Issued daily except Saturdaj«, Sundays and Holidajrs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniiki prostori: M57 South Lawndala Ave. Offic« ol PubUcaUon: 1657 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 atm Cena lista Je |8.00 tdts? S slsvsst0«10^00 m- ill~ ponedeljek, is. marca (march isl \%u Subacrlption $6.00 Yearly ŠTEV—NUMBER 81 AccepUnoe for mali ing at special rate of poptage providad fot in secUon 1103. Act of Oct. 3, 1017, authorl/i .t on June 4, 1016. Sovjetske armade prekoračile reko Dnieper v novi ofenzivi Ruti pognali v beg štirinajst nemških pehotnih in ■ oklopnih divizij, okupirali čez tristo naselbin, ubili 20,000 in ujeli 2500 sovražnikov.—Novi bombni napadi na Florenco, Padovo, železniške postaje in haprave pri Rimu.—Ameriški pomorščaki zasedli japonsko letališče na Novi Britaniji. Cez tisoč japonskih vojakov ubitih v bitki z ameriškimi in kitajskimi četami na burmski fronti London. 13. marca.—Ruske armade so prekoračile reko Dnje-per in ustanovile mostišča ter zajedle Berislav, distriktno središče, 37 milj nad Hersonom, pri-staniščnim mestom ob Črnem morju, se glasi poročilo iz Moskve. Berislav je središče štirih glavnih cest, ki vodijo v ukrajinske pokrajine. Druge enote sovjfet-ske oborožene sile drobe odpor sovražnika na 500 milj dolgi fronti. Ljute bijke. na cestah Tarnopola, strategičnega železniškega centra, se nadaljujejo. Rusi so prodrli 40 milj daleč od zapadnega brega Dnjepra. Armada, kateri poveljuje maršal Gregorij Žukov, prodira naprej na ozemlju stare Poljske. Sovjetske operacije so v razmahu ne samo v bližini Hersona, temveč tudi pri Nikolajevu, drugem pristaniščnem mestu ob Črnem morju., Prve sovjetske čete so dospele do točke, ki je oddaljena le 30 milj od Nikolajeva. Zavezniški atan v Neaplu, 13. marca.—Ameriške leteče trdnjave so bombardirale Florenco in Padavo, italijanski mesti, in Toulon, veliko nacijsko mornarično bazo v Franciji. Padova je oddaljena 22 milj od Benetk. Bombni napad na Toulon je bil že tretji v zadnjih petih dneh. Bombe so padale na pomole, tovarne in pristaniščne naprave. London. 11. marca.—Moskva poroča, da so ruske armade začele tretjo veliko ofenzivo v Ukrajini in pognale v beg štirinajst nemških pehotnih in oklopnih divizij, ki so morale pustiti vso opremo in orožje na ozemlju. Čez 1100 tankov in težkih topov je prišlo v ruske roke. Rusi so ubili 20,000 in ujeli 2500 nemških vojakov. Rusi so v novi ofenzivi v središču južne fronte prebili riem-iko bojno črto in okupirali Čez 300 naselbin, med temi Uman, nemško vojaško trdnjavo. Sta^ lm je odredil topovske salve v Moskvi v znak proslave nove iusk< zmage. V tretji ofenzivi 6o sovjetske kolone prodrle 44 milj daleč na ju/m fronti. Rusi so v ofenzivi tUdI na vzhodni strani Nikolajeva, pristaniščnega mesta ob Črnemu morju, Hersona in zapadli strani Tarnopola na Poljskem. •V-mei se umičejo na vseh treh fr"ntah pred Rusi, ki so napeli vs< sile, da jih vržejo nazaj v Rumunijo in Poljsko ali pa uni-n- se odločijo za boj v Ukrajini Kuskif .-.rmada, kateri povelju-J^gjjtšal Ivan S. Konev, prodi ■mi-ri Besarabije iz sektorjs '•vini Dnjeprs. Druga ar ■l»f>d poveljstvom msršala |ij* Žukova prodirs preko lj < južne Poljske proti Ru "a levi štreni pa je v i »rmada pod povelj Mnersla Rodiona Mali- ' KS. "Melki Žukove srmede v Tarnopol, kjer so v te-bitke. Levo krilo te sr-kupiralo dlstriktni cen n ki Bug, 34 milj severo-> "d Vinice, in železniško 22 milj §evero7apadn< '< Druge sovjetske čete ( "tale nadaljnjih 150 na-' •• zapadni strani Krivo; '"Ilira rudnikov železa, '»vo nazneniio o ofsnzi-' " ve armade je sledilo u U I k'r lina, da so Nemci umaknili iz Umana po ljutih bitkah. To mesto, ki leži v hribih zapadne Ukrajine in ima 44,000 prebivalcev, je bilo središče nemškega odpora po ruski okupaciji Kijeva, glavnega ukrajinskega mesta. . Ruska ofenziva na tej fronti se je pričela zadnji pondeljek, pravi Moskva. Istočasno je šla v ofenzivo druga ruska armada na vzhodni strani Krivoj roga. Sovjetska sila zdaj ograža šest važnih mest—Tarnopol, Prosku-. rov, Vinico, Odesa, Nikolajev in Herson. Neapel. Italija, 11. marca.— Ameriški bombniki so metali bombe na železniške postaje in naprave pri Tiburtinu in Litto-riju v bližini Rima ter vlake, ki vozijo nemške čete na fronto pod Rimom. Bombe so razbile tri vlake in zanetile velike požare. Železniška proga pri Florenci je bila tudi tarča bombardiranj* iz zraka. Nemške oklopne kolone sq uprizorile nove naskoke ns j>ozi-cije smeriških in britskih čet pri Anziju, a so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. Nemško poveljstvo pošilja nove čete na t6 fronto iz severne Italije. Zavesniškl stan na Pacifiku. 11. marca.—Ameriški pomorščaki so okupirali japonsko letalsko bazo pri Talaseaju na Willaume-škem polotoku, severna Nova Britanija. Vse ozemlje tega oto-ga na vzhodni strani Cape Glou-cesterja je pod kontrolo ameriške sile. Japonske čete so bile potisnjene v trikot ozemlja na severnem obrežju Nove Britanije, kje? jim weti uničenje. Rabaul, japonska mornarična in letalska baza, e bila spet tarča bombardiranja z zraka. Ameriški letalci so vrgli čez 60 ton bomb na to bazo. New Delht Indija. 11. marca. —Ameriške in kitajske čete so ubile čez tisoč Japoncev v bitki v dolini Hukagng, severna Burma, se glasi naznanilo iz glavnega stana ameriškega generals Franka B. Merrilla. Naznanilo dostavlja, da je japonska sila okrog dva tisoč vojakov v pasti in v nevarnosti uničenja. i* ol ma rt nlc Zahteva neodvisne unije odbita Vladni odbor ji odrekel predstavništvo Waahinyton. D. C.. 11. marca -Vojni delavski odbor je zavrnil zahtevo neodvisne unfje Mechanics Educational Society of America za predstavništvo v odboru. George W Taylor. na-čelnik odbori, je dejal, da ustroj tegs ne bo reorgsnizirsn. Unije Kongresa industrijskih organizacij in Ameriške delavske federacije imajo reprezen-tante v vojnem delavskem odboru. Uradniki neodvisne unije so zapreti 1 i. ko ao bili informirani, da Je odbor odbil zahtevo, z ekonomsko in politično akcijo ter Izročitev italijanskih ladij Rusiji Končna ureditev po zaključenju vojne London. 11. marca.—Vprašanje izročitve tretjine italijanskega bojnega brodovjs sovjetski Rusiji je po izjavi premierja Churchilla, katero je podal v parlamentu, predmet študije. Mnenje prevladuje, da je namen Churchillove izjave potolažitev maršala Pietra Badoglija, predsednika italijanske vlade. Poročilo pravi, da je nameraval Badoglio resighirati potem, ko je predsednik Roosevelt na konferenci s časnikarji dejal, da bo italijanska mornarica razdeljena in da bodo Amerika, Velika Britanija in Rusija dobile vsaka tretjino te mornarice. "Zdi se mi, da bi bilo najboljše, ako se vprašanje končne razdelitve italijanskih bojnilTladij odloži do zaključenja vojne," je rekel Churchill. "Velika Britanija in Amerika priznavata potrebo ojačanja ruske bojne mornarice." Washlngton. D. C« 11. marca. —Problem razdelitve italijanske bojne mornarice med Ameriko, Veliko Britanijo in Rusijo, je povzročil komplikacije. Prs4sed-nik Roosevelt je izpustil mečks lz žsfcljfit ko Je ns sestanku n časnikarji razkril, da je dobil pismo od Stalina z vprašnajem, ali bo Rusija dobil* tretjino italijanskih bojnih ladij. Roosevelt .e dejal, da je Rusija upravičena do tretjine plena na podlagi pogojev, katere Je Badogl i jeva vlada sprejela pred kapitulacijo Italije. Dies spet napadel komuniste Organizirana kampanja proti članom kongresa Waahington. D. C» 11. marca. Kongresnik Martin Dies, de-mokrst iz Texasa ln načelnik odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je v svojem govoru udrihsl po komunistih in jih obdolžil, da vodijo sistematično kampanjo, 4* oblatijo nekatere kongresnik« v Jsvnostr Svoj cilj skušajo doseči # pomočjo odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij. , Načelnik tega odbora je Sid-ney HUlmen, predaednik unije Amalgamated Clothlng Workers Dies je udrihsl tudi po člsnlh od vetnlškega gllda, ki so zshtevsli odprsvo njegovegs odseka ln ga obdolžili sabotlranja