r, n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto . . . $6.00 i $3.00 g Za pol leta - Nr Za inozemstvo celo leto $7.00 Z& New York celo leto - $7.00 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 253. — ŠTEV. 253. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 28. 1929. — PONDELJEK, 28. OKTOBRA 1929. f*ri 8 The largest Slovenian Daily in I the United States. B a Issued every day except Sundays ® and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVU BRIAND BO ZUNANJI MINISTER V NOVEM KABINETU SESTAVA MINISTRSTVA POVZROČA DALADIERU ZELO VELIKE TEŽAVE PREISKAVA TEKSTILNE INDUSTRIJE FRANCIJA IN ITALIJA SE POGAJATA PRAZNOVANJE MILIJARDE ZA | CIVILNA PRODIRANJA BOLJŠEVIŠKO VOJNA NA GOSPODARSTVO Predsednik francoske republike Doumergue je po- i veril voditelj francoslclh radikalcev sestavo novega kabineta. — Francoski socijalisti se zavzemajo za kabinet levice. — Briand je ponudbo! sprejel z največjim veseljem. PARIZ, Francija, 27. oktobra. —r Voditelj francoskih radikalcev, Edouard Daladier, kateremu je poveril predsednik Doumergue sestavo novega kabineta, je nocoj izjavila, da je Aristide Briand pripravljen sprejeti mesto zunanjega ministra v novi1 vladi. Politični krogi smatrajo sodelovanje socijalistov v Daladierovem kabinetu za gotovo stvar. Briand je rekel Daladieru: — Sodelovanje v novi vladi sprejeman s tem večjem veseljem, ker sem si sam zaman prizadeval sestaviti vlado levice. Po mnenju odličnih francoskih politikov bo Bri-andovo sodelovanje popolnoma izpremenilo politični položaj. Celo Daladierovi nasprotniki priznavajo, da bo u-spešno rešil težavno nalogo sestave nove vlade. Narodni svet socijalistične stranke bo imel jutri sejo, na kateri bo dano zastopnikom socijalistov dovoljenje vstopiti v Daladierov kabinet. Novi ministrski predsednik bo zaključil svoje delo v torek ali sredo ter bo v četrtek stopil pred zbornico. Nepristranska zvezna ko- PogodJba bi zmanjšala misija bo prevzela delo. — Tozadevni predlogi bodo predloženi konvenciji metodistov-ske cerkve na Jugu. tekmovalno obroževa-nje na Sredozemskem morju. — Francija ima pravico do večje mornarice. PROTI RIMU Včeraj so se vršile v Rj mu velike siavnosti c priliki sedme obletnico fašističnega pohoda pro ti Rimu. — Mussolini s; je ogledal parado fašistične milice. i r SKRAJŠANJE VOJAŠKE SLUŽBE 175 OBLETNICA COLUMBIA UNIVERZE I Dne 30. oktobra bo v New Yorku svečana proslava 175-obletnice Columbia univerze. Značilno je, da sta za slavnostna govornika dolo-Nova francoska armada' čena dva Jugoslovana, ki sta profe- ~ i sorja na tej univerzi — prof. dr. Pupin in prof. Suza.lo. HIGH POINT. N. C.. 27. oktobra Konferenca metodistovske cerkve v North Carolini je sklenila včeraj ' naprositi za nepristransko zvezno j komisijo, ki naj bi temeljito preiskala tekstilno industrijo ter našla ! pota in sredstva, tla se zviša mezde delavcev te v bodoče prepreči stavke in napade na delavce. Konferenca je sprejela poročilo pododseka za industrijalne odno-šaje. Najvažnejše so naslednje točke: — Razmere v tekstilni industriji so jako slabe in le malo tvomic ima kaj zaslužka. Tovarne ne morejo delavcem toliko plačevati, da bi se poštena preživeli. Treba je najti načine in sredstva, da se zviša mezde. Cene produktom bodo najbrž zvi- . šane. in nočno delo bo polagoma ; odpravljeno. Zvezni senatorji in I kongresniki bodo poz- ani. naj se ! zavzamejo za ustvarjenje nepri- j stranskega in nepolitičnega pre- : iskovalnega komiteja. Nato pa poudarja poročilo, da je j bila preiskava razmer dosedaj zelo ; težavna, ker so se završila na raznih mestih nasilja. Završile so se celo odvedbe in umori. CHARLOTTE. N. C., 27. okLobra. Stavkarske razmere v North Carolini še vedno niso izčiščene. Gover-ner Max Gardner je dobil včeraj predlog Marion Manufacturing Company, ki ga prosi, naj vojaki še nadalje stražijo tovarne, dokler ne bodo izginili iz okolice vsi nezaže-Ijivi in nevarni elementi. Go^raer še ni odgovoril industrija! 'em. PARIZ. Francija. 27. oktobra.— ! V zanesljivih krogih izjavljajo, da je Francija pripravljena in voljna ' skleniti z Italijo provizoričen do- : govor. da. bi se preprečilo tekmo- j valno oboroževanje na morju med i obema deželama. Tak dogovor pa bi bil le mogoč. | če bi Italija priznala, da sme imeti Francija radi večjega obrežja ter | daljnih kolonij pravico do večjo mornarice Kot pa Italija. Francija je baje pripravljena | razpravlijati o vprašanju smotrene ! moči obeh mornaric, vendar se pa . noče spustiti v nikake dogovore , glede obeh mornaric. j Čeprav je Francija na mornariški konferenci v Washingtonu spre- j jela enako kvoto vojr.ih ladij kot ' Italija, se izjavlja, da ni to nikak j precendenčni slučaj glede križark in podmorskih čolnov, ker nimata niti Francija niti Italija nobenega interesa za velike bojne ladje, tem- j več se obe Nanašata na manjše bojne ladje v obrambno svrhe. Neki zastopnik francoske vlade je potrdil, da si Francija resno pri- , zadeva doseči dogovor z Italijo, ker bi ta dogovor najboljše služil uspe- i hu londonske konference ter pozneje splošne razorožitvene konfe- t renče. E. I. Kwiring je obrazložil načrt za industrializacijo Sovjetske Unije. V nekako dvajsetih letih bo zamogla Rusija tekmovati z Ameriko. bo štela 400,000 mož. Med njimi bo 106.000 rednih vojakov. — Intenzivnejše vojaško vez-banje. LEVIATHAN DOSEGEL REKORD PARIZ. Francija, 27. oktobra. — Urad United Lines je objavil včeraj, da je prekosil "Leviathan' poletni turistovski rekord glede potnikov Zastvna ladja družbe je prevozila to poletje več potnikov in pošte kot katerikoli drugi parnik. "Leviathan" je prevozil več potnikov kot katerikoli drugi pamik. ki vozi med Evropo ter Združenimi državami. PARIZ. Francija, 27. oktobra. — Francija je pričela zmanjševati število svojih rednih vojakov, čeprav bo dejanski izdala več denarja za armado kot dosedaj. V Franciji je bila uvedena enoletna služ^na doba Nova francoska armada bo štela 400,000 d oči m jih šteje sedaj 540 tisoč, ki morajo služiti po osemnajst mesecev. Čeprav bo armaua po številu manjša, domnevajo izvedenci, da bo pravtako močna kot večja armada z dveletno službeno dobo. V novi armadi bo le polovica toliko rekrutov kol jih je hiia dosedaj, čeprav bo vsebovala 106,000 profesionalnih vojakov, podčastnikov in častnikov. To jedro 106 000 izkušenih vojakov, ki bodo strofcovnj&sko vežbali re krute, bo izvršilo približno v enem letu to, kar so sedaj izvršili v; sedmih letih. V sorbonskem vseučilišču so pro- ; slavili to novo odredbo kot največ- j jo demokratično reformo. Vojni minister Paul Painleve J** še enkrat obrazložil, kako bo pošlo- j val ta novi načrt ter naslikal po- ! »Udi«, vojaške In fumnine teiko- S nih demonsU'ac') [inP 20 novem" JAPONSKA MISIJA j V NEW YORKU Osemindvajset članov neke japonske organizacije je dospelo v New York, kjer bodo ostali do 7. novembra. Ta organizacija obstoji iz vodilnih japonskih industrijalcev, časnikarjev, arhitektov in odvetnikov, ki nameravajo proučiti ameriške javne naprave. i PROTIALKOHOLNI DAN V MEHIKI MEXIO CITY, Mehika. 