne nivoje (občine) ter tudi pooblaščene poslovne izvajalce.
-	omogočiti brezplačen vpogled do vseh javnih podatkov preko spleta (uradne objave, dokumenti uradov, ...).
-	do zaupnih podatkov omogočiti dostop uradnim ustanovam na varen in verodostojen način.
-	omogočiti povezovanje uradnih (tudi zaupnih) podatkov storitvam, ki avtomatizirajo uradne postopke in odločbe (npr. cenzus stanarin, izračun deležev v cenah vrtcev, prostorske informacije, ipd.).
mag. Tomaž Štebe
LDS
LIBERALtUA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Občinski odbor Mengeš LDS
Ob Trdinovem dnevu, prazniku občine Mengeš vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje!
OO LDS Mengeš
Spoštovane občanke in cenjeni občani!
Ob prazniku Občine Mengeš, 29. maju in Trdinovem dnevu, ko se spominjamo našega velikega rojaka in pisatelja, vam želimo prijetno in veselo druženje na prireditvah, ki bodo obeleževale ta dvojni praznik. Obilo užitkov in nasmejanih uric v krogu prijateljev vam želi:
OO SLS Mengeš
Ob prazniku naše občine, čestitamo vsem občankam in občanom in vam želimo prijetno počutje na prireditvah.
Župan
in uprava občine Mengeš
V skladu s 135. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS št. 12/96 ter spremembe in dopolnitve) ter na podlagi sklepa Osnovne šole Mengeš o ustanovitvi Sklada Osnovne šole Mengeš, sprejetim na seji Sveta šole dne 26.2.2002 in s sprejetim pravilnikom o dodeljevanju finančne pomoči z dnem 24.5.2004 je Upravni odbor Sklada Osnovne šole Mengeš sprejel naslednji sklep:
v javnem glasilu MENGSan se objavi
RAZPIS
za oddajo vlog prosilcev za finančno pomoč pri aktivnostih učnega programa, ki zahtevajo dodatno finančno soudeležbo staršev učencev.
Vlagatelj prošnje za finančno pomoč mora predložiti:
•	fotokopijo odločbe o dodelitvi otroških dokladov (ko Center za socialno delo dodeljuje višino otroškega dodatka, zahteva fotokopijo dohodnine, kjer so zaobjeti vsi finančni prihodki družine, zato se na podlagi višine otroškega dodatka lahko sklepa o finančnem stanju družine)
•	pisno prošnjo, ki naj vključuje osnovne podatke o prosilcu, razloge za zaprosilo, opis finančnih razmer v družini, zakaj je potrebna finančna pomoč (namenske oziroma konkretne razloge ter stvari, ki so potrebne šolarju), opis morebitne posebne okoliščine (bolezen v družini, brezposelnost, ločitev, nesreče, smrt v družini in podobno).
Prosilec oziroma vlagatelj prošnje izroči prošnjo razredniku ali šolski svetovalni službi.
O vsakem sklepu UO se pisno obvesti vlagatelja prošnje za finančno pomoč. Obvestilo vsebuje višino dodeljenih sredstev, namen nakazila in obrazložitev. V primeru, da je vloga zavrnjena iz kateregakoli vzroka, se prav tako pisno obvesti vlagatelja prošnje z obrazložitvijo.
Vsak vlagatelj prošnje ima pravico in možnost pritožbe na sklep UO Sklada. Vloži jo v šolski svetovalni službi ali razredniku 8 dni po prejemu pisnega obvestila o sklepu UO Sklada. O pritožbi odloča Svet šole OS Mengeš.
Člani UO Sklada se s podpisom zavezujejo, da prejete podatke o prosilcih oziroma vlagateljih prošenj za finančno pomoč varujejo v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Zadnji rok za oddajo vlog prosilcev je 24. junij 2005. Upravni odbor šolskega sklada
Mokrišča so naše bogastvo
Vsako leto 2. februarja države podpisnice Ramsarske konvencije o varstvu mokrišč ta dan beležijo z ozaveščanjem in izobraževanjem prebivalstva o pomenu, vlogi in vrednosti mokrišč. Mokrišča so tekoča ali stoječa, stalna ali občasna, naravnega ali umetnega nastanka, sladka ali slana. Združujejo značilnosti vodnih in kopenskih ekosistemov. To so močvirja, porečja, barja, soline, območja z veliko bi-otsko raznovrstnostjo in imajo veliko vlogo v človekovem življenju, čeprav se ljudje tega ne zavedamo.
Na OS Mengeš že nekaj let poteka raziskovanje mokrišč. Letos je potekalo zelo obširno projektno delo z naslovom: Mokrišče je naše bogastvo. Raziskovanja smo se na šoli lotili že januarja in je potekalo do sredine aprila ter se zaključilo s kvizom, kjer so učenci preverili svoje zanje in odkritja.
•	Ena skupina učencev je pregledala pomen in značilnosti najbolj znanih slovenskih mokrišč, se poglobila v ogroženosti mokrišč: Bohinjsko jezero, Škocjanske jame, Sečoveljske soline, Planinsko polje in Ljubljansko barje. Z zanimanjem so prebirali članke, brskali po internetu in tako ugotavljali, katera živa bitja živijo v teh mokriščih in s čim so najbolj ogrožena.
•	Druga skupina učencev pa je poudarila, da ne poznamo samo večjih slovenskih mokrišč, ampak so za nas pomembna mokrišča, ki so v domačam kraju. Učenci so opazovali mokrišče v neposredni bližini: Pristavsko jezero. Zanimalo jih je prebujanje narave in živali, ki živijo ob jezeru. Vsa živa bitja so zabeležili, nekatera tudi fotografirali.
•	Tretja skupina učencev pa je obdelovala gradivo, ki smo ga dobili kot prispevek iz zavoda za varstvo okolja. Naredili so plakat živali in rastlin, ki živijo v mokriščih in ob njih, ter iskali smernice, kako bi ohranili tako življenj sko pestrost.
Vsa svoj a odkritj a so učenci prikazali na plakatih, ki so bili razstavljeni v avli osnovne šole. Pri raziskovanju so pokazali navdušenje nad odkrivanjem tega bogastva in poudarjali, kako pomembno je, da jih ohranimo v čim bolj naravni obliki. Učenci so spoznali, da imajo mokrišča pri kroženju vode in v prehranjevalni verigi pomembno vlogo. Ker so to občutljivi ekosistemi, že majhni posegi človeka v okolju hitro ogrozijo njihov obstoj. Od košnje, požigov pa do gradnje objektov. Tako so lahko ogrožene posamezne vrste ali pa se poruši celotno ravnovesje v ekosistemu.
Biotska pestrost je nekaj, česar se moramo zavedati vsi, spoštujmo naravo tako kot ljudi, saj vedno bolj spoznavamo, da je le ta pomemben del našega življenja. Mengeško območje je pestro z močvirji in barji, zato varujmo to bogastvo, ne onesnažujmo ga in tako nam bo življenje lepše.
Profesorica kemije in biologije Nataša Vončina
KOŠARKARICE OŠ MENGEŠ NA PIONIRSKEM FESTIVALU SLOVENIJE
Košarkarice Osnovne šole Mengeš so dosegle lep uspeh in se uvrstile v četrtfinale Pionirskega festivala v košarki. Na tem festivalu sodelujejo šole po vsej Sloveniji in tako so na OŠ Pivka v aprilu priredili eno izmed četrtfinalnih tekmovanj. Mengeškim košarkaricam se žal ni uspelo uvrstiti v polfinale, so si pa pridobile veliko dragocenih izkušenj in dobrih obetov za prihodnost. Objavljamo kratko fotoreportažo.	Ft- Pt Bd'
Odločna sodnica: »Ti si naredila osebno napako!« Plesna skupina je popestrila prireditev
Kar je, je; ampak pot domov je bila vseeno vesela
EVROPA
Od leta 2004 prvega maj ne poznamo več samo kot dan, ko se praznuje praznik dela, temveč tudi kot dan, ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Vemo, da so otroci o tej temi že veliko slišali tako doma kot v šoli, vemo tudi, da jim vstop Slovenije v Evropsko unijo najverjetneje v ničemer ni spremenil vsakdana, pa vendar menimo, da je poznavanje Evropske unije za njih pomembno, saj bo le-ta bistveno oblikovala njihovo prihodnost. Ravno naši otroci so namreč tisti, ki bodo lahko - na dolgi rok - s članstvom Slovenije v EU največ pridobili. Zato je potrebno, da o njej čim več zvedo že danes, da bodo lahko enakovredno sodelovali v pogovorih in po svoj ih močeh pripomogli k njenemu razvoju. Tako smo se na OŠ Mengeš odločili, da bomo letos, že drugo leto, obeležili Teden Evrope (9. - 13. maj 2005), saj je to odlična priložnost, da v naših učencih spodbudimo zanimanje za evropsko
tematiko. Skupina učiteljev je v sodelovanju s Centrom Evrope, ki nam je priskrbel ustrezen material, pripravila različne aktivnosti, ki so potekale pri pouku tako na razredni kot predmetni stopnji. Prvošolčki in drugošolčki so spoznavali zastave in značilnosti držav članic EU. Učenci 3. in 4. razreda so se seznanili z znanimi osebami, ki živijo v EU, na predmetni stopnji pa so se pogovarjali o nastanku EU, o njenem delovanju, značilnostih posameznih
držav ipd. Izdelki, nastali v okviru teh aktivnosti, ki so na šoli potekali v mesecu aprilu in maju, so razstavljeni v avli šole.
V tem času je večina evropskih držav obudila spomin na dogodke v času 2. svetovne vojne, ko so se demokratične sile združile v boju proti nacizmu. Slovenci 27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju. S tem uporom smo se Slovenci pridružili prizadevanju evropskih narodov za svobodo. Na naši šoli smo se teh dogodkov spomnili s proslavo. Pomembno je, da otroke seznanimo s tem , da je Evropa celina z različnimi tradicijami in jeziki, vendar tudi s skupnimi vrednotami. EU te vrednote brani, razvija sodelovanje med evropskimi narodi in krepi njihovo enotnost. Pri tem ohranja raznolikost in skrbi, da državljani čim bolj sodelujejo pri sprejemanju odločitev. Naloga šole in staršev je, da v tem čedalje bolj soodvisnem svetu 21. stoletja otroke pripravimo na to, da bodo sposobni v duhu zanimanja, strpnosti in solidarnosti sodelovati z ljudmi iz drugih držav.
Simona Tučman, prof. angleščine in geografije.
nova medgeneracijska skupina v mengšu
Medgeneracij ska skupina j e pravzaprav prijatelj ska skupina, ki zajema približno deset posameznikov.
V	njej se tedensko srečujejo dva prostovoljca, ki sta se predhodno usposobila za voditelja, stari ljudje, po možnosti pa tudi pripadniki prve in druge generacije. Tako medgeneracijske skupine predstavljajo možnost, da se v okviru najrazličnej ših dejavnosti, aktivnosti vse tri generacije medsebojno povezujejo v celoto. Na ta način mlajši dve sprejemata življenjske izkušnje tretje, srednja se pripravlja na lastno starost, stari pa se v osebnem stiku z obema generacijama srečujejo z mladostno razsežnostjo življenja in izkušnjami srednje generacije. Oblikujejo spoznanje, da je starost drugačna, kot so bila mladostniška in srednja leta, hkrati pa je tudi enako smiselno življenjsko obdobje.
V	okviru Medgeneracij skega društva Jesenski cvet v Mengšu že štiri leta deluje skupina Koraki, o dejavnostih in dogodkih katere ste se lahko seznanili v nekaterih prejšnjih številkah Mengšana. Ker se je izkazala potreba po nastanku nove skupine, sva se študentki Fakultete za socialno delo in vaši sokra-janki Mojca in Kristina odločili, da jo ustanoviva. Namen skupine je predvsem medsebojno druženje, spoznavanje novih prijateljev/-ic, pogovori, sprehodi, izleti, družabne igre, itd. Ko se skupina že nekaj časa srečuje in se med člani razvije večje zaupanje, si lahko ljudje v njej, na podlagi lastnih izkušenj nudijo medsebojno podporo, pomoč, nasvete _
V	mesecu aprilu se je novonastajajoča skupina srečala že dvakrat. Ker pa je zaželeno število članov okoli deset, vas vse zainteresirane upokojence in predstavnike drugih dveh generacij vabiva, da se nam ob PONEDELJKIH OD 15. DO 16.30 URE pridružite V SOBI RDEČEGA KRIŽA, ki se nahaja v kletnih prostorih ZDRAVSTVENEGA DOMA MENGES. Če želite izvedeti še kaj več, naju lahko pokličete na naslednji številki: Kristina 040 831 135; Mojca 031 388 027.
Lepo se imejte in se vidimo!
LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ
MAJSKE NOVICE:
Razstava Zlata paleta Slovenije 2005 - SLIKARSTVO, Slovenske Konjice
Razstava Zlata paleta Slovenije 2005 - ABSTRAKTNO SLIKARSTVO, MENGES - GRAD
JABLJE
6.5. je bila v Slovenskih Konjicah otvoritev slikarske razstave Zlata paleta 2005. Med velikim številom ponujenih del članov amaterskih društev Slovenije, se je tokrat na razstavo uvrstila naša članica Milica Tomšič. Njenega uspeha smo iskreno veseli, predvsem zaradi tega, ker smo sami spoznali, da so njena dela sodobna in hkrati zanimiva. V zadnjem času ugotavljamo, da se kriteriji za izbor na razstave Zlate palete Slovenije menjajo in nagibajo bolj v modernistično smer. Prilagoditev tem zahtevam potrebuje čas, predvsem pa smo mnenja, da se ljubiteljsko slikarstvo izraža v različnih smereh in ne le trenutnih popularizmih.
V	okviru programa Zveze likovnih društev Slovenije prireja Likovno društvo Mengeš, razstavo izbranih del slovenskih amaterskih slikarjev, ZLATA PALETA 2005, ABSTRAKTNO SLIKARSTVO. Otvoritev razstave bo 27. 05. 2005. ob 19. uri, na Gradu Jablje. Na razpisano temo tihožitje, pej saž in portret bo v Mengšu predstavljeno abstraktno upodabljanje. Razstavljena dela bodo na ogled 3 tedne.
Abstraktna umetnost pomeni nefigurativnost, neobjektivnost, brezpredmetnost. Torej pomeni absolutno umetnost. Logično zaključujemo, da se upodablja le tisto, kar je osnovno in se zanemarja podrobnost figuralike, slučajnosti, oziroma neosnovnosti. Umetnik svoje notranje doživljanje izraža s pomočjo barv, ploskev in linij in poustvarja specifične karakteristike motiva dekorativno, oziroma ploskovno, poenostavljeno.
