Izhaja: 10. in 25. vsakega mesca. dopisi naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Vsakemu svoje! Velja: za celo leto 1 gold. za pol leta 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Izdajatelju „Mira“. Leto I. V Celovci 10. decembra 1882. Št. 23. Slovenski rodoljubi! Skorej bode leto pri kraji, kar je „Mir“ zagledal beli den. „Miru je tako dober kup, da se mora vsakdo čuditi, kako je to mogoče. Poštnina sama stane za 24 številk 24 krajcarjev, tako oa za papir, tisk in razpošiljatev ostane le 76 krajcarjev ! To pa je le po tem mogoče, da so priskočili na pomoč darežljivi rodoljubi in da se je oglasilo tako veliko naročnikov. „Mir“ se tiska v 2100 iztisih. Zatorej prosim to-le: 1. Da nobeden sedanjih naročnikov ne odpade. 2. Da si vsak naročnik prizadeva, pridobiti ®e vsaj enega ali več naročnikov. 3. Da se v vsakej fari ali občini oglasi kak rodoljub kot poverjenik, ki je volje nabirati naročnino, jo pošiljati v Celovec in prejemati vse rztise „Mirau v enem križnem zavitku. -Nek mlad rodoljub iz Gradca je v „]Viiru“ pisal to-le : „Kdor pozna našega kmeta, vé. da bode nesel 50 kr. ali 1 gld. morebiti po več Dr daleč na pošto in hodil po dvakrat na mesec Javno tako daleč po list. Treba pa je še v poštev vzeti, koliko je tacih, ki še v svojem življenji ni mkdar denarja pošiljal, ki ne vé, kam se naj obrne. Taki ne bode lista naročil, naj se mu še tako. toplo priporoča. Pri tacih je treba stvar vzeti v svoje roke, in namesto njih zanesti denar Da pošto. Mnogo pa je tudi tacih, ki ne znajo, kako se denar pošilja, pa se jim preveč vnoža, posebno če so nekoliko bolje od pošte oddaljeni.u Kdor pozna našega kmeta, pritrdil bode, da je to vse živa resnica. Zatorej vse čč. gg. poverjenike družbe sv. Mohora lepo lepo prosim, vabijo naročnike, naj nabirajo naročnino, jo pošiljajo in slednjič tudi dovolijo, da se jim pošiljajo vsi iztisi. Tako bode pri razpošiljatvi manj dela in tudi poštnine manj. -Naročnina naj se pošilja vsaj do novega leta, ^a^ vem, koliko iztisov „Mira“ bode treba. Naj v, .naj r°čnej se podajo poštne nakaznice, na štora At Za ^mena Daročnikov precej pro-p, • ' . 0 pa na teh prostora za imena zmanj- Ajir’«11^ ,se .pl®ej° na listnico, ki velja le 2 kr. sec 10 • e9ìz^ajal kakor dozdaj dvakrat na me-•' 1D ,J- dne in sicer v sedanjem svojem mi 7p ni 8edanj*. gvojej obliki. Od več strani se Mii« ,’,!SniU,ao *n ustmeno izrekla želja, naj bi me on 6 d n 5 k ^ izhajal š t i r i k r a t v os lepa rodoljubna misel ; pa po mojih mislih bi bila smrt in grob za komej rojeni _Mir“. Treba bi bilo zastave ali kavcije, stroški za papir, tisk, poštnino in razpošiljatev bi se povišali, tako da bi naročnina za leto znašala 3 do 4 gld. Le samo to, da so „Mirua na pomoč priskočili darežljivi rodoljubi in da je cena njegova se postavila tako nizko, le samo to je pripomoglo, da se je število naročnikov povzdignilo na tako visoko stopinjo. Naj torej ostane vse pri starem : „Naj ostanejo čč. gg. rodoljubi mladostnemu, šibkemu „Mirn“ še tudi zanaprej darežljivi dobrotniki in vsi sedanji naročniki njemu zvesti prijatelji! Počakajmo in potrpimo, da „Mir‘‘ tri do štiri leta preživi, malo odraste, se vtrdi in k moči pride : -— potem pride veseli in ugodni čas, da se „Mir“ pomnoži in razširi. E n goldinarček na leto ali petdeset krajcarjev za pol leta — tudi pri sedanjih hudih in trdih časih! — še vsakdo vendar-le premore, za tri in štiri gold. je pa težava. To pa vendar obljubim. ako dobim dosti podpore in naročnine, da se stroški pokrijejo in še nekaj ostane, da sem volje črtrtinko ali pol pole pridajati kot prilogo. Slovenci1 Pustite nemške, liberalne časnike, ki nimajo za Vas lepe, pravične besede ; naročujte si in podpirajte domače, slovenske časnike ! Nemci izdajejo za svoje nemške časnike in društva vsako leto več milijonov: odprimo tudi mi svojim slovenskim srca in roke. Vsi narodi se vzbujajo in oživljajo, tudi mi Slovenci ne smemo spati ali dremati ; vsi narodi se potegujejo za svoje narodne pravice; ali bomo mar le mi roke križem držali! Nak ! Zagrabimo uma svitle meče! Te meče nam pa podajajo slovenski časniki in med temi je tudi moj ‘'Mir“ ; zatorej naročujte si ga! Za to lepo prosim ! Andrej Einspieler. Slovenci! Nij še popolnem preteklo sedem mesecev od onega časa, ko smo s prvim pozivom stopili pred Vas. Navdajala je takrat naša srca nada in bojazen: nada, da boste piav umeli plemenito namero našo ter nas v izpeljavi njenej izdatno podpirali ; bojazen, da utegne glas naš ostati brez odziva v srcih Vaših. Bila je ta bojazen prazna; kajti od dne do dne množili so se darovi za „narodni d o m“ in požrtvovalnost Vaša bila je do denašnjega dne taka, da je nadkrilila vse naše nade. Razumeli ste, kacega pomena je „n a r o d n 1 do m“ ; razumeli, kako potrebno je to poslopje kot narodna ustanova in kako važna kot spomenik naše pro-bujenosti. Slovenci ! Z denašnjim dnem nastopa druga in odločujoča doba v izpeljavi našega podjetja; visoko c. kr. finančno ministerstvo dovolilo nam je namreč z odlokom št. 28.55^ od 29. septembra 1882 napraviti na korist društvu „n a rodni do mu veliko efektno loterijo in pripravivši vse, česar je za izpeljavo te loterije potrebno, stopamo danes zopet pred Vas. In zopet apeliramo na rodoljubno požrtvovalnost Vašo, proseč Vas, da se izdatno udeležite loterije s kupovanjem sreček, katere se pri vseh naših poverjenikih, pri vseh znanih sloven-kih domoljubih ter pri vseh narodnih društvih dobivajo po 1 gold. av. vred. Loterija ta uravnana je jako ugodno, kajti določenih je zanjo že sedaj 22i>7 dobitkov, katere je upravni odbor društva „narodni dom“ kupil za 15.000 gld. ; to število dobičkov pa se bode pomnožilo še po takih, katere so posamezniki že obljubili darovati. Nekateri dobitki so jako dragoceni, vredni po več sto goldinarjev ; prvi dobitek pa presega vrednost 1000 g'ld. Razen zlatnine, srebernine in druzih stalno vrednost imajočih predmetov določeni so za dobitke tudi razni gospodarski stroji, vozovi in živina; spLh je upravni odbor loterijo tako uravnal, da more zanimati vse stanove. Slovenci! od izida te loterije je odvisno, kedaj se bode sezidalo ponosno poslopje „n a-rodni do m“. Vi vsi gotovo z nami vred želite, da se to izvrši čem preje mogoče ; priporočilo naše Vam torej bodi : kupujte srečke! V Ljubljani, dne 1. novembra 1882. Uprarnl odbor društva „narodni dom“. Dr. Alfons Mosché predsednik. Kaj nam poročajo prijatelji naši? Iz Celovca. (Poprava.) Ne smejite se ali pa ne jemljite za zlo, da to, kar je „Mir“ prinesel po slovensko, popravlja po nemško. Po postavi je vsak vrednik prisiljen, poslano mu popravo ponatisniti. Gosp. Seebacherje poslal to-le: Berichtigung : Im nMir“ vom 10. November d. J. ist eine Correspondenz aus Truttendorf entbalten, welche durch Unwahrheiten das Gebahren des Biirger-meisters von Grafenstein mit einem Wiesen- schadenbetrage pr. 16 fi. ehrenkrankend zu ver-dachtigen geeignet ist, und deshalb nachstehen-der auf amtlich konstatirte Thatsachen gegriin-deter Berichtigung bedarf. Ueber die Klage eines Insassen von Truttendorf wurde der Wjesenschaden im heurigen Som-mer kommissionell auf 16 fi. erhoben, welchen Betrag der Beschadigte grossmiithig der Armen-kasse iiberantwortete, ohne dass beim Gemeinde-amte in Gegenwart der fiinf Beschuldigten von einer anderen Widmung dieses Betrages die Rede gewesen ware. Zwei der Geklagten haben die auf sie re-partirten Entschiidigungsbetrage sofort zu Han-den des Biirgermeisters erlegt, wogegen die drei iibrigen ihre Antheile schuldig blieben und in einigen Wochen zusicherten. Nach acht Tagen klarte der Klager den Kiagsgegenstand dahin auf, dass nicht er allein zu dieser Entschadigung berechtiget sei, sondern auch zwei Nachbarn daran participiren miissen, mithin er den ganzen Betrag nicht verschenken kbnne. Dieso Aufklarung wurde mit dem Beifiigen zur Wissenschaft genommen, dass die gedachten zwei Mitbeschàdigten ihre Antheilsanspriiche er-heben sollen. Bald darauf kommen beide mit der Anfor-derun^ von je 5 11. zum Gemeindesekretar, wei-cher ihnen den Bescheid gab, dass die Verthei-lung des Schadenbetrages erst nach dessen Ein-zahlung erfolgen koune. Nachdem dieselben zum zweitenmale in die Kanzlei ihr Geld fordern kamen, sagte ihnen der Sekretar, dass die bei der Vergleichsverhandlung von zwei Geklagten erlegten Betràge vom Biirger-meister in Empfang genommen und davon die Kommissionskosten beglichen worden sind, dass jed' eh die drei Ruekstandler ihre Zahlung noch nicht geleistet haben. Mit diesem Bescheide unzufrieden, gingen die zwei Schadentheilnehmer mit Verwiinschun-gen aus der Kanzlei, weil die Geklagten noch nicht exequirt worden sind. Am 11. November d. J. erschien der be-riichtigte Artikel, welcher innerhalb acht Tagen die Einzahlung der Riickstande und die Verthei-lung zur Folge hatte. — Von einer Spende fin-die Kirche und Orgel war weder fruher noch spàter die Rede. Der Hauptklager liess seinen Betrag den Armen, die anderen zwei Genossen nahmen ihre Betrage in Empfang. Jos. Seebacher, Biirgermeister. Iz Št. Jakoba V Rožu dobil je gosp. poslanec Einšpieler sledečo zaupnico: št. 1526. „Visoko-spoštovani, častitljivi gospod! V seji deželnega zbora dne 12. oktobra t. 1. ste se možko in ne-vstrašeno potegnili za pravice nas zapuščenih koroških Slovencev. Mi nižej podpisani občinski svetovalci velike občine Rožeške in zastopniki krajnega šolskega soveta v Št. Jakobu izrekamo s tem odločno, da se popolnoma vjemamo z Vašimi besedami, katere ste v omenjeni seji spregovorili. Mi Vam zato zakličemo prisrčno: Bog plačaj ! s prav ponižno prošnjo, da bi nas tudi zanaprej branili in zastopali, tem bolj, ker je od nas voljeni zastopnik, č. g. dekan Neste čisto na nas pozabil, vsled tega tudi naše zaupanje popolnoma zgubil. On je do cela pozabil, da je bil jedino z našo pomočjo po kompromisu s Pater-njonci v deželno hišo voljen ; ušle so mu tudi iz spomina lepe in srčne besede, polne obljub, ktere je nam po končanej volitvi govoril. Zato mu izrekamo pri tej priložnosti svoje nezaupanje, ker yse dosedajno njegovo delovanje in nehanje v deželnem zboru kaže, da nas ne zastopa, ampak drži z našimi najhujširai nasprotniki.“ Občinski za-stop Rožeški v Št. Jakobu 19. nov. 1882. (Sledijo podpisi). Št. Jakobski šolski sovet 19. nov. 1882. (Slediio podpisi). Iz št. lija V rožni dolini. Gotovo Vam še nihče ni poročal o slovesnosti, ki se je vršila pri nas 5. novembra, ko smo novo šolsko poslopje blagoslovili. Že pri popoldanski službi Božji so nam č. g. fajmošter z lece govorili, kako bi imeli radi otroke v šolo pošiljati, ker se toliko lepega naučijo za čas in večnost. Saj je že Jezus rekel : ^Pustite male k meni priti, ker njih je nebeško kraljestvo.“ Pri službi Božji je bilo navzočih 6 nČiteljev, med njimi tudi šolski nadzornik gosp. y alentinič. Potem so šli g. fajmošter novo šolo blagoslovit, ki je bila lepo ovenčana. Nad vratmi Je bil slovensk napis (kakoršnega je malo kje videti); „Šola bodi pozdravljena!" Mežnarji so Pokali, in gosp. Valentinič je v slovenskem je-2iku zbrano ljudstvo nagovoril. Mi smo tistim piožem, ki so si za zidanje šole mnogo prizadjali dosti potov in sitnosti prestali, trikratni „živio!