ameriških vojnih naporov. Dies Je dejal, ds smerlški komunisti ne nspadajo ssmo njega in čls nov n Jegovegs odseka, temveč tudi druge kongresnike kot Hitlerjeve sgente ln fsšiste, ki skušajo uničiti ameriško demokracijo. New York, 11. marca,—Sidnev VPRAŠANJE PRIZNANJA TITOVE VLADE Kralj Peter in premier Purii dospela v Landon RAZGOVORI S ČLANI BRITSKE VLADE London. U, marca,—Znamenja, da bo britaka vlada dala dl-plomatično podporo maršalu Titu, poveljniku jugoslovanske osvobodilne armade, so se pokazala. Ta armsds dobiva pomoč od Velike Britsnije v orožju, strelivu in drugem bojnem materialu. Jugoslovanski kralj Peter in grški kralj Jurij sta pravkar dospela v London, kjer bosta imela važne razgovore s člani Churchillove vlade. S Petrom sta prišla dr. Božldsr Purič, predsednik ubežne jugoslovanske vlade v Kairu, ln Vladst Maličevlč, notranji minister v tej jvladl. Doznava se, da je na poti v London Josip Smodlak, zunanji minister Titove provizorične vla-de, ki je blls prsd neksj meseci ustanovljena v Jugoslaviji, Slednji se bo udeležil konference, ka-tero je sranžirsls britska vlada. Odgovorni krofi trdijo, da so šli zavezniki tako daleč kot so sploh mogli Iti v zadevi zalaganja Titove sile z orožjem, ker se bori proti nemški okupacijski sili v Jugoslaviji, ne da bi ustvarili predsodkov v odnošajlh z ubežno vlado v K#lru, katero TI to sovraži. General Mihajlovič, poveljnik četniko«. ki Js bil Is večkrat obdolžen, da se bori ns strani Nemcev proti partizanom, je vojni minister v Puričevi vla-di. Velika Britanija in Amerika imata vojaške misjie pri Titu in Mihajloviču. ^ Premier Churchill ln ameriški državni department sts naglaslls važnost borbe, ki jo vodi Titovs sila proti nemškim divizijam v Jugoslaviji. To je potisnilo na površje vprsšsnje glede prlzns-nja partizanske vlade po Veliki Britaniji, Ameriki ln sovjetski Rusiji. \ Poskusi za zbližanje med kraljem Petrom ln Titom se nadaljujejo. Politična situacija v Jugoslaviji postajs važen faktor v času, ko se zavezniki pripravljajo za invazijo evropskega kontinenta. Domače vesti * Oblaki ' Chicago, IU.—Don Lazar ls Sprlngflelda, 111., je obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Nov grob v Chlcagu Chicago.—Na posledicah možganske kapi je umrla Frances Stajnko, stara 66 let in doma od Ljutomera na Štajerskem. Zapušča sina in dve hčeri, Clevelandake vsatl Cleveland, O.—Umrla je Rose Hrovat, roj. Ferkul, stara 55 let in doma lz vasi Mihov pri St. Jerneju, odkoder je prišla v Ameriko pred 32 leti. Tu zapušča moža, sina ln tri bratrance. '—Daljs Je umrla Frances Tor-kar, roj. Grdadolnlk, doma is Horjula ln članica društva 53 SNPJ. ZapuŠČa moža, tri sinove (vsi pri vojakih), polbrata in vsč drugih sorodnikov, v stsrcm kraju pa tri sestre ln tri brate, če so še živi. V Clevelandu je bivala 32 let. Uspešni operaciji Midway, Pa.—Mary Janeshek, članica društva 89 SNPJ, je srečno prestala operacijo in se zdaj zdravi doma. Operiran je bil tudi Victor Zarnick, Član tega društva. Članstvo jima želi hitrega okrevanja. Ameriiki general Gravee pogrešan VVaslungton, D. C., 11. msres. —Vojni department poroča, da se general David D. Graves pogreša od 8. februarja. Izgubil se je, ko Je vodil grupo letalcev v poletu riad Italijo. Graves Je bil poveljnik smeriškegs letalskega zbora v severni Afriki. Depart-ment je tudi rszkril, ds Je bil general Psul W Kendsll ranjen v bitkf z Nemci na Italijanski fronti. Rudarska stavka v Angliji se širi Vojne industrije . prizadete London. 11. marca.—Rudarska stavka, ki js ustavila produkcijo premoga v South Walesu, se je razširila na dlstrikt Swsnses in Škotsko. Sodi se, ds js v stavki zavojevanih 160,000 rudarjev, skoro 22 odstotkov od skupnega števila rudarjev v Angliji. Stavka je povzročila resno si tuacijo. Prizadete so industrije, ki so udeležene v produkciji orožja, strellvs in drugega boj nega materiala. Skoro vsi listi obsojajo stsvko in pozivajo vlado, naj Jo konča. Gwllyn Lloyd George, minister zs kurivo, js skllcsl novo konfsrsnco reprezentsntov rudarske unije ln lastnikov premogovnikov. Upanjs Js, ds bo prišlo do sporszums. Odlok posebne vlsdns komtsi-Js, ds se minimalna plsčs zviša ns dvsjset dolarjev ns tedsn, ni zsdovoljil rudarjev. Produkcija premoga Je padla kot posledica stavke za čez 100,000 ton dnevno. Irska zavrnila ameriški apel Vlada zanika obdoliitve o osiščni špionaži Waahlngton. D. C.. U. marca. —Irska vlada je zavrnila apel ameriškega državnega depart-menta, katsrsga js podprla Velika Britanija, naj pretrga diplo-matlčne odnošaje z Nemčijo ln Japonsko ln lzžene oslščne diplomate, ki so udeleženi v Šplonskih aktivnosti, katere ogražajo življenja tisočev Američanov, kakor tudi zavezniške nsčrte glede Invazije Evrope. Vlada premlsrjs Eamona de Valere je kategorično zanikala ameriške obdolžltve, da je Iraka baza nemških ln japonskih špio-nov, obenem ps js lzrszils začudenje zaradi dostsvljsne jI note, katere vsebina je v nssprotju tradicionalnim prijateljstvom med Irskim ln smerlšklm ljudstvom. Državni tajnik Cordsll Hull je dejsl, da ga js Vslsra Informiral, da ne more ugoditi apelu. Irska ne more izgnati nemških in japonskih diplomatov ln pretrgati odnoŠajev s osiščem. Irski poslanik v Washlngtonu Je tudi objavil vsebino smeriške note, ki med drugim vsebuje zagotovilo, da mogočna ameriška sila v severni Irski ne bo šla v akcijo, da izsili sprejetje zshteve glede preloma odnošsjev med Ir ako in oaiAČem. Vslsra pravi, da bi bil izgon nemških in japonakih diploma tov prvi korsk Irsks v vojno. Iz tegs rsslogs ns mors sprejeti tmarilksgs predloga, ker bi se iznsverlla zsupanju, Hull je razkril, da je Amerika začela pritiskati na Irsko zs prstom odnošsjev s Nemčijo in Js ponsko 21. fsbrusrjs, ko je Ds vid Gray, ameriški poslanik v Dublinu, Uročil noto Valeri s prošnjo, nsj lzžene nemške in japonske diplomate. unije. Je bil obtožen poneverb« vsote $17,000 lz blagajne unije. Pri zaslišanju pred sodnikom O. ----------------L ftadderjem Je priznal, da je Hillman JsUJsvil, denar zaigral Poneverb« Je bi- t. —litiArilh aktivnosti CIO Vse . . ... A Ameriiki vojaki zapleteni v škandal Camp Hale, Colo., 11. marca. —Senzacionalno poročilo, da so smerlški vojski omogočili beg nemškim vojnim ujetnikom iz tuksjšnjegs taborišča ln da je pet članic ženske vojaške organizacije WACS Izmenjavalo ljubav-na piama z ujetniki, je bilo objavljeno, Polkovnik John Chase, nadzornik taborišča, je dejal, da oaem vojaških stražnikov zapletenih v škandal. JSden izmed teh, Dale Maple Iz Ban Diega, Cel., je bil obtožen izdajstva. Po-Detrolt, Mlch., lUmerca. Alez j* razkrilo, da so nemški Petroski. flhančni tajnik avtne ujrtniki |m#|j v taborišču opr<- Unij »ki uradnik obtoien poneverbe rno za kuhanje žganja. la razkrita pri pregledovanju knjig. Petroaki je bil tajnik uni- iz političnih aktivnosti -CIO vse uisdnike unij, ki so se po poro- ročilih. ki pa še niso potrjens. . j mH aestsli z Browderj»m. tajnikom * _____ ameriške komunistične strsnke. ako bo dobil dokaze, da se Je $€9t ljudi •rstanek vršil. zgorelo V poiaru __Nekateri listi so objsvih poro- I ^ m '' , d ^ Browder konfer.rsl r Richmond. Va II msfta.