Skoraj vedno mora umetnik pojasniti svoje videnje, oziroma pristop k izražanju. Večina gledalcev abstraktnega slikarstva ne razume in ga doživlja, začasno oziroma mimogrede. Pa vendar se ta smer slikarstva v sedanjem času uveljavlja, kot najbolj iskana. Nič več ni moderno na sliki zaznati identično preslikavo videnega v našem okolju. Bolj moderno je stvari poenostaviti in jih prikazati tako, da se gledalec vpraša, kaj pravzaprav je umetnik naslikal. Zmotno je misliti, da je abstrakcija enostavna, slučajno nanašanje barv. Večina amaterjev ima težave ustvariti abstraktno sliko, saj mora slediti razvojnim smerem abstraktnega slikarstva, ki so ga pričeli, v XX. stoletju iskati, predvsem ruski slikarji in kiparji: Kandinski, Maljevič, Zadkin, Larionov, Gončarova, ki so jim sledili, Mondrian, Giaccometti ter Calder, Moore, Polloc, Rotko, Picasso, Klee, Worholt in drugi. Predvsem močno sledenje tej smeri trenutno zaznavamo v Ameriki. V Mengšu se z abstraktnim slikarstvom ukvarja akademski slikar Vinko Železnikar.
Zaradi zahtevnosti te slikarske zvrsti smo v mesecu aprilu organizirali tečaj abstraktnega slikarstva.
V	preteklem letu smo se na tečaju seznanjali z smislom in zgodovinsko razsežnostjo abstrakcije, oziroma modernega slikarstva, pod vodstvom akademskega slikarja in grafika, g. Vinka Železnikarja. Tokrat nas je praktično seznanjal s postopki oziroma pristopu k izdelavi abstraktne slike slikar-grafik Izidor Jalovec.
Menimo, da s ponudbo omenjene razstave širimo razgled umetnostnih smeri, zato vas vabimo na ogled.
Za Likovno društvo Mengeš Barbara Rabič
MENGEŠKA
GODBA
ZOPET NA
MOIKOVEM
MUSIKANTEN
STADLU
11. JUNIJA SI OGLEJTE NEPOSREDNI PRENOS ZNAMENITEGA MUSIKAN-TENSTADLA IZ JUŽNOTIROLSKEGA MESTA BOZEN (OZ.PO ITALIJANSKO BOLZANO)! SEVEDA NA NEMŠKOGOVORNIH TV POSTAJAH!
Ni potrebno posebej predstavljati za kakšno prireditev gre in koliko milijonov evropejcev to srečanje najboljših "muskontarjev" po TV tudi spremlja! Velika čast in tudi odgovornost je pred nami! Posneti bo treba tudi dve novi koračnici, kar je še veliko zahtevnejše kot samo TV snemanje!
Naj omenim, da smo mi po Policijski godbi edina slovenska godba, ki je bila povabljena na to znamenito prireditev. In očitno smo, po prvi prireditvi pred nekaj leti v Avstriji pustili zelo dober in profesionalen vtis pri glavnih akterjih, da so nas spet povabili za sodelovanje! Ni to mačji kašelj!!!
Sicer pa smo godbeniki v maju nastopili v Trzinu pri Florjanovi maši (že od leta 1989) in koncertirali na njihovem že 6. Florjanovem sejmu, v Tuhinju, v Metliki na Vinski vigredi in praznovanju njihove godbe, s katero sodelujemo in se srečujemo že dolga desetletja in tudi v Mengšu!
Pred nami je Trdinov sejem s tekmovanjem za Naj slovensko koračnico ter koncertom v nedeljo! Veterani pa praznujejo 5. letnico delovanja v petek!
Muzikantenstadel je v Boznu 10. in 11.junija ko se vračamo domov pa igramo v nedeljo, 12.6.2005, v popoldanskem času ob Vrbskem jezeru!
Potem je naslednji vikend še praznovanje gasilcev v Jaršah, kjer je za nas morda najljubša lokacija. Tu je morda še praznovanje ob državnem prazniku v Topolah...
Pa so tu počitnice...
Pa naj kdo reče,da godbeniki niso v akciji...
Lado Kosec
Obisk v imenu RK Mengeš
S kolegico Majdo sva ob devetdesetem rojstnem dnevu obiskali gospo Simono Tomšič iz Kolodvorske ul. 2 b, Mengeš.
Gospa Simona je bila rojena 26. 4. 1915 v Logatcu v meščanski družini. Zaradi očetove službe se je družina večkrat preselila, najprej v Črnomelj, nato v Novo mesto in nazadnje v Ljubljano. Oče je bil v Novem mestu okrajni glavar, v Ljubljani pa bančni svetnik. Bil je malo doma, zato je za gospo in njene tri brate večinoma skrbela mati. Po končani osnovni šoli je obiskovala ženski licej v Ljubljani in se zaposlila kot knjigovodkinja. V službo je hodila do poroke leta 1940, nato paje ostala doma. V zakonu sta se ji rodili dve hčerki, za kateri je sama skrbela po prezgodnji moževi smrti. Najesen življenja se je preselila v Mengeš k hčerki Maji, kjer zdaj živi. Ima pet vnukinj, pet pravnukinj in tri pravnuke. Njihovih obiskov je zelo vesela. Zadnje čase težko hodi, zato preživlja čas večinoma v svoji sobi. Gleda televizijo, še najraje šport, posebno tenis. Čeprav slabo vidi, prebere dnevne časopise. Zelo rada tudi rešuje križanke. Tako ji čas hitro mine.
Njen recept za dolgo življenje je veliko gibanja, zmerna in zdrava prehrana, dobra volja in smeh. Gospe Simoni sva želeli še naprej mirno življenje in ji v imenu RK Mengeš izročili skromno darilo.
Iva Kralj
SEMINAR
NEGA MLADEGA GOZDA NA DOBENU
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Domžale, smo 12. aprila 2005 organizirali za lastnike gozdov na območju KE Domžale seminar z naslovom Nega mladega gozda. Udeležilo se ga je 20 lastnikov gozdov iz revirjev Domžale, Blagovica, Dolsko, Polje in Volavlje.
Po uvodnem pozdravu in predstavitvi dnevnega reda vodje KE Domžale, je revirni gozdar, g. Andrej Žagar s pomočjo prosojnic in grafoskopa predstavil osnovne pojme o negi mladega gozda. Z besedo in sliko je kratko in jedrnato razložil aktivnosti po posameznih fazah v mladovju: mladju, gošči, letvenjaku do tanjšega drogovnjaka, ko iz gozda ob negi že dobimo tudi prve sortimente. Smisel nege mladega gozda je v tem, da z znanjem in relativno majhnimi posegi na dolgi rok povečamo stabilnost gozda in bistveno vplivamo na boljšo kakovost lesa v njem. Aktivnosti, kot so obžetev mladja, uravnavanje zmesi, čiščenje mladja in gošče, odstranjevanje silakov, predrastkov, vzpen-javk ipd., lahko v svojem gozdu izvaja prav vsak in za to uporabi razmeroma poceni orodje (škarje, srp, vejnik). V letvenjaku in tanjšem drogovnjaku, ko se izvaja pozitivna izbira, pa je ponavadi že potrebna manjša motorna žaga.
V drugem delu seminarja je vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov na OE Ljubljana, ga. Marija Kolšek predavala o sofinanciranju vlaganj v gozdove. Za večje projekte (cca 1 ha in več) se lastniki lahko prijavijo na javni razpis za ukrep Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov iz Enotnega programskega dokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2005. Manjši projekti pa bodo tudi letos sofinancirani iz proračuna Republike Slovenije. Lastniki gozdov tako lahko za delo v svojem gozdu pridobijo še subvencijo iz sredstev RS ali EU. Poleg nege je v gozdu subvencionirano tudi varstvo in sajenje, sadike gozdnega drevja pa je po predhodnem dogovoru z revirnim gozdarjem možno dobiti celo brezplačno.
Po končanih predavanjih smo si ogledali še krajši film o negi mladega gozda, nato pa na željo večine udeležencev seminarja še film o obvladovanju podlubnikov, ki nam v zadnjih letih zlasti na smreki povzročajo nemalo preglavic.
Sledila je okusna malica v gostilni pri Ručigaju, kjer so nam tudi sicer šli na roko pri organizaciji celotnega seminarja. Praktični del seminarja, ki bi potekal v bližnjem gozdu, je zaradi deževnega vremena na žalost odpadel. Ob zaključku seminarja so udeleženci iz rok vodje KE Domžale prejeli potrdila o udeležbi na delavnici.
Naj na koncu strnemo naše misli v željo, da bi lastniki s pomočjo pridobljenega znanja in informacij lahko za svoje gozdove poskrbeli tako, da bodo v ponos njim, nam vsem in zanamcem.
Bogdan Bartol (gsm: 041-657-201)

POROČILO S PRISEGE in festivala
Zdravo!
Torej kaj je bilo novega v preteklem mesecu. Imeli smo prisego novih članov, odšli na taborniški Feštival, se udeležili Bičiklete v Izoli, seveda pa so se odvijali tudi vsakot-edenski sestanki vodov.
Poročilo s Prisege in Feštivala je spisal načelnik Bane:
V	petek, 22.4., ko taborniki praznujemo dan tabornikov in dan zemlje, smo se mengeški taborniki zbrali z namenom, da medse sprejmemo nove člane. Zbrali smo se v letnem gledališču in se razdelili na dve skupini. Prva skupina, v kateri so bili vsi tisti, ki jih je čakala prisega, so odšli na taborniško jaso, kjer so jih čakale prve preizkušnje. Medtem pa je druga skupina pripravila ogenj in še nekaj preizkušenj, ki so čakale na nove člane. Na taborniški jasi smo ponovili vseh 12 taborniških zakonov, povedali pomen taborniškega znaka, se igrali in na koncu poiskali še vsak svojo ploščico z imenom. Ko smo prišli nazaj pred taborniški dom, so nas tam že čakali starši s fotoaparati in nove preizkušnje. Novi člani so morali hoditi s pekarskimi hoduljami, pokazati znanje vozlanja, zabijanja žebljev in žaganja drv. Predno smo prižgali ogenj jih je čakala še preizkušnja poguma, ko jih je napadla zlobna žlica. Tudi to preizkušnjo so opravili vsi. Sledil je prižig ognja, petje himne in slavnostna prisega. Po prisegi je vsak nov član dobil rutko, ki so jim jih zavezali njihovi vodniki. Na ta lep dan je priseglo 9 MČ-jev in 2 grči.
V	soboto, 23.4., pa se je manjša skupinica mengeških tabornikov (beri 6 Mčjev in
dva vodnika), odpravilo v Ljubljano na Feštival. Feštival je veliko praznovanje dneva tabornikov, ki ga v parku Tivoli vsako leto organizirajo Ljubljanski taborniki. Tako smo sredi Ljubljane lahko streljali z lokom, se vozili s kanuji, risali, se igrali, zvedeli vse o želvah, kačah, pobožali policijskega psa in konja, spoznali gorsko reševalno službo, gasilce in hodili po blatni progi preživetja. Ker pa je imel letos feštival tudi dobrodelno noto, smo prinesli igrače za otroke, ki si jih ne morejo privoščiti. Bilo nam je zelo lepo.
S Primorske pa se vam oglašam Andrej: Obisk Bičiklete je že kar nekakšna tradicija, saj se je udeležujemo že kar nekaj let zapovrstjo (mislim da od leta 1997). Bičikleta žur, kot se imenuje tekmovanje, je orientacija z gorskimi kolesi, je tokrat potekalo trinajstič. Na kontrolnih točkah se izvajajo različne naloge, bolj ali manj povezane s
kolesarstvom in Primorsko, kot na primer krpanje gume, napihovanje le te, poznavanje življenja ob morju, priprava morskih jedi, metanje podkev, izogibanje minam, iskanje piškotov v škafu polnem moke samo z usti in obrazom poprej namočenim v vodo. Z večino nalog sta dve tričlanski ekipi, ki sta se udeležili tekmovanja, z lahkoto opravili. Tako smo zvečer ob tabornem ognju dočakali podelitev diplom in nagrad. Nagrade so nam sicer ušle (samo zaradi nesrečne 13. izvedbe), no dobili pa smo tolažilne diplome. Mislim, da se bomo glede na pridobljene izkušnje in znanje drugo leto odrezali še bolje.
Pa še enkrat vabilo na Taborjenje v Bohinju (24. - 30.7.2005). Informacije pri vodnikih in taborovodji: Sašo Osenar (041 369 889).
Z naravo k boljšemu človeku!
prvi ženski vzpon na cerro torre,
cena uspeha
Že lansko leto sen se navdušila z ženskimi ponovitvami, ko sva skupaj s Tino Di Batista načrtovali prvi ženski vzpon v Patagoniji in te sanje tudi uresničili. Ne da bi toliko bolj uživala v ženski navezi ampak, ker to predstavlja poseben izziv. Potem ti noben ne bo mogel reči kako so te privlekli čez steno. Seveda Fitz Royu je moral slediti Cerro Torre. Na žalost mi je Tina že konec poletja povedala, da se bo to zimo posvetila svoji diplomi. Kaj zdaj? Možnosti ni prav veliko. Takoj sem se spomnila Tanje Grmovškove in jo poklicala. Seveda je bila za stvar. Nisva pa še čisto dojemali resnosti tega projekta.
Dnevi so si hitro sledili in napočil je dan odhoda. V zadnjem trenutku sta se nama pridružila še Sivo Karo in Andrej Grmovšek s svojimi načrti.
Dobili smo se vsi skupaj v Chaltenu sredi januarja. Vse nakupljeno. Odhod v bazo. Letos je v bazi pod Cerro Torrejem toliko ljudi, da je prava gneča. Sama svetovno znana imena: Thomas Huber, Stephan Siegrist, Dean in Steph Potter, Stevie Schneider, Leo Haulding in še naš Sivo Karo, same legende. In še toliko drugih dobrih, če prav ne znanih.
Thomas s svojim satelitskim telefonom in svojo dnevno natančno vremensko napovedjo iz Insbrucka, ki ji od začetka ne verjamemo preveč, Patagonija in vremenska napoved!? S
Tanjo se odločiva, da bova prvo za ogrevanje poskušali kaj splezati v zahodnih stenah skupine Fitz Roy. Naj bi bilo 24 ur lepega vremena. Odločiva se za St. Exupery. Stene so še polne snega in ledu. Začnemo sredi noči, zgubimo se med neskončnimi razpokami ledenika, težki nahrbtniki. Porabimo skoraj osem ur do pod stene. Najina smer je polna ledu. Prav počasi plezava par raztežajev mešane plezarije. Odločiva se za spust...
Po parih dneh sneženja spet lezemo gor. Tokrat se odločiva za najmanjši vrh v skupini Fitz Roy: Aguja de la S. Kljub temu je 450m mešane in skalne plezarije v pravem patagon-skem vetru. Tanja je prav vesela, da je lahko stala na svoj em prvem patagonskem vrhu. Spet v bazo in v Chalten.