“ oklicali. Upati hočemo, da naš denar za šolsko poslopje nismo v Dravo vrgli. Imamo dva slovenska učitelja, zatorej mislimo, da se ta zveli-oanska nemškutarija ne bo v našo šolo na prvo onesto vrinila, ampak da se bo v slovenskem je-yiku podučevalo, da bo naša mladina taka, kakor-Sna mora biti, starišem in učiteljem v čast, sebi T u5*d ! da bodo izšolani otroci verni sinovi ka-°bške cerkve, vrli Slovenci in zvesti podložniki Mogočne Avstrije. , v Jz Spodnjih Trošenj. Poslednjo nedeljo po bin-P°damo se na povabilo č. g. fajmoštra v • Poter, kjer so se novi zvonovi slovesno blago-s avljalj. Največi od treh novih zvonov tehta 1100 b/ Med Slovenci vendar še prebiva živa vera, oinost in ljubezen, ker radi darujejo in nabirajo fa lepoto hiše Božje. Št. Peterčani so ravno še hi ^0(^elab novo šolsko poslopje, ki jih je stalo 4.000 gld., in že so si letos zmislili nove zno-®l°vesnost je bila kaj lepa. Ljudi je prišlo 0 1 no- Ko so možnarji začeli pokati, prišel je sprevod od farovža simkaj, spredaj šolska mla-nino’ P0*6.111 dva para odraščenih devic z zele-x venci na glavah. zadej pod nebesom pa „ , ,a bubovšČina. Zvonove so blagoslovili škofov "Tr** ovš6illa- Zvonove so blagoslovili škofov v eile_c> Velikovški gosp. dekan Jož. Šluet hovnov iz sosednih far. Med njimi tesarii ' S°mer iz Celovca. Ko so poteinirVOn°Ve. Prav mojstersko hitro v zvonik 1’ 8toPlli so domači gosp. fajmošter na zvonnv T &inljivih besedah razložili namen 7-A o-Ka’ ln ^ ^aka tiste mlačne kristjane, ki se pk® “p S.T M zm'nij0' ^ zvo”ori ““J0 Anrl (Občinske volitve.) Na sv. ieja en so se vršile volitve pri občini na Rudi. Veliko let sem že so bili uradniki Lipi-ške fužine gospodarji in zapovedovalci v občinskem odboru. Pri zadnjih volitvah smo jih kmetje vrgli in si volili svoje može. Seveda so nemšlco - liberalci škripali in si mislili: Čakajte le, pri prihodnjih volitvah vam bomo uro že spet drugači navili. In res ! Den pred volitvijo se je razposlalo vsem fužinskim delavcem in kajžarjem, ki volijo v III. razredu, ojstro zaukazano, naj gotovo pridejo volit in naj volijo te in te može. Kmetje, ki so to zvedeli, niso šli volit in tako imajo zdaj gg. uradniki Lipičani celo svojo žlahto v občnem zboru. Volitve v lì. in I. razredu pa se niso po redu na znanje dale, tudi zapisnik ni bil napravljen in podpisan; zatorej je gosp. župan vse to napačno djanje naznanil c. k. okrajni glavariji v Velikovci. Bomo že slišali, kako se ta reč razmeta. Kmetje so hudo razžaljeni, da se ž njimi tako ravna. Nemško-liberalci sejejo seme razdora in nemira med ljudstvo in ti kalijo mir, ne pa Slovenci. To je tudi nekaj tiste razupite sreče, ktero donašajo fužine kmečkemu stanu. Iz spodnje Ziljske doline. (Slava; šolske reči.) Spodnja Ziljska dolina šteje dva gospoda, ki sta bila od svitlega cesarja poslavljena. Čast. gosp. dr. Jernej L e v i č n i k , dekan v Šmohoru, je dobil vitežki križ Franc Jožefovega reda in gosp. Janez Š n a b e 1, župan v Strajevesi, je dobil zlati križ. Prvi so zlatomešnik, oskrbujejo celo ljudsko šolo, veliko faro in zraven še dekanijska opravila. Sliši se, da se podajo v pokoj, ako-ravno so še zdravi na duhu in gibčni na telesu. Gosp. /Šnabel pa je župan že več let, je bil tudi pri komisiji za uravnanje zemljiščnega davka in je v Trbižu svitlemu cesarju predstavljal Ziljske deputacije in Ziljanke v narodnej noši. Čast in slava obema! — V Št. Štefanu so postavili novo šolsko hišo ; da bi šole le tudi veliko žlahtnega sadu prinašale ! Pa prehudo nemškutarenje povsod vse le moti in overa. V poprejšnih letih so bile šole večidel slovenske, in otroci so se učili dobro slovenski, zraven so tudi nekaj nemščine vjeli ; potem so šli med Nemce služit in se nemškega jezika dobro navadili. Od več strani sem slišal, da hočejo starši najprej slovenske šole in v poznejših šolskih letih še le naj se tudi kaj nemškega pridene. Čudim se, da še nisem nič bral, da bi bil deželni poslanec gosp. Einšpieler iz Ziljske doline dobil za svoj govor v deželnem zboru kako zaupnico. Morebiti pa, da še pride, ker šolski soveti prav redkoma seje imajo. Se nekaj je čudno, da šest slovenskih far v spodnjej Ziljskej dolini spada v Šmohorski šolski okraj, tamošuji okrajni šolski inšpektor pa ne zna slovenske besede. Kako tak gospod slovenske šole preiskuje ; ali so morebiti le trdo nemške ? v učiteljskem šematizmu jih najdem zaznamovane kot slovensko-nemške šole. — Na Brdu se že v prvem razredu v slovenskem in nemškem jeziku podučuje. Ali to ni težavno za učitelja in otroke? Iz Borovelj. Dne 20. novembra smo imeli tukaj veliko slovesnost, ker se je odprla posku-šalnica za puške, kjer se namreč poskušajo cevi, če so dosti trdne. Prišel je k tej slovesnosti sam minister Pino iz Dunaja; navzočih pa je bilo še dosti drugih visokih gospodov, namreč gosp. deželni predsednik Schmidt pl. Zabiérow, grof Attems, grof Fugger. gosp. Hilinger, g. okrajni glavar Kronig, celovški župan g. Jezernik pa več oficirjev. Ob enajstih je bila sv. meša, pri kteri so stari pevci prav lepo peli. Vodja posku-šalnice gosp. stotnik Heissig je goste pozdravil in povedal, da se je od meseca aprila sim izdelalo 19.848 pušk, od kterih jih je bilo 9459 preskušenih. Želeti je, da bi Borovljam vedno bolj napredovali v svojem umetnem o bitu in da bi zmirom dosti kupcev imeli za svoje izdelke. Želeti je pa tudi, da bi se nekaj bolj spominjali svoje slovenske krvi in da bi tako strašno ne nemškutarili, ker to gotovo nikomur ne služi v čast, če se svojega maternega jezika sramuje. Borovljam naj bi premislili, da največ svojega blaga v slovanske kraje prodajo, ua Hrvaško, Srbsko, Kranjsko, Češko, Moravsko, Ogersko; v nemške