- Tt^higsni n voditelj, levičarska g.bsnjs v ošlJe (-aeu okupacije! To dokaaujejo' New Vork, 11. marca,—Čaani- v Paducah; Ky., kjer Je bil rv dokumenti, katere so člani pt>- ški agentura Aaaoeistsd Press Je da bo gnojil dravo na po sebne sovjetske prtu kov? In« ko-1 apelirala na federalno vrhovno ne unije glade zapostsvljsnja Itrolo Rekel je. da « brez v^ke pod- strsnko pred . tvsmi, ki se se lage primarnimi voli- netor Aubrey W,aver. Dve nad-vrše 28 marca. stropji hotela sta bili uničeni kopellščrurm prdktoru moje dru-: misije nsšli v n^kem poslopju v žine, ker si drugega apfimenika Kijevu, kjer Je bil glsvni stan ne želim " Cobb je bil st*r 67 nemškega poveljstvs in geets-let. »povcev, sodiščs proti odloku distriktnsfs federalnega aodiMs, ds Js kršils provizije Shermsnovegs proti-trustnegs zakons. PROSVETA THE ENUGHTENMENT GLASILO IfV LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ of and published by Slovana National Benafll Societr Naročnina sa Združena driave 0*ven Chlcaga) in Kanado SSJI na lato »34» m pol lata. S1.S0 sa četrt lata; sa Chicago in okolico Cook Co.. r.SO sa ca lo lato,-« 7» sa pol lata, aa InoeemsUo MM. Susbcription ralat: for tha United States (except Chicago) and Canada UM par Chicago and Cook Coualy 17.50 per year, for« ig« couniries »S.00 par yaar. Cena oglasov po dogovoru^-RekopUi dopisov In nenaročenih člankov sa na vračajo. Rokopisi literarna vseMae (črtica, povastL drama, pasmi Itd.)A« vrnejo poilljatelju la v slučaju, ča Ia priloiil poštnino. __• . ^ Advertising rates on agraamenL—Manuaerlpta of oommunteatloas .nd unsolicitad artlclas wiU not ba raturnad. Other manuscripts. auch as storlas, pUys. poems. etc.. will ba raturnad to sander only Whtn accompaniad by sell-addreeeed aad stampad envalope. Naslov na vsa. kar Ima stik s listom, PROSVETA , , " 2657-59 8o. Lawndale Ave., Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (Mareh St, 1944), poleg vitega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tom datumom potekla naročnina. Ponovita Jo pravočasno, da §e vam lost ne ustavi. s , sqyi iz . naselbin Vprašanje Trsta in Primorja Italijanski grof Carlo Sforza, ki se ponaša, da predstavlja vse demokratično usmerjene struje v Italiji in v inozemstvu, je pred nekaj dnevi s svojo šovinistično izjavo o vprašanju Slovenskega Piimorja ponovno dokazal, da ni prav nič demokratičen, temveč da sledi aspiracijam starega italijanskega, imperializma. Sforza je namreč v svoji izjavi sumarično "ugotovil," da Trst in slovenski kraji, ki so leta 1019 prišli pod Italijo, se ne morejo smatrati v smislu "stalnih^ mej, kakršne so na primer med Italijo in Pisncijo. Kakšne so te "stalne" meje med Francijo ln Italijo najbolj zgovorno povedo italijanske zahteve iz leta 1940, ko je Italija zahtevala ln deloma tudi okupirala provinci Savoj in Nico ob fiancoski meji. To Sforzovo pravilo o "perfektnosti" mej je torej zelo luknjasto ln močno diši po odprtem italijanskem imperializmu, katerega je Sforza zastopal še predno je Mussollni uspel s svojim fašizmom v Italfji. Impcrialist Sforza, ki zahteva pristno slovenske kraje za Italijo, je dalje rekel, da Trst "mors" oststl pod Italijo, vsled njegove važnosti kot trgovsko pristanišče pa Sforza želi, da Trst postane mednsrodno mesto. Ta izjava grofa Sforze pomeni, da se bo on potegoval, da ostanejo tudi vsi slovenski kraji v zaledju Trsta pod Italijansko dominacijo. Sploh pa ne more nihče, ki pozna SfoTzove aspiracije, kaj boljšega ln demokratičnega pričakovati, kajti baš on je bil tisti, ki je pomagal pri barantanju po prvi svetovni vojni, da Je prišla Piimorska z velikim kosom Notranjske vred pod Italijo. Vprašanje je, v koliko bo Sforza uspel sedaj, ko je Italija doživela totalni poraz in sc bo morala zadovoljiti s tem, kar jI bodo zavezniki dali. Sedaj bo namreč imela odločujočo besedo pri urejevanju slovenskih meja sovjetska Rusija, ki gotovo ne bo dopu-stlls, da bi italijanski šovinisti premotili ostale zaveznike in ji dovolili obdržati slovensko ljudstvo v sužnostl. Značilno je, da glede Reke nI Sforza tako odločen, ker čuti, da mu bi spodneslo. Zato je milostno svetoval, nsj postane Reka sedež Lige narodov, reško zaledje pa naj postane del tega "sedeža." Sforza pravi, da ima Reka izvrstno luko ln nova Lige nsrodov da mora biti močnejša od stare, ki je imela sedež v Ženevi. "Nova Liga bi lahko reševala probleme, ki se pojavljajo v vzhodni Evropi, kar bi ugajalo sovjetski Rusiji, ki je bils zapostavljena v Ženevi," pravi Sforza. S tem se hoče italijanski grof očlvidno približati Rusiji, ker ve, da bo 'grala pri mirovni mizi odločilno vlogo. Lahko se reče, da bi Sforza s svojim načrtom do neke meje uspel, ako bi nt bilo v Jugoslaviji partizanskega gibanja in silnega odpora proti fašizmu in nacizmu ter proti domači tiraniji. Ta žilav odpor purtlzanov i»a ie že dosedaj jasno pokazal, da Slovenci ln Hrvati na ozemlju Primorja nc bodo dovolili, da hI spet prišli naši rojaki pod italijansko ali katero koli drugo tiranijo. Trst z vsem svojim zaledjem sDada edino le Sloveniil. Italijani imajo večino samo v tržaškem mestu, vsa okolica s predmestji vred pa Je izključno slovenska. In še tista večina v mestu samem je umetna večina po zaslugi stare Avstrije, ki je dajala razne pred-ptavice italijanskim priseljencem, ki so se naseljevali v Trst iz Italije. Brez Trsta ne more biti nobene prave bodočnosti za Slovenijo. Sličen program glede Trsta in slovenskih krajev ima tudi Ssni, ki si je nadel nalogo, da deluje za Združeno Slov^ijo v okviru demokratične in fedcrallziranc Jugoslavije. ™ Kar velja /a Trst v pogledu Slovenije, velja Isto za Reko v pogledu Hrva&ke, kakor tudi za ves istrski polotok, ki je deloma slovenski in deloma hrvaški. Etnografsko in gospodarako ter polltlč no je vse to ozemlje slovensko odru»sno hrvaško. Zato pa Slovenci In Hrvati ne smejo dovoliti, da hi kdo burantal za te kraje, temveč morajo podpirati politično akcijo, ki Jo vodita Sans in Združeni odbor umeritkih južnih Slovanov stoodstotno! To Je hkrati dolžnost vseh Jugoslovanov! Sporazum grških gerilcev Naj no ve J Ae vrsti, ki «e tičejo gerilskega bojevanja v Grčiji, govore, du sta se dve glavni grški skupini končno sporazumeli in sklenili premirje. S tem Je bnje fiila končana ciVifna vojna med temu grupama. Do sporazumu je prišlo s p«*redovanjem angleških in amerlikih častnikov, ki ao si že del) časa prizadevali, da ae konča tu bratomorna vojni. Po (mročilih mi hv grški voditelji Kdcna ur Klasa, dveh nasprotujočih si ifiup, obvezali, du se bosta obe odslej naprej skupno bo-jiU proti nnntakt okvarit«** sttr U r dt boitt osvobodili vse ujetnike in tulce v dveh ti-dnih. C«* ae to uresniči, tedj^jbo ta spo-»azum povečal i*tii/anl. Sporazum je bil |x»dptaan nekje v grških hribih in zaverniki so obljubili povečanje pošiljanja orožja, sporazum so podut&ali tueit unurnški in angledki častniki. Med tem ar na vzdržujejo vesti, da s* zavezniki prizadevajo ne-kaj aUčnrtta rt«» tudi med nasprotujočimi silami v Jugoslaviji; V ae kakor ir polo »j v Ju^laviji <\ mračen in pot do rhli. žanja mnogo b«.^ te/ja Problem glede otrok Baae Line, Mick. — Prosim malo prostora v naši Prosveti Sicer sem tudi jaz med onimi, ki raje čitajo kot piidp, posebno |e, če je kaj tako zanimivega kot je bil spis starega Naseljenca. Tudi ženske dopise rada čitem, posebno še od Frances Vodopi-vec, ki je zadnjič opisala njih novoletnega gosta. To je moj bratranec, o katerem nisem slišala že dolgo vrsto let. Pa se kaj ofclasi, Louis Uni-ček, ali pa nam piši. Moje dekliško ime je Marija Jenič, doma sem iz Gaberja in zdaj lahko veš, kdo sem. Da se moškim ne zamerim, moram povedati, da rada čitam tudi njih dc/pise, ako niso preveč prepirljivi, kakor so bili zadnje čase. Amphk pustimo to. Anton Zornik tudi vse lepo opiše, kod hodi. V njegovem poročilu sem tudi izvedela za dve moji sošolki in sosedi v starem kraju: za Frances Bedek in Frances Rukše. Pa se ksj oglasite v Prosveti, kako se imste v Pennsylvaniji. Tukaj v Mlchlganu imamo zdaj zimo. Dne 6. marca (namesto v januarju) smo dobili toliko snega, da bo menda trpel, ker tukaj imamo navadno zimo osem mesecev. O kakem napredku ne bom pisala, ker ne živim v De-troitu, ampak pet blokov ven iz mesta, V Detroitu jih je dosti, ki so bolj sposobni zs pisanje kot sem jaz. Dela je tukaj dosti, kdor hoče delati. Se pred petimi leti so govorili, da bi ženske ne smele delati v tovarnah, ker moškim odjedajo kruh. Zdaj je pa vsaka dobra za delo, Čeprav je šepasta ali stara 60 let. Zdaj nihče ne pravi, da so ženske samo za doma. Ko bo enkrat vojne konec, potem bo pa zopet joj. Zdaj še take delajo, ki ne bi smele, kajti njih otroci se [»otepajo okrog, ker nimajo nobenega varuha. Jaz ne vem, kaj take matere pričakujejo od takih otrok, ko bodo enkrat stari 15 ali 16 let. že sedaj se v tem oziru Čuti volna marsikje, kaj bo potem, se pa ne ve. Že sedaj je marsikje kava, ker so otroci sa mi, mati in oče pa ns delu ali kjerkoli že. Starši preveč zaupajo otrokom, ali po toči zvoniti je prepozno. Meni se zdi, da otroci zdaj niso več tsko prijazni kot so bili. Od-ksr Imsjo skoraj vsi svoj denar, so bolj samosvoji. Naj povem kaj je dejala 16-letna deklica moji hčeri, ki ima tudi štiriletnega otroka ln dela v fabrlkl. Ona Je to deklico najela, da var je otroka potem, ko pride iz šole. Neki dan ji pusti par otročjih stvari, da bi jih polikala. Ko pride domov z dela, pa vidi 11 stek, na kster^n je deklica na plsals, da ona ne bo delals drugega kot varovala otroka; če ho-še. ds bo delala še kaj drugega, ji mora "ekstra" plačati. Takih primerov je več. Da bi bilo že skoraj konec te vojne. Ampak ne izgleda, da bo še tako hitro končana. Ubogi naši fantje, koliko morajo prestati in kaj jih vse čaka. Ni čudno, da amo matere bolne od skr bi za sinove, v kakšnem stanju ae bodo vrnili domov, če sc sploh bodo kdaj. Mary Pregel. 