Tokrat je napovedano malo daljše obdobje lepega vremena. Čas je za Cerro Torre. Neskončno utrujeni prilezeva v drugi višji tabor Noruegos. Morali sva preseliti vso opremo iz druge strani. Odločiva se še en dan počakati, da se malo spočijeva, sploh je pa stena še čisto polna snega. Naslednji dan začneva ob štirih zjutraj s težkimi nahrbtniki proti sedlu. Razmere so kar dobre in prilezeva že dopoldan do samega začetka smeri. Samo s plezalno opremo, brez nahrbtika splezam prve štiri raztežaj e smeri, j ih fiksirava in se spustiva na sedlo kjer bova v ledni luknji prespali. Naslednji dan začneva že ob petih zjutraj z
žimarjenjem. Napredujeva počasi ampak vztrajno. Popoldan sva že čez pol smeri. Začnejo se plaziti prvi oblaki. Plezava mirno naprej. Bova že bivakirali, ko bo primeren prostor. Veter je vsakokrat močnejši ampak nadaljujeva. Prideva na južno stran. Prvič pomisliva na
to, da bi šle dol ampak saj je bilo napovedano lepo vreme... V temi , megli in vetru nadaljujem iz svedrovca na svedrovec, lojtrce mi kar odnaša. Ko pridem končno na varovališče se odločim, da tako res ne moreva vstrajati. Zdaj še dežuje. Na žalost ne morem Tanji zakričati, da naj ostane kar dol, ker me ne sliši. Se ona prileze do mene. Sva že čisto premočeni. Začne se neskončni spust. Premočene vrvi, povsod se zatika. Sva v nevihti do petih zjutraj, potem se umiri in razjasni. Samo kaj, ko sva že skoraj dol. Proti večeru sva spet v Noruegos. Tanja je tako izmučena, da si ne želi več vrniti. Tudi jaz nisem preprična. Pa samo na šest raztežajev sva bili... Naslednji dan spet v Chalten, veliko dobre hrane. Moči se vračajo. Že razmišljam o novem poskusu. Samo še Tanjo je treba prepričati.
Po parih dneh je tudi Tanja že skoraj prepričana. Spet napovedujejo tri dni lepega vremena. Na žalost je tokrat še dvanajst ljudi z istim načrtom.
Tokrat začneva kar iz Noruegosa. Pred nama so že angleži in južnoafričani. Tudi sosednji vrhovi so oblegani iz vseh strani. Razmere so se v tem tednu popolnoma spremenile. Tokrat porabimo do sedla skoraj sedem ur, ker je sneg skoraj skopnel. Nadaljujeva s skalnim delom smeri. Okrat lahko malo več plezava v plezal-nikih. Nekaj čez polovico smeri se odločiva za bivak. Na žalost si morava majhno polico deliti še s tremi angleži. Celo noč se nam cedi nad glavami. Ob sedmih zjutraj nadaljujeva. Ne plezava prav hitro ampak nič počasnej še od ostalih. Popoldan sva že v zadnjih raztežajih. Zagledam znani Maestrijev kompresor nad seboj. Angleži so ravno plezali proti njemu. V istem trenutku vidim kako anglež stopi na svojo lojtrco in kako zapiči ledno orodje v led pod kompresorjem. Kos ledu se odtrga in že leti nadme... Mi kar zastane dih. Nekaj trenutkov sploh ne dojemam. Sprašujejo me,če sem v redu ampak ne znam odgovoriti. Samo ena grozna bolečina pod ramo. Tanja tuli
spodaj. Ne ve zakaj se že pol ure ne premakne vrv. En od angležev se spusti k meni, da vsaj povleče Tanjino vrv gor. Drugi ga med tem že priganja naj pohiti, da bojo lahko še pred nočjo na vrhu. Jaz edino kar premišljujem je to, da upam, da bom vsaj lahko še požimarila teh 60 m do konca stene. Tanja pride do mene, prevzame vodstvo in gre naprej. Se bom že pomučila še ta dva raztežaja... Počasi začnem z žimarjenjem, samo z levo roko po 20 cm navzgor, ampak mi uspe! ! Zdaj samo še upam, da goba ne bo pretežka, da bom lahko z eno samo roko prilezla na vrh. K sreči je res lahka. Tanja mi naredi dobre stopinje v snegu. Ob devetih zvečer sva na vrhu! Saj ne moreva verjeti. Zakričiva, se objameva, ampak veselje ni preveliko saj sva šele na pol poti. Narediva cel kup posnetkov, če prav je oblačno in na pol temno.
Ko prispem na rob stene prvič v življenju pomislim kako bi bilo lepo, če bi skočila dol s padalom kot je imel v načrtu Dean Potter samo, da nebi bilo teh neskončnih spustov.
Delo se začne. iAngleži niso bili niti toliko kav-alirji, da bi ponudili svojo pomoč pri spustih. Tanja mora čisto sama urediti vse spuste, vleči vse vrvi. Spust je neskončen. Vmes me samo tablete držijo pokonci. Prispeva v Noruegos po 24 urah in tri dni po najinem odhodu. Mislim, da sem bolj vesela, da sem spet dol kot, da sem stala na vrhu. Fantje so neskončno prijazni, mi strežejo, negujejo in znesejo vso opremo dol v Chalten, da grem lahko jaz brez ničesar.
V bolnici mi redgen prikaže tri zlomljena rebra. Imela sem še srečo... Zdravnik mi narekuje pet tednov mirovanja.
Zdaj vem zakaj Cerro Torre do zdaj še ni imel ženske ponovitve, še mešanih navez je bilo zelo malo, ker to res ni preveč ženski hrib.
Ampak zdaj že po dveh tednih okrevanja, ko ni več bolečin, moči se vračajo, se mi zdi to ena najboljših izkušenj v mojem življenju!
Monika Kambič Mali
SULAWEZI, otok iskrivih oči in raznolike nara
(1)
SULAWESI (Celebes) leži vzhodno od Kali-mantana (Bornea). Je eden večjih indonezijskih otokov. Razvejanost goratega otoka, močno poraslega z deževnim pragozdom, spominja na orhidejo. Nekaj je globokih, povečini samotnih jezer. Obalo, ki meri okoli 5500 km, obdajajo manjši otočki in koralni grebeni. Zaradi bližine prelomnih zemeljskih con je otok poznan po močnih-katastrofalnih potresih in vulkanskih izbruhih.
Naši vtisi s potovanja po tem otoku so nepozabni. Neokrnjena narava s poraslo džunglo, prijaznost ljudi in njihove navade, segajoče iz pradavnine, so nas nagovarjali z globokim sporočilom. Srečati se ob pokopu umrlega, ki ga pospremi sprevod ljudi v raznih nošah, biti navzoč pri darovanju živali, katerih duša naj bi pomagala pokojni duši k zveličanju, je enkratno doživetje. Pa sejmi, posebej na severu otoka, kjer vidiš med bogato ponudbo tudi pse, netopirje in podgane. Pogled v žrelo delujočega vulkana, poslušanje žuborenja vode v zalitem vulkanskem kraterj u, vdihavanj e z žveplom pomešanega zraka iz kadeče se zemelj ske razpoke in jezera blata v bližini, pomešanega z žveplenim dimom, nas je navdajalo z negotovim občutkom bivanja. Pri plavanju smo uživali ob pogledu na bogat svet morskih koral. Navdušil nas je tudi živalski svet: videli smo pitona, krokodile, najmanjšo opico na svetu, okoli 200 gr težke tarsius specter, udomačene črne opice macaca nigra^ O vsem tem in še več boste izvedeli ob branju tega prispevka.
Zemljepisne značilnosti in opredelitev področij Otok Sulawesi je po površini devetkrat večji od Slovenije, po številu prebivalstva pa sedemkrat. Je eden večjih izmed petnajstisoč indonezijskih otokov. Tako kot večina drugih otokov, je tudi ta pretežno vulkanski - ima 10 aktivnih vulkanov. Je gorat-hribovit otok z ozkimi dolinami, ki so jih vklesale deroče reke. Poleg ozkega obalnega pasu je še nekaj ravnin (npr. Tana Toraja). Ima dokaj uravnovešeno podnebje s sušno dobo od avgusta do septembra in deževno od decembra do februarja, s povprečno letno temperaturo okoli 26oC in maksimalno dnevno temperaturo 35 do 36oC. Sulawesi je upravno razdeljen na štiri teritoriane enote: na Severno provinco, Centralno provinco, Južno provinco in Jugozahodno provinco.
Severna provinca je poznana predvsem po vulkanih. Njihova aktivnost je po izlitju lave pripomogla k veliki rodovitnosti tal Med vulkani sta najbolj znana Gunung Saputan in Gunung Ambang. Glavno mesto province je Manada. Severozahodno od tod so otoki Bunaken, znani po koralnih grebenih in bogatem podvodnem življenju.
Centralna provinca je druga največja upravna enota Sulawesija. Združuje otoke na severu in polotoke na zahodu. Otočje Togian je na severu, otočje Banggai pa na jugu. Togiansko otočje ima veliko belih plaž in lepe kotičke za potabljanje. Višavje v nacionalnem parku Lore Lindu je izvrstno področje za pohodnike - treking. Petnajst kilometrov od tod, v dolini Bada, so znani meg-aliti. Glavno mesto province je Palu. Južna provinca je najgosteje naseljena, tudi zato, ker je tod sorazmerno veliko ravnine. Glavno mesto je Makassar in je drugo največje mesto vzhodno od Jave. Severno od Makassarja je Parepare, drugo največje prstanišče Sulawesija, hkrati pa nakupovalno postajališče popotnikov, namenjenih v znamenito Torajo, okoli 400 km oddaljeno od glavnega mesta Južne province. Obiskovalci se ustavijo v Rantepau, da bi bili priča pogrebnim slovesnostim, si ogledali lesene domove in kašče-znamenite tangkonane ter grobove (viseče grobove, grobove v votlinah in vdolbinah kamnitih sten). Jugovzhodna provinca je najmanj obiskano področje Sulawesija. Pokrito je večinoma z nižinskim deževnim gozdom in močvirjem, ki nudijo izvrstne pogoje komarjem-prenešalcem malarije. Za obiskovalce so najprimernejši otoki Butona in Nune, ob katerih je velika možnost za potapljanje. Glavno mesto je Tukangbesi.
Vtisi s potovanja
Nedelja, 31. oktobra 2004: Na brniškem letališču smo se zbrali tile popotniki: Marko, Mitja, Aleš, Angelca, Maja in Mojca. Z brniškega letališča smo poleteli proti Frankfurtu, od tod dalje pa proti Kuala Lumpurju v Maleziji, kjer smo po 12-umi nočni vožnji pristali naslednji dan ob 7 uri.
Ponedeljek, 1. novembra: S Kuala Lumpurja smo nadaljevali let proti Denpasarju na Baliju - otoku bogov, kot mu pravijo nekateri. Srečali smo se z vročino in vlago, zato smo se po pristanku najprej osvežili v vodi Indijskega oceana; ob njem je znamenita široka plaža z mivko, v zaledju nje pa prijazni domačini-prodajalci spominkov. Ker brez spominkov ne gre, k njim sodijo tudi nakupi zlasti
značilnega saronga. Nato smo odšli na sprehod po mestu, vendar ne za dolgo, saj nas je vročina, na katero še nismo bili navajeni, usmerila ponovno v morje. Malo, vendar ne zadosti ohlajeni, smo proti večeru odšli v hotel Dianapure Wine Cottage. Zaradi obilne zaloge okusne hrane, ki smo jo použili med potovanjem v letalih smo si namesto večerje privoščili post. Zvečer smo še malo posedeli v odprti hotelski restavraciji, saj nam je hlad prav dobro del.
Torek, 2. novembra:Vstali smo ob šesti uri. Po zgodnjem zajtrku smo se odpeljali na letališče Denpasar, od koder smo nadaljevali let proti Makassarju na otoku Sulawesi. Tam smo se srečali z našim krajevnim vodičem Daudom Rapa, ki bo prevzel skrb za nas od Toraje proti severnemu delu otoka. Do Toraje smo potovali v skupini desetih Slovencev, ki jo je po programu »Indonezijski trojček« (Java, Bali, Sulawesi) vodil Brane Čampa. Okoli 400 km dolga pot, za katero smo porabili dobrih osem ur, nas je vodia po dobro vzdrževani ovinkasti asfaltirani cesti preko hribovja, gora in dolin. Vozili smo se po džungli, kjer se nam je spočil pogled na raznoliko bujnem zelenju, dalje skozi vasice; sem in tja se nam je razprl tudi pogled na sinje modro morje. Med potjo smo se ustavili ob morju v majhnem lokalu - v slogu bambusovih kolib. Po okrepčilu smo nadaljevali pot proti Toraji, kamor smo prispeli pozno ponoči. Namestili smo se v lesenem hotelu Toraja-Torsina blizu mesta Rantepao. Za Tano Torajo, 800 m visoko planotasto pokrajino pravijo, da tamkajšnji ljudje živijo zato, da bi umrli. Brane, ki je vodil do tu obe skupini slovenskih popotnikov, nam je dal tale napotek »Pustite se presenetiti. Z mislimi se ne obremenjujte, saj ste na dopustu«. Prav je imel. Dogodki so se odvijali kot v filmu, mi pa igralci v njem; kmalu so nas napolnili nekako mistično, da smo postali del tamkajšnjega življenja.
Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik
Poštena Bohinčeka v Benetkah (VIII)
Med tim časom je šel Jože v svojo domačijo. Kako mu je serce poskakovalo, ko je starega Triglava zagledal v blišu jutranjega solnca ozirati se po vsej krajnskej deželi -- ko je domače glase zaslišal, ko je prišel na blejsko jezero, ktero je s svojo okolico njegovo serce ganilo tako, da nikdar poprej tako živo. Čutil je, kar je pozneje naš pevec prepeval: Dežela krajnska nima lepš'ga kraja, Ko je z okolš'no ta podoba raja. -Na jezeru ga noben ni spoznal. Kmalo je bil v sercu Bohinja -- vidil je že od daleč hišico blišeti se spod skale. Večkrat je moral postati, kajti občuti so mu hotli persi raznesti. Stal je pred hišo.
Bila je senožet zelena kakor nekdaj; hišica bila je mirna kakor nekdaj -- vse bilo je še pri starem, vse tako kakor nekdaj, kakoršnega pa nikjer ni dobil po širocem svetu. Zdelo se mu je, da je čas kozam zažvižgati --. Zažvižgal je in nektere zmed njih so kviško glave vzdigovale, kakor bi se bile spomnile glasti, ki jih je nekadaj klical. Iz hiše priteče lepa mlada žena veselega obraza z malim otročičem v naročji, in večji fantiček se jej je za predpert deržal.
Mladega gospoda pred sabo stati se je nekoliko prestrašila. Jože je bil že do verha in kaj lepo oblečen in ločil se je majhen fantiček. Osupnjeno ga je gledala -- bila je sestrica njegova, Rezika. Gledal je Jože nekoliko časa zalo ženo z veliko radostjo, ki ni bila več siromašno napravljena, kakor takrat, ko je šel on od doma -- ali občuti ga premagajo, razpne svoje roke in veselega glasu zaupije: "Rezika!" Obema je zmanjkalo besedi -eden druzega na persi stiskaje sta se jokala kakor nedolžna otroka.