kraje pa le malo. Napačno ravnajo pa tudi tisti Slovani, ki v Borovlje vse le po nemško pišejo. Ko bi kupci v slovanskih jezikih dopisovali, potem bi tudi Borovci spoznali potrebo slovenskega jezika. Iz črne. (Deževno v teme; nova cesta in se j m.) Deževno vreme je bilo 27. in 28. oktobra tako silno, da bi človek ne verjel; na enkrat so bili grabni polni vode, in Meža je tako narastla, da jo je bila polna struga. Videti je bila na več krajih kakor ji zero, in je drla naprej dol proti Prevalam. Pri nas škode ni veliko naredila, ker so pred štirimi leti stiugo nekoliko popravili. — In tudi novo cesto je letos pustila grof Thurnova fužina delati iz Črne v Bistro, kar je hvale vredno, za vse delavce in krčmarje, ker so delavci denarje menda vse v Črni pustili in s praznimi mošnjami domu šli, mislil bi, da jih tudi doma niso veseli, ker domačinov je sicer malo bilo. Po tej cesti se bo veliko desk in voglja zvozilo dol proti Prevalam in po železnici na spodnje kraje. Iz Št. Marjete. (Nova šola.) Novo šolsko leto se je pri nas pričelo v novej šolski hiši. Lepa in prostorna je nova hiša, stoji na prijaznem mestu in gleda izpod Obirskega proti večeru v krasno Rožno dolino. Imeli smo že prej dosti lepo šolsko hišo, pa za novo šolsko dobo je bila vendar pretesna in borna ; zemljišče in prostor so rajni gosp. fajmošter Lapuš darovali za to staro šolo. 28. oktobra je bila nova slovesno blagoslovljena; gosp. Glinški župnik Jz o p so peli veliko sv. mešo, domači gosp. fajmošter Šercer so imeli srčno in ginljivo pridigo. V šolskej sobi je pa govoril gosp. okrajni šolski nadzornik K. Prešern tudi prav lepo. Vse se je opravljalo po sloeensko ; nekdarjih nemških govornikov iz Borovlj se ni oglasil nobeden. Imamo dva gg. učitelja, mlajšemu med njima se pa s slovenskim jezikom huda in trda godi. Dobro bi bilo, ako bi se ta gospod prav krepko poprijel slovenskega nauka. Ako se to ne zgodi, bode ves šolski nauk ostal brez žlahtnega sadja in tudi velika nova hiša ne bode kaj pomagala. Iz Medgorij. (Spet nova butara.) Brali smo, da je deželni zbor sklenil dve reči, kteri nam boste spet dve novi butari natvezli : Mislijo namreč po deželi več zdravnikov nastaviti in prepovedano bode srne streljati. Po nekterih krajih je res treba zdravnika postaviti, kjer imajo ljudje predaleč v mesto ali trg po zdravnika. Pa bojimo se, da bojo zdravnike tako pogostoma nasejali, kakor so storili s šolami, za ktere moramo toliko plačevati. — Divjina, to je zajci, srnaki in srne narejajo nam gorjancem veliko škode ; popasejo njive in travnike, poškodujejo sadje in drevesca. Res je, da imamo pravico zavoljo škode tožiti in odškodnino tirjati. Pa kteri kmet rad hodi po kanclijah, nadleguje gg. župane in uradnike in tiste, ki imajo lov ali jago v najem. In odškodnina nikoli popolnoma ne povrne storjene škode. Zatorej se res čudimo in smo žalostno slišali, da se srne ali koze nikoli ne bojo smele streljati. Sčasoma bo morebiti vse mrgolelo divjadi, ki nam škodo napravlja. Iz Kanalske doline. (Bčelarji; nesreča.) Shod bčelarjev, ki je bil v j^iru^ in po drugih slovenskih časnikih napovedan, se je vršil 23. novembra na zgornjem Trbižu. Povabljeni so bili vsi, ki se z bčelarstvom peča o in kterim je bčelo-reja pri srcu. Zbralo se je nas prav veliko število vsakega stanu, duhovnov, posvetnih gospodov in kmetov iz Koroškega, Kranjskega in Primorskega. Trije gospodi so prišli celo iz Avstri-janskega, dva izmed njih iz Dunaja. Ob 10 uri se je začel zbor. Pogovarjali smo se, kako bi bilo mogoče bčelorejo v naših krajih povzdigniti, da bi nam prinašala več koristi, kakor do zdaj. Izvedeni bčelarji so nam povedali, kako da v drugih deželah z bčelami ravnajo, da ae panji lepo ohranijo in pomnožijo, da bučele nanosijo obilno žlahtne strdi, in kako da s strdjo ravnajo, da je okusna in se lahko po visokej ceni razproda. Povdaijalo se je, da je naša slovenska bčela posebno priljubljena, da daleč okoli slovi, in jo povsod radi kupujejo. Našim bčelarjem bi toraj dobro kazalo, če bi roje redili in jih po svetu ponujali. Do zdaj so bolj prebrisani bčelarji iz drugih krajev pri nas roje po nizki ceni nakupovali in jih potem prav drago z velikim dobičkom med svet spravljali. Da bi se temu v okom prišlo, in da bi se bčelarstvo pri nas sploh povzdignilo, smo osnovali tedaj bčelarsko društvo na Trbižu, ki bo naše bčelarje podučevalo, kako je po najnovejših skušnjah z bčelami ravnati, ki bo oskrbelo, da dobijo brez velikih stroškov dobre panje in roje in bo tudi poskrbelo, da zamorejo bčele in strd po dobri ceni med svet spraviti. Skoraj vsi pričujoči so se v društvo vpisali. Vsaki, kdor ima veselje do bučel, zamore postati ud tega društva. Kdor želi društvu pristopiti, naj se oglasi pri gospodu Karol Gelbfus-u na Trbižu. Popoludne smo ogledovali bučelarsko razstavo, v kteri se je kazalo, s kakimi pripomočki delajo bčelarji po drugih deželah in kako si vedó pridobiti boljše dohodke. Sloveč bčelar iz Avstri-janskega je nam povedal, da dobi po pametnem ravnanji od 12 panjev vsako leto do 100 gld. dobička. Slovenski bčelarji ! ali bi to ne bilo tudi za vas dobro ? V soboto 25. novembra se je zgodila na Trbižu velika nesreča. Vojaki, lovci 27. bataljona so streljali v tarčo. Po nesreči je zadela kroglja nekega lovca, ki ni stal na svojem mestu in mu šla skoz prsi. Revež je med potjo na Trbiž umrl. Kamen. (Janez Žganjar, f) Moj dobri prijatelj in sošolec, gospod Jaka, ki nas je svoje verstnike v uku in sedaj v častni službi daleč P>ekosil, je našemu profesorju benediktincu gospodu Weberju, nekega dne odgovor dal, ki učenemu zgodovinarju ni bil po volji. Oče