121. PoročlloTo tem ln enem Weei Allqulppa* Pa. — Od tu* kaj nt bilo v Javnosti že dolgo nobenima poročila. Da ne bo kdo mislil, da tukaj nI več življenja, ali pa du naa je vzela reka Ohlo se radi tega torej oglasim s tem skromnim poročilom. Reka Ohlo nam še lahko na« piavi nepi iiike. kajti zadnje dni Je padlo v naši državi veliko anega. Poročila pravijo, da ga je v nekaterih krajih do enajst pa I cev. In v tem letnejn času se sneg navadno hitro stopi. Tore, če prične še deževati, pa bo po-vodnja. da "Bog pomagaj". Kaj takega si ne želimo kot smo imeli nred osmimi leti. ko je proti koncu marca leta I KM reka Ohio narasla 2S čevljev nad nov malo V tej okolici so se pogrezali bregovi In voda je odnašala"1 celo titfte Nsjhtnle ft pa bilo. krr je Ml trtev tiste poplave 18 letni slovenski mladenič Anton Selan. Plast zemlje z vodo ga je pokrila in o njem ni bilo nikoli več sledu. Pri nas je. precej zanimanja za pomoč revežem v stari domovini. V U namen smo imeli 26. februarja kartno zaoavo, Uko zvani "66". Pod vodstvom naše aktivne tajnice društva 122 SNPJ sestre Thereae Gerzel je U priredba jM-av dobro uspela. Čisti dobiček je nad 50 copakov. Pred nekaj tedni smo istotako imeli tako igro v isti namen in uspeh je bil prav tako povoljen. Že v zadnjem letu je sestra Gerzel zelo uspela z dvema ko-ektoma. Darovala je namreč dvakrat dobitke. Z mrs. Frances Derglin sta Šli potem okrog ro-akov z listki in rezultat je bil obakrat dober; enkrat je bilo čistega $80, drugič pa $70. To vse za j>omožno akcijo za stari kraj. Obema sestrama priznanje za njih trud, vsem darovalcem pa najlepša zahvala v imenu reve-žev, ki bodo deležni te naše podpore. Priporočljivo je, da smo še nadalje naklonjeni temu plemenitemu namenu. Ako pomislimo, kako so prizadeti in koliko trpi- 0 naši rojaki v stari domovini x>d kruto peto nacifašizma, bomo tudi Še naprej aktivni in sto-' rili vse, kar je v naši moči. Saj čitamo, kako je tam. Zato se mora vsakemu rojaku in rojakinji omehčati srce in tako se bo vsakdo odločil, da daruje kak dolar ta namen. Takoj po zborovanju Slovenskega narodnega kongresa v Clevelandu smo pri nas ustanovili podružnico §ANSA in dobi- 1 številko 12. Članstvo podružnice plačuje redne prispevke od 25c do dolarja na mesec, to je posamezniki ali družine. Redne seje se vrše vsak mesec po seji društva 122 SNPJ. Tajnica podružnice je sestra Theresa Gerzel, predsednik Frank Štrubel, podpisani pa je zapisnikar. Tukajšnje samostojno društvo Sokol je zelo naklonjeno obema ustanovami pomožni akciji in SANSu. Takoj po ustanovitvi družnice je to društvo darovalo $100 SANSu, parkrat pozneje pa maniše vsote. Tudi društvo 122 SNPJ večkrat pri speva obema ustanovama. Lahko rečem, da smo tukaj prispevali obema ustanovoma že nad $600, kar je lepa vsota za tako malo naselbino, kjer je komaj nekaj nad dvajset slovenskih družin. Imena vseh prispevate-ljev imamo vknjižena v arhivu za vssk slučaj pregleda. Tykajš nji darovalci ne zahtevamo (kot ponekod), da bi se priobčila imena v listih, ker smatramo, da to vzame preveč prostora v njih in tudi |e delo s tem. H koncu naj omenim še sledeče: Dne 19. febr. se je zglasil pri meni zastopnik Anton Zornik. Odpravljal sem sc ravno na delo, zato ni bilo časa za pogovore, pa tudi on je bil tisti večer zaposlen v okolici. Pravi mi, da se mi zahvali, ker sem mu prepustil del naselbine, da je prodal Družinske koledarje in poleg je tudi dobil tri nove naročnike Proletaro« v tej okolici. Vpraša me. če sem jaz dobil kaj naročnim v tej kampanji za tisoč novih naročnikov. Seveda sam dobil cfva nova, tudi celoletna, mu pravim. Eno naročnino sem sam plača i -*> naročil sem Proletarca bratu Franku kot božično darilo, ker on je bolan že dolgo let, brezposeln in zelo rad dita, Zornik pravi, da je to lepo in prav. Nato mi je še prodal Adamičevo knjigo "My Native Land", nakar sva se razšla. Pozneje pa čitam v Prosveti njegov dopis, v katerem pravi, da sem mu povedal glede vojaščine mojega sina, kar pa ni resnica. O tem ni bilo niti ene besede. Tisto se je tikalo družine Rup-nik. Zornik je tisto sicer kmalu potem popravil, vendar pa omenja, da sem rekel, da je moj sin še mladoleten in zato še ni pri vojakih. V resnici je dovolj star. Ampak do sedaj je bil še vedno izvzet (deferred) na prošnjo kom-panije, za katero dela. Vojak pa še gotovo bo, mogoče še kmalu, saj vojne še ni konec. (TO omenjam zato, ker nekateri zelo radi verjamejo, kar je zapisano, četudi ni resnica. Saj senp že tudi o tem slišal razne opazke. George Smrekar. je na Balkanu strlo nacijsko pest in odvrnilo potrebo zavezniške ofenzive v jugovzhodni Evropi, dokler niso nemške armade strte na vzhodu in zapadu. Stoji na č&u gibanja, ki je dalo nov pomen besedam o "ljudski vojni" in "štirih svobodah". Svoji armadi in gerilskim skupinam, kakor tud' milijonom Jugoslovanom na osvobojenem ozemlju in tudi v zunanjem svetu je Josip Broz poznan kot "Tito". Po vedenju nima on nič posebnega na sebi, kar bi ga ločilo od drugih ljudi. Ima pa to navado, da svoja povelja prične z besedami: "Ti to naredi." In tako je dobil prislovico—"Tito". Vsem Titom po vsem svetu in njih pristašem moramo dati neprecenljive zasluge za našo Dorothy McEtroy Vreden, burgh, tajnica oarednjega odbo- (Revija Collier's z dne 19. febr. je prinesla članek o Titu izpod peresa svojega kairskega poročevalca Franka Cervasija. Ker je Josip Brozovič sigurno ena najbolj dinamičnih osebnosti, ki so se pojavile v tej vojni in danes gotovo največja osebnost na Balkanu, podajam ta članek v prevodu, ker bo mogoče zanimal tudi čitatelje Prosveten—A. Garden.) Pred petnajstimi leti je bil Josip Broz človek brez imena, preganjan kot komunistični kriminalec po policiji in tajnih agentih generala Pera Živkoviča, ki je bil tedaj najbolj silna osebnost v Jugoslaviji in mož trdih pesti v službi pobožnega in dik-tatorlčnega "kralja Aleksandra. Josip Broz ni imel krstnega lista, še manj pa potne knjižice. Skozi vse leto 192§ se je skrival kot politični izobčenec po kleteh in v podstrešjih v Belgrsdu, Zagrebu in Splitu, kjerkoli je mogel dobiti skrivaHŠče. Kaj je bil njegov zločin? Nič drugega kot to, da je ustanovil Unijo kovinarskih delavcev ln da je bil eden izmed voditeljev strokovnega gibanja v Jugoslaviji. Prijet je bil zgodaj leta 1929 in vržen v Ječo, iz katere je prišel po štirih letih. Iz ječe je pri šel nekoliko poslnel v svojih kostanjevih laseh, z uljesom na že lodcu in s sanjo v možganih. Danes, v svoji pet in petdeset letni starosti stoji ns čelu ar made 200,000 do 300,000 različno uniformiranih, toda povsem odločnih mož in žens, znani kot partizani, ki so za vse veke do-kszali, da suženjski vojaki mogoče dobe bitke, svobodni možje pa zmagajo v vojni. Daries je Josip Brozovič vojaški in dulevnl vodja gibanja, ki v ■■ v Titovi oevobodllnl armadi ki |e nbUa SI Nemcev, v družbi drugih partlaank. končno zmago. Temu Titu, ki je ra demokratska stranke bil rojen na 30 akrov veliki farmi blizu Zagreba kot sin hrvaškega očeta in slovenske matere, pa gre največ zasluge za preporod Jugoslavije in imobihzi-ranje nemških