Privabilo je to Franceta zraven -- koj je spoznal Jožeta, ga lepo in serčno pozdravil. "Kje so mati?" je bilo pervo vprašanje. "Pojdi, pojdi noter," in pelje brata za roko. Pri peči j e sedela stara ženica. Dolgo je že bolehala, pa je raji sedela kakor ležala. Kdo more radost maternega serca popisati, ko je zalega mlad.enča na se pritiskala, ki se je še otroče od nje ločil? Koliko solza sta prelila, mati in sin, koliko gorečih molitev v nebo poslala, ktere so zdaj sad rodile, sad nedopisljivega veselja. Pred njo je Jože pokleknil; z obema rokama ga je poprijela za glavo, da mu je mogla prav dobro v obraz gledati, ki se je tako spremenil; vender je vedno svojega Jožeka v njem vidila. Radosti se je jokala in tisuč in tisuč reči ga vpraševala, ki jih na pol ni mogel odgovoriti -- ga spet k sebi stiskala in Boga hvalila rekoč: "O, ko bi bili to še tvoj oče doživeli" -- Ktero pero bi moglo to popisati in ktere besede izreči, kar je materno in otročje serce čutilo? -- Precej dolgo je terpelo, da so se vpokojili -- pokazala je Rezika bratu svojega malega Jožeka in Reziko. Kako jej je dobro djalo, viditi kako sta otroka koj stričeka rada imela in kako je ju on ljubeznivo božal. Vprašal je France po svojem bratu, kako mu se godi, in k materi se je moral vsesti in vsi so se krog njega vsedli; vsako besedo so mu že na žnablih ujemali; zahvaljevali so se mu za darove. Zapopasti zamore to le ta, kdor je kaj tacega že sam doživel ali v kaki ptuji družini vidil. Kar se je Jožetu naj bolje zdelo, je bilo, da je hiša tako lepa bila. Več ni bilo siromaščine v hiši zagledati, kakor takrat, ko je še doma koze pasel. Snažno je bilo povsod, kakor od nekdaj, kamor je pogledal. Skerbi, ktere so se materi na obrazu poprej brale, so zginile, ker preskerbljena sta bila
njena otroka. Mnogo si je France z denarjem, ki ga je Jože domu pošiljal, pomagal: dober in delaven gospodar je bil. Polno veselja in zadovoljnosti je bilo njegovo serce.
Mati se je, skor bi rekel, pomladila. Nič več bolečin, je rekla, da ni čutila. To je bilo pač od velke radosti .in še drug dan se je močna čutila, ko je poštni hlapec Jožetu iz Gradn njegove reči prinesel, ki je koj svoje in Janezove danila razdelil.
Janezov brat je prišel k Veršanu in več dni so se neizrečeno veselili. Jožetova mati so začeli slabeti in vsak dan so se slabšo čutili. Vlegla se je stara žena v posteljo in Jože je poslal po zdravnika, ki pa ni nič upanja sabo prinesel. "Vaš prihod," reče Jožetu zdravnik, "je kanil olje vesolja na berlečo luč. Zadnjič se je vpomogla lučica -- pa kmalo bo vgasnila. Pripravite se, in ko bi ne bili vi prišli, bi bila žena že poprej umerla. Boga zahvalite, da ste jo še v življenji dobili.« Grenek petin mu je vžel zdravnik v kozarec veselja; premagoval se je, ker nič ni hotel povedati, kaka je resnica in kako mu je pri sercu. Nikdar več ni šel od materne postelje, on jej jo dajal zdravila, ki mu jih je zdravnik izročil. Vedno je bila njegova v materni roki, le v njega je bilo materno oko obernjeno. Prešlo je osem dni, pa vsak dan je bilo materi slabeje. Malo je govorila in kar je govorila, bila je ljubezen do svojih otrok, hvala Bogu in hvala njima za ljubezen, ktero sta ji povračevala. Ne trenutka je nista zapustila, ne Jože ne Rezika, ker ni jej mogel zamolčati, kar mu je zdravnik resnično povedal. Po tem se je začela mešati. Proti polnoči se vzdigne in čutila je moč kakor v mladih letih. France ji je moral malega Jožeka in Reziko prinesti, ktera je še k sebi stisnila in poljubila -- prosila Boga, da bi njene otroke in vnuke blagoslovil. "Nikar jokati," jim reče. "Srečna sem, rada umer-jem, ker vidila sem svojega ljubljenčeka Jožeta.
Vaš oče me že čaka in oba vas bova pričakovala pri Gospodu, k kteremu grem z živo vero. Ostanite bogaboječni, zvesti in pravični - - tudi vaša pot bo peljala v nebesa." Previdili so jo g. fajmošter s sv. zakramenti. Tako v vsem pripravljena, je nagnila se ter dušo izdihnila.
Velika je bila žalost Jožeta, vender ga je tolažila misel, da je s svojim prihodom materi polajšal smertne težave, da je od nje blagoslov prejel, da mu je bilo mogoče, do zadnjega trenutka svoji materi otročjo ljubezen v delih sitazovati. Žalostjo je napolnila vso hišo smert preljube matere, ktero je France kakor svojo ljubil. Štiri tedne je bil še Jože doma in potlej se nazaj podal. Dedšine ni hotel vzeti, marveč dal je še mnogo denarjev, da sta mogla mlada Veršana v dolini ležečo zemljo kupiti. Za malega Jožeka je obljubil skerbeti, ker je vidil, kako France za svojo družino skerbi. Rezika ga je neprenehoma prosila, kmalo spet domu priti, in doma v prekrasnih gorah Bohinskih življenje doveršiti; zdelo se je pa Jožetn, da ne bo nikdar pod lahkim krilom krajnske dežele spal, temuč da ga daleč na ptujem grob čaka. Ni za gotovo odrekel željam sesternim, pa prepravičen je bil, jo z nadami slepiti.
Ni mogel tajiti, kakšno moč ima ljubezen do domovine, akoravno je zginilo, kar ga je naj terdniše na se vleklo. Težko mu je bilo se ločiti, če prav ne tako težko, kakor pervič, ko je s Janezom siromašen fanté domovino zapustil. Vender so mu igrale solze v očeh, ko ni več hišice nad vasjo Bistrico vidil, ko se je čez malo dni Triglav skril. Kmalo je imel ljubo domovino za herbtom. Ni minulo teden dni, pa je bil spet v Benetkah.
Povzeto iz Slovenske kolede za leto 1858 -se nadaljuje
JUBILEJNA POLNITEV TRDINOVEGA VINA
Turoben, hladen in deževen večer je bil vse prej kot vabljiv za obisk kakšne prireditve. Vendar izkazalo se je, da se mora človek v današnjem hitrem načinu življenja včasih upočasniti in si vzeti čas zase, za svojo"dušo".
Organizatorji tega večera, člani Muzeja Mengeš in KD Franca Jelovška iz Mengša so v sklopu projekta "Janeza Trdine" pripravili promocijo jubilejne polnitve Trdinovega vina. Za uvod so pevci Mengeškega zvona zapeli Zdravljico. Večerje povezoval igralec Sebastjan Cavazza, ki je Mengšan že dve leti. Z lahnostjo svojega pripovedovanja nas je pritegnil k poslušanju vinskih modrosti Janeza Trdine. Glasbeno podlago med branjem le teh, sta prispevala Katja in Matja Poravne na kitari in violini. Sprostili smo se in nasmejali. To je bil pravi uvod v dogajanje, ki je sledilo.
"Ideja je neverjetna in primerna za Slovence", se je strinjal tudi župan Tomaž Štebe, ki je bil presenečen nad dobro zamislijo. Direktor Muzeja, gospod Janez Škrlep, je razložil, da je ideja o vinu že stara, sedaj pa se je izpolnila. Predstavil je obe sorti vina, ki so ga polnili ob tej spominski polnitvi.. Za belo vino so izbrali sorto ZELEN, mlado vino letnik 2003, za rdeče pa CABERNET SOAVINGNON, letnik 1999. Za polnitev so se dogovorili z znano vinsko kletjo in pridobili delno sponzorstvo. Lično etiketo so oblikovali domači oblikovalci. Gostje tega večera smo imeli priložnost, da smo obe sorti tudi poskusili. Vino bodo tudi prodajali. K pokušini vina sodi tudi dobra jedača, ki jo je sponzorirala primorska mesna industrija, gospod Kralj pa je res kraljevsko rezal pršut, zato gre zahvala obema.
Janja Verbančič
USPEŠNO NASTOPANJE MLADIH ŠAHISTOV IZ LOKE
V	mesecu januarju, februarju in marcu je bilo v OS Domžale več turnirjev za doseganje kategorij mladih šahistov. Udeležilo se ga je šest igralcev šahovske sekcije SD Loka in prav vsi so osvojili kategorije. In sicer: Kimovec Anže 4- kateg.
Tavčar Jan 4-Vode Dejan 3-kateg. Abe Blaž 3-Anžlovar Nejc 3-Abe Aljaž 3-
Če bodo mladi tako nadaljevali, lahko pričakujemo v bodoče tudi prvega Loškega šahovskega mojstra.
Matjaž Anžlovar
REZULTATI 4. IN 5. CIKLUSA MLADIH TER ODPRTO PRVENSTVO V AKTIVNEM ŠAHU NA IGU
V	Ljubljani in na Igu sta bila odigrana dva turnirja v šahu za osnovnošolce. Naši mladi šahisti iz Loke so se zopet zelo dobro odrezali, saj sta na turnirjih kar dva naša igralca osvojila nove točke in sicer: Vode Dejan11 in 9-točk, ter Abe Aljaž 2. Na obeh turnirjih je sodelovalo po 109 osnovnošolskih šahistov.
Rezultati naših šahistov-4 ciklus:
40. Vode Dejan 4- točke 55. Abe Aljaž 3,5 69. Abe Blaž 3 88. Anžlovar Nejc 2 98. Tavčar Jan 2.
5. ciklus:
44. Vode Dejan 49. Abe Aljaž 63. Anžlovar Nejc
Dne 13.3.2005. je bi prav tako na Igu turnir v aktivnem šahu do 20. let. Udeležilo se ga je 118 šahistov iz Slovenije in Avstrije. Odigranih je bilo 9. kol po 2x15 min.
Uvrstitve ŠS ŠD Loka:
66. Abe Blaž 4,5 točk 82. Vode Dejan 484. Abe Aljaž 485. Anžlovar Nejc 491. Kimovec Anže 3,5-
Matjaž Anžlovar
NOVIČKE Z »BALIN PLACA«
Pomlad počasi prehaj a v poletje in naše ekipe
-	1. ekipa, ekipa veteranov in ženska ekipa
-	so že počasi pričele s treningi. Tudi ligaške tekme so se že pričele, vendar je še prekmalu, da bi karkoli napovedali glede uvrstitve 1. ekipe ali drugih ekip na lestvicah.
Ker letos poteka 20. obletnica Balinarske sekcije Mengeš, smo prvi turnir organizirali 09. aprila prav v ta namen. Meddruštvenega turnirja ob tem visokem jubileju se je udeležilo kar nekaj ekip iz drugih sekcij, med najboljšimi pa so bile naslednje ekipe:
1.	Zarja
2.	Sloga
3.	KU - BU
4.	Mengeš I
Da navijačem med posameznimi tekmami ne bi bilo dolgčas, smo turnir popestrili s srečelovom, ki so ga organizirale igralke ženske ekipe in za katerega nam je uspelo dobiti kar 400 dobitkov, ki jih je zelo hitro zmanjkalo. Med posameznimi tekmami pa je potekalo bližanje v krog, katerega glavna nagrada je bila kolo.
Turnir je lepo uspel, tako, da so bili tekmovalci in gledalci zadovoljni.
Tudi na drugem turnirju - Društvenem turnirju dvojk, ki je bil 30. aprila, je bilo ves čas napeto, a vseeno zabavno, in kljub temu, da j e bil ravno na dan pred Praznikom dela, se ga je udeležilo kar nekaj naših članov. Najbolj ši pari, ki so dobili tudi medalje, pa so bili:
1.	Branko Magerl in Mitja Pengal
2.	Sonja Jerše in Brane Marolt
3.	Stefan Kovač ml. in Boštjan Ravnikar
4.	Marjanca Lavrič in Igor Bider
Pomlad se počasi končuje, zato bomo v kratkem, vsekakor pred poletjem, organizirali še Meddruštveni turnir veteranov in Turnir v metanju podkev, o čemer pa bomo pisali šele po dogodkih.
Na koncu se želim zahvaliti še vsem sponzorjem in ostalim, ki so kakorkoli, organizacijsko ali materialno, pripomogli k organizaciji srečelova in samega Meddruštvenega turnirja ob 20. obletnici naše sekcije.
Vsem bralcem Mengšana želim čimveč sončnih dni!
Podpredsednik BS Mengeš Štefan Kovač ml.
Tenis v Mengšu -Začetek turnirja 7. maja ob 10. uri. Sodelovalo je 24 tekmovalcev, 12 parov.
Odigrala so se tri kola. Vsako kolo so se pari žrebali, igralo pa se je na devet gemov. Vsakemu posameznemu igralcu se je število dobljenih gemov seštevalo.
Prvih osem igralcev. Korelc Darja, Lenič Monika, Majcen M, Lopatič Janez, Žnidaršič Boris, Sitar Miha, Jerič Leo, Rahne Franc se je uvrstilo v polfinale in zmagovalci v finale.
Tako smo dobili zmagovalni par, Sitar Miha-Majcen Matjaž, druga sta bila par Lenič Monika-Žnidaršič Boris, tretja sta bila par Korelc Darja-Lopatič Janez, ter četrta par Jerič Leo-Rahne Franc. Za prve tri pare so bile podeljene praktične nagrade-1. žogice, 2. gripi, 3. gripi. Druženje se je končalo ob 20.uri.
Marjan Mušič
Letni plan:
V letu 2005 se predvidevajo naslednje aktivnosti:
1.	Klubski otvoritveni turnir dvojic, (pare se vsako igro sproti žreba) začetek maja 7.05.05
2.	OP Turnir dvojic 21.05.05.
3.	Liga Vsak z Vsakim po skupinah in Liga pod Kamniškimi planinami dve ligi - od maja do konca junija in od konca avgusta dalje.