Ludovik ~~ fsog jim daj večni mir! — potegnejo svoje 0 ale raz nosa na čelo in pravijo: „Jaka, idite vi 8 8vojim mnenjem k železnici !a Dobri gospod diso vedeli, da se tudi pri železnici še marsikteri . °"®ir kristjan in pošten Slovenec najde, kakoršen J® bil rajni gosp. Janez Žganjar, ki je tukaj v Ikamenu kot čuvaj koroške železnice dolgo let zvesto in pridno služboval, 26. oktobra pa po kiatki bolezni mirno v Gospodu zaspal. — Rajni Je bil veren kristjan, zvest domoljub, stanoviten ud družbe sv. Mohora in dober sosed, da malo ukm ; zato pa zasluži, da mu tudi mnogo cenjeni «Miru v svojih predalih prostorček privošči. — vehko ljubezen in spoštovanje je imel do dušnih Pa8*'rjev, pa bil je tudi pogumen zagovornik verskih resnic in neustrašljiv branitelj slovenskih pravic. Žalibog da ravno pri železnici nahajamo mnogo ugašenih katoličanov in izneverjenih Slovencev ! — Nekega dne sreča na železnici našega Janeza brezveren tovarš, ki mu pripoveduje in Uvasi, kako nima nobene vere več, češ vsaj člo-Yek izhaja iz opice (merkovce). Koliko si je mo-laj prizadjati, da je tudi svoji ženi, rojeni Ti-10lki, vero iz glave izbil, in kako tudi svojih otrok ne uči in ne pusti moliti itd. „Čemu pa,“ Pravi Janez, „svoje otroke h krstu pošiljaš?“ r^ato, da imajo imena.“ „Glej“, reče Janez, ,,tudi a la dva moja psička imata imena. Sem že prepričan, da, kdor svoj slovenski jezik zataji, sčasoma tudi vso vero zgubi.“ — Da se je kristjan, kakoršen je bil naš Žganjar še o pravem času s svetimi zakramenti previditi dal, mi ni treba P’aviti; le toliko naj še omenim, daje mož iz Postelje drknil in pokleknil na gole kolena, ko J® presveto Popotnico prejel, ker ljubezen do ne-^eskega gosta bila je močnejši od bolezni. Tudi edaj ko je pri popolni zavednosti umirati začel, poslal je po svojega dušnega pastirja, da mu lo-očo dušo blagoslovi in Božji milosti izroči. K Rogovemu pogrebu se je zbralo mnogo ljudi iz okolice, pa tudi nekoliko iz daljnih krajev, dasi-ravn° je cur^oma Drava pa je šumela k alostnem „Miserereu svoj mogočen bas. Šestero uvajev koroške železnice z resnimi obrazi, med oj'mi dva ^Kraljmatjaža1' z dolgo osivelo brado, zadene svojega mrtvega tovarša in ga zakoplje nav Pokopališču pri cerkvi sv. Marjete, jaz pa, ko vizem nekoliko prsti na sedajno tesno hišico svojega prijatelja, se poslovim od njega z besedami s nvnega razodenja 14, 13: „Blagor mrtvim, ki v_ ospodu umerjejo. Odslej, reče sv. Duh, naj po-ivajo^od svojega truda, zakaj njih dela gredo za njimi.“ Iz i„ ° V o 8 o o s t.) Kakor nevesta pripravljena svo- ^ , tako •Tialr» aa ta «zarinil fina nrlp.lf». Naklega na Gorenjskem. (Cerkvena da ^ zalo se je zadnji čas odela naša f ’ zal° 86 Je zaal1]1 cas (,Qella stoniiaaiIla Cei.'kov. Ni še leto preteklo, kar sta dvn m Da T.eIiki akar na vsako stran tabernakla nfl Rp arme jnata kerubina; pod menso altarjevo «faT.r ^ylavao takrat postavil krasen relief, predstavljajoč zadnjo večerjo. Vštric velikega altana se je pred tremi meseci, kakor je „Mir“ že po-a , vzi al v steno spomenik ranjcega škofa tržaškega gosp. Jerneja Legata, ki ga je, kakor tudi poprej imenovane kipe, mojsterski izdelal gosp. Zajec v Ljubljani. Toda za lepoto hiše Božje vneti župnik zlatomašnik gospod A. Zarnik niso še mirovali. Po njih neumornem prizadevanji se je odstranil stari, že poškodovani tlak po sredi cerkve in nadomestil z novim ; črviva stranska altarja iz leta 1767 sta se morala umakniti novima, lepo pozlačenima in ozaljšanima. Veliki aitar se bode v adventu ponašal z novo sliko brez madeža spočete Device Marije, katero je krasno izvršil slikar gosp. Bradaška v Kranji, tudi slike v stranskih altarjih : Marija v nebo vzeta, sv. Anton Pad. in manjše sv. Florijana, sv. Valentina in sv. Antona pušč. pričajo, da omenjeni slikar vrlo napreduje v svoji umetnosti. Vesel dan je bila tedaj zadnja pobinkoštna nedelja za našo faro, ko so preč. gosp. dekan kranjski vpričo sosednih gg. duhovnikov blagoslovili nova altarja; ginljive so bile besede, ki so nam jih pri tej priliki polagali na srce preč. gosp. profesor M. Lazar, opominjajoč nas, kako naj posnemamo svetnike, katerih podobe nam sijejo z aitai jev. To je bil zares, kakor so omenili, za častitljivega gospoda župnika in za vse njih ovčice — dan, ki ga je Gospod naredil. Iz Dovjega. V narodnem oziru ste Korošci pač še na slabem. Želeti bi bilo, da bi se „ Narodna šolau kmalo oživila in vam na pomoč prihitela. Kar ste v tej zadevi pisali, popolnoma potrjujem. V enem oziru ste koroški Slovenci vendar srečni, ker nemate tistega strankarstva med narodnjaki, kakor ga imamo mi Kranjci. Po smrti rajnega g. dr. Bleiweisa ni nobenega pravega vodstva več. - Vaš „Mir“ je tudi narn Kranjcem prav všeč, in je le želeti, da bi vsak teden izhajal. — Naša šola je zdaj srečno izdelana. Lepo in praktično poslopje je to, pa tudi mnogo denarjev stane ! Izdelal jo je mojster Pietro Con-stantini iz Trasaghis blizo Gemone na Laškem, in se sme ta zidar vsakemu priporočati. — Tudi mi smo imeli dvakrat povodenj, vendar posebne škode ni naredila. Od Nove cerkve. Te dni smo imeli pri nas lepo slovesnost. Naš občespoštvani in priljubljeni čast. gosp. dekan in kanonik Franc Juvančič dobili so za svoje obilne zasluge od svetlega cesarja vitežki križ Fx-anc Jožefovega reda. Blagorodni gospod F. Haas, namestniški svetovalec in okrajni glavar v Celji, prišli so v Novo cerkev in prinesli vitežki križ, ki so ga častitljivemu gospodu dekanu na prsi pripeli. K tej redki slovesnosti prišlo je mnogo duhovščine od blizo in daleč, med njimi tudi č. g. Žuža iz Laškega, ki so bili še nedavno z istim redom