25. okt — Manifest predsednika Portesa Gila je danes vabil šolske otroke, naj se udeleže narodnih proti-alkohol- PET OBSOJENIH NA SMRT V RUSIJI SAMARA, Rusija. 25. oktobra. — Pet mož, med njimi pop in dva bo-rata kmeta, je bilo včeraj obsojenih ra smrt. ker so umorili dva člana komunistične mladinske lige tekom nemirov radi vladnega kolektira-nja žita. Glasi se. da je pop naščuval vaščane, naj ubijejo mladua. j OBREŽNI DOMOVI ZGORELI LOS ANGELES, Ca!.. 27. okt. — Včeraj je uničil požar enajst domov na Malibu morskem bregu, kjer imajo bogati prebivalci svoje poletne domove. Škodo cenijo na neic^-ko četrt milijona dolarjev. Vile so bile na gosto zgrajene, in morski veter je kmalu zanesel požar tudi na druga poslopja. Ma-libu Beach je nekako deset milj severno od Santa Monica. RIM. Iialija. 27. oktobra. — Danes so praznovali sedmo obletnico rasističnega pohoda proti Rimu. česar posledica je bilo uveljavljenjo Mussolini j evega režima v Italiji. Po vsem kraljestvu so ta dogodek obhajali na slovesen način Soglasno s stremljenjem ministrskega predsednika, da se izogne nepotrebnim praznikom, se je vršilo praznovanje na nedeljo, da-si se je pohod začel 28. oktobra in bi morali pravzaprav v ponedeljek praznovati. V vseh dvaindevetdesetih provincah so se vršile parade fašističnih miliearjev. Popoidne je bilo določeno za pc-svečenje vseh javnih stavb, ki so bile zgrajene tekom preteklega leta. V Rimu je Mussolini nadzoroval parado miličarjev, katerih je bilo nekako 12,000. Med njimi so bili tudi mladi fašisti, ki so bili sprejeti v stranko 21. aprila. Zvečer so se vršile povsod patrio-tičn? spominske lavnosti. Glavni stan fašistov je bil svečano razsvetljen. Na več mestih so igrale vojaške godbe. Jutri, ko bo dejanska obletnica pohoda proti Rimu, se bo vršilo le spominsko slavje v kralje\*i italijanski Akademiji v rimkem Kapi-tolu. V torek, dne 29. oktobra pa S3 bo pričelo osmo fašistično leto. Italija bo praznovala v prihodnjih šestnajstih dneh še dva na-daljna znaciln^. praznika. Enajsta obletnica premirja z Avstrijo do dne 4. novembra, dne 11. novembra se bo pa vršila proslava 60. rojstnega dne italijanskega kralja. CLEMENCEAU JE OKREVAL MOSKVA, Rusia, 27. oktovra. — Družbi, sesteječi iz velikega števila ameriških inženirjev, trgovcev in socijalistov, je pojasnil včeraj E. I. Kwiring. nadomestujoči predsednik državne komisije, ki izdeluje načrte za gospodarski preporod Rusije, da bo Rusija v doglednem času prekosila Združene države v produkciji. Rekel je. da bo Rusija v napredku produkcije načelovala vsemu svetu. — Lani je znašalo nalaganje našega kapitala v industrijalna podjetja eno milijardo in šeststopetde-set milijonov rubljev — je rekel Kwiring. — Prihodnje leto pa bomo ta znesek več kot podvojili ter naložili v industrij alna podjetja tri i milijarde in petsto milijonov rub- i Ijev. Od teh bosta dve milijardi in pol naloženi v petrolejski in železni- j narski industriji. Pol milijarde rubljev bomo uporabili za zgradbo elektrarn. Kwiring je obrazložil, da je seda- ' nja doba petih let že prekosila na- 1 črte za industrijalizacijo Rusije. I Sovjetska vlada je izdala nekako j trinajst milijard rubljev za indu-J strijalizacijo dežele. — Ta znesek bo pokrit z notra njimi posojili v znesku ene milijarde rubljev, dočim bo ostanek pokrit z dobički industrij. Ameriški inžinirji in trgovci so kar strmeli, a Kwring je še povečal vtis z objavo, tia bo petletna doba le prvi kora1" za zopetno zgraditev Rusije na socijalistični podlaei in da je vlada že sedaj sklenila izvesti veliko večji načrt, da tekom petnajstih. oziroma dvajsetih let tako preobrazi vse gospodarsko življenje dežele, da bo Rusija zamoela u-spešno konkurirati z Združenimi državami. KITAJSKEM Zmede na Kitajskem dobivajo vedno bolj političen značaj.—Obe stranki skušata podkupovati na debelo. ŠANOHAJ, Kitajska. 27. oktobra. Poročila iz Hankova in Nankinga kažejo, da se pričenjajo v državljanski vojni med nacijonalisti in ljudsko vlado velike Lzpremembe. Obe stranki skušata dobiti vojaške in politične prednosti Nacijonalisti poročajo, da so nacijonalisti porazili člane ljudsk stranke ob Lunhay železnici, za-padno od Cečova v provinci Ho-nan. Več dni so se vršili težki boji tekom katerih so vsi vstasi zaman prizadevali polastiti se tega važnega železniškega križišča. Dočim se vojaške operacije na daljujejo. si prizadevata obe stranke dobiti druga od druge novih pr: stašev potom podkupovanja. Tozadevno poročilo iz Toki j a . felasi: — Situacija nima več vojaške^.i znauaja. pač pa političen značaj. Istočasno je dospelo iz Nankinga poročilo, da je nacljonalistična vi? da v resnih finančnih zadregah ; da ne more dobiti potrebnega de narja za nadaljevanje vojne. COSTE IN TOVARIŠ DOBILA NAGRAD-; PARIZ. Francija. 27. oktobra, francoska avijatika, kapitan Die. donne Coste in Maurice Belloni ki se nahajata sedaj v Hanoi, frar c os ki Indokini. da se vrneta v Pr> riz preko Indije, sta dobila ira. jon frankov nagrade od franco.« vlade za nju dolgo-distančni pok iz Pariza v čičikar, v Mandžuri Vsote ki znašajo skupaj S240.0C je razpisalo zračno ministrstvo, in kapitan Coste in njegov tovariš bosta prva, ki bosta dobila to nagrado. PARIZ. Francija. 27. oktobra. — Zdravniki so izjavili danes, da je Georges Ciemenceau definitivno o-kreval od zadnjih srčnih napadov. Včeraj zvečer je šel Clemencau spat preje kot ob običajni uri ter je spal zelo dobro. Zjutraj je cil pri svojem delu zopet ob sedmih zjutraj. Zdravniki so uveljavili vse varnostne odredbe, da preprečijo ponovitev srčnih napadov. 2SZE8MBBK mmrjzam MEDNARODNA TRGOVSKA KONFERENCA P! S i r^if * ^ ♦ * s ' P ^PP ii DENARNA NAKAZILA Za Vase ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Mit .4 rfes?" h lm če, ki so dosedaj ovirale uvedbo dvanajst mesečne vojaške službe. Pričetfcom leta 1935 bo število re-zelo p*dlo, nakar bodo vpo-refcruti, ki so bili rojeni v letih. .. , . ........ - .. _________________________ bra na obletnico mehiškega revolucionarnega programa. Na ta dan bo otovorjen nov atletiki stadijon. katerega je postavila zvezna vlada na Valbuena polju, izven zveznega glavnega mesta, za prosto uporaba iie.avcev. ^v iT " T T .J if T i "ft v Jugoslavijo ▼ Italijo Dis. 600 .......$ 9.80 Lir 10« ........... 9 I TI 1,000 ........ $ 18.40 M S00 $11.80 M 1,600 ........ $ 46.75 > 300 $16.80 - 6,000 ........ $ 90.60 M 600 $27.40 M 10,000 ........ $180.00 M 1000 ........... $64Ji Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo v sled sporazuma g našim svetom o štorom kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na %%. v Mm rn*m. - -WsB^/r Slika nam predoča M. Kardoffa, ki otvarja petnajststo mednarodno trgovsko konferenco v nemškem parlamenta. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Zrn izplačilo večjih zneskov kot gor« J na v »d eno, bodifll r dinsrjik Urah ali dolarjih dovoljujemo ie bolj*© pogoj*. Pri volžkih naka-silih priporočamo, da m poprej s nam s poračunat« glad« načina nakaaOa. IZPLAČILA PO PO*TI ao REDNO IZVfttKNA V OVM DO TMN TIOWl WlUNA NAKAZILA IZVBSUJBMO PO CABLE LMTTES MM PRISTOJBINO 75*. 