armad na Balkanu, kakor tudi to, da.je dal podvig revoluciji v jugovzhodni Evropi, ki mogoče prinese solucijo problemov ene tretjine prebivalstva evropskega kontinenta. In kolikor ne gre pri vsem tem kredita ^itu, ga je treba dati pa Draži Mihajloviču, ki je na nek;l točki svoje dramatične kariere kot osvoboditelj, žal, prenehal pobijati Nemce In se pričel udeleževati civilpe vojne, medtem pa se je le sporadično zopet lotil večje naloge. Tito je malo večje kot srednje postave, širokopleč, dolgih rok in krepkih nog. Njegova zelo markantna glava je na nizkem vratu. V profilu izgleda njegova glava kot glava pesnika ali filozofa, ki je obenem tudi dovršen v svojerp poklicu. V obraz pa izgleda trd, z odločnim pogledom in potrojeno bojevitostjo. Pogled na tega krepkega proletarca po-kazuje visoko čelo, velike pa štrleče obrvi, med katerimi je precej globoka udrtina, zmožna dajati izraza zasmehovanja. Njegov nQs je dolg, nekoliko zakrivljen in debelih nosnic. Usta ima ravna in blaga, lepo brado in močan delavski vrat. Lahko bi ga jsrimerjali h kakemu ameriškemu upodobljenemu Indijan-CUy ^ V , . ' . Govori direktno (matter-of factly) z nizkim in dobro moduliranim glasom, te gleda na ravnost v obrsz, ko govoriš, toda se nikdar ne vmeša, dokler ti ne končaš. Pravijo, ko govori množici, govori vsakemu 'posamezniku in gre s svojimi očmi od osebe do osebe.v Kadilec je strasten; kadi cigareto za cigareto lz malega, kot pipa zakrivljenega vivčka. Dasi je mož jeklenega značaja, vendar je podvržen tudi veliki čustvenosti. * "K*dar se zgodi kaj groznega, mož kar ne more prenesti. N^ pokaže nobene histerije, nika-ke razburjenosti. Kar na tiho se zgubi in ostsne sam po cele ure, kakor je na primer storil tisto noč, ko je bil obveščen, da sta bila ubita Miloševič in Kovačevih" To ml je povedal človek, ki je bil mesece pri Titu v Jugoslaviji.' Novica o izgubi svojih dveh prijateljev ga je dosegla v obli ki telegrama prvo noč potem, ko so partizani zavzeli Jajce srcu Bosne. Nsj večje poslopje v mestu, v katerem je bil prej glavni stan Zveze centralne evropske telesne kulture, je bilo nsglo spremenjeno v Partizanski kulturni dom. Velika dvorana je bila okrašena sngleškiml, ameriškimi in ruskimi zastavami. Častno mesto na steni pa je zavzemala velika in grobo narejena slika Tita. Pod njo je visela jugoslovanska za stava, na katere sredini je bila prišita velika zvezds. Po shodu so nsbito dvorano pripravili za ples. Tito je sedel s predsednikom Ivanom Ribar-jem in svojim štabom ns kraju odra. ko mu je sel prinesel telegram. Sava Miloševič, ž* star profesor biologije in Kmfačevič, najboljši jugoalovanski pesnik, sta ostala ranjena na bojišču pri Fo-čl. ko so ae partizani meseca oktobra umikali v Črni gori. Na telegramu je bilo povedano, da so obema ranjencema morilci prerezali vratove • Tito ae je nagnil k nekemu članu angleško-ameriške misije, ki Je bils navzoča, ln dejal "Vča-tAl s« mislim, da bi bil! lahko mi-lostni napram onim ljudem, pa se pripeti takle dogodek in po-tem vem, da ne morem biti." Tito vstane. Godba preneha in plesalci obstoje in ga opazujejo, ko počasi odide iz dvorane. Radi svoje priljubljenosti med narodom so si ljudje ustvarili iz Tita legendarnega moža izrednega poguma in vztrajnosti, ki jase čilega belca, toda ko pride do strmega hriba, ga.razjaše in hodi poleg njega peš, da mu prihrani moč, ka^or tudi, da je vedno na čelu svojih gerilskih čet. Smatrajo ga kot najbolj genialnega vojaka in najbolj modrega državnika. Kiparji ga že upodabljajo v mavcu in zlivajo sohe v bronu. Med ljudstvom je Tito maršal, sodrug in "stari dečko". Tito mogoče ni tak vojaški genij kot ga smatrajo njegovi pristaši, vendar pa je pokazal izredne zmožnosti kot vojskovodja,, ki je že preživel pet večjih nemških ofenziv in to zimo gre skozi šesto. Zgradil je v.clo disciplinirano, močno armado, ki je sestavljena iz precejšnjega števila solidnih divizij poleg številnih manjših gerilskih čet. Tito politično mogoče ni kak Stalin, vendar pa je zbral okrog sebe Srbe, Hrvate, Slovence, Bošnjake in Macedonce, ki predstavljajo pet narodnosti, ki tvo^ rijo Jugoslavijo. Njegova armada je nastala iz . približno dveh brigad in se razvila do sedanje moči. Od začetka so bili partizani izključno komunisti, zdaj pa skoraj gotovo uključuje-jo pristaše sleherne politične pripadnosti z možno izjemo zakrknjenih monarhistov. Politično in vojaško sega Titov vpliv tudi izven .jugoslovanskih meja v Albanijo, severpo Italijo, Rumunijo, Bolgarijo in Grčijo. Na drugi strani je pa Mihajlo-vičevo gibanje, ki je v pretežni večini srbsko in fanatično posvečeno monarhiji .ter ubežni vladi mladega kralja Petra, že skoraj skopnelo. Od približno 300,000 mož, kakor so trdili, je število četnikov padlo na 30,000 ali pa tudi mogoče samo na 15,000. Očividno je, da ima Tito nekaj več kot lep profil, vojaško srečo in politično tehniko. Kaj so njegovi politični in vojaški nameni, je razvidno iz njegovega članka, ki ga je priobčil list Proleter, glasilo partizanov, v decembru 1942. Tukaj je nekaj izčrpkov iz tega članka—najbrže prve Titove besede, ki so objavljene v. Združenih državah: "Ta članek je namenjen širokim ljudskim masam, ki naj pripomore do lažjega razumevanji naišega velikega boja. ki Jc ogromne važnosti za vse ljudstvo Jugoslavije in katerega vodi že devetnajst mesecev cv«t naroda. ------- Želim, da bi spregledali v« oni, ki se tresejo pred usodo m se boje bodočnosti, da vodi k edina pot, dasi trnjeva. v boljšo bodočnost, k svobodi in enaki« pravicam. In to je |edanjt narodna osvobodilna borba . Nihče nsj se ne čuti osumi.:« nega radi rszn»h groženj s *tranI onih, ki so storili toliko zla našemu liudstvu in vsej deželi 7 preteklosti; U možje So ga izgubili pravico, da bi govorili v imenu kogai koli Ni več daleč čas, ko si bo na* ljudstvo izvojevalo gvobedo 1 neodvisnost. V bodoči Juff* vlji ne sme biti nobenn ' o zatiranju kskegs oiroc" socialni sužnostl. Mnog- j* stev ... ki so lahko Jasna mu. ki gre naprej t duh<>™ — antlfašistom vojno bilo toliko wjtaš iz Nemčije. 1 ta tvarina, ki je bi-bila od tam dova- S1'U|, ridif,' ■ i\;i v •d') v;,' bijo i irs-iti v ar U. žana. Danes pa, ker se tako zelo rabi kot gnojivo, jo iščejo tudi v Združenih državah. Glavna ležišča so v New Mexicu, UUhu in Californiji. Okrog 90% svetovne produkcije te snovi se rabi za poljedelstvo. Važne zaloge bavksita, rude, iz katere se dobi aluminij, so bile odkrite v Alabami. Ta nova ležišča so ogromns. Pričskuje se, da bo grupa učenjakov, ki je sedaj na delu v Alaski, ki je največja nepreiska na dežela Združenih držav, dala poročila o bogatih zalogah. Mislijo, da se bo iz rudninskih pol, Alaske največ dobilo: premoga, 1; železa, 1; živega srebra, 3; nafte, 1; aluminija, 6; tungstena, 1; cinka, 1. Od leta 1939, ko se je pod vodstvom kongresa začelo delovati na tem načrtu, so agenti urada za rudnike pregledali več kot 5,000 zemljišč z rudo. Delo, ki je do danes opravljeno, ni veli ke važnosti samo za vojno in dustrijo, temveč tudi radi neodvisnosti in važnosti samostojne produkcije teh rudnin tudi po končani vojni.