odlikovani. Cela okolica je praznovala ta dan in možnarji so veselo pokali. Duhovniki iz dekanije so izročili odlikovanemu gosp. dekanu posebno, lično izdelano spomenico. Naj bi nam Bog blagega gospoda še mnogo let ohranil! Iz Mariborske okolice. Tudi naši štajerski Slovenci ob nemški meji so še silno mlačni in se še vse premalo zavedajo svoje narodnosti. Kjer koli hodiš po trdo slovenskih krajih, povsodi boš naše! le nemške napise in kažipote. Bral boš : Nach Maria Rast; Ort Zellnitz (Selnica); Ort Johannesberg (Janžov vrh); Ort Jellovetz; Ort Traguscht; Ort Wachsenberg itd. kakor bi bil med trdimi Nemci. Samo v Jarenini je zgoraj slovensk, spodaj pa nemšk napis. Glospod župan J. Lorbek je pač drug mož, kakor ostali zaspanci! Tudi v Vukovskem dolu sem videl slovenske napise poleg nemških. Županu naj bo hvala za to ! Od sv. Ane v slov. Goricah. Letina je bila pri nas še precej dobra; le deža je bilo preveč. Vino ni posebno dobro obrodilo, pa sadja imamo zadosti, hvala Bogu. Koruzo grdi mrčes ugonablja ; le malo nakosili. Iz Solkana. Ker Vam noben drug o tem še nič ni pisal, kako se je naš župan o cesarjevem potovanji obnašal, moram jaz vrlega možaka pohvaliti. On se ni dal ne pregovoriti, ne ostrašiti, kakor drugi, ampak je svetlega cesarja lepo v slovenskem jeziku nagovoril. Zavolj tega ni nobene škode, narobe, morda se je cesarju še dobro zdelo, da živijo tukaj na laški meji čvrsti Slovenci , ne pa kaki lahoni. To si naj zapomnijo tudi tisti gospodje, ki mislijo, da so cesar taki, kakor so oni, in da nič slovenskega slišati ne morejo. Cesar pa Slovence ljubijo in so povsodi radi slovensko govorili. Sramujejo naj se tiste šleve, ki jih morajo še le cesar podučiti, da je treba svoj materni jezik spoštovati. Naš župan je pa korenjak v tej zadevi in lahko drugim županom v izgled služi. Dobil je tudi zlati križec od cesarja. Živio! krompir pa močno gnjije. Sena smo tudi Kaj dela politika. 5. decembra — minulo sredo — je začel državni zbor spet svoje delovanje. Akoravno je veliko poslancev vnovič voljenih in so se osnovali novi kljubi ; imela bode poslanska zbornica staro podobo: Naša stranka bo imela večino. Pečal se bode državni zbor večidel z gospodar skimi zadevami, kar je posebno veselo za rokodelce, obrtnike in kmete. Dobro ! O prilikah pa naši poslanci gotovo tudi naših narodnih potreb ne bojo pozabili. — G-osp. naučni minister je dovolil, da se na Dunaji napravi privatna češka šola, ker je na Dunaji nad 200.000 Čehov. In glejte: vse je po konci: deželni šolski sovet, mestni odbor in nektera društva hujskajo zoper ministra, ki je le to storil, kar postava zaukazuje. To so čudni ptiči ! Na N e m š ke m se socijalistov še vedno bojijo; za to so spet na eno leto oklicali v Bero-linu in po nekterih drugih mestih obsedno stanje niže vrste. V Švici se je katoliško ljudstvo moško obnašalo. Liberaluhi so hoteli vpeljati brezverne šole. Ljudstvo pa je glasovalo za verne šole, tako da je bilo za verno šolo 801.352 glasov, proti pa le 167.221, večidel iz mest in trgov. — Gotovo bi prosto ljudstvo tudi drugod tako glasovalo ; ljudstvo hoče za katoliške otroke katoliške šole. Na Francoskem so ljudje svoje republike skorej že siti. Tudi tukaj se kaže, da republikanci le bolj skrbijo za svojo mavho, kakor za blagostanje in srečo vsega ljudstva. Močna stranka se oglaša in poganja, da bi se poklical grof Cham-bord za kralja. Na Angleškem spet hudo vre ; Irčani se spet gibljejo in napadajo velike posestnike. Nek Davile je te dni v glavnem mestu Dublinu sklical ljudski shod in je pod milim nebom ojstro govoril zoper vlado in bogatine. Poklicali so ga pred sodnijo. Na Turškem se je spet enkrat snovala zarota zoper sultana; sklenili so nekteri velikaši umoriti ga. Pa prišel je ta hudobni naklep na den. Sultan si je izvolil novo ministerstvo. Pa vse javeljne kaj pomaga: v Evropi je Turku že odklenkalo. Na Ruskem so dijaki na Kazanskem vseučilišču začeli rogoviliti. Pa vlada je šole zaprla in k šolski palači postavila vojaško stražo; kajti našli so pri dijakih dinamitne patrone. — Car in carica sta vendar le spet v Petrovemgradu. V E g i p t u je pravda zoper puntarja Arabi paša končana. Arabi je bil na smrt obsojen, pa kedive (vice kralj) ga je pomilostil, tako da je prognan za vselej iz egiptovske dežele. Če se vrne in ga dobijo v pest, djan bo ob glavo. Gospodarske stvari. Kmetiška družba v Gorici lepo skrbi za kmete na Goriškem in jim pošilja popotnega učenika, ki jih podučuje prav po domače v maternej slo-venskej besedi. Podučevalo se je v raznih krajih: 1. Kako mora biti hlev vrejen, da zadostuje vsaj deloma zdravju živine. 2. Kako se mora z gnojem v hlevu in gnojišči ravnati, in kako mora biti gnojišče vrejeno. 3. Kako umno s travniki ravnati, da se več krme pridela, in eventualno 4. Kakšen vpliv imajo gozdi na dober razvitek in napredek kmetijstva. Učil bode gospod F r. Žepič, pristav deželne kmetijske šole, in sicer vsakrat zjutraj po sv. meši in popoludne po službi Božji. Kdaj bojo mar naši ubogi slovenski kmetje na Koroškem tako srečni, da bojo slišali poduk v kmetijskih rečeh v svojem maternem jeziku ! Za poduk in kratek čas. Kako je kmet hudiča goljufal. (Narodna pravljica.) Enkrat je bil en kmet, ki se mu je prav slabo godilo. Po samih nesrečah je tako daleč prišel, da so mu že grozili, da mu bodo vse prodali, če ne plača davkov in drugih dolgov. Pa nesreče še ni bilo zadosti. Nastal je ogenj in pogorela mu je hiša in vse druge poslopje do tal. Mož se zdaj z ženo in otroci ni vedel kam djati. Druzega mu ni kazalo, ko prijeti za beraško palico. — V tej sili se mu prikaže skuš-njavec hudič in mu reče : „ Svojo dušo mi za- piši, pa ti bom postavil novo hišo in ti nanosil denarja, kolikor hočeš.