5AKSER STATE BANK a OOBTLANDT STREET, KWW JOBK. B. & Telephone s Barolay 8930 •C L A S If A B O D A" NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 28, 1929 Tlie LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A. "Glas Naroda n Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place ef business of the corporation and addresses of above officers: fie W. 18th Street, Borough of Manh&t&n, D New York City, N. Y .f VP % 0 ^F^^ # # | ^ ^ psšsbeu. i "mrr "HIUMM Vesfi iz Jrrimorja. \ Dopisu j Peter w "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado __________________-$S-OC i'.a pol leta ..........................JSJJO te trt leta _______..................$1.50 £1 Za New York za celo leto Za pol leta______.______ Za inozemstvo sa celo leto Za pol leta .............. ____$7.00 ___$3.50 ____$7.00 ....$3.30 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. phhm "GLAS NARODA", 216 W. 18tb Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 >1 11 III ill III IWWIII III HIHM1 M Hi T il III >1 r iHI IP"'¥11111111 PRAVICA JE ZMAGALA Trst, 6. oktobra. 500 azilov za predšolsko deco bi radi otvorili fašisti po raznih krajih ob meji. V tržaški, goriiU. pryc turisticno jo s katere pulski in reški provinci 3e od | krene v Benetke j samo 150 krajev z azili. Trebalo bi Dne 30. Ely, Minn. oktobra je Matija L ; Se vedno se gode ziiiimeuja in <'udcži: I Albert B. Fall, prejšnji tajnik za notranje zadeve, katerega so procesirali v Washingtonu, ker je vzel pod" kupnino <»d Edvarda L. Dohenya in tovarišev, znašajoen $100,000. je bil od porotnikov spoznan krivini. Skoro je izgledalo, kot da l>» tudi v tej zadevi osle pa r~ jena pravim. I'ot«'in ko so s«1 porotniki posvetovali vee kot dvajset ur, skoro vsi domnevali, da se ne morejo zadiuiti. To bi bila prva zmaga obrambe, kateri bi v tem slir eaju sledila nadaljna zavleet nja te^a slučaja, ki je ostal nerešen že par let. nakar bi postal krivorek nevrjeten. Posebno razveseljivo je, , ki je vodil več let gimnazijo v Opatiji. je premeščenv Piso kot ravnatelj tamošnje gimnazije, na opatij-sko pa je prišel regnikolo pref. Vi-vio. Pri otvoritvi šolskega leta je imel pred zastopniki oblasti, občinstvom in dijaki dolg nagovor, v katerem je izrazil, da sedanji šolski pouk ni več oni iz predfašistične dobe. ki \ sc je omejeval na tc. da je učii pravila, marveč je pouk. ki ho je izoblikovati prave može. ciste bodoče državljane, ki bedo izuceni in udani državi. Sedaj i ponuk vceplja mladini tri velike principe fašizma: oblast, red in pravico in poglablja v njo sveti smisel življenja. Iz fašistične šole izidejo lepe vrste bodočih voditeljev, ki privedejo sla-\o Italije do najvišjih ciljev ... Meseca julija 1916 je ob neugodnem vremenu obtičala na nekem otoku 24 milj od Pule italijanska podmornica veljeval kapitan Nazario Pcsadkc so Avstrijci rešili in ujeli. Istran kapitan Sauro ie bil u?mr-čen. Avstrijske oblasti so hotele podmornico takoj spraviti v Pulo. j po jim ni uspelo. Ko so jo poteg-• nili z otoka, so popokale verig? in i podmornica se je potopila. Koncem j letošnjega septembra so Italijani j dvignili podmornico iz vode in jo ; vlekli v svečano razpoloženo Pulo. I Kc so bili že skero na cilju, so oo- i pokale jeklene vezi in plavajoči i most je bil močno poškodovan. Podmornica se je potopila 30 m glebeko. Nabava novih vezi in vse potrebne poprave so preračunjene na 250,000 lir. Kadar se te izvršijo, bo mogoče misliti na dvig Sauro ve pcdmcmice iz morja pred Pulo. Italijani mislijo, da hrani podmornica kake posebne dokumente. Tc ugotavlja fašistični tisk z o po- j tal s fašisti in zopet vstopil v služ-zoritvijo. da bi velika podpora ka- i bo. Oni dan so se v baru pogovar- tere sedaj potrebuje Koristila celi | jali fašisti o Zanellovih pristaših in , R h vozi, SVOJQ karo ven iz me, Italiji, kajti Opauja tvori za tujca [ omenjali so tudi Kodriča. da ne dr- j sta m yze, ,eboi rojaka pelra Ark0 Z! dane besede, ter vpraševali, ali ta N.,reca je hotela da se 1e ka_ je vrnil odpravnino 20.000 lir. kc ra prekucnila v iarek M L. Kap_ je bilo znova nameščen? Tu se je schu je strlo nekaj reb?r in dobil pojavil Kodrič. Zahtevah so. da se ! j prične ž njimi razgovarjati. česar Koaric- ni hotel. Odšel je naglcma. n od tam dalje na jug... Da bi poziv na nujno pomoč Opatiji kaj zalegel, straši "Piccolo" regnikole z ogromno jugoslovansko turistične propagando. Izvršeno je imenovanje velikega števila provizorknih učiteljev. Med \ govore. Kodrič je odgovoril s streli je tudi vec poškodb po nogah. Peter Arko ima pa zlomljeno roko v , __. ramenu, a kara sama je postala Sh so 22 njirr. in ga nadlegovali. J tudi da nai počaka, da s ž niim peraz- njimi citamo tudi slovensk3 priimke: Bizjak. Kristan. Pirjevec. Švab. Troha Šinipoj. Korošca. Dne 13. septembra 1923 je streljal 43-letni Fran I\cdrič na Reki na fašiste, ki so ea zasledovali, in smrtno zadei Štefana Kajf?ža. Kodrič je bil pristas Zan?llove stranke. Služboval je pri mestnem računskem uradu, iz katerega je izstopil z odpravnino. Pozneje se je pebo- iz revolverja. Kajfež je padel nezavesten na tla in kmalu potem izdihnil. Kodrič je pobegnil čez mejo. Dne 4. t. m. se ie vršila pred poroto v Trstu, pa z izključitvijo ljudskih sodnikov, razprava proti Ko-driču. Jugoslovanska oblast ga ni neraona. Oba ponesrečenca sta bila prepeljana v bolnišnico, kjer sta prejela prvo pomoč. Mr. Kapsch je ost jI še nadalje v bolnici. Kakor je razvidno, največ ne-erec se prigodi vsled vožnje z avtomobili ob nedeljah. Skoraj sleherno nedeljo se pripeti enaka nesre- saj pa ni nič čuan^ea. ljudem izročila, kjer je šlo za političen de- , ie dandanes V5e nekam prevč mu- rit. Rad; b: bili ob enem tu m tam likt. Kcdrič je obsojen in contu-matiam na 25 l2t in 6 mesecev zapora. Napoleonova smrt. Da je take vrste tekma nevarna, jim pa ne pride na um. Navadno s,? izpametujejo po nesreči, ko je že prepolno MHHHE Rojak je pripovedoval: Salamer.t, zadnjič sem pa ujezil. Kako bi se ne. ker moja žena toliko ponepotrebnem zapravi. Vrata sem zaprl in sem ji zace! pri-jaz več ne kadim, sti Saj je navsezadnje dobra in pametna, prav mirno me je poslušala. — Torej je bila tvoja pridiga u-spešna? — so ga vprašali. Seveda ie bila. - je odvrnil. Dvajset centov več prihraniva na dan. — Torej se je omejila'' - O r.e ona se ni omejila, todn jazb več ne k. Jim Dočim vemo iz Napoleonovega življenja vse poln epizod, ki nam ga rišejo kot veliko osebnost in junaka brez primere, je o njegovih zadnjih dneh in smrti znano razmeroma malo. Napoleon je umrl f pogledati generalu v obraz, zelo velik. Dne 9. maja. torej štiri dni po smrti, je bil pogreb Napoleonovih telesnih ostankov. Položili so njegovo truplo, ki je bilo zaprto v svin maja 1821. na oteku Sv. Helene, ka-j eeno in dvojno leseno rakev. k vec-mor so ga bili odpeljali v prognan- ; nemu počitku v Zdravi dolini (Sane stvo. i Valley*. Prostor za grob si je b:l Vest o njegovi smrti, je prodrla izbral sam. Krsto.so nosili gren.i-v tedanje avstrijske dežele šele sre- dirji. mrtvaško sukno, ki je bilo podi julija 1821.. torej dobra dva me- \ grnjeno čez njo, pa sta držala v seca po dogodku. Objavil jo je du- rokah general Bertrand in grof najski "Oesterreichischer