4.	Turnir v počastitev občinskega praznika OP Mengeš -petek 03.06.05 ob 16uri in v soboto 04.06 05 ob 9uri.
5.	Klubski turnir - spomladanski del - junij 18.06.05
6.	Turnir dvojic (pari se vsako igro žrebajo) avgust. 27.08.05
7.	Srečanje Veliki - Mali Mengeš, september 10.09.05
8.	Klubski turnir - jesenski del - september 17.09.05
9.	OP Loka September
10.	Zaključek lige pod Kamniškimi planinami-september
11.	Zaključek liga vsak z vsakim - začetek oktobra.
Marjan Mušič
NAMIZNI TENIS -za rekreacijo in zdravje vendar sila uspešno
Ekipa rekreativcev Mengša je letos prvič tekmovala v 1. Gorenjski namizno teniški ligi. Liga je bila zelo močna, saj so v njej nastopali tudi igralci, ki igrajo v 1. slovenski članski ligi. Kljub temu je ekipa Mengša pokazala veliko znanja in na koncu zasedla odlično 2. mesto v konkurenci 8 klubov. Za ekipo Mengša so igrali Kadak Rok, Zore Lojze, Drljača Miodrag, Maselj Bojan, Strnišnik Franci in Surla Brane. Rezultat je velika vzpodbuda za naprej in v prihodnosti bi se lahko zavihteli celo na prvo mesto, kjer pa zaenkrat vlada ekipa Pizzerie Bazenček, ki je letos doživela samo en poraz in tako s prednostjo treh točk prehitela Mengšane, ki so trikrat izgubili in enkrat igrali neodločeno. Sicer pa je prvouvrščena ekipa tudi po imenih najmočnejša, saj za njih igra kar nekaj uveljavljenih igralcev, ki svoje moči merijo v 1. članski ligi.
Mengšani pa so se tudi letos udeležili državnega prvenstva v namiznem tenisu za veterane in rekreativce, ki je potekalo 23. aprila v Novem mestu. Tudi tukaj so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Naj omenim 2. mesto Kadak Roka v kategoriji moških od 40 do 49 let, 2. mesto moške dvojice Kadak-Maselj v kategoriji moških dvojic do 39 let in 3. mesto Zore Lojzeta v kategoriji moških do 39 let.
Tako tudi veterani in rekreativci potrjujejo, da se v Mengšu igra dober namizni tenis.
Gorenjska namizno teniška liga (GNTL-A)
sezona 2004/2005	
1.	Pizzeria Bazenček
2.	Mengeš
3.	Vila bella
4.	Kondor
5.	Senčur
6.	Ppe erpo sistemi
7.	Merkur 1
8.	Skofja loka 1
Državno prvenstvo v namiznem tenisu za veterane in rekreativce - Novo mesto, 23. april 2005
M do 39 let
1.	Kočevar Dušan
2.	Gorinšek Mitja
3.	Zore Lojze 5. Maselj
M od 40 do 49 let
1.	Zajtl Hinko
2.	Kadak Rok
3.	Springer Tone
M dvojice do 39 let
1.	Gajšek P.- Skerl
2.	Kadak- Maselj
3.	Kočevar- Jakobčič
Robi Belentin
ODBOJKA NA MIVKI
Po daljšem času se tudi mengeški odbojkarji, pod okriljem TVD Partizan, veselimo velikega uspeha. Že tretje leto se udeležujemo rekreativne lige v Komendi. Po drugem mestu v prvi sezoni je letos ekipa Bajsi.com, v kateri so sodelovali Gregor Jamšek, Klemen Jamšek, Sašo Osenar ter še dva igralca in igralki iz Ljubljane dosegla 1. mesto. V finalnih bojih je ekipa suvereno opravila z vso konkurenco ter v finalu na krilih Klemna Jamška ter Saša Osenarja premagala nasprotno ekipo. Slednji je bil proglašen tudi za najboljšega igralca finalnega turnirja.
Z ekipo Dream Team pa sta v ligi sodelovala tudi David Jerič in Jan Veber ter se uvrstila na končno 5. mesto.
V ligi pa je sodelovala še ena mengeška ekipa Fajerstartas, ki pa jim je po koncu rednega dela le malo zmanjkalo za uvrstitev na zaključni turnir. To je dokaz da se v Mengšu igra kvalitetna odbojka.
S tem uspehom se je zaključila dvoranska odbojka, začenja pa se sezona odbojke na mivki. Za spremembo od lanskega leta bosta oba igrišča opremljena s kvalitetnejšo mivko, urejene pa bodo tudi tuš - kabine.
Cene najema igrišč:
-	od 9:00 do 14:00 : 1000 sit/h
-	od 15:00 do 21:00 : 1800 sit/h
-	cena sezonskega abonmaja pa je 42000 sit
Vse ostale informacije dobite na strani http://odbojka.mine.nu
Draga Osenar
MALONOGOMETNI TURNIR V LOKI OB PRAZNIKU OBČINE MENGEŠ
Dne 7.5.2005 je bil v sončnem vremenu na športni ploščadi v Loki odigran že četrti turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 12 ekip iz cele Ljubljanske regije, ki so bile razdeljene v štiri skupine. Po zelo zanimivih tekmah v predtekmovanju in četrtfinalu so v polfinalu zaigrale naslednje ekipe:Pekos pub: Dalus, Fructal : Potovalna agencija Tao.Boljše so bile slednje ekipe. V finalu seje odvijala prava drama saj se je tekma končala šele po podaljšku.(v rednem delu 1:1). Srečnejša in spretnejša je bila ekipa Dalusa. V malem finalu so se pomerili stari znanci Pekos pub in Fruktal. Fruktal je bil boljši z 3:1 in tako osvojil 3. mesto. Pokal za naj strelca le dobil Edis Mešanovič. Ekipa SD Loka je žal nesrečno izpadla že v predtekmovanju, kar pa ni odvrnilo številnih gledalcev od spremljanja turnirja.
Za ŠD Loka Matjaž Anžlovar
ZA PRVAKE SE ZIMA ZAČNE ŽE MAJA (in konča aprila)
Smučarske teke vsi nekako poznate, če ne drugače, takrat ko tudi v Mengšu zapade sneg, si nadenete smučke in se malo sprehodite po polju. Na aktivnost prejšnjega dne vas spomnijo bolečine v nogah in rokah, tudi tam, kjer sploh niste vedeli, da imate mišice.
Prav zato tekmovalci v smučarskih tekih ne morejo čakati na prvi sneg. Zanje se priprave začnejo že sredi maja, po enomesečnem oddihu. Potem se začnejo priprave: sprva zgolj teki, predvsem bolj »gorskega značaja«, potem priprave na zimsko sezono. Hkrati poteka tudi vadba na rolkah, ki so najbolj podobne smučem. Če je terenov za teke pri nas dovolj, kaj takega ne moremo trditi za vadbo na rolkah, saj proge v Sloveniji ni. Tako poteka vadba po bolj ali manj zakotnih cestah, kjer so rolkarjev že navajeni, na cesto pa trenerji postavijo ustrezna opozorila. Tekači vadijo poleti približno 4-krat tedensko. Pomladni čas je za treninge najlepši, poleti morajo vaditi v zgodnjih jutranjih urah, da jim ni prevroče, jeseni jih namaka dež. Vadbe v telovadnicah ni. Kadar je vreme, tekači vadijo, vreme pa vedno je. Tako po dvournem teku po gozdu sledijo še vaje za moč, na srečo pod streho. K poletnim pripravam spadajo priprave v vojašnici na Pokljuki. Te priprave so nekaj zares posebnega: na enem mestu so zbrani vsi najboljši slovenski tekači in biatlonci. Vadbo popestri še hoja v gore in učenje streljanja pod vodstvom najboljših reprezentančnih učiteljev - skrb za podmladek je tu vzorna. Včasih pa kakšen teden vadbe iz utemeljenih razlogov odpade. Takrat trenirajo tekači sami, po navodilih trenerja in to brez prisile ali kontrole.
Ko pride december, tekači že komaj čakajo, da pade sneg, takrat se začne zares. Takrat se tudi tempo življenja spremeni: odhod ob 14. uri, trening na snegu, prihod ob 20. uri. Sledijo vse šolske obveznosti: domače naloge, učenje, referati, plakati, nastopi. Ob koncu tedna pa tekme, vsaka pomembna, vsaka odločilna, na vsaki je treba dati vse od sebe. To, da tekači padejo v
cilj, ni predstava, kljub temu, da je proga dolga (2,5 km, 5 km ali več) odločajo sekunde, včasih stotinke.
Da je to trd šport, ni potrebno posebej poudarjati, toda trdo delo rodi rezultate. Tega se zavedata tudi Aljaž Praznik, učenec 5. razreda Osnovne šole Mengeš, ki je v letošnji sezoni dosegel zelo pomembne rezultate in njegova mlajša sestrica Ela, učenka 2. razreda, ki gre po njegovi poti. Oba sta člana TSK Jub Dol iz Dola pri Ljubljani, ki je Mengšu najbližji tekaški klub. Ela tekmuje v smučarskih tekih s 3 leta starejšimi deklicami, v biatlonu pa tudi s 6 let starejšimi. Aljaž tekmuje s sebi enakimi, le med biatlonci je leto mlajši od drugih.
Da je bila sezona uspešna, sledi iz naslednjih
rezultatov:
Smučarski teki:
začetek sezone - december 2004 - Pokljuka -Aljaž 2. mesto, Ela 5. mesto, nadaljevanje sezone - mesta od 1 do 3, Ela med 7 in 11. mestom, med cicibankami 2., državno prvenstvo - Aljaž 1. posamično, 2. v štafetah Ela 11. posamično, 3. v štafetah Pokal Slovenije - Aljaž 1. mesto, Ela 10. mesto (nekaj tekem je zaradi bolezni izpustila)
Biatlon:
uvrščanje - Aljaž od 2. do 7. mesta, Ela od 3. do 10. mesta (tekmovanja v tekih in biatlonu so bila večkrat istočasno),
šolsko državno prvenstvo v lokostrelskem biatlonu (kategorizirani): Aljaž 1. mesto, Ela 1. mesto.
Aljaž je torej v sezoni 2004/2005 postal državni prvak v kategoriji mlajših dečkov, osvojil Pokal Slovenije za leto 2005 (skupna razvrstitev sedmih tekmovanj, ki traja od decembra do aprila) in postal šolski državni prvak v lokostrelskem biatlonu. Ela je bila državna prvakinja v lokostrelskem biatlonu že v sezoni 2003/2004 in v sezoni 2004/2005. Aljažu je pokal za osvojitev Pokala Slovenije izročila najboljša slovenska tekačica
Petra Majdič, podarila pa mu je tudi štartno številko s tekme za svetovni pokal v Italiji.
Kako naprej? Taki uspehe so dosegljivi le ob sodelovanju vseh: trenerjev Jerneja Piska in Davida Pavliča, kluba Jub Dol, sotekmovalcev in seveda staršev. Klub Jub Dol je bil letos najuspešnejši klub med otroškimi kategorijami, skupno pa drugi, kar kaže tudi na uspešnost drugih tekmovalcev v klubu. Vsi, ki smo akterji v tem športu, bomo dali vse od sebe. Nenazadnje, tudi nam je lepo, zime so postale kratke, zanimive, zabavne, kljub temu, da trajajo od maja do aprila.
Katarina Praznik

POKAL ALU STIL 2005
Dne 23.04.2005. je bilo v prostorih gostišča Tavčar odigrano drugo klubsko prvenstvo v šahu za mlade igralce. Odigranih je bilo 7 kol pa Bergerjevem sistemu 2x 15 minut. Po zelo izenačenih partijah je bi končni vrstni red sledeči:
1. Abe Blaž
1.	Abe Aljaž
2.	Vode Dejan
2. Kimovec Anže
2.	Anžlovar Nejc
3.	Tavčar Jan
4.	Mirtič Nejc
6 točk 6 4 4 4 3 1
Zahvaljujemo se glavnemu sponzorju ALU STIL S.P., ki je najbolj zaslužen za izvedbo tega turnirja.
m. " ii
' M
Prvak do 10 let
Prvak Blaž na turnirju ALU - STIL 200505-04
Naj, naj domačin
David proti Goljatu
NA ZALOKAH POD GOBAVICO POSPEŠENO RASTEJO NOVE, PLASTIČNE, SKAKALNICE
Končno so zagnani člani Smučarsko Skakalnega Kluba MENGES dočakali dan, ko so lahko začeli z izgradnjo plastičnih skakalnic. Očitno so tudi letošnji odlični športni dosežki kluba pripomogli, da so nekateri z veliko vnemo priskočili na pomoč članom SSK Mengeš. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji, se člani iskreno zahvaljujemo. Dograditev novih dveh skakalnic, ki bosta prevlečeni s plastično prevleko, ni več pod vprašajem. Tako bosta nastali lepotici, s kritično točko pri 14 in 20 m. Res je bilo veliko postorjenega že v jeseni, pred zimsko sezono. Tako se je obris skakalnic že nakazoval, čeprav so bila opravljena le groba zemeljska dela. Tudi oba naleta sta bila zabetonirana že pred prvim snegom. Zato bo sedaj potrebna samo še fina priprava terena za položitev plastične prevleke in namestitev umetne smučine. S tem bodo najmlajši skakalci končno prišli do treningov skokov na domačem terenu. Prihranjen jim bo čas, ki so ga do sedaj potrebovali za vožnje na skakalnice drugih društev. Ker bo trening potekal v poznem popoldanskem času, bodo do takrat opravili tudi že večino šolskih obveznosti. S skoki doma se bodo izognili tudi tveganim vožnjam po naših prenevarnih cestah. Prav zaradi vsega tega ne bodo izostali še boljši športni dosežki. Tako bodo z množičnostjo prišle tudi boljše uvrstitve v državnem merilu. Tudi za podmladek in popolnitev ekip bo s tem bolje poskrbljeno.
Do občinskega praznika, konec meseca maja, naj bi bilo vse nared za svečano otvoritev obeh skakalnic. Istočasno imamo v načrtu prirediti velik dvodnevni »MEDNARODNI FESTIVAL SMUČARSKIH SKOKOV, ZABAVE IN GLASBE«.
Začel se bo že v petek, 27. maja z pestrim programom. Poleg trening skokov za najmlajše kategorije se bodo na tekmovališču prvi pomerili prekaljeni veterani. Za spodbudo bo kot glasbena gostja nastopila Nuša DERENDA. V soboto bo po dopoldanskih prostih treningih ob 16. uri uradna otvoritev skakalnic. Sledile bodo tekme dečkov v kategorijah do 9, 10 in 11 let, ter deklic do 11 let. Prvič naj bi bila tekmovanja mednarodnega značaja, saj so svoj nastop napovedali tudi tekmovalci iz sosednjih držav. Tudi ta dan bo seveda popestren z glasbo. Kot že kar nekajkrat, bo tudi tokrat nastopila legendarna MENGESKA godba, pridružil pa se ji bo tudi ansambel VIHARNIK. Upamo, da se bo s svojim nastopom pridružil še kdo. Obeta se tudi bogat srečelov, zbrana sredstva pa bodo namenjena še uspešnejšemu delovanju Smučarsko Skakalnega Kluba MENGES. Za jedačo in pijačo bo kot vedno dobro poskrbljeno.
Zato ste vsi vljudno vabljeni!
Tekst in foto: Jože TRPLAN
Naporno jesensko betoniranje naletov za obe novi skakalnici
Brez primerne gradbene mehanizacije bi bilo delo še veliko težje
Še fina zaključna gradbena dela in vse bo nared za polaganje plastike
Klubski trener Aleš se je zavzeto posvetil tudi urejanju zelenice v izteku skakalnic
KULTURNO DRUŠTVO SVOBODA MENGEŠ FOLKLORNA SKUPINA
VABILO !