“ Kmetu je bilo čudno pri srcu : svojo dušo za pekel zapisati, je huda reč ; vendar ga je tudi mikalo, da bi bogat postal in svoje ljudi iz revščine rešil. Zato je hudobi rekel, da si bo stvar pomislil, naj drugi dan spet pride. Ta revni kmet je bil dober prijatelj cerkovnika ali mežnarja, ki je bil zelo pobožen pa tudi prebrisan mož. K temu se je podal in ga prašal za svet, kaj bi storil. Cerkovnik je en čas po-roislil, potem pa je rekel: „Prijatelj, naredi tako, ,akor ^ jaz povem. Povej budiču, da mu boš Us.° zapisal, če ti v eni noči do štirib zjutraj 8ozida novo hišo, hlev in kaščo ; v kaščo pa mora nanositi polno tolarjev. Ako vse to do štirih, ko 0 juternico zazvonilo, naredi in zvrši, potem mu zapišeš dušo ; ako pa do tega časa ne bo gotov 8 ern. delom, potem je on zgubil in ti mora vse pustiti, kar je do tistega časa naredil in kolikor Je denarja nanosil. Le pojdi brez straha domu, jaz bom že skrbel, da bo hudič goljufan in ti svoje duše ne boš zg-ubil.“ Kmet je cerkovnika vbogal, ker je njemu yse zaupal. Ob določeni uri je prišel hudič, in •Inet J6 naredil ž njim tako pogodbo, kakor ga J8 t!erkovnik naučil. i F° 86 je noč naredila, prišlo je vse polno udtčev in so začeli zidati, tesati, trame vzdigo-tjati, kamne dovažati. Hiša in hlevi in kašča so 'ai iz tal rasili. Drugi hudiči so spet tolarje v kaščo nosili. •i Cerkovnik je pa po noči šel v cerkveni zvo-ali turn in je doli gledal, kako hudiči de-aJ°- Ker je mesec svetil, se je vse lepo videlo. °®aj je ura dve odbila, začeli so zlodeji že stb° krkk Cerkovnik si je mislil; „zdaj je čas! reno bo sosed že sam pokril, saj ima dovolj de-narja! Zato je uro naprej pomaknil, da je pre-«tiri udarila, čeravno je bilo še le pol treh. °maj je ura štiri odbila, začel je tudi juternico °niti. Ho s0 budi duhovi glas zvona zaslišali, Sitili so vse delo in hitro zbežali, kajti ke-h ‘JUternico zazvoni, nemajo več oblasti. Veliki U K je res mislil, da je ura že štiri in da je avo zgubi]. Zato se kmetu ni več oglasil in mu ) Pustil vse, kar mu je sozidal in kar je denarja dosPk ' kmet je bil zdaj silno bogat, in ,at sta se s cerkovnikom pri kapljici vina P smehovala budiču, ki je bil tako neumen in se Je Pastil tako goljufati. Smešničar. v ,jr^ek močen Anglež, ko je šel v sobo hotèla v ugem nadstropji, pustil je svojo marelo tačas ma^1 ^ naP‘sa^ listek k njej : „Ne vkrasti ! Ta aieia, je enega človeka, ki je tako močen, da z°.a 8 pestjo pobije. On pride v 15 minutah na-•l' . Kes pride čez 15 minut zopet doli, pa na^kt ^ kil° ve<5. Le na tleh je našel en listek, čin 1eren^ j® stalo zapisano : r Marelo je vkradel Ve j ki v eni uri dve milji preteče.“ Kaj je novega križem sveta? soveti ^P^co so dalje poslali krajni šolski v v.0r’1) v Lipi blizo Vrbe, v Kazazah, lini RlfpVa8^ na in v Št. Janjžu v Rožni dobili’počelJe^ tr’oHl-r 0d- 8Vi!legf)a Ce8a-ja u- , , r an odlikovani med drugimi tudi non^t1- ’ dr. Valentin M il ar, stolni ka- re(j p11 P'edstojnik družbe sv. Mohora je dobil Šnn^1 ur en železne krone tretjega razreda, e Jan., župan v Strajivesi na Žili, je do- bil zlati, Poznik, učitelj, pa sreberni križ. Slava ! * V primeri s prvo ocenitvijo se je za Koroško deželo gruntni davek znižal po okrajih : v Št. Mohorskem okraji za 2378 gld., v Celovškem okraji zar8895 gld., v Špitalskem okraji za 7613 gld., v St. Vidskem okraji za 10.646 gold., v Beljaškem okraji za 22.643 gld., v Velikovškem okraji za 23.695 gld., v okraji Wolfsberg za 9616 gold. — Kmetijska šola v Celovci šteje letos 37 učencev. — Vsled povodnji je na Koroškem 2 milijona škode in še čez; na Tirolskem pa 21 milijonov ; tam je tudi 51 ljudi utonilo. — Na mnogih krajih, tudi v tujih deželah delajo na birke za poškodovane. — Koroški deželni predsednik je šel na Dunaj, kamor so ga klicali. Kaj nam je seboj prinesel, ne vemo. Mi bi želeli, da slovenske šole. — V St. Vidu sta se dva človeka zadušila po soparju iz peči, ker sta vratiče od peči na znotraj odprte pustila. — Za naše vsled povodnji unesrečene je nabral katoliški list „Linzer Volksblatt“ že 2729 gld. * Na Kranjskem se je gruntni davek vsled reklamacij znižal : v Postojnskem okraji za 3647 gld., v Kočevskem okraji za 2390 gld-, v Krškem okraji 2706 gld., v Kranjskem okraji za 9137 gld., v Ljubljani za 885 gld., v Ljubljanski okolici za 17.701 gld., v Litijskem okraji za 1915 gld., v Logaškem okraji za 12.412 gld., v Ra-duljškem okraji za 2094 gold. , v Novomeškem okraji za 72 gld., v Kamniškem okraji za 710 gld., v Četnomeljskem okraji za 6268 gold. — Župan v Št. Vidu pri Ljubljani se bojda strašno poteguje za nemško šolo. Ljudem se vendar nikoli ne vstreže : druge občine prosijo za slovenske šole in bi se rade nemških znebile, ta čudni župan Matjan pa v sredi slovenske zemlje hoče nemške šole. Pišejo, da se hoče s tem nekterim nemškim gospodom prikupiti. — Predsednik „Matice slovenske“ poživlja slovenske pisatelje, naj bi kaj spisali za spomin 600 letnega združenje kranjske dežele s Habsburžko rodovino, ker bo „Matica“ tako knjigo cesarju na čast na svetlo dala. Zgodovinske in leposlovne tvarine za to knjigo morajo se ozirati na to zvezo dežele z vladarjem. —- V Ljubljani je bila 3. t. m. velika slavnostna beseda na čast pesniku Prešernu.. * Braslovčani hočejo z mesti voliti in so vložili že prošnjo, če se prošnja usliši, bo slabo za — Forreggerja. — Občinski odbor v Doberni je imenoval c. kr. namestnika Kubecka za častnega občana. — V Sevnici je „schulverein“ vendar odprl svojo nepostavno nemško šolo. Ne-postavna