—FLIS. Česa Churchill ni povedal Napisal Harold Laski London. — Churchillov govor v parlamentu je bil brezdvomno Velik in spreten govor politika, toda upravičeno smemo reči, da je povedal mnogo mary kot bi bili mogli pričakovati. Nekatere pozitivne trditve so prinesle nekoliko jasnosti. Opustili smo Mihajloviča in sprejeli kot pravega zaveznika mar&la Tita. Sprejeli smo rusko nazi-ranje glede poljskih mej, ako-ravno gre za kompenzacijo Poljski na račun Nemčije. Navidezno smo trdno odločeni podpirati kralja Emanuela in .Bado-glia kot legitimno italijansko vlado — vsekakor do takrat, ko zavzamemo Rim. V govoru je bilo mnogo zaslužene hvale ruskim armadam. Churchill je našel tudi čas in mesto, da potoči nekaj solza nad Jurijem iz Grčije in Petrom iz Jugoslavije: Churchill je bil mnenja, da imata Grčija in Jugoslavija sami odločevati glede svojih kraljev in dinastij, s obenem je z vso jasnostjo povedal, da stoji sam odločno na strani monarhij. Glede vojne same pa nam ni • morda namenoma — ničesar povedal. Ničesar ni poVedal o polomiji na Dodekanezih in tudi naših problemov na mostišču pri Anziju nam ni objasnil. Napovedal nam je ogromno naraščanje zračne vojne čim nastopi ugodno vreme, ln izrazil je upanje, da bomo uničili nemško letalsko obrambo. Odklonil je napovedi o koncu vojne in z vso odločnostjo naznanil, da Nemčija ne sme in ne more računati na Atlantski čarter. Predaja bo torej morala biti zares brezpo-gpjna. Akoravno je bil govor sprejet z istim navdušenjem, s katerim pozdravlja v Ameriki občinstvo v Carnegie Hallu nastop velikih vlrtuozov, je ta govor miselno vendar bližji državnikom 18. stoletja kot onim našega 20. veka. Ničesar ni v tem govoru, kar bi moglo podpreti Nemce, da bi obrnili hrbet nacizmu in prevrnili Hitlerja. Churchill tudi ni povedal, kaj naj po njegovem mnenju zmaga postane, kadar bo dobljena. Dočim je popolno- upravičeno zahtevati od vseh, da pomagajo dobiti zmago, .ki mora biti iznad vsega — v Evropi in v Aziji — je vprašanje, kako bo ta zmaga izkoriščena, stvar, ki nikakor ni tako postranskega pomena, kot Churchill menda misli. To vprašanje je odločilne važnosti za to, kako bo živela naslednja generacija. Bolj kot kdorkoli je Churchill v stanu, da bo značaj tega miru odločal o tem. ali bodo oni, ki so danes še otroci, zrasli v dobo miru in varnosti ali ne.- Kljub temu pa noče postaviti svojega mišljenja na to podlago. Churchillova Britanija je Velika Britanija največjih starih tradicij imperija. Povsem očividno on še ni spoznal, da je velikanska revolucija od leta 1914 sem spremenila vsa naša osnovna načela in temelje našega življenja. On menda tudi ne razume ruske revolucije, ki ie v svetovni zgodovini ravno tak ogromen dogodek kot je bila zmaga kristjan-ske vere ali pa reformacije. Poraz Nemčije in Japonske je neobhodno potreben predpogoj za bodočnost civiliziranega človeštva. To je Churchill razumel. Njegova ideja civilizacije in civiliziranega življenja pa pripada dobam, ki so izginile, ne časom, ki se zdaj porajajo in silijo na dan. Noben sijaj njegovega govora nam ne more nadomestiti tega, kar manjka v njegovih besedah. Napori za razrešitev jugoslovanske krize London. — (ONA) — Trenot-no se vrše pogajanja na treh kontinentih — in na britanskih otokih —- kateri cilj je, ustvariti novo vladno kombinacijo v Jugoslaviji ter tako napraviti konec političnemu kaosu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Da je vlada predsednika Božidarja Puriča propadla, zdaj že povsod priznavajo. Odkritosrčne zjave angleškega premierja Churchilla glede jugoslovanskih zadev so menda tozadevno končala vsa nesoglasja. Rezultati dolgega in natančnega proučevanja jugoslovsnskih notranjih zadev, proučevanje, ki se je začelo kmalu po odhodu vlade kralja Petra v Kairo, so baje mnogo pripomogla k temu, da Be je pojavila nova formula za rešitev te zamotane zadeve. Imena, katera se pojavljajo, katerih govore v zvezi z novimi kombinacijemi so naslednja: Bivši ministerski predsednik general Dušan Simovič, poslanik Simič v Moskvi, bivši minister Sava Kosanovič, ki se zdaj nahaja v Zedinjenih državah, ter Ivan Šubašič, ban HrvaŠke, ki tudi trenotno živi v Ameriki. Seveda bo treba tudi zastopnikov partizanskega gibanja maršala Tita in dr. Ribarja. Poslanika Sintiča smatrajo za najbolj pripravnega kandidata za službo ministra zunanjih zadev, posebno po njegovem nc-davneh govoru v Moskvi, v katerem je obsodil generala Dražo Mihajloviča, vojnega ministra vlade v Kairu. Simič je pok^zid svoje protinacistično naziranje že v Parizu kot svetnik poslaništva^ Njegova odkritosrčnost mu je takrat prinesla očitke in opomine iz Belgrada. Udeležba 'bana Šubašiča bi bila vezana na to, da ohrani svoj legalni status hrvaškega bana. , Člani deškega kluba v Washlngtonu. ki so prispevali 270.000 centov sa nakup avtomobila sa Rdeči kriš. Ali ste naročen: na dnevnik 'Prosveto"? Podpirajte ave) Ueftf Rehabilitacija onesposobljenih delavcev Več kot osebam, t a ko« da se morejo ponovno uposM#***' Po novem salumu /e dol /« da se fod+rslna pomoč lehk«. uporab! za vas mogo6e vrst« zdrsvniške pomoti Tu se raču na tudi zdravljenje v bolnišnici, toda ne se več kot devetdeset dni; za nebavo palic, umetni* udov ter drugih takih potrebni) aparatov ki bi mogli pomagati delavni, da ae ponovno uposlt Odpuščeni «»jeki ravno teko lahko dobijo to vrsto rebabili dala ameriška armada. Od 70, 000 ljudi odpuščenih iz armade vsakega meseca, jih je 35% odpuščenih radi telesnih razlogov. V novem načrtu se tudi daje pobuda ustanavljanju privatnih klinik, ki bodo pomagale celotnemu načrtu za rehabilitacijo. Nščrt za rehabilitacijo bo mnogo pomagal vojnemu naporu s tem, da bo omogočil popolno izkoriščanje ljudske moči za vojno delo. Zraven se še upa, da bo popolna uporaba ljudske moči te dežele pomagala osnutku novega administrator federalne zaščite Neko n s pravic, katerega Je pred- sednik Roosevelt pred kratkim orisal kongresu s tem, da se pomaga milijonom onesposobljenim ljudem najti priliko in priložnost za uposlitev ter samostoj tscijo, in Michael J, Shortleyv>no vzdrževanje s pomočjo ko- ristnega dela.( Vtšja poštnina po 26. marcu tacije v svojih držuvah, samo ako niso bili onesposobljeni sa časa njihove vojne službe. Veterani, ki so bili ranjeni v vojni, dobijo vso nego od armade, ki je v času 0(1 zadnje vojne tudi mnogo napredovala s svojim izvajanjem rehabilitacije. Za časa 23-letnega obstoja zakona za rehabilitacijo se federalni fondi niso rabili za fizično zdravljenje, temveč samo za ponovno izurjevanje poškodovanih delavcev. Sedaj pa ranjeni delavci dobijo tudi to, ako še lahko pričakuje, da bo taka pomoč odstranila ali vssj tako zmanjšala nesposobnost dotičnega delavca v primernem čaiu, da lahko zopet pojde na delo. * V to novo delovanje Je všteta tudi zdravniška oskrba, fiziote-rapija, priprava za zaposlitev za časa okrevanja, poklicno učenje na univerzi, v delavnici ali garaži, vzdrževanje za časa učenja ter tudi za preskrbljenje dela. Fizioterapična rehabilitacija je ena glavnih točk novega načrta. Mogoči obseg tega delovanja se lahko spozna skozi številne podatke, ki jih Je pred Jcra^jJjn etilen" naltar ja sončnica krep* Po naročilu načelnika poštnega departmentu Franka C. Wul-kerja, ki ga je razposlal vsem lokalnim poštnim uradom, je čikaški poštni urad že na delu. da pripravi vse potrebno za u-vedbo nove pošta rine, kar bo v skladu z novin poštnim zakonom gledč povišanja poštnih pristojbin. ,r _ - Nove poštne pristojbine stopijo v veljavo dne 26. marca. Poštnina za pošiljke kamorkoli v Združenih državah po zračni pošti bo zanašala 8c za vsako unčo teže, med tem' ko ostane poštnina zračne pošte za vojake, ki se nahajajo izven Združenih dvžav, nei/.pivmenjena, in sicer 6c za pol unČ«. Lokalna poštnina prvega razreda, ki velja za pisma in slične pošiljke, bo zvišana z dveh na tri cente od unče na vseh poštah, ki imaip svoje, pismonoše. Na primer, na pismo, ki bo odposlano v Chicagu na naslov druge osebe v Chicagu, bo treba po 26. marcu prilepiti znamko *za 3c. Za navadna pisma izven mesta ostane tricentna znamka v veljavi, med tern ko bo prijstobina za zračno pošto kamorkoli v Združenih dršavah višja. Višje bodo tudi prlatojbine za denarne nakaznice (money or-der), in sicer po sledečem redu: Za denarno nakaznico do vsote $2.50 bo treba plačati lOc; do vso- dozorevsnje pospešuje, ln sicer plin etiien. Ta etllcn pospešuje tudi razpad. Ljudje so se ns podlagi izkušenj že davno temu primerno ravnali, ne da bi niti vedeli, kaj se v sadju prav za prav dogaja. Tako jih je Izkušnja učila, da se v shrambo ne sme polagati skupaj sedje, ki dozoreva V različnem času. Etiien, ki uhaja Iz prej dotorevajočega sadja, vpliva namreč na sadje, ki dozoreva pač pozneje, ln pospešuje tudi njegovo razpadanje. Etiien pa ima že med rastjo Čudno vlogo; sadje namreč debeli. Dokaz za to so podali z zanimivim poskusom. Neki rezis-kovslec je psteklo dsl dve zreli jabolki poleg kali sončnice. Jabolki sta