Folklorna skupina Svoboda Mengeš v letošnjem letu praznuje 30 let delovanja.
Ob tej priložnosti vas vabimo na slavnostni koncert, ki bo 11.06.2005 ob 20 uri v Kulturnem domu Mengeš. Poleg odrasle in otroške skupine bodo
nastopili še plesalci, ki so plesali v prvih letih delovanja skupine. Kot gostje prihajajo tamburaši FS France Marolt in plesalci skupine COF iz Ljubljane (bivši plesalci FS France Marolt). FS Mengeš bo ob tem jubileju premierno zaplesala Primorske plese v povsem novih in zelo bogatih nošah.
Še enkrat vabimo vse ljubitelje folklore, ter bivše članice in člane, da se nam pridružite na koncertu.
Predsednik FS: Zoran Jagodič, Predsednik KD Svoboda Mengeš: Franc Jerič
Knjižnica Domžale se bo v letošnjem poletju preselila na novo lokacijo, v poslovni center Mercator.
Glavnino selitve načrtujemo v avgustu, zaradi česar bo knjižnica takrat tudi zaprta.
Zaradi selitve bo za naše uporabnike veljal nekoliko drugačen poslovni red:
1. V juniju in juliju bo knjižnica v Domžalah na Ljubljanski 58 delovala po ustaljenem poletnem odpiralnem času:
Ponedeljek: 13.00 - 19.00 Torek: 8.00 - 14.00 Sreda: 13.00 -19.00 Četrtek: 13.00 - 19.00 Petek: 8.00 - 14.00 Sobota: zaprto
2.	V avgustu planiramo, da bo knjižnica za uporabnike zaprta. Takoj ko bo preseljena, urejena in bo postavljena računalniška mreža, jo bomo odprli za uporabnike. Uporabnike bomo o tem sproti obveščali preko medijev.
3.	V mesecu avgustu bodo vsak dan v tednu po običajnih urnikih odprte krajevne knjižnice v Šentvidu pri Lukovici, Trzinu in Mengšu, kjer bodo uporabnikom iz Domžal na voljo vse storitve pod enakimi pogoji in isto člansko izkaznico (izposoja gradiva, e-točke_). Za more-
bitne nevšečnosti, ki jih bomo s tem povzročili uporabnikom, se že vnaprej opravičujemo in jih prosimo za razumevanje.
4.	Uporabnikom svetujemo, da si poletno branje vzamejo na zalogo že od junija dalje, s čimer nam bodo posredno pomagali tudi pri selitvi knjižnice. Več kot si bodo ljudje izposodili knjig, hitreje bomo preselili knjižnico.
5.	Svečano otvoritev planiramo sredi septembra.
Marjan Gujtman Direktor Knjižnice Domžale
VABILO
Moto klub Mengeš
Ob občinskem prazniku, dne 28.5.2005 s pričetkom ob 10.00 uri v prostorih AMD Mengeš. Vabimo vse mlade mopediste, bodoče mopediste ali pa tiste, ki že imajo izkužnje z mopedi. Akcija bo organizirana s policijsko postajo Grič Brdo oz. njihovimi policisti - inštruktorji na motoiju.Torej vableni vsi vozniki in tudi tisti, ki bi to radi postali. S seboj pripeljite jeklene konjičke.
Za tiste, ki pa svojih mopedov in vozniških dovoljen še nimate pa bi se kljub temu radi preizkusili in radi kaj novega izvedeli, pa vam bo Avto šola Retos iz Mengša, ponudila in dala v uporabo njihove mopede in čelade. Tako bo lahko vsak prišel na svoj račun. Z veseljem pa vam bomo odgovarjali na vsa vprašanja. Prijavite se lahko na AMD Mengeš, Trdinov trg 14. Tajništvo OŠ Mengeš. Vse informacije na tel: 041-520-690 ali na 041-623-303. Vljudno vabljeni!
OBVESTILO VSEM LJUBITELJEM TENISA
Teniška sekcija Mengeš vas vabi, da obiščete športni park Mengeš. Na petih lepo urejenih peščenih igriščih lahko preizkusite svoje znanje tenisa in vaš osebni napredek pri tem športu. Po igri lahko izrabite možnosti naše brunarice, kjer sta garderobi s prhami.
Vse članice in člane sekcije vabimo, da obnovijo članarino. Poravnate jo lahko v prostorih brunarice pri oskrbnici vsak dan, in sicer od 9. do 12. ure in od 15. do 21. ure. Seveda pa ste dobrodošli tudi nove članice in člani ter dnevni obiskovalci in igralci tenisa.
Članarina
družinska:	18.000 sit (žena + mož + otroci)
članska:	15.000 sit
študenti:	12.000 sit
upokojenci:	10.000 sit
dijaki:	10.000 sit
Igralna ura tenisa za nečlane dopoldne do 15. uri 1.000 sit
popoldne po 15. uri 1.200 sit sobota, nedelja 1.000 sit
Želimo vam prijetno počutje na igriščih Teniške sekcije Mengeš in ob pogovoru po dvobojih v prostorih naše brunarice.
Veselimo se vašega obiska in druženja z vami v poletni sezoni 2005.
Marjan Mušič
Spoštovane obiskovalke, cenjeni obiskovalci Knjižnice Domžale!
Skupaj z Vami se veselimo nove knjižnice v Domžalah, ki Vam bo na 2000 m2 ponudila pestro izbiro knjižničnega gradiva in elektronskih medijev. Selitev načrtujemo v avgustu.
Pri selitvi nam posredno lahko pomagate tudi Vi, spoštovane bralke in cenjeni bralci. Kako?
Ker se približuje čas poletnih počitnic in dopustov, vam svetujemo, da si že sedaj, na začetku poletja izposodite čimveč počitniškega in drugega branja, katerega boste lahko v miru prebirali vse poletje. Knjige pa nam boste šele v začetku jeseni vrnili v novo knjižnico v 1. nadstropje poslovnega centra Mercator.
V času selitve bo knjižnica delovala po spremenjenem urniku, nekaj časa pa bo za uporabnike tudi zaprta. O vsem tem, Vas bomo sproti obveščali v medijih.
Več knjig si boste izposodili, hitreje se bomo preselili v nove prostore in manj časa bo knjižnica zaradi tega zaprta! Izkoristite torej dolgo vroče poletje in naberite si čimveč branja!
Vaši knjižničarji
Festival TRZINSKA POMLAD 2005
_sobota, 28.maj 2005_
CIRKUS BUFFETTO: ČIRA ČARA BUF, KOMIČNA MAGIJA ZA OTROKE IN ODRASLE
Ustanovitelja in člana cirkusa Buffetto, Natalija in Ravil Sultanov, oba diplomirana klovna slovite Akademije za cirkuške umetnosti v Moskvi, skupaj uspešno nastopata že več kot desetletje. V svoji karieri sta sodelovala tudi z znamenitim ruskim državnim cirkusom, s samostojnimi klovnskimi predstavami sta nastopala v številnih evropskih državah, že vrsto let pa razveseljujeta tudi slovensko občinstvo. Čira čara buf je njuna nova predstava. Nesojeni lutkarski virtuoz in njegova asistentka sta do podtankosti preučila vse podrobnosti svojega nastopa. Ko njun redni program nepričakovano razpade, sta prisiljena improvizirati. Med izvajanjem novih trikov se začnejo razkrivati njune »privatne« pomanjkljivosti in razprtije. Odnos med velikim artistom in njegovo pomočnico pa postaja vedno bolj napet. Ali jima bo uspelo zakopati bojno sekiro in rešiti predstavo? Vabljeni vsi mali in veliki ljubitelji cirkusa, kabareja in čarovnij.
28.05.05 ob 19:00 uri, pred centrom Ivana Hribarja (V primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
ALES HADALIN, MARKO BOH: PROJEKT NOREC, KONCERT SANSONOV Aleš Hadalin je sodeloval najprej v skupini Tan-tadruj, nato v plesni skupini En knap, kasnej e pa kot samostojni vokalist z različnimi glasbenimi izvajalci. Posnel je več različnih zgoščenk in tri filme, s svojimi pevskimi in plesnimi nastopi pa je obredel dobršen del Evrope in del sveta. Poje zelo različne zvrsti glasbe od jazza, popevke, šansona do ljudske pesmi in avtorskih eksperimentov. Tokrat nam bo, skupaj z Markom Bohom, v razširjeni zasedbi (kontrabas, bobni, klavir, vokal) predstavil material iz zgoščenke Norec, ki je ravnokar izšla.
28.05.05 ob 20.00 uri, pred centrom Ivana Hribarja (V primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
_sobota, 04. junij
2005_
jujejo s kapitanom Kljuko in ostalimi morskimi razbojnikih
04.06.05 ob 19.30 uri v Dovgi dolini, premiera (predpremiera 03.06., ponovitve 05. 06., 10.06., 12.06. ob 19.30 uri in 11.06.05 ob 17.00 uri, v primeru slabega vremena predstava odpade)
_sobota, 11.junij 2005_
KUD FRANC KOTAR, GLEDALISKA SKUPINA ORBITALA: PETER PAN, GLEDALISKA PREDSTAVA
V letošnji sezoni bomo videli slovensko praizvedbo zgodbe o Petru Panu. Scenarij je avtorsko delo, spisan po originalni knjižni predlogi J. M. Barria. Petindvajset članska zasedba nam bo spektakel odigrala na prostem, v Dovgi dolini. Predstava bo obogatena z avtorsko glasbo, razkošnimi kostumi ter pravljično scenografijo. Peter Pan, Jan, Mihael in Vendi se odpravijo v deželo Nije, kjer se spoznajo z izgubljenimi fantki, vilo Tinko Cinko in Indijanci, ter se bo-
priredb, črnskih duhovnih, ter tradicionalnih pesmi.
11.06.05 ob 20.00 uri Pred centrom Ivana Hribarja (V primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
_sobota, 18.junij 2005_
VLADO NOVAK: GOVOR MALEMU ČLOVEKU, MONODRAMA Igralec Vlado Novak, stalni član drame SNG Maribor, je v gledališču do sedaj odigral več kot 50 vlog, večinoma glavnih, na slovenskem filmu je odigral okoli deset vlog, nekaj vlog na televiziji in kakšnih trideset na radiu. Poleg drugih priznanj, je prejemnik nagrade Prešernovega sklada, štirih nagrad strokovne žirije Borštnikovega srečanja, dveh nagrad občinstva Borštnikovega srečanja in nenazadnje je leta 2004, ravno tako na Borštnikovem srečanju, prejel tudi nagrado za igro. Wilhelm Reich je bil žid, komunist in psihoanalitik, sodobnik znamenitega Freuda in hkrati avtor te neposredne, drzne, brezkompromisne in provokativne monodrame, ki išče odgovore predvsem v karakterju- značaju malega človeka. Oster in izzivalen nagovor, ki mu prav po zaslugi domišljene Novakove igralske kreacije ni manjkalo ne ironije, ne cinizma, a tudi ne globoke osamljenosti in zgroženosti pronicljivega razumnika, je bil smiselno razrahljan z učinkovitimi in nazornimi citati stereotipnih reakcij malih ljudi, s katerimi se je protagonist znova potrdil kot sjajen poznavalec in tenkočuten posnemovalec najrazličnejših človeških karakterjev (Slavko Pezdir- Delo).
Vlado Novak je pilot, na katerem sloni vsa tvegana konstrukcija drzno zasnovanega in sezidanega mostu, je interpret, ki v silovitem, tankočutno in mojstrsko niansiranem monologu dovršeno in brez prizanašanjah(Primorske novice, Koper)
Poslušati Novakov Govor malemu človeku na odru Gledališča Ptuj ni bil samo »en lep večer«, temveč dragoceno gledališko dejanje in priložnost ponujena gledalcem za razmislek o sebi in drugih, zaradi izredno sugestivne igralske predstavitve Reichovih izvirnih razmišljanj o človeku (Lojze Smasek, Večer Maribor). 11.06.05 ob 19:00 uri, v dvorani Marjance Ručigaj
VOKALNA SKUPINA DUST: KONCERT Sest članska skupina Dust se je podala v vode vokalnega popa in jazza že davnega leta 1998. Se posebej so ponosni na kar lepo število povsem lastnih priredb svetovnih in slovenskih uspešnic. Redno nastopajo na najrazličnejših koncertih, prireditvah, festivalih, ter se udeležujejo pevskih srečanj in revij, ter izpopolnjujejo svoje znanje na glasbenih delavnicah in seminarjih. Na festivalu Sredi zvezd so vedno posegali po najvišjih mestih, hkrati pa so bili deležni tudi vrste posebnih priznanj (1. nagrada žirije, 1. nagrade publike, 1. nagrada za najboljši aranžma,1. nagrada za sproščen nastop^).
Njihov program obsega različne zvrsti, od ljudskih, narodnih in umetnih pesmi, pop-jazz
MEDNARODNO LITERARNO SREČANJE Slovenski center PEN organizira letošnji, že 71. svetovni kongres Mednarodnega PEN-a, ki bo v znamenju štiridesetletnice prvega svetovnega kongresa PEN, ki je bil po II. svetovni (leta 1965 ravno tako na Bledu) organiziran v kateri od t.i. vzhodnih držav, potekal od 14. do 21. junija na Bledu. Priprave na kongres potekajo po načrtu in kongresa se bo udeležilo okrog 300 udeležencev, delegatov in gostov iz okrog sto držav z vseh poseljenih celin.
V Trzin bomo v sodelovanju s Slovenskim centrom PEN, enako kot leta 2004 ob majski mednarodni konferenci PEN, povabili pet pesnikov oziroma pisateljev, pisateljic ali pesnic, pri čemer bomo zagotovili, da bodo na večeru sodelovali predstavniki različnih kultur in jezikov oziroma narodov. Vsekakor bo zagotovljeno, da bo na literarnem večeru sodeloval tudi kak predstavnik afriških, azijskih in ameriških kultur; še posebej za to, ker je nosilna tema obkongresnih prireditev na Bledu ravno pomembnost različnosti in medsebojnega oplajanja kultur in jezikov.
Vsi, ki so se kot poslušalci udeležili že podobnega literarnega večera maja 2004, se gotovo še spominjajo tega zanimivega doživetja in tudi letos se nam obeta srečanje z vrhunsko poezijo oziroma prozo.
18.06.05 ob 19 uri, dvorana Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja
_sobota, 25.junij 2005_
MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL Tudi letos bomo, na zaključku festivala Trzinska pomlad, priča nastopom številnih folklornih skupin iz tujine in domovine. S svojimi tipičnimi plesi nas bodo razveseljevali plesalci in godci iz cele Evrope in Slovenije. Posebna atrakcija bodo letošnji prekomorski gosti iz daljne južne Amerike: Ballet folcklorico »Policromia Mexi-cana« iz Monterreya.