Beobach- ! Montholon. Lady Lowe in niegu ter", ki je bil poleg čisto uradne hči sta bili v črnini. Sprevod sta 7.1- Devetega novembra bo ' Slovano-vo" Martinovanje v Brooklynu. Kdor hoče kaj oristnega poska- n:ij pride pravočasno. Pri krščevanju vina je treba na-Lcnis Moravec je odšel ta teder. mrec največje previdnosti. In kr-v Nopeming. Minn., kjer je zavod» ' n:l- 0,1 f:ii: ■' 'l ' za jetične. Mr. Morave - je se naiad l pc',<>lnt,ir--1 zr i P. r kapljic vtxi«1 dovolj Če n-'. det.ko in je upati da okreva, če n. že kal tuberkloze preveč vkoreni-njena. pr adi Tvi 11a Daljnem severu na^ dr- j žave smo imeli dosegaj lepo jesen | T .. v,., Sedaj razsaia zur.aj mrzli sever ter j ka e [ mi je rekel. jc- odgnal proti jugu zaostale ali "rcbince". /j emu m^ da sem Mc Zsa< lil "Wiener Zeitung" edini velik poli- ! ključila sir tičen list, ki je Avstrijcem naco- 1 Sv. Helene, meščal tuje novine. "Izredno nakijučje nam omogoča, da javljamo iz Londona naslednjo vest," piše * O. B.". — "Bonaparte je mrtev! Umrl je v soboto, 5. maja okolu 6. ure zvečer po dolgotrajni bolezni, ki ga je nad štirideset dni priklepala na posteljo. Zahteval je, naj odpro truplo, ker je domneval, da ?a je uničila* ta ista bolezen, ki je pobrala že njegovega očeta, namreč želodčni rak. Obdukcija je potrdila njegovo domnevo. Do zadnjega je bil pri zavesti in je umrl brez bolečin."* To poročilo, ki ie kot prvo do- Lowe in viceadmiral AGA KAN IN NJEGOVA ZAROČENKA — Oh. saj ie ni hotc-1 žali! pak prikupiti .^e ti >e hotel. V Pariz se je vrnil iz Aix les Bainsa sloviti Aga kan, o katerem so pred kratkim pisali vsi francoski listi v dolgih stolpcih. Aga kan : je stekel pariško slavo posebno za- Na okoliških gričih je bi)o tazpo , j stavljenih 3000 topničarjev in mor-' narjev. Ko se je rakev pogrezniia v j zemljo, so zagrmele tri salve iz to-p^v. vsaka po enajst strelov O—>*i je bil _ ____ Zadnje Napoleonove besede pred j spodično Carronovo. da pred krat-smrtjo so bile: "Tete.... armee. .", kim navadno prodajalko v neki pa-Izgovoril jih je na dan smrti ob riški trgovski hiši. Dama je rada petih zjutraj, kaj naj bi pomeni-1 Pristala na ponudbo, na 14 čevljev globok in zelo širok. (radi ker je prosil za roko go- y. Tekom neke porotne obravnave — ko so se podali porotniki v posvetovalnico — je državni prav-dnik pokleknil in molil, da b: jih sv. Duh razsvetlil To se ne imenuje zaupanje \ boljo pravičnost. Temu c pravi komedijuiistvo. le. pa niso uganili do danes. 1300 LET STARA SMREKA seglo naše kraje, je dobilo nekaj Pulino" kateri je po- dni Pozneie pojasnilo v naslednjem Sauro j članku: "Londonski listi od 4. do 5. julija objavljajo nekatere podrobnosti o Bonapartovi smrti. Bo- "GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki I — Naročajte ga! Na Japonskem se pripravljajo sedaj na proslavo nenavadnega praznika, kakršen je mogoč pač samo na Japonskem, v klasični deže-napartovo zdravstveno stanje se ie li cvetličnega in rastlinskega kul-posebno v zadnjih 14 dneh njego- ta. Obhajali bodo 1300-ietnice roj-vega življenja zelo poslabšalo. Zato stva velikanske smreke ki igra v so dodelili k zdravnikom, ki so ga japonski mitologiji in zgodovini lečili. še dva ranocelnika in tri važno vlogo. Zasadil jo je 1. 629. v druge zdravnike. Kmalu pa je bilo mestu Karasakiju cesar Jonej ob videti, da ni pomoči in da se mu svojem ustoličen ju na čast boginji bliža smrtna ura. Želodčni rak ga Vakamasahimi. Še dandanes »maje strahovito zdelal. Pokojnikovo jo velike množice pobožnih Japon-truplo so odprli in ga položili na cev k častitljivemu drevesu, ki rr.e-paradni mrtvaški oder. Guverner ri v obsegu 12 in v višino 80 m. sir Hudson Lowe je prišel s svojim______________________ generalnim štabom, da ga vidi. Po- "**— greb bo z vojaškimi častmi. Kakor znano, je angleški parlament iza:;l mu postane žena. Ko se j° v Pa-1 č rizu izvedelo za to novico, so za-: gnali listi velik krik. ki se še do | Ječar je peljal starega zakrkr.je- danes ni polegel. Aga kan je postal nega lopova po temnem hodniku in centralna oseba dnevnega zanima-j ga blagohotno opozorii: nja in ljudje so tako nesramno ; — Tukaj na vogalu ie stopnica, pritiskali za njim, da je moral be-' pazite, da se n? izpodtaknete žati iz Pariza na morje, od tam pa | Stari lopov se je pa zaničljivo v kopališče Aix les Bains. Šele. ko j nasmehnil in odvrnil: se je pariški hrup nekoliko polegel j Nikar se ne boj. To stopnico se je upal vrniti nazaj med Pari- sem že takrat poznal, ko si ti se žane. A kaj ima od tega? Čim sr platno prodajal po cesti. je zopet pojavil na buljvarih. za-; čenjajo listi javljati podrobnosti o ( x. darovih, ki jih prejema bodoča žena Age kana. Bogati ženin ji je do- j v Brooklynu so pred kratkim are-slej poklonil v samih nepremični- ; tirali nekega avtomobilista in so Opatija je imela v predvojnem času močan in izbran kontingent gostov iz srednje in severne Evrope. Kar se je po vojni storilo za zopetno privabijenje zalednih turistov na odredbo, da se ima smatrati Bona-( parte samo za generala in nič več. Vse vesti potrjujejo, da je umrl mirno. Ostavil je testament z INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY Iti, .Mj»> i> oktobru Sv. t ravnateljev j" |»rojrhisi) r«-0<») za rassrt-d .\ navadni^ dt-lnic le ljo. naj ga pokopljejo na otoku sv.! (],.užb,.. iz,»wuivo it. novembra v.^u Helene." i "''^j*""'. rt-kor lu ot> y-iklju:-- * . _ . 1 ku poslov.mjj 1. nov. nabra 1^21». <"-fki l «► - Nadaljnja poročila velijo, da e do poslani i*> i>..su. frenosre ktiji^t* i:- ixulo zaključene. bilo Napoleonovo truplo takoj po seciran ju izpostavljeno dva dni v' zeleni uniformi. Zaradi klimatič-'Kvarnersko rivijero, je skoro iz- j nih razmer se rok ni smel podalj -ključno delo skiomnih sil Opatije; sati, čeprav je bil naval otočansko- ga prebivalstva, ki je želelo zadni.- Iv I-ad«l, jK>možni blagajnik. nah za 25 milijonov frankov vrednosti. Med temi se nahaja velikanska palača v Parizu, vila v Beau-vUleu. vila v Švici, krasen prostor za palačo na Bourgetu, kjer bo A-ga kan svoji izvoljenki postavil grad, itd. Gdčna Carronova je po-lega tega prejela od svojega zaročenca nakit, ki je vreden več milijonov frankov. Kje si je revno prodajalka pred letor* dni v sanjali predstavljala, da jo čaka toliko sreča in ljubezen s strani Age kana! In Aga kan, vrhu vsega še pojasnjuje. da si je zaželel Carronovo za ženo le zategadelj, ker je v vsem podobna njegovi pokojni zakonski tovarišici. BOZIC Y STARI DOMOVIN! Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Božič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto zia največjem i n najhitrejšem parnikti francoske parobrodne druibe— - r ILE DE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 ' L r - 1 : .. %. , 'i Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasig-urati dober prostor, na j se pravočasno prijavi in pošlje aro. Z» polnila glede fofaih ttatov, Ketvm i t SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW ¥OBK, N. V. B NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ^tt^t^Kmmtmmm^^mmmm O G LAŠUJTE "GLASN. pač pa vm Slovenci v vasi okolici. ne čita samo vase CENE ZA OGLASE SO ZMERNE pri zaslišanju dognali, da je pijan. Oficijelno poročilo se glasi, da so našli v njegovem avtomobilu. "Šest steklcnic rjave tekočine, sedem steklenic bele tekočine in sa-lono rmenkaste tekočine". O prufih. procentih in kakovosti oficijelno poročilo molči. Kajti aretirani je bil prohibicii-ski agent. Romunski kralj Mihael je star sedem let. Vse poletje se je mudil v letovišču v Sinaji, in tisti, ki skrbe. kako naj se oblači, so sklenili in določili, naj se vrne v Bukarešto v dolgih hlačah. Brzojavka iz Bukarešte se glasi: — Že celo uro pred prihodom vlaka se je zbrala na kolodvoru v Bukarešti pestra družba. Čakali so povrat-ka mladega kralja. Navzoči so bili člani regentskega sveta v svečanih uniformah, vsi generali romunske armade v paradni uniformi z medaljami in drugimi odlikovanji na prsih, ministrski predsednik Maniu v fraku in člani kabineta v fraku in tako dalje, in tako dalje. Ko je fantek dospel na kolodvor, so začeli streljati s lopon, godbe so zaigrale, govorniki so se oglasili, in nazdravljanju ni bilo ne konca ne kraja. Toda sedemletni kralj se je nav-lic temu dobro in junaško zadržal. Člani regentskega sveta, ki ga vsak veuer polagajo Tc počitku, so po temeljitem raziskovanju in raz-motrivanju določili, da kralj naslednjega dne zopet lahko obleče dolge hlače. To je nadaljni dokaz, da še ni izumrla hrabrost v srcih članov cesarskih in kraljevskih družin. Ml "GLAS NARODA" NEW YORK. MONDAY, OCTOBER 2*. 1929 • f The LARGEST SLOVENE DAILY la V. S. A. KURT MUENZER: hala burja. si nega. da v?čera. ko je se čutil tako se napotil sedem. MOŽ Z LUTKO moški, ki me je bil izvabil no*er. Z veliko gesto mi je ponudil, naj m< tri 1. Stopil £ b železnic ■m se pel »m v prvi voz elek-. ki sem pa srečal il do konca prog?, opil m šel kakor v Gospod, doživeli stvar!" mi je rekel. boste veliko, "Seznanili se la na tla. In jo posadil na stol. Potem je privzdignil zaveso ter me pahnil iz šotora. Objela me je svetloba zelenih svetiljk. In zasvetilo se mi je v gla- Na plantaži kavovca. __v_ Kava. ki j« vsak dan pijemo, ni na sicer ni biia — vse, kar sem na- ma so mi povedali, da se godi vsem brez muke pridelano zrno, kakor se šel v njej. sta bili dve leseni kiju-J začetnikom na plantaži tako kakor lahko uverijo naši čitatelji iz na- ki. Poučili so me, da moram nanje mn;. Izguba krvi jih oslabi, ampak slednjega sestavka. privezati mrežo za počitek. Na plan to je pravzaprav tisto, kar jih na- "V novi službi boste popolnoma taži namreč ne peznajo postelj, kaj-! pravi imune zoper nevarnosti, ki samosvcj. imeli boste prosto stano- ti vsak kos pohištva je izpostav- jih je plantaža polna. Če se pa kri vanje, dobro plačo In povrhu tega ljen napadom mrčesa, ki ob mra- ne ulije. obstoji resna nevarnost še zdravo delo!" mi je dejal agent, ko sva udarila v roko in sklenila poeodbo za. tri leta. ku prileze iz špranj in kotov ter da zadene človeka kap. Zato tudi neusmiljene obdeluje svoje žrtve. Ko sva stopila na prosto, je vzel iz denarnice nekaj novcev in tu jih" je stisnil v reko za predujem S tem sem postal za šest in t ride - boste s tajnimi kilami, ki eibljejo | vi. da je ta mož z lutko zločina, naše življenje. Lutka, ki sedi pred Hipnotizer in zločinec! Samo v tem iQtor PC ;!ed obstal vami. je iz voska in slame. Ali , je bila njegova tajna. »vih sk 11 ki žnih tleh. v lokvi. Luč je medlih tra-: evala iz vode. Kinematografi, zabavišča, kalej-'copi in slaščičarn? sc bile že zaLe. Samo tu pa tam je ob zidu fe; nel kak moški. Podjetniki so bi-t.e izpraznili svoje blagajne in so ■h izkupiček večera. Tam v ladji-na gugallšču je še posedala o- i mljena ženska z detetom v rt-! :ju icer je povsod zevala praz-la. okol mene pa se Je širila o-rčenoat pro pa Lih življenj. Pobegnil sem drugam, tja. kj?r stali večji šotori, in kc sem bil tem, da za vi jem v park. sem lal prizor, ki mi ne bo nikoli 1 iz spomina. d majhnim, ozkim šotorom, 'ci oblivala luč dveh karbidnih jk, je stal mršav dolyin. Dr-! v roki šibo in kazal na sliko. ne- hočete o tem-preveriti?' Stekel sem po stražnika in mu pokazal šotor z velikima zetenima Stopil je bliže in ji privzdignil. svetiljkamaToda ko sem ga hotel • tisto npretrgano naganjanje k delu. ki ga vsak začetnik oočuti kot Zvečerilo se e in na zemljo se grozno krivico. Na koncu koncev je poveznila prva noč mojega no-j pa smejo na plantažo samo po pol-vega življenja. Otipal sem pritrje: \ noma zdravi ljudje. Dru?- ne izerž-rto mrežo in zlezel vanjo, zaspati j naporov, ki jih t?hja kavovec od pa nisem mogel, bog vedi iz icuk-1 obdelovalca, set mesecev del plantažnega in ven- šnih Ko sem ležal | tarja. Kraj. kamor sem se bil pro- na hrbtu ^ bdej se mi je zc»elo,t Minevali so dnevi — polagoma dal. je bil Minas Geraoes. šest in da mf? Qpaja nekakšen sladkoben sem se uživel v t0 življenje. Postal trideset mesecev! sem pomislil. — vonj cvetočih grmov Ah res, bik) sem 2 družinico. Kjer sem stanoval. Dolgo časa za moža. ki se zaveže. je tisto fear nam okrepi nai>e tiv. \eno telo. Delih smo si skrbi m bri-' da bo tri leta gojil in skrbel za ti - ce da narn ne lcže spanec na j se. nevolje in tegobe. To ie Pilo roko in nogo. Omahnila * nazai I peljati van i. ni bilo šotora nikjer.' g"nOV kaVOVCa' A k;tJ sem htJ* Opazil pa sem še nekaj - da tu it-oof in i 1 " : rpH SpI spm in sf> nainrei nrcci- ^ ? . * /tijati * a.itj, iii * . , - kakor mrtva. Potem jo »e strese' in j Izginii je bU. ^^ da se je po-itei! Sel sem.in sf naj.prej ^ lutka je padla na tla. Bil sem docela prepričan, da je ta impregni-rano bitje. Nasmehnil sem sc? torej in sedel. Lotevala se me je že utrujenost in zaspanec in stvari so ce mi prikazovale kakor v neki oddaljeni megli. Tedaj pa se je mož. dvignil in napravil kretnjo, kakor da hoče zbrati vso svojo energijo. greznil v zemljo. Stražnik mi je pomilovalno stisnil roko in rekel, naj grem počasi domov. Šel sem. a čudne pustolovščine nisem pozabil in vso noč sem imel privide. Čez nekaj dni sem čital v listih, da so našli izven mesta raztrgano | dekliške truplc. Policija ni mogla' izslediti zločinca. Pogledal sem ti- • na glni Pr« stopil iz kolibe, sem reč naglo izpljunil. Nisem namreč vedel, da si s tem V tem trenutku se mi je videl lep. ralico in spoznal na njej siiKo" ne-1!ahko nakopljem dosmrtno sovra- Zaka - v njegovih laseh se le za- Lrečne Iulke Ko sem natančno pre-; stv° upravitelja^ Dal mi je na pot h.-lil ^rphrn nramen lice ie zadobi- . . . , . .malega crnca. ki me je poveoel v sreom pramen, lice je zaaooi , motnl n]en obraz, sem videl, da je j L. namah podobo duševnosti. Iz oči Usta trdQ5t t mila z njeRega lica novi stan na robu plantaže. K sre-mu je sukljal nekakšen plamen. Re: Okolu usten n Je ,.ral blažen na J « sem našel tam izseljence iz Ev-da se ni svetil, ali sukljal je ven- gmch j rope, ki mi ze zaradi tega niso bih darle Odprl je usta i niz grla mu je ' _____________i popolnoma tuji. Družinica. ki sem tudi potrebne, zakaj vsi skupaj smo bili kakor psi priklenjeni na delo in nihče si ni mogel prihraniti vinarja zaslužka. Sistem, ki nas je bil zasužnjil, pa je strsmel za tem. nekaj drugega Po meji sebida napravi iz g Jelovai-ev plantaž i sta se plazili sem in tja dve ne, delavoljne suž..,e. ki mu ostane o ti ponudbe: vzel sem. toda ko sem , dolžni kači ki opravljata v teh kra- ohranjeni dokler mogoč - jih službo našega ježa. Plazili sta' stavil upravniku plantaže, zavaljenemu Špancu, ki je imel navado. ! da je vsasemu novemu prišlecu ponudil žvečilnega gumija. Iz vljudnostnih czirov nisem mogel odbi- kaj. na plantaži lažje mislim, v: izdržim in da sem tudi iižično krep Zato pa me je navdajalo s stra-kejš: in odpornejši kakor doma. horn DOBILI-SMO večjo zalogo BLAZNIKOVIH PRATIK Cena 25c s poštnino vred. Onim. ki so jih naročili, smo jih že odposlali. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR IZIDE MESECA NOVEMBRA Cena 50 centov Naročila sprejema: KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY udaril močan glas: "Tyrsa, vstani. dihaj, živi!" In zgodil se je čudež: lutka, stvor kričečih barvah kazala ntfl. iz voska in slame, je res vstal m iksno lutko. Luč je bila mirn; ie čudne po>astno obsevala nie-►v obraz. Nosil jc dolge lase. bra-t mu je bila obrita in tudi pod >som ni bilo nobene kocine. Ugi- I smeh. Stopil sem na policijsko ravna-, .. .. ■ , , , ,. . , . bll p r: dej j en. jo imela troje cla- ! teljstvo m povedal, da je bilo de- . i J ' . I nov: očeta, mater in sedemnajst- klici ime Tvrsa. Dejal sem. da po-1 A m . . ... , . letno hčer. Trojica se je izselila v znam tudi njenega merilea. Komi-' .... ,. . , , 1 .. Brazilijo iz Madžarske, v doon ve- album i , n, da jo čaka onstran Ocana vcl- sar je razgrnil pred menoj se dvignil na noge. Zdelo se mi je., zločincev. Začel sem listati po njem T« mi: m. ali i. nika iti. ijei m< je star ali mlad. toda kor ga nisem mogel ► je ustavil z beseda- le nctJr! Videli boste ki sem mu sam živo lutko, bitje vriahnM življenje. Najnovejše sve-tevno čude! Najnovejši tehnični izum! Vstopite, le izvolite! No~oj i-rnan- zadnjo predstavo — vstopnina je samo dva dinarja." Dal sem se pregovoriti. V kotu se ie razprostirala stara preproga, na da so se njene kosti učvrstile. Začela je obračati oči, odprla je usta in pokazala bele zobe. Potem je napravila par korakov — proti čudo-tvorcu. ki jo je usmeril proti meni. Mož je zinil: Vidite, gospod, vse to je moje delo. Recite, ali ni čudovito7 Ta stvar je bitje, živa deklica. V tem stanju lahko je in pije." — čez pol ure sem obstal pri obrazu tistega strašnega človeka, ki sem ga imel za storilca. Bil je to neki petdesetleten artist, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi težkih predstopkov. ka sreča. s? vso no-- iz kota v kot m lomili mrčes. Ker sta so ponoči svetili, je Lo zbu?aro v ~vni posebne občutke. pc sobno dokler se ilm nisem privadil. Potem so me jeli vznemirjati svetJolikajoči se metulji, ki so letali sem in tja po sobi. In če ni oiio dovolj drugega brenčanja, so razvijali frfot še neke vrste hrošči — tako. da res nisem mogel spati. Tam zunaj, oči vidno ne posebno daieč. pa je smrčala opica in od nekod so prihajalo glasovi nrešče-l če»a gramofona, ki j? menda kraj- Toda v lastno nesrečo . , ^udem noči Njegove meloni umel nihče izmed njih jezaka. ki dije SQ bi]e y začetku 2elo star ge je tu v rabi. Imovina jim je kmalu lp na kQncu jp gramofon zaneI ne_ posla in končno jim ni preostalo kaj Q bananah In oglasil se je ^ drugega, kakor zasužnjen je kavov- saJesof Don Pearo je ob tej priliki potegnil revolver in streljal name. K sreči sem ušel smrti. Ta dogodek je dal povosod, da je bila moja pogodba razveljavljena in jaz sem vesel šel po svetu, da sem zopet enkrat užival zlato prosost. Kajti da ni bilo prišlo do tega konflikta, bi bil morda ostal do svoje smrti su- Zadrževala pa me je tudi skrb za: ženj kavovca in španskih izkori- dobre ljudi, pri katerih sem bil pod streh in ki so bratski skrbeli zame. lednjič so se začele neprijetnosti v velikem obsegu: gospodar je zbolel, kolikor se je dalo ugotoviti, na pdsledicah zauživa-nja surovih zrn kavovca. Potem je J prišla nadloga nadme. Ko sem se ščevalcev želi. v rodovitni brazilski de- Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. razgrinjal dalč okoli mene. ' nekega jutra hote! obuti, sem opa- Napočila je poldanska ura, prišel zn ^ nogj tri otekline zrnate ob-! je večer. Vrnil sem se v sobo. Do- NAJVEČJI TOP 8 i Pošljite nam t! S 8 in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" * - f 'm prepričani smo, da boste potem ; stalni naročnik. POTREBUJEMO DOGARJE, like. Kaj je bilo? Prašna bolha je . .. ... , ... ... ki so izvežoani na Claret dogah. odložila pod mojo kozo svoja jaj- , , . , ... . ... . Imamo mnogo dobrih gozdov v ca. Kakor bi trenil, je skočila hci & mojega stanodajalca po nož in iz- Texas in< ^iana. Plača $130.00 rezala nevarno zalego. Nega se mi j za tisoč kosov 42 co1' je začela gnojiti, a vendar je bila' Pi;slte na-nevarnost dolgotrajnega hiranja Massman & Co., Inc., odstranjena. Rana mi je v toliko j New Orleans. La. povzročila neprijetnosti, da sem se ! <15x> gar.::-- ffllT;: Mali Oglasi imajo velik uspeh mm H t njira.se lahka mtwlji l; i f „ -:■ TI » v> WWW S i v, K « "IS L A« NAB ODA« m f NEW YORK, MONDAY. OCTOBER 1929 T Tka UIOKflT BLOTKIIB BAILf Skrivnost sestre Marlen. « ROMAN IZ ŽIVLJENJA. *< r Za Glas Naroda priredil G. P. SPOMINI SULTANOVE SNAHE IBflB:: ,1MgjnSBffiXiJM3CISrWBtSSIi'' (Nadaljevanje.) Neizmerno ga je pretreslo, da je Katja tako gotovo zapadla smrti, i NI m mogel mlr'iti, da bi bilo mlodo cvetoče življenje uničeno na tako kratek način. Kcnečno se je ojunačil ter rekel v vzdihom: — Lahko boste brez skrbi, gospod doktor! Jaz sam se nočem obdajati z glcrijolo.,Najin zakon je bil — zmota. Oba sva se zmotila. Jaz dolžim svojo ženo prav tako malo kot sebe. Če lahko olajšam njen konec, storim to z največjim veseljem. Zdravnik je prikimal. To me pomirja glede vas samih. Kaj takega nosi človek lažje, če ni s srcem pri tem. Kaj nameravate storiti sedaj? — Najprvo eno vprašanje: — ali lahko ostanem v vasi hiši? Jaz bi najraj&e ostal tukaj za slučaj, da bi me kaj potrebovala. Gotovo. Par sob je še prostih in eno teh Vam bom takoj od- j kazal. In kaj naj se zgodi s služabnico vaše žene? Ta je v precej brezupnem položaju, ker se ie težko razume s katerir Jroli. Prosim vas, pustite Daliah začasno mirno v hiši. Mogoče bo moja žena vendar še zahtevala videti jo. Jaz bom pozneje govoril ž rjo. Haraldu so nakazali sobo in ko je bil sam, je omahnil z vzdihom na stol. Dolgo časa je sedel ter stremel predse. Rrazmišljal je o svojem življenju s Katjo ter se čupdil, kako je mogel napraviti tako napako ter jo vzeti za svojo ženo. Sedaj pa je bilo vse to seveda poeab-Ijeno, kajti Katja je dejanski umirala. Nato je vstal ter obiskal Dailah. Ta je bila silno prestrašena ter je spoštljivo poljubilo rob njegove obleke. Harald jo je potolažil ter ji ukazal čakati, da se bo vse določilo samo od sebe. Rekel ji je. naj se tudi pomiri glede svoje lastne usode. Dailah se mu je zahvalila ter se pomirjena umaknila v svojo &obo Harald se je nato zopet napotil h Katji ter sedel ob njeno posteljo. Ozria se je vanj z nemirno Princ Abdul Kadlr. ki je zaposlen v Budimpešti kot član nekega jaz z banda in ki je sin pokojnega sul-i tana Abdula Hamida. je tožil novinarja Adama Persiana. ker je ta v neki brošuri imenoval njegovega očeta strahopetnega in besedolom-nega morilca. Kot pričo so zaslišali med procesom impresari j a Ka-direve ločene žene, princese Medi-dže. ki nastopa ta čas v Budimpee-šti kot varijetetna plesalka. Iin-presarij je izjavil, da je napisal Persian tisto trditev na podlagi me-maoarov. ki mu jih je bila diktirala princesa sama. Princu so sodniki nasvetovali. naj se zadovolji s častno izjavo, v kolikor se tiče stvar njega osebno, a ta je vztrajal na tožbi. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listo, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. POSLEDICE RADUA SLOVAR ZLOČINSKEGA JEZIKA Brazilska policija je priiela zloglasnega mednarodnega pustolovca Alberta Pinta. pri katerem je našla obsežne zapiske v neznanem jeziku. K&kor so dognali, je šlo za slovar mednarodnega zločinskega jezika, ki so ga bili sprejeli zločinci na svojem nedavnem tajnem kongresu v Leridi na Španskem, vprašujočimi pogledi. On pa jo je le Tam so se domenili tudi glede osno- CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lot is Banicb ILLINOIS Aurora. J. Verbich Chicago. Joseph Blish, J. Bevčič. Mrs. F Laurich Cicero. J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barboricii. Summit, J. Horvath. Waukegan, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank Žagar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. Radioaktivne snovi. ki prodrejo v človeško telo. povzročajo, kakor znano, v tkivu, kosteh in v krvi škodljive spremembe, zato se vršijo dela s takšnimi snovmi danda- : nes le z največjo previdnostjo. Kako dolg opa se te snovi ohranijo v telesu, kaže slučaj neke mlade Italijanke, ki je bila pred sedmimi leti zaposlena v neki angleški tovar-nimi za izdelovanje svetečih se kazal na urah. 12 septembra 1922. je umrla, ne da bi bil znan vzrok njene smrti. Ker pa so opazili na drugih delavcih istega podjetja podobna vnetja kakor na njej. so začeli sumiti, da bi utegnil biti vzrok v radiju. Njeno truplo so sedaj odko-pali in pokazalo se je, da so vsebo-! %ali vsi napol razpadli deli njenega telesa radioaktivne snovi. Te so ji i jničile življenje. ----j Kretanje rarnutov - A— Shipping News 30. oktobra: Bereitgana. Cherbourg President >'ar*. Cht-rlxj^irc, 1*« men Reliance. Clierbuur*. ll.mlcri 31. oktobra: ^luenchen, Cherbourg, Hrrmen 1. novembra: VuTtunla, Tr«t Olympic, Cherbouric I.apla rul, I'licrtxiiir);. A fit »«*n»fi Minnesota. Plymouth. Iioum^iic »>ir iler Euclid. F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kumie Niles, Fiank Kogovšek. Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ. OREGON Oregon City. J. Koblar. ležno pobožal po glavi ter ji rekel: vanje centralne tatinske organi- — Sedaj Je vse v redu, Katja Gospoda Passenheima veseli, da je zacije. Brazilska policija jc te svo-mogoče urediti vse na zadovoljiv način ter te prosi, da si mirna ter i je izsledke sporočila vsem policij-čimpreje mogoče ozdraviš. skim direkcijam na svetu, slovar MICHIGAN Nasmehnila se je ter se hvaležno ozrla vanj. pa, ki so ga bili izdelali trije dele- calumet, M. F. Kobe Ah. Harald. sedaj vem šele, kako dober si pravzaprav! Zahva- gati leridskega kongresa, preva IJujem se ti tisoč in tisočkrat! i rajajo sedaj na francoski jezik. Harald se ji je otožno nasmehnil. Kako lahko je bilo dobro ločiti! se. če se človeku izpolni vsako željo! " Ostal je pri Katji več kot eno uro. ne da bi dosti govoril ž njo,! 7delo se mu je, da je napetost njenih živcev izplahnila. ko je dosegla ■ v«e, kar si je dejanski želel*.. Sanjala je mirno predse. Ko je prišel zdravnik, da jo še enkra* pogleda, je že zaspala. Harald se je umaknil, da najprvo obvesti Marleno. Sedel je ter sestavil brzojavko. ki se je glasila: — Stanje Katje brezupno. Padla z voza ter si zlomila hrb- i tenico, Je v najboljši oskrbi. Pismo sledi. — Harald. Se Istega večera je pisal Marleni. Povsem natančno ji je sporočil. kaj se je dogovoril s Katjo ter tudi z zdravnikom. Pisal ji je tu- ! 442 National Ave., Milwaukee. Wis. dl. da ji Je dala Katja amulet, katerega mora on izročiti Marleni. Na __ koncu pisma pa je nadaljeval: - Za mene ni nobene druge naloge več, kot olajšati Katji BREZPLAČNI POUK. zadnje trenutke. V ta namen moram izgledati celo neznačajen RniPn nv EDUCATION nudi BANOVČEVI KONCERTI. 2. novembra: Girard, Ohio. 3. novembra: Lorain, Ohio. Vsi dopisi naj se pošiljajo na sledeči naslov: BANOVEC SVETOZAR. operni pevec j Detroit, J. Barich, Ant. Janezita MINNESOTA ; Chisholmn. Frank Gouže, A. Pa-nian. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John Povše. Virginia, Frank HrvaUch. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. j MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. :NEBRASKA Omaha, P. Broderick. BOARD OF t*r igrati ljubezenskega sla med njo ter onim moškim, katere- ; brezplačen DOUk, ki se žeie nauči- NEW YORK mu je podarila svoje srce. Raditega pa me ne smeš obžalovati.! u angleški in hočejo postati dr- Gowanda, Karl Sternlsha. Marlen. — kajti pri tem ni prizadeto moje srce. Jaz ne vidim v žavljani Združenih držav. Oglasite Little Falls, Frank Masle. Ro- Katji ničesar drugega kot osamelo hčerko John Vanderheyde- se za pojasnila v Ijndski šoli štv. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hiti. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec.. Claridge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V vanšek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Pievič. Louis Ju p an-čič. A. Skerlj. Farrell, Jerry OKorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin. Mike Paushek. Johnstown, John Polanc. Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprlvšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh. Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Pogačar. Presto. J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico. J. Skerlj, 2. novembra: Cleveland. tw»urx. ll^mbntK 1 .»-vial han. Chi-i -1«our r. Brt-iiit-ii ' NVw Amsterdam, Itiul.mnc, Suri Mt, Rotterdam 5. novembra: ThurJn»:ia Haml.uif 6. novembra: Mauritania. Ohfrfcourx Karlsruhe. Btemen President Roosevelt. Cherbourg, ' Bremen 7. novembra: I m- Grawe, liavre 8. novembra: lie de France. Havre Homeric. Ch»*rb«Ainc IVimhirul, Clierbouri. 9 novembra: st l-oui*. Chwl«>iirr. fit-public, Che! t»iU! \ flerdam. H-.uIi>kii> terdam C'-nte Hlan, Napol I Omn; 13. novembra: Aquit*n>a, e?h»»rl.oiirK Stuttgart. H<»»l<.Kne Sir Mer. Iln- nn-n (jei.rce Washington, ('herh'iiirtj. Hremcii Rmtia. Napoll. Ono-» 14. novembra: Firemen. Cherbourif. p.reinen 15. rrovembra: Jliijestle, (.'hert-ourf Antw*>rp*n I I famhurg ■ur Mer. I £• > 16 novembra: t Sr taenia nd. Ctirrlx>utR Amiwrvn Minnvkahda. Plymouth. |iuuki(i>*. .V i M«-r N. * ^ «rk • "h»* 1'ui.rg, llambufc 19. novimbr|: S* turni«. Tret St*teruLam. I jiulofnt Pirved»-n. ClierUiurf. f:rrin»-n 22 nove m t ra: <'lynipir. i 'lierli<<(n» Aial'l.