izdihavali svoj Zakaj gnijejo jabolka? Vsak sad Je šive bilje—Biokemična dogajanja« ki Jih moramo poanatl Tako za trgovino kakor za zasebno gospodinjstvo Je vsžno vprašanje, kako bi se sadje najbolje ohranilo preko zime. Iz tega razloga Je »važno, da se seznanimo z nekaterimi biokemičnimi dogajanji v zrelem sadju. Nekateri sadeži, zlasti jabolka, trna jo to lastnost, ds dozorijo polagoma šele v shrambi, tako da dobe šele tu svoj pravi vonj ln okus. Vsako mesnato sadje Je živo bitje, ki mora na kakšen način razpadati, ko doaeže polno zrelost To razpadanje lahko semo zadižimo. onemogočiti ga ne moremo, To Je stara resnica. A kaj |e vzrok, da sadje razpada? Botaniki »o ugotovili, da Je to dogajanje v zvezi z "dihanjem". OH določenega česa dalje, ki ga trn lo značilno imenujejo "klima ktefij sadja", se tvori agens, ki ko zrasla v višino, a je dobila tudi otekline, prave golše. Če damo zrela jabolka v bližino lončnic, se pokažejo na teh kmalu razna razg^jičenja. Zorilni plin je v modernih skladiščnih napravah učaksl Že posebno tehnično uporabo. Tako pospešujejo zoritev cltron 'n banan, ki Jih pobirajo lil razpošiljajo že v zelenem stanju, z eti* lenskimi dozami. A ta zanimiva snov se uporablja tudi kot stru-peni plin: v žiUiih skladiščih ubijajo z njim škodljive žuželke. Plin jim polagoma uničuje Staniče. A tudi človeška pljuča ne fjienesejo večjih količin eti|ena, Nos nas dobro svari, če hranimo zelo zrelo sadje v zaprti sobi. Etiien nahajamo tudi v svetilnem plinu. Kjer gredo skozi kletne prostore plinske cevi, ki niso vedno dovolj tesne, se zrsk napolni z etilenom in v tsk-Jtnem zraku dozoreva sadje se-voda hitreje in tudi hitreje razpada. Tu je vzrok za marsikatero gnilo Jabolko, čeprav smo po-stopali pri polaganju v shrambo t vso previdnostjo. Kleti, v katerih Je sad le, naj se'zato vedno dobro zračijo, drugič ne polagaj mo skupaj sadja, kr hitreje ln počasneje dozoreva, in tretjič pazimo na to, da se ozračje v kleteh, skozi katere gredo plin-hk« cevi, ne napolni / etilenom i z svetilnega plina., * Thl Metat, tare* S« m cm m» ss na Mmsi S0N0S—STAMPS NoJ m • — te $5, 14c; do vsote $10, 19c; do vsote $20, 22c; do vsote $40, 25c; do vsote $60, 30c; do vsote $80, 34c; do vsote $100 pa 37c. Za priporočene pošiljatve (register ed mail) bo za vsako nakazano vrednost (indemnity U-mitation) poštnina zvišana po tem redu: Za označeno vrednost do vsote $5 bo treba plačati 20c; za vrednost do $50, 25c; za $75, 35c; za $100, 40; za $200, 55c; za $300, 65c; za $400, 80c; za $500, 95c; za $600, $1.05; za $700, $1.15; za $800; $1.20; za $900, $1.25 in za $1000, $1.35. Po 26. marcu bo treba plačati za zavarovane pošiljatve (in-sured mail) dvakrat višjo poštnino. Podvojene bodo tudi pristojbine za pošiljatve COD, ki spadajo v tretji in četrti razred, med tem ko ne bo nobene spremembe za pošiljatve COD, ki spadajo v prvi razred. Daljp bodo podvojene pristojbine za omsjeno dostavljanje (restrieted dolivery) za registrirane, zavarovane in druge poš>U»tvo COD, tako tudi za spremembe zneskov in Odklonitve vsebine COD. Ppleg tega bodo zvišane tudi pristojbine za paketHo pošto od lc do 23c, kar je pač odvisno od teže savoja in pa od razdalje. Dodatne informacije bodo objavljene predno stopi novi zakon v veljavo. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s I. strani) samo v naši deželi, marveč po vsem svetu—da jih osišče dobiva po grbi. Ampak U dejstva niso znana Jugoslovanskim beguncem >is vladi.., Dejstvs so sledeča: Ta vojna ni taka kot je bila zadnja, ni imperialistična vojna, marveč vojna za domovino ln svobodo. Te vojne ne more voditi v nobeni zasužnjeni deželi, posebno ne v Jugoslsviji, kakšna skupina ge-nerslov in ministrov, marveč edino ljudstvo samo ,,. Da v tej vojni zavzema svoje mesto sovjetska Rusija, ki doprinaša 90 odstotkov žrtev in ne bo dopustila, da bi se polastila sadov tega gigantskega boja skupina izdajalcev in reakcionarjev, ki le gJedsjo, kako bi zatirali druge narode in p^iagali temelj novi vojni, Prav to zatiranje narodov in pomanjkanje enakih pravic Je odgovorno, da naciji tsko lahko zasužnjili državo za državo, Atlantski čarter ne pomeni raztegnitev mej na račun drugih ljudstev, kakor ludi ne zasužnjenje ln zatiranju, marveč mors pomeniti svobodo in ssmoodločevsnje vseh narodov, ki so člani čarierja, tako da bodo po zmagi lahko odločevala ljudstva o svoji usodi, Atlantski čarter je bil porojen iz bridkih versajskih izkušenj Bil je veraajski mir, ki jc ikutil to imperislistično vojno fašizma. Ampak gentlemanl tega ne morejo zapopusti in to je vzrok, zakaj njih Draža Mi-ha j lov ič . r. sodeluje t Invaderji. Mihajlovičsvi sedanji nazori napram muslimanom, Hrvatom ln drugim jih popolnomu razgaljajo. , , V Versaillesu projena Jugoslavija je postala zemlja, na kateri je bilo videti narodnostno zatiranje v najbolj tiplčui obliki. Hrvatje, Slovenci in Črnogorci so blirsmatranl m manj vredne ljudi, Macedonrl »o bili zasuž*. njeni in tlačeni. Muslimanske, nemške in ogrske manjšine so služIle kot drobiž pri bsrsnta-ruu, sil pa kol orodje proti Hr-Vsiom in drugirtl narodom Ju-., goslavije. Velikosrbskl hegemonistl bo ustvarili policijski režim ... so ustvarili s«»vraštvo Nemški in Italijanski fašlktl so dobrd znali, kako na|ieljatl to sovreš-tvo na svoj mlin , , , kje dobiti kvlslinge . ., Jugoslovani—vsts-nite! Prlmlte za orožje in pože-nlmo Pjivelič« ln Nediče iz naše srede!" To je bilo napisano pred enim letom ,. Od tedaj je Tito zgradil ne samo veliko in efektivno armad«), marveč tudi dobro sestavljen«) politično državo. (Konec prihodnjič.) AG1TIHAJTE ZA PBOtVKTOl PONEDELJEK. 13 PROSVETA KEEPfNG JAPS PINNED DOWN IN THE MARSHALLS MIHAIL ARCIBAfiEV vprašala s stisnjenimi ustnicami in se naredila, kakor bi pazljivo gledala Uko s kompotom. • "Kako naprej?" je vprašal Sanin in kibnil. Marji Ivanovni se je zdelo, da je tudi kihnil nalašč zato, da bi jo užalil in čeprav je bilo to skrajno nesmiselno, se je čutila užaljeno in se je potuhnila. "Ampak lepo je tu pri vas!" je sanjavo rekel Sanin. "Ni grdo . . ." je zmerno odgovorila gospodi-nja, misleča, da se ja treba jeziti; vendar ji je pa zelo prijalo, da je ain pohvalil hišo in vrt, ki je ž njimi zrastU kot s svojimi dragimi domaČimi. t Sanin jo je pogledal in zamišljeno rekel: "Če bi pa vi ne silili vame s takšnimi čenča-rijami, bi pa bilo ia lepše." Krotki glaa, ki je ž njim to izpregovoril, se ni strinjal z žaljivimi beeedami ln Marja Iva-novna ni vedala, ali naj bi se jezila ali smejala. "Kakor U jtogledam," je nevoljno rekla, "— še kot otrok si bllr n&ako nenormalen, sedaj pa. . ." "Sedaj pa?" je vprašal Sanin Uko veselo, kakor da bi pričakoval, da bo slišal nekaj zelo prijetnega in zanimivega. "Sedaj si pa že čisto dober ; . ." je zbadljivo odgovorila Marija, Ivanovna in zamahnila z žličko. "No, še bolje!" sa ja naamehnil Sanin in čez nekaj čaaa prisUvil: "Tam gre pa Novikov!" Od hiše je šel lep, pUvoUs človek visoka po-sUve. Gube na rdači, svileni srajci, ki se je tesno prilegala puhlamu, a vitkemu in krasnemu telesu, so se mu leekeUle v solnčnih žarkih, njegove modre oči so pa zrle prijazno in ler\p. "Vi te pa vedno prepiraU!" je že od 4aleč zategnjeno izpregovoril s prav Uko lenim in prijaznim glasom. "Pa čemu neki, za božjo voljo!" "I mama misli, da bi meni bolj pristojal grški nos, jaz pa menim, naj bo kakršen hoče, samo da mi ga je Bog dal!" Sanin je poškilil na svoj itos, se zasmejal in stisnil Novikovu njegovo mehko in široko dlan. "No, še kaj!" se je nejevoljno oglasila Marja Ivanovna. Novikov se je glaano in veselo zasmejal in mehak, Čist odmev se je zakrohoUl v zeleni gošči, kakor da bi se Um kakšno dobro in tiho bitje radovalo nad njegovim veseljem. "No, saj sa-am vem, vedno Jih skrbi tvoja uaoda!" "Glej no!" je s komičnim dvomom rekel Sanin. "Prav ii je!" "Qho," je krlknll Sanin, "če se me mislita lotiti od dveh strani, potem še vedno Uhko zbe- žim!" . "Bom menda rajši sama zbežala, pa kmalu," je nepričakovano in najbolj sama sebi neprijeU no zlobno rekla Marja