Zelo zanimiva, dinamična skupina je znana predvsem po svojih energičnih plesih, njihovi nastopi pa so prava eksplozija barvitosti in temperamenta. Ljubezen do izročila svoje dežele in svoje sposobnosti so združili v ognjemet plesa, glasbe in pesmi. Prava poslastica pa je spremljava skupine osmih Mariachev.
O dogodku izide še posebna zloženka. 25.06.05 ob 19.00 uri, na športni ploščadi OS Trzin
VS TO P NA VS E PRI R ED I TVE J E BREZPLAČEN!
kulturno društvo mihaelov sejem
rlja
2. TRDINOV SEJEM
z bogatim kulturno zabavnim programom Sejem bo potekal na Zoranini ulici v Mengšu v dneh od 3. junija do 5. junija
PETEK, 3.6. 2005
Od 19 ure do 20. ure
Praznovanje 5. obletnice KD Mengeška godba
-	sekcije Veterani 50+
Od 20. ure do 21. ure
Nastop folklornih skupin KD Svoboda Mengeš
-	uvod v praznovanje 30 letnice delovanja Folklorne sekcije KD Svoboda
Od 21. ure do 01. ure
Glasbeno zabavni večer z Navihankami
SOBOTA, 4.6. 2005
Ob 9. uri
Odprtje sejma; prihod rojaka Janeza Trdine, dvig zastav in kratek koncert KD Mengeška godba
Od 10. ure do 12. ure
Koncert učencev Harmonikarske šole Robija Stoparja
Od 12.30 ure do 14. ure
Nastop glasbene skupine UNBATT - člani KD
Mengeška godba
Od 15. ure do 20. ure
9. festival koračnic; v sodelovanju KD Mihaelov
sejem, Zveze godb Slovenije in JSKD - območna izpostava Domžale
od 20. ure do 24. ure Veselo z ansamblom Poljanšek
NEDELJA, 5.6. 2005
Od 10. ure do 12. ure
Promenadni koncert KD Mengeška godba z gosti
Od 13.30 ure do 15. ure
Koncert Harmonikarskega kluba Robija Stopar-
ja
Od 15. ure do 17. ure
Glasbeno humoristično popoldne z ansamblom Mengeški glasbeniki ter Marjanom Šarcem, Lucijo Čirović - Fato in nagajivo Ribenčanko
Od 17. ure do 21. ure
Zaključek sejma in veselja na prireditvenem prostoru z ansamblom Svetlin
V SOBOTO IN NEDELJO BO PRISOTEN TUDI RADIO VESELJAK
MEDIJSKI SPONZOR JE ČASOPIS REGIONAL
V malem Mengšu kupim zemljišče, gospodarski objekt ali starejšo manjšo hišo. Tel. 7239 153, 040 27 3204
Iščem osebo za varstvo otrok na našem domu. Najprej občasno v večernih urah, kasneje (od oktobra dalje) pa redno od 14. do 18.ure. Telefon: 041 672 854.
OBČANI IN OBČANKE, PRIJATELJI PLANINARJENJA!
V počastitev mengeškega občinskega praznika, PD Mengeš organizira turo na Golico in sicer v soboto 28. maja, odhod ob 7.30 izpred kulturnega doma.
Organiziran je brezplačni avtobusni prevoz.
Prisrčno vabljeni! PD Janez Trdina Mengeš
TRDINOVO LETO
Mestna občina Novo mesto in Občina Mengeš sta v sodelovanju s Kulturnim centrom Janez Trdina Novo mesto in posameznimi avtorji ter izvajalci pripravili projekt Trdinovo leto, ki obsega spekter skupnih in posameznih prireditev, simpozijev, filmskih in animiranih projekcij, plesnih in gledaliških predstav do knjižnih, del, do spominske poštne znamke, Trdinovega vina in nenazadnje izdelave spletnega portala o Janezu Trdini.
Celoten spekter dejavnosti bo predstavljen v brošuri z naslovom Trdinovo leto, ki bo izšel koncem maja, za vsako posamezno prireditev pa bodo občani obeh mest še posebej obveščeni.
Osrednja dogodka Trdinovega leta se bosta odvijala 27. maja v Novem mestu in 28. maja v Mengšu z jubilejno prireditvijo, ki nosi naslov JANEZ TRDINA - NEKOČ IN DANES.
Jubilejno prireditev je zasnovala scenaristka Mojca Volkar ob tekstualni podlagi, ki jo je pripravil Janez Hafner, Dominik Krt je pripravil avtorsko glasbo in tehnično izvedbo, sceno Tone Benda in Peter Krušnik, organizacija Rika Binter. Nastopajo pa otroški pevski zbor Osnovne šole Mengeš, dramska skupina Osnovne šole Mengeš, Folklorna skupina OŠ Domžale, lutkovna skupina Taus Teatra iz Novega mesta, plesna skupina Terpsihora, igralec Janez Hafner v podobi in besedi Janeza Trdine s projekcijo slik Muzeja Mengeš in animirane Bajke in povesti Elektrončka d.o.o.
V	obeh mestih, Novem mestu in Mengšu bosta tekli tudi predstavi celovečernega filma Trdinov ravs in sicer v Novem mestu v soboto, 28. maja ob 20.000 ter v Mengšu v nedeljo, 29. maja ob slavnostni podelitvi občinskih priznanj.
Film je zasnoval in realiziral Filip Robar Dorin, producent in direktor fotografije je bil Primož Kastelic in Studio Vrtinec d.o.o. iz Novega mesta. V vlogi Janeza Trdine in reporterja Janeza je nastopil Janez Pezelj. Trdini je glas posodil Vladimir Jurc, igralec Slovenskega narodnega gledališča v Trstu.
V	vidnih vlogah nastopajo tudi novomeški igralci in naturščiki Jerica Pezdič, Rudolf Škof, Božena Petrov, Franci Čuček, Franc Plut, Jana Zorko, Bojan Bencik, Tomaž Koncilja, Jožko Gutman, Boštjan Pucelj,
Jasna Šinkovec, Tamara Juvan, Srečko Malovič in drugi. Vlogo Radoslave je igrala Mojca Volkar iz Mengša, vlogo strežaja na Gracarjevem turnu pa Stephane Koop-mansch.
Scenske osnutke sta prispevala Janez Kovič in Jure Šuštarič, masko je oblikovala Gabrijela Fleischman, pomagali sta ji Jana Zorko in Aleksandra Nikić. Kostume je odbral režiser sam, montaža je delo Mihaela Tominška. Glasbo za film je napisal in izvedel Jani Lipičnik, uporabljeni pa so tudi odlomki glasbe Marijana Dovića z albuma Gorjanske bajke (Goga Musica 2005) in glasba ansambla Terra Folk. Omeniti je treba tudi veder nastop pihalnega orkestra Krke pod vodstvom Mira Sajeta, izvedbo Mozartovega Requiema moškega zbora Lek pod vodstvom Milivoja Šurbeka ter solistične prispevke saksofonista Igorja Lumpreta, harmonikarja Mihe Debevca in tubista Janeza Žnideršiča.
Poleg treh doktorjev znanosti, Staneta Grande, Janeza Bogataja in Igorja Kram-bergerja, ki pridajo filmu še posebno draž, nastopajo še mnogi znani in manj znani Novomeščani: Milan Markelj, Tone Jakše, Božidar Jakac, Janko Jarc, Marijan Dović, Ivan Krasko, Pino Mlakar, Milovan Dimitrić, Damijan Šinigoj in drugi.
Poseben projekt je pripravil tudi Muzej Mengeš s sodelovanjem KD Franca Jelovška Mengeš in sicer bo v nedeljo 29. maja odprto priložnostno poštno okence ob izidu spominskega žiga, posvečenega rojstnemu dnevu Janeza Trdine v Galeriji Mežnarija v Mengšu. Sočasno pa bo potekalo tudi odprtje filatelistične razstave z naslovom Znamenite osebnosti in predstavitev poštnega žiga in karte maksimum.
V pripravi pa imajo še predstavitev Trdinovega vina, izdelavo spletnega portala o Janezu Trdini z informacijami o njegovem življenju, delu, zanimivostmi in informacijami za šolarje. Stran bo opremljena tudi z zvočnimi zapisi za tiste s posebnimi potrebami.
Zaradi dostojne predstavitve umestitve Janeza Trdine v današnji čas pa že potekajo priprave na Simpozij o Janezu Trdini, ki bo potekal v jesenskem času. In nenazadnje v pripravi imajo tudi vrsto publikacij na temo Trdine.
V Novem mestu so prav tako pripravili obsežen opus prireditev, ki se bodo odvijale v mesecu maju in sicer simpozij Janez Trdina med zgodovino, narodopisjem in literaturo (mala dvorana KC Janeza Trdine); predstavitev izdaj v jubilejnem Trdinovem letu (Založba Goga), Otvoritev fotografske razstave Gorjanske bajke Boruta Peterlina (avla KC Janeza Trdine); Zgoščenka Gorjanske bajke z izvirno glasbo v izvedbi akustičnega seksteta priznanih mojstrov slovenske jazz in world music scene; razstava JANEZ TRDINA - POPOTNIK IN SAMOTNIK POD GORJANCI nam s slikovnim in rokopisnim gradivom, dokumenti, predmeti, pomembnejšemi re-vijalnimi objavami in številnimi knjižnimi izdajami njegovih del približa pisateljevo življenjsko in ustvarjalno pot od rodnega Mengša do končne postaje - Novega mesta. Lik pisatelja, narodopisca in velikega občudovalca Dolenjske nam še dodatno pričarajo fotografije dolenjske pokrajine s citati iz Trdinovih Bajk in povesti o Gorjancih. Ljudsko izročilo - literarni natečaj za srečanje najmlajših literatov osnovnih šol.
Studio Elektrončkov multimedijski cebnter d.o.o. Grosuplje, pa je pripravil tudi risano serijo povzeto po Trdinovih bajkah in povestih o Gorjancih.
To je le kratek povzetek celotnega opusa projekta Trdinovo leto, ki se bo odvijal v obeh Trdinovih mestih - Mengšu in Novem mestu, o posameznih prireditvah pa vam bomo več v besedi in sliki povedali in pokazali v naslednjič.
Po zapisih pripravila R. Binter
OBČINA MENGEŠ
OBČINSKI PRAZNIK 29. MAJ TRDINOVO LETO
Jubilejna prireditev, filmska predstava, podelitev občinskih priznanj
Vse občanke in občane vljudno vabimo v soboto, 28. maja 2005 ob 20.00 uri v Kulturni dom Mengeš
na
jubilejno prireditev
JANEZ TRDINA - NEKOČ IN DANES
na kateri se skupno predstavljajo izvajalci kulturnega programa iz Mengša in Novega
mesta
in
v nedeljo, 29. maja 2005 ob 19.00 uri v Kulturni dom Mengeš
na
podelitev občinskih priznanj S krajšim kulturnim programom in celovečernim filmom Trdinov ravs
Vljudno vabljeni, vstop je prost. mag. Tomaž Štebe, župan in Občinski svet Občine Mengeš
DAN	URA	PRIREDITEV	KRAJ	ORGANIZATOR
SREDA 27. april	10.00 15.00	5. ŠAHOVSKI TURNIR	Gostilna Tavčar, Loka	Športno društvo Loka
SOBOTA 7. maj		TURNIR V MALEM NOGOMETU	Športni park Loka	Športno društvo Loka
SOBOTA 14. maj	9.00	METANJE PODKEV	Športni park Mengeš (balinišče)	Balinarska sekcija ŠD Partizan Mengeš
SREDA 18. maj	20.00	PROMOCIJA JUBILEJNE POLNITVE TRDINOVEGA VINA	Galerija Mežnarija	Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš
SOBOTA 21. maj	8.30	MEDDRUŠTVENI TURNIR V BALINANJU	Športni park Mengeš (balinišče)	Balinarska sekcija ŠD Partizan Mengeš
SOBOTA 21. maj	19.00	ZVONARIADA (Koncert ob 30 letnici delovanja)	Grad Jablje	MKZ Mengeški zvon
SOBOTA 21. maj	9.00	8. ODPRTO PRVENSTVO V BADMINTONU ZA DVOJICE	Telovadnica v Osnovni šoli Mengeš	Sekcija za badminton ŠD Partizan Mengeš
SOBOTA 21. maj	9.00 16.00	60 - LETNICA ŠD PARTIZAN MENGEŠ (Športna srečanja)	Športni park Mengeš, ploščad pred Partizanom	ŠD Partizan Mengeš
TOREK 24. maj	19.00	RAZSTAVA LIKOVNEGA DRUŠTVA MENGEŠ	Avla v Kulturnem domu Mengeš	Likovno društvo Mengeš
SREDA 25. MAJ	15.00	LAN PARTY (Prvenstvo v PC igrah)	Naš Slamnik	Študentski klub Mengeš
PETEK 27. maj	17.00	TURNIR V ODBOJKI	Športni park Loka	Športno društvo Loka
PETEK SOBOTA 27. maj	17.00	MEDNARODNI FESTIVAL SMUČARSKIH SKOKOV, ZABAVE IN GLASBE	Skakalni center ZALOKE pod Gobavico	Smučarsko skakalni klub Mengeš
PETEK 27. maj	9.00	DAN ODPRTIH VRAT (Brezplačno merjenje holesterola, krvnega sladkorja in pritiska)	Zdravstveni dom Mengeš (društvena soba RK Mengeš)	Rdeči križ Mengeš in Patronažna služba
PETEK 27. maj	11.00	POMEN ČEBELE V KMETIJSTVU (Tekmovanje za najboljši spis, risbo, plakat; razstava od 23. - 27. podelitev nagrad)	Osnovna šola Mengeš - avla	Čebelarsko društvo Mengeš in Osnovna šola Mengeš
PETEK 27. maj	12.00	OTVORITEV NOVE LEKARNE MENGEŠ	Ob Zdravstvenem domu Mengeš	Mestne Lekarne in Občina Mengeš
PETEK 27. maj	19.00	ZLATA PALETA (razstava del abstraktne umetnosti likovnih društev Slovenije)	Grad Jalje	Likovno društvo Mengeš in ZKD OM
SOBOTA 28. maj	6.30	PLANINSKI POHOD NA GOLICO	Mengeš - Golica	Planinsko društvo Janeza Trdine Mengeš
SOBOTA 28. MAJ	9.00	ŠAHOVSKI TURNIR	Kulturni dom Mengeš (društvena soba)	Sahovsko društvo Mengeš
SOBOTA 28. maj	10.00	SPRETNOSTNA VOŽNJA ZA MLADE MOTORISTE	AMD Mengeš, Trdinov trd, Ploščad pred OS Mengeš	Moto sekcija AMD Mengeš
SOBOTA 28. maj	16.00	SLAVNOSTNA OTVORITEV PLASTIČNIH SKAKALNIC	Skakalni center ZALOKE pod Gobavico	Smučarsko skakalni klub Mengeš
SOBOTA 28. maj	20.00	JUBILEJNA PRIREDITEV JANEZ TRDINA - NEKOČ IN DANES	Kulturni dom Mengeš	Občina Mengeš
SOBOTA 28. maj	20.30	OSVETLITEV STAREGA GRADU NA GOBAVICI	Gobavica	Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš
NEDELJA 29. maj	9.00	TRIMSKI KOLESARSKI IZLET NA ZBILJE	Mengeš - Zbilje	Kolesarsko društvo Mengeš
NEDELJA 29. maj	9.00 - 12.00	Odprtje priložnostnega poštnega okenca ob IZIDU SPOMINSKEGA ŽIGA, posvečenega rojstnemu dnevu Janeza Trdine	Galerija Mežnarija	Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš
NEDELJA 29. maj	9.00	Odprtje filatelistične razstave ZNAMENITE OSEBNOSTI in predstavitev spominskega poštnega žiga in karte maksimum	Galerija Mežnarija	Muzej Mengeš in KD Franca Jelovška Mengeš
NEDELJA 29. maj	19.00	PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ Filmska predstava TRDINOV RAVS	Kulturni dom Mengeš	Občina Mengeš, Studio Vrtinec Novo mesto
PETEK 3. junij	16.00	TENIŠKI TURNIR OP MENGEŠ	Sportni park Mengeš - teniška igrišča	Teniška sekcija Sd Partizan Mengeš
PETEK SOBOTA NEDELJA 3. - 5. junij		TRDINOV SEJEM (Kulturne prireditve in sejemska dejavnost)	Ploščad pred Ljubljansko banko	KD Mihaelov sejem
SOBOTA 4. junij	8.00	ODPRTO PRVENSTVO MENGŠA V NAMIZNEM TENISU	Telovadnica OS Mengeš	Sd Partizan Mengeš Mengeš
SOBOTA 4. junij	13.00	22. POKAL OBČINE MENGEŠ V ODBOJKI ZA ŽENSKE	Telovadnica OS Mengeš	Sd Partizan Mengeš Mengeš
SOBOTA 4. junij	9.00	TENIŠKI TURNIR OP MENGEŠ	Sportni park Mengeš - teniška igrišča	Teniška sekcija Sd Partizan Mengeš
PETEK 24. junij	19.00	DAN DRŽAVNOSTI Otvoritev športnega parka Topole Proslava dneva državnosti	Sportni park Topole	Gasilsko društvo Topole in Občina Mengeš
Festival TRZINSKA POMLAD 2005
sobota, 28.maj 2005
ob 19:00 uri CIRKUS BUFFETTO: ČIRA ČARA BUF, komična magija za otroke in odrasle Pred centrom Ivana Hribarja (V primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
ob 20.00 uri ALES HADALIN, MARKO BOH:
PROJEKT NOREC,
koncert šansonov
Pred centrom Ivana Hribarja (V primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
sobota, 04. junij 2005
ob 19.30 uri KUD FRANC KOTAR, gledaliSka skupina ORBITALA:
PETER PAN, gledališka
predstava
V Dolgi dolini, premiera (V primeru slabega vremena predstava odpade)
sobota, 11.junij 2005
ob 19:00 uri VLADO NOVAK:
GOVOR MALEMU
ČLOVEKU, monodrama V dvorani Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja
ob 20.00 uri VOKALNA SKUPINA
DUST:
koncert jazz priredb Pred centrom Ivana Hribarja (V primeru slabega vremena v Centru Ivana Hribarja)
sobota, 18.junij 2005
ob 19:00 uri MEDNARODNO LITERARNO SREČANJE
Dvorana Marjance Ručigaj, Center Ivana Hribarja
sobota, 25.junij 2005
ob 19.00 uri MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL Na športni ploščadi OS Trzin
VSTOP NA VSE PRIREDITVE JE BREZPLAČEN!