je namreč zato, ker krajni šolski sovet ni privolil, da se ustanovi. — Štajerska kmetijska družba je začela gospodarsko prilogo dajati „Celjskemu lisjaku“ namesto „Grospodaiju“, s kterim ima pogodbo. Prišlo bo do tožbe. Šloven-cem pač nemški Gradec nikdar ne bo pravičen ! — Pri sv. Petru pri Radgoni se je ženin ravno k poroki odpravljal, kar pride žandar, ga odpelje in v luknjo vtakne, ker je bil prašička za poroko — ukradel. — Kakor poroča „Gospodaru, našli so v Globokem pri Brežicah premog. — V Mariboru je izišla lična šolska knjižica ^Domovino-slovje“, ki jo je spisal marljivi pisatelj Ivan Lapajne. — Bajtar Lorene Nemec je v Muro padel in utonil. Pravijo, da je bil pijan. — Nemškutar-ski rogovilež dr. Mihalič in njegovi tovariši so nabrali 156 prošenj zoper revnopravnost slovenskega jezika. Mnogi pa svoje podpise preklicujejo, ker so jim bili na zvit način izvabljeni. — Mariborski proš*, č. g. Franc Zorčič je dobil red železne krone. Častitamo ! * Pešpolk št. 22, ki se je dozdaj nabiral iz Primorcev in Dalmatincev, nabiral se bo v prihodnje samo iz Dalmatincev; zato se bo pa novi polk št. 97 nabiral iz Primorcev in Kranjcev. Čudno, je to, da imajo vsi polki, pri kterih Slovenci služijo, številko 7, namreč celovški št. 7, ljubljanski št. 17, graški št. 27, mariborski št. 47, in zdaj puljski (primorski) št. 97. Prvi polkovnik regimenta 97 je Hrvat Josip Nemečič vitez Bihačgraški. * V Monakovem je umrl grof Arco - Zinne-berg, velik dobrotnik revežev in zvest katoličan. — V Manšestru na Angležkem je pogorela velika fabrika, škode je za en milijon gold. — Angležka vlada bo zidala novo, veliko vojno ladjo z jeklenim oklepom. Vlekla bo za 9000 konj, na njej bo 60 velikih topov, in stala bo šest milijonov gold. — Na Ogerskem je še veliko volkov. Nedavno so jih pri Lugošu 40 vkup videli. Trije so prišli v mesto in eno žrebe raztrgali. — Krivi prerok, ki je en čas rogovilil po Egiptu in hotel vse Turke zoper kristjane v boj peljati, je zdaj zajet in se ne more nikamor ganiti. — Znani izdelovalec vojaških topov Krupp na Pruskem ima 2,900.000 mark, tedaj poldrugi milijon goldinarjev letnih dohodkov in plača na leto 50.000 gold. davka. — V tovarni za puške v mestu Steyr so 500 delavcev odpustili, ker je dela zmanjkalo. Kam bojo reveži šli? — V Krakovom so prijeli nekega ruskega oficirja, ki je doma 8000 rubljev vkradel in potem čez našo mejo pribežal. — Po svetu se kaže zdaj neki palček, ki je prav lepo raščen, samo da je komaj 69 centimetrov visok. Imenuje se sam „princ kolibri14, pa je le oštirja sin. — Angleži imajo 258 vojnih ladij, na kterih je 1508 topov in 66.400 vojakov. *V Spljetuje nek predrzen Lah na okrajnega glavarja Konrada streljal, pa ga ni zadel. — V Londonu ima eden psa, za kterega je imel že 100.000 gld., pa ga ne dfi. Če se pes danes ali jutri stegne, mu bo pač lahko žal, da ga ni prodal. — V G r a n u na Ogerskem je brat brata umoril, da bi sam za materjo vse podedoval. Zdaj je pa brat mrtev, ubijavec pa bo v ječi umrl ali pa bo obešen, tedaj nobeden ne bo po materi nič dobil. — V Ameriki je spet en vlak v brezno telebil, ter so vsi ljudje konec storili, kar jih je bilo v vozovih. — Iz Trn o-v e g a na Ogerskem je šest lumpov ušlo, ki so bili v tamošnjiječi zaprti. — Na Angležkem se je spet ena barka potopila. —■ Na Nemškem so lovci (jagri) vzeli otroke seboj, da so pse vodili in zverjad plašili. Dve deklici pa sta se v gojzdu zgubili in našli so ji pozneje obe mrtvi od mraza in lakote, morda tudi od straha, ker niste našfi iz gojzda na plan. — Za jude, ki so jih iz Rusije pregnali, nabrali so v Berlinu že 525.294 srebernih mark, za vsled povodnji poškodovane na Koroškem in Tirolskem pa komaj 100.000 vinarjev. — Na Algerskem v Afriki se je tudi en železniški vlak prekucnil iu je ostalo 11 ljudi mrtvih, 39 pa ranjenih. UJggp— Današnjemu listu je priložen Oglas knjige: „LurŠka Mati BoŽja“, v slovenskem prevodu. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Čast. gosp. Janez W i d r i c h , provizor v Kamnigorici, gre za oskrbnika fare na Reberci. Kamnogorico bode oskrboval čast. gosp. Izidor B i 1 e k , provizor na Sorici. Dunajska borza od 9. decembra. Papirna renta . . . Sreberna renta . . Zlata renta . . . 1860 državno posojilo Akcije narodne banke Kreditne akcije . . . London .............. Srebro .............. 76 gld. 55 kr. 77 . 25 „ 94 135 825 290 119 50 75 80 Loterijni srečki od 2. decembra. Gradec 37 31 53 36 Dunaj 84 18 21 56 4 78 Tržna cena po I/2 hektolitrih. jgykr.|gl.jkr.|gl.!kr.]gl.(kr.|gl.!kr.Jsl.:ta.|gl.:kr.|gl. kr. Pšenica. . . ; 3 72 31— 3 90 448 460 4 384 Rž . . . 2 80 — — 2 — 2 68 2,92 2 75 3 2 72 Ječmen. . . 2 38 — — 2 2 44 — __ 2 50 2 50 2 22 Ajda .... 2 18 — — 2 2 31 150 2 23 2 50 2 12 Oves.... 1 56 — — 1 — 140 1 45 1 50 1 70 1 44 Proso . . . ' L Ber . . 5 11 — — — — 4 27 — — — — 5 10 4 91 Turšiča. . . 2 50 — — 2 35 2 31 2 55 2 50 2 60 2 41 Grah.... Leča.... Fižol bel . . !" 4 Z Z T 20 z „ rudeč . 3 48 3 Žitna cena leze na viš : pitana živina ima še lepo ceno ; cent mesa zaklanega vola se plačuje po 31 gld. Nepitane živine se toliko prižene, da nima skorej nobene cene. V Celovci se plačuje kilo masla po 1 gld. 12 kr. ; sirovega masla po 1 gld. 18 kr. ; prekajen Špeh 80 kr. ; sirov po 70 kr. ; žmavec 88 kr. ; 3 jajca po 10 kr. ; par piščet 70 kr. ; par kupunov 2 gld. 30 kr. do 3 gld. 40 kr. ; par rac 1 gold. 40 kr. ; par gosi 4 gold. 20 kr. — Krompir se plačuje Žakelj po 1 gld. 20 kr. ; 100 kih gramov sena 3 do 4 gld. ; slame 1 gold. 30 kr. do 1 gold. 50 kr. ; Meter mehkih drv je po 85 do 95 kr. ; trdih pa 1 gld. 10 kr. do 1 gld. 30 kr.