Ivanovna in potegnila z obema rokama skledo raz lonec z žerjavico; nato je odšla v hišo, ne da bi koga pogledala. Pisani Mil je akočil Iz trave, dvignil obe ušesi ln vprašujoče pogledal za njo. PoUm je po-drgnil nos ob prednjo taco, zopet pozorno pogledal proti hili in stekel po vrtu daleč nekam po svojih opravkih. "Ali imaš dgsreU?" je vprašal Sanin, ki je bil zadovoljen, da je mati odšla. Novikov je aagel po dozi in pri tem leno nagnil vznak svoje ogromno, mirno Ulo. "Zastonj jo dražiš," je zategnjeno in dobri-kavo očitaje izpregovoril, "ona je že stara ženska .. ." (Sa nadaljuje.) (Se nadaljuje.) PrišU sU že prav do brega reke, kjer je bil zrak svež in je diialo po vlagi; zamišljeno se je majalo ostro trst je, odpiral se je razgled na drugi breg z daljnimi, že temnimi poljanami, z visokim nebom in z bledimi lučmi prvih zvezd. Sanin je odšel od Lide; z obema rokama je prijel za debelo vejo drevesa, jo s treskom odlomil in vrgel v vodo. Valni krogi so se zganili in se razširili na vse strani; hipoma se je pripognila pribrežna vodna trava, kakor da bi hotela pozdraviti Sanina kot svojega. O A PATH ol destructlon, a Seventh Armjr Air Forcs MitdssU bomber sooms skjnvsrd from Its M-foot t after dropplns its cargo on Um Jap sir field snd lnstsUations on Taros Island, Maloelap Atoli, the JU. In th« (oreground are building« wrecked during previous raids. Action« of this type against tmy's sir flelds hsve given us sir surpemsej. U. 8. Air Force photo. v Bilo je okrog šestih. Solnce jc svetlo sijalo, toda od vrta se je že zopet pomikala mehka, zelenkasU senca. Svetlo, tiho in toplo je bilo v zraku. Marja Ivanovna je kuhala kompot in pod zeleno lipo je okusno m močno dišalo po vrelem sladkorju in po malinah. Sanin sa je od ranega jutra mučil po cvetličnih gredah, hoteč popraviti od vročine tn od prahu upadle cvetlice. "Raje bT preje oplel plevel," Je svetovala Marja Ivanovna in ga gledaU skozi modrikast, trepetajoč dim iz posode za ogenj. "Mar bi rekel Grunjki, pa ti bi naredila . . ." "Čemu," je dejal in stresel lase, ki so se mu prijeli za čelo, "naj raste; jaz imam rad vse, kar je zelenega." ! ~ "Čudak si!" je odvrnila mati in dobrodušno skomizgnila z rameni, vendar jo je bogve zakaj zelo veselilo, kar je rekel. "Sami sU vsi skupaj čudaki!" je odgovoril Sanin v popolnoma prepričanem tonu, nakar ai je šel v hišo umit roke. Ko se je vrnil, se je usedel k mizi m se udobno in mimo zleknil v pletenem naslanjaču. , Bilo mu je dobro, lahko ln prijetno. Zelenje, solnce in sinje nebo so pronicali v njegovo dušo v Uko svetlih žarkih, da sa jim je vsa razkrivala naproti in je čutila, da je popolnoma srečna. Velika mesta s svojo iumno naglico in s plahim, prepirljivim življenjem so mu postala zoprna. Pri njem sU bila solnce in svoboda in bodočnost ga nI skrbela, ker je bil pripravljen sprejeti od življenja vse, kar mu je moglo nuditi. Sanin je mežikal in se vzravnal Ur se prijetni iztegoval in napenjal svoje zdrave, močne mišice. Mehak je bil sveži zrak in bilo Je, kakor da bi ves vrt krotko in globoko vzdihoval. Blizu in daleč so tu pa Um čivkali vrabci in se pritajeno in v naglici pogovarjali o svojem neznatnem, strašno važnem življenju, ki ga nihče ne razume. Pisani llslčnl terier Mil je iztegnil rdeči jezik, dvignil eno uho in jih prizanealjivo poslušal lz gosU, sveže, zelene trave. Nad glavo mu je tiho šušUlo listje, njegova senca se je pa neipo zibala na gladkem pesku na stezici. Mar jo Ivanovno je sinova mirnost nervozno vzncmlrjaU. Zelo ga je ljubiU kakor vae svoje otroke, toda prav zato jI jp kipelo srce ln bi ga rada razburila, zbodla ga v njegovo samoljub-je, užalila — samo da bi ga prisilila, da bi cenil njene besede m njeno pojmovanje o življenju. Vsak trenuUk v svojem dolgem življenju se je kot v pesek zariU mravlja neumorno trudila pri graditvi krhke sUvbc svojega domačega blagoetanja. Ta dolgočasna, dolga tn enolična stavba, podobna vojašnici ali bolnici, je bila /grajena lz najdrobnejše opeke, ki se ji je kot netalentiranemu arhitektu zdela kakor okra-hek za življenje, v resnici Jo je pa sedaj ovirala, sedaj plašila tn jo vedno skrbela do gorja. Vendar je mislila, da ni mogoče drugače živeti. "No, kaj . . . ali bo šlo kar tako naprej?" je TISKARNA S.N.P.J i. sprejema tss v tiskarsko obrt spada jota dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarje, leUke itd. v slovanskem, hrvatakem, slovaškem, češkem, ) ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vas pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, nnljako delo prve vrst« Pišite po informacije na naalov: SNPJ P RI N T E RY 2857-59 S. Lawndale Avenue - . Chlcago 23, Illinois "A a ti, aati?M je bolestno Jecljal fant ln se ni ganil. "Bebec je bebec. To Je rodila," se je zsvedel Revež. ^Umazan je svet. FeJ ga bodi," je šepetala bolnica. "Dejal Je, da sem mu sina zvodiU in me Je tepci, tepel, uh, to boli, to peče." "Aaati, aatii," js ponavljal a čudnim glasom oni v kotu. "Kdo te je tepel?* Je poizve^ doval Revež. "Uooepodar!" Le zajcčaU Ja še. toliko, da ae ja ališalo. Potem se mu je zdelo, da je slišal: "Suval1 " Popravil jI je vzglavje. Težko je »opis. Govoriti ni mogla ve*. Pene, s krvjo pomešane so tiščale ns usU. V lil ji je v usta kapljico žganj«. Svetlo ga je poftledela. "Reve*." je šepetala sunkom*. "ti ga v/«-mi. Neumen je — ne Jč> dosti " I/vlekel je od nekod sUre cunji in jih namakal, da bi ji lajšal bolečine. Sunkoma so se Ji dvt- K»ir-prsa. Tej!" —, Stisnila je pesti ln jih dvignila. "Vsi so svinje!" je /•kričala s strašnim glasom V t<-m hipfc se >i je ulils kri in glava r »mahnila. Tmrlr je," )e dejsl Revež in ("»kleknil Tods hitro je odaKo- 211. Iz fanta je privrelo Uko divje, da ga je pretreslo. Na maUr je planil in rjul. "Aa ati, aati!" Valjal se je in besnel. Trgal si je arajco. grizel je roke ln blazni glas Je polnil bajto. Nato je utihnil, se zavlekel v kot in stekleno buljil na truplo. Revež mu je položil roko na glavo. Fant jo je prijel in ae ji do-brikal, kakor žival. Izvlekel je nekaj izza srajce in pomolil Revežu. Ko je U pogledal pri luči, je videl, da so pnselske bukvice, v katerih je bilo nekaj denarja In pat suhih očnic. Bile so tiste, kl lih Je Msrtln takrat nabral. . Se v tisti noči je * šel Revež po župnika. "Kaj bo* T. bebcem?" ga Je vprašal "Pri meni naj'ostsne. tsko Je prnails ."* "Čakaj kako so' gs že ItrsUli. — Oh, čisto sem pozabil." Po pogrebu je vodil bebce za roko domov, kajti skoro bi ga ne bil mogel odtrgati od jsme. Pri-šedši v bajto ga je pogledsl, ko ae Je oni splazil v kot. ' Vidiš, spet mi je pozabil po-vedeti^ kako si skričen Ps bodi Boštjan* BoAtjenr SUri Smrekar je previdno omrežil Liso. Ni je vprašal, ko^ CHILDREN'S HOUR IN THE MARSHALLS Belimecesen < Juš Koaak (Se nadaljuje.) Doma je Revež prižgal luč. Po-lo*ila sta jo na slamo, kjer je nekoč stala krava, ki jo je prodal, ko je pričel kupovati ure in ra/Učno orodje. "Kaj ti je ženska? Povej1 Si žejna?" "Voode!" je prosils z vidno slabejšim glasom. I.e malo je pila "U . ubil me Je " Kdo te je ubil?" (kl bolečin ni mogla do besede Kant sr je sptavil v kot in Mledal n^p« no v mater "Fej!" j«- zastokala bolnica. "Kje tr boli?" "Povsod, vse boli. tu notri Km /itla je ns prsi in trebuh. Revež jc povesil roke. Ni vedri. ksj Im storil. ' Fe.l!" j« /opet sikntls Jrie-če\ m Obrat seji je spsčil d A KIO/.V "Boli. . . booli . Kmalu |mi je utihnila in upi-ralu oči v strop "Umrla bom," jr mfcrprtala Krti božji!" je pomislil Re vet. Ti. teci po župnik«'" je dejal fantu. • Psfaaallsi—Vsslsj kskor hitra kstert teh Osnov prenshe biti 0«n SNPJ, «11 če se pressll proč od družine In bo sahtsval sam svoj 1* tednik, hod« moral Usti član is dotično dniilns. ki js tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj nssnsnlU uprsvništvu lista, tn obenem doplsčati dotično vsoto ltetu ProsveU. Ako tegs n« stori, tedaj mors upravniitvo mižati datum sa to vsoto naročniku Csaa lista Prosvete |ei Zs Zdruš. drises fas Ksnsdo SUt Zs Chietfs im okolioo fe J7J4 I tednik In--iN 1 tednik U .........-