ZAHVALA
30. 3. 2005 nas je tiho zapustil naš dragi ati
Ivan Sršen
iz Loke pri Mengšu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše.
Zahvaljujemo se tudi dr. Mušiču, gospodu župniku Krtu za pogrebni obred, gospodu Železniku za lepe poslovilne besede, praporščakoma, Zvezi Borcev Mengeš in trobentaču.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili v njegov zadnji dom.
Vsi njegovi
Ko blažen mir napolnil tvoje je srce, se duša spokojna preselila je v večnost.
Počivaj v miru.
ZAHVALA
V 91. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, stric in svak
Jože Mejač
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo
ter pevcem za zapete pesmi. Hvala praporščakom za zadnji pozdrav. Hvala vsem članom in veteranom Mengeške godbe za žalostinke, s katerimi ste ga častno pospremili k večnemu počitku. Hvala g. Marjanu Trobcu za vso pozornost in trud ter lep poslovilni govor in besede.
Jože, res se bomo poslovili, ne bomo pa te pozabili.
Vsi njegovi
Mladinski odsek PD Janez Trdina i PLANINSKI TABOR V MARTULJKU
Še ne veš, s čim zapolniti zadnji teden v juliju? Tudi tebi naraste temperatura, ko se samo spomniš na vroč julij, ko ne upaš stopiti na ulico, saj se bojiš, da se ti bo na vročem asfaltu stopil podplat? Vse to poznamo in zato te vabimo, da jo z nami pobrišeš tja, kjer so namesto asfaltnih cest speljane stezice - v Gozd Martuljek - tam bomo letos od 23. do 30. julija 2005 taborili člani mladinskega odseka PD Janez Trdina Mengeš!
Zjutraj se bomo podali na bolj ali manj zahtevno turo (Martuljški slapovi, Kurji vrh, Kepa, Sleme, Dovški križ), se po poldnevu vrnili v tabor, kjer nas bo že čakalo kosilo, se preizkušali v športnih igrah, učili orientirati v naravi, spoznavali in izdelovali vozle, spoznavali živalstvo, rastline, vremenske pojave v gorah _ Namesto pred televizor se bomo zvečer posedli ob topel prasketajoč ogenj, kjer čas beži ob petju in družabnih igrah, nato pa skočili v spalno vrečo in od širnega zvezdnega neba nas bo do jutra ločila le platnena streha šotora. V nov dan nas bo prebudil značilni zvok zadrge šotora, ki nas bo planince poklical k novim nepozabnim doživetjem v gorah nad Gozdom Martuljkom!
Razdelili se bomo v dve skupini. Črički, to so mlajši in tisti z malo manj sape, bodo hodili na krajše in manj zahtevne izlete, prosti čas si bodo polnili s športnimi in družabnimi igrami ter raznimi ustvarjalnimi delavnicami. Grče, od čričkov starejši udeleženci in tisti z višjimi cilji, se bodo podajali na daljše inD
Za poučevanje o gorskem svetu, kvalitetno pripravo na ture in vodenje bodo poskrbeli izkušeni mladinski vodniki, poskrbljeno bo za hrano - ta nam bo vračala moči, ki smo jih pustili v klancu - in za morebitne žulje in odrgnine! Za razvedrilo in dobro voljo bomo skrbeli vsi, tudi vi, ki se boste do začetka junija prijavili na spodnjih naslovih oz. telefonskih številkah!
Cena taborjenja: za otroke do 10 let (rojeni leta 1995 in pozneje) 23.000 sit, za vse druge 28.000 sit. Polovico cene boste poravnali na informativnem sestanku (11. junij), polovico pa ob prihodu na tabor!
Prijave in vprašanja posredujte Marku Langerholcu (031 498 947), Mojci Volkar (031 816 640), Katarini Marin (041 818 520) ali na elektronski naslov mojt@email.si!
Planinski pozdrav,
MO PD Janez Trdina Mengeš
PRIJAVNICA
Ime:
Priimek:
_Datum rojstva:
Naslov:
Telefon:
Podpis staršev:

Delovno mesto / Področje Splošne zadeve, Vložišče, Tajništvo župana in uprave ..
Župan..................................................................□
Direktor občinske uprave Svet občine, splošne zadeve
Sociala, vzgoja, zavodi, društva.....................................
Vodenje, investicije, okolje
Prostor, lokacije, zazid^jivost, zemljišča........................
Vzdrževanje (redno, investicijsko), nadzor....................
OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije
Knjigovodstvo, finance...................................................................................
Fakturiranje, obračun......................................................................................
Knjižnica Mengeš............................................................................................
Vrtec Mengeš..................................................................................................
Glasbena šola Mengeš.....................................................................................
Glasilo Občine Mengeš MENGŠAN (tudi na www.menges.si).....................
Prodnik - Javno komunalno podjetjeKoncesionar za vodovod, kanalizacijo, odvoz odpadkov / ekološki otoki...............................................
Zimska služba - Izvajalec GRASTO d.o.o. - Odgovorna oseba...................
......□
PLlNovodno omrežje - Dežurna terenska služba PETROL d.d.....................
Policija DomžaleDežurstvo Mengeš PON 8.00-11.0, SREDA 15.00-18.00...
......□
Policija.............................................................................................................
Center za obveščanje, gasilci, reševalci .........................................................
Humana - stare obleke in obutev....................................................................
Telekom	SiMobil	eNaslov
(0)1 723 70-81(0)1 724 71-00..................	...040 8523- 52 .....................................	......obcinafflmenges.si Marta.Kuretfflmenges.si
	040 8523- 50, 051 372 782...............	......Tomaz.Stebe@menges.si
(0)1 724 71-02	040 8523- 60	......Ranko.Stingl@menges.si
(0)1 724 71-06	040 8523- 55	Irena Podborsek@menges si
(0)1 724 71-07	040 8523- 51	......Rika.Binter@menges.si
(0)1 724 71-04	040 8523- 57	......And^ei.Urbanc@menges.si
(0)1 724 71-09	040 8523- 59	......Robert.Spenko@menges.si
(0)1 724 71-01	040 8523- 53	Boris Kavcic@menges si
(0)1 724 71-05	040 8523- 54	......Mít1a.Dolinsek@menges.si
(0)1 724 71-08	040 8523- 58	......Marí1a.Kos@menges.si,
(0)1 724 71-03	040 8523- 56	......Lidija.Urankarfflmenges.si
(0)1 723 73-74		
(0)1 72375-00		
(0)1 723 71-93		
(0)1 723 70-81 (oglasi, zahvale, uprava) ..	... 031 603 713 (odgovorni urednik).....	......mengsan@menges.si
(0)1 729 54 30..........................................	...dežurstvo	
031 648 407..............................................	...g. Bogo Rus	
040 679 344		
(0)1 724 65-80		
(0)1 723 75-68		
113		
112		
031 510 521		
;t - Turistično d^tvo Mengeš - Podjetniško združenje Mengeš (četrtki ob 20.00)- Planinsko društvo Janez Trdina- Kolesarsko d		
(0)1723 02-06 Fax:7230207		
(0)1 723 89-77..........................................	...041 912 550	031 294 933 ga. Jerca Stopar
01 723 74-42 ga. Majda Trobec ..............	...041 288 612	
(0)1729 59-50		
(0)1478 71-01		
(0)1721 28- 84(0)1721 61-94		
(0)1724 12-89		
(0)1724 78-72		
(0)1723 70-00		
Mengeš..............................................................................................................
Karitas - torek 16.00 - 18.00 ure......................................................................
Rdeči križ -.......................................................................................................
Inšpekcijska služba Domžale............................................................................
Inšpektorat za okolje.........................................................................................
Veterinarska postaja Domžale
Elektro Domžale................................................................................................
Banka Mengeš...................................................................................................
Pošta Mengeš....................................................................................................
Opomba: Po fiksnem telefonskem omrežju (Telekom) so možni trije pogovori hkrati (1xanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omrežju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v času spodaj navedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vodjo področja, direktorja uprave ali župana. župana (ali direktorja uprave) pokličite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobe v ravnanju občine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v občini ali izvajajo dela.Pri županu je možno dogovoriti sestanke za občane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajništvu. župana lahko pokličete v kateremkoli času. V nujnih primerih se lahko oglasite na občini med 7.30 in 8.00 uro.
URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kličite v primeru zasedenosti ^ksnega telefona na delovnem mestu v času uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah) Ponedeljek, torek, četrtek: od 7.00 do 15.00; Sreda 7.00 do 17.00; Petek 7.00 do 13.00
Opomba: Po fiksnemtelefonskemomrežju^elekom) sosodelavciuprave dosegljivivčasuuradnihur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 14.30; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 16.30; PETEK: 8.00 - 12.00 OBIŠČITE: www.menges.si - Novosti: Odloki, Video predstavitev »Mengeš - Glasbeno mesto«, Glasilo Mengšan, Podatkovna zbirka gospodarstva, društev ^
PONOVNA PROŠNJA KRAJANOM MENGŠA
Spoštovani!
V	mesecu februarju ste v Mengšanu brali o delu in aktivnostih našega društva v letu 2004. Iz poročila je bilo razvidno, koliko dela in prostega časa je bilo vloženega od članov društva za preventivno in operativno požarno varnost v Mengšu.
V	poročilo predsednika društva Jožeta Žargija je bila izražena potreba po novi gasilski avtocisterni, saj je sedanja cisterna zelo iztrošena in ni primerna za učinkovito požarno varstvo krajanov Mengša in njihovega imetja. V letu 2005, ko praznujemo 115 - letnico obstoja društva si želimo zamenjati avtocisterno TAM 130 staro 24 let z novo.
Zamenjava nove avtocisterne pa je za nas gasilce prevelik finančni zalogaj, saj bi stala skupaj s podvozjem in nadgradnjo cca 40 milijonov SIT. Menimo, da je ta nabava za Občino Mengeš, krajane Mengša in nas vse zelo velikega strateškega pomena. Občina Mengeš bo prispevala 17 mio SIT. Spoštovani Mengšani!
Dovolimo si vas prositi za pomoč pri sofinanciranju nove avtocisterne, seveda v vaših zmožnostih.
Prepričani smo, da nas tudi tokrat ne boste razočarali. Mi pa obljubljamo, da bomo kot doslej stali z vami ob strani ter budno pazili na rdečega petelina.
Na seji UO in NO dne, 5. aprila 2005 smo se odločili, da vas tokrat ne bomo obiskali, pač pa vam bomo v mesecu juniju 2005 poslali prazne položnice, vi pa se boste sami odločili za morebitno finančno pomoč društvu pri nabavi nove avtocisterne.Vaš prispevek lahko uveljavljate kot znižanje davčne osnove, v okviru 3 % znižanja, ki vam pripada po Zakonu o dohodnini.
Tradicija v Mengšu ob 115 letnici delovanja društva / statistični podatki / nam pove, da je sodelovanje krajanov z gasilci vselej obrodilo dobre sadove in da nismo bili do sedaj še nikoli razočarani.
Za prisluh k našemu apelu se vam zahvaljujemo in vas pozdravljamo z našim pozdravom. NA POMOČ!
S spoštovanjem!
UO PGD Mengeš Predsednik Jože ŽARGI
n
» •s't'-il •#:»." t: 1 i, f. «S




115 LET P.G.D. MENGEŠ