-. «'lierhourjt. Arilwerjren Kraiiee. Havre 21 novembra: »"■ nt»- Gralfd*. X»|h>U. 0«*n«ivn l»eul>eht;ili«l CherUriirf, I l.iiuhurg 27 novembra. Mauretani;r. ''herixiMitr Pr« »i-ieiit i|jr4iUK, Ciierbour(j, Ilr»r-rn»-n 28 novembra: M iemheii, Konlogne Cur Mer. Itie-rnefi 29 novembra: i h -meric, Oiierlaiur« i-i (ilani i CherlHiurB. rit« erpen MiniieiHit.i, ll}iir>uth. IktultHfiie Sur Mer i.giistu?«. N'i«iv>U. O'iK'va SO. novembra: Mi'waukee. (.'hertiourc, Hambiirff pr> >id.-ut Jt«..ii-c-vrlt, Clierbuur*. l:iem<-n B-iiinl skupni llltt, da F-»ic«'-. na, katero moram zaščititi, dokler je še kaj življenja v njej. Nje- „ East 41 ccsta v ^^ ljutraj no brezupno stanje me zelo boli in meni je hudo, kadar vidim 10 do 12 soba itv ali pa vj Cleveland. Anton Bobek, Chas. Schifrer njen. od smrti že zaznamovan obraz Jaz te dobro poznam Mar- ^^^ in sredo ob do 5>> so. Karlinger, Louis Rudrnan, Anton j West Newton, Joseph Jovan UTAH Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. I WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, F. Lumbert. R DNI PREKO OCEANA Najkrajfta In najbolj ugodna pot mm ootovani« na ogromnlli oarnlkih: ILE PE FRANCE 8. nov.; 6. dec. i • 10. P. M.» • 10 P. M.i J FRANCE 22. Nov.: 12. decembra 110 P M» (6 P. Mi PARIS 24. januarja. i5 P. M.> Na]kr«jta pot p> Cciasnicl Viaka Je v po»ebm kabini s ntrnl m -tl — Pi)«<« In aimvna (rtD<-oik» kuhinj* Izredno aiske c«ne VprmJaJt* ka(«re«*koii •MublaKraef* I^IBU len, ter vem, da si že davno odpustila Katji vse, ka ti je storila. posebno, ker je priznala svojo krivico. Jaz ti bom osebno prinesel dragoceni okrasek, napravljen iz jantarja. Ostal bom tukaj, dokler ne bo Katja mirno zaspala. Na-daljnih poročil ne boš dobila od mene, ker hočem posvetiti svoj čas Katji, ki je v smrtnih bojih. Nasvidenje in bodi pozdravljena od tvojega brata X Haralda. * Ko je dobila Marlen to pismo Haralda, je najprvo jokala neutolažljivo in brez prestanka. Vedela je, da ni tako miren, kot se je hotel delati. Mislila je, da jt bil razžaljen prav do dna svojega srca. vsled zahteve Katje, naj obl&c Passenheima Ni pa mogla biti več jezna na Katjo. Kar ji je -torila Je bilo že davno pazabljeno in sedaj jo je globoko ginilo, da ji Je poslala dragoceni okrasek in da je tudi uvidela svojo krivico. Tu-oi tega, kar JI Je sedaj zopet napravila. Katja, pa ji ni mogla hujše zamerito kot on sam. — Umirajoči se vse odpusti, — je pisal in tako ] h je rekla tudi sami sebi. Dnevi ao potekali in Marlen je bila v svojih mislih neprestano pri Haraldu in Katji. Trpela Je mogoče globlje kot Harald sam. Potekel Je že en teden, odkar je Harald odpotoval — in nekega veiera Je stal naenkrat zopet pred njo, mogoče tako presenetilno kot «akrat, ko je prišel prvič iz Merana. Stresla se je ter zrla z velikimi, preplašenimi očmi v njegovo resno, tiho lice. SE - — Harald Tisoč mučnih vprašanj se je trlo v tem vprašanju. — Katja je odrešena, Marlen. Včeraj zjutraj smo jo pokopali — poleg moža. kateremu je pripadala njena ljubezen. Marlen se Je zgrudila na stol in napetost njenih živcev je našla utehe v pravcati reki solza. Tiho je sedela Haraldu nasproti. On ni govoril nobene besedice ter čakal, dokler bi se Marlen potolažila ter zrl nanjo nepremično s svojimi zvestimi, udanimi očmi. Konečno se Je pomirila Marlen. — Oprosti mojo razdrapanost, Harald! — Kaj naj ti oprostim jaz? O tvojem dobrem srcu priča, če se jokaš za Katjo! — Umrla je tako mlada — in takod nenadno! Sredi iz življenja je bila Iztrgana. Tega ne more človek pojmiti. Ali je morala zelo trpeti? — Izza padca nič več. Marlen. Umrla je povsem mirno v mojih rokah. Na koncu Je bila tako ljuba in mehka kot otrok, kateremu se je izpolnilo sleherno željo. Nikdar poprej nisva bila tako dobra prijatelja ko$ v zadnjih dveh dnevih njenega življenja. Jaz sem si seveda zaslužil njeno prijateljstvo s pobožno prevaro. Sanjala je o sreči, o Kateri sem vedel jaz, da se ne bo mogla nikdar izpolniti, d očim je ona vrjela, da j* t& sreča povsem blizu. Pretresljivo je bilo čuti jo vedno 1 ovoriti o sreči in o svoji ljubezni do moža, o katerem sem vedel, da ne zailu&l njene ljubezni in da spada že med mrtve! * * Marlen je vzdihnlla ter se s skrbjo ozrla vanj! ba 413. Simcich, Math. Slapnik. Willock, J. Peternel. Vsak zastopnik izda potrdilo "a svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.: za pol leta $3 ; j za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. St FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK. N. V. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. To so bil težki dnevi zate! -j (Dalje prihodnji«.) STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki 6ita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida, poročila prihajajo iz raznih tako malih in od-daljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli naiim čitateljtm. Na zemljevidu •o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za C&nado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poltnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi cadoUajo dnevnim potrebam, če m »Mluievatl atlasa, morate listati po njem In predne najdete, kar IMe-U\ mine ponavadi OooU «aas. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM m po lahko zbere cela družina In lahko razpravljajo o dnevnih vprafto-njlh. Na ZKMEIJEYIDU lahko natančno ucotove. kje ie je zgodila kaka nesreča, kje Je poruAIl tornado, kam je dooprl letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko ae uU zemljcpizja. Na* STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skoptna zemljevidov, ieot ztrani. ki vocbujejo pribllino MM kvadratnih Inter. Dole Jo M. Urok pa » Intev. Dostikrat ste le Otali v teaopUib aH kujlcah o krajih, ki vam also bill inani. Vaše zanimanje bi bilo dosti vetje, te bi «edeil. kje •• nahajajo. Z naiim ZEMLJEVIDOM j« pa tej potrebi V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta ir vaah kontinentov, tiskan ▼ petih barvah. Valik se ml je vid Združenih d ris v, na katerem in ielexnioe in ceste. so Not zemljevid sa paketno poito in Vodnik po Zdruienih državah. Zemljevidi PiiliifliadjU mlin, otočja in ameriiks lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU No oairajo sa aa ta. te ie alti zemljevid ali atlaol te STENSKI ZEMLJEVID te ca vas ms dolarjev. Ko ca NAKOČRE GA Ml SLOVENir PUBLISHING COM* 216 West 18th Street, New York - Kdor je namenjen po t o rati v stari kraj, je potrebno, da > poučen o potnih listih, prtljagi b drugih stvareh. Vzled naše «!.ilfo-letne izkušnje Vam mi zamorimo dati najboljša poiaznila In priporočamo vedno ie prvovrstne bno-parnike. TadJ nedriarljani zanvrcjo potovati v stari kraj aa obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) Iz Washing tona, ki je veljaven sa eno leto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku S. mesecev in izti se ne pošiljajo več v stari ! kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred od po to van jem v stari kraj. Prošnja za permit so mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in o al, ki potujejo preko New Torka, jo najbolje, da v prošnji označijo, naj ^ jim pošlje na Barge Office, New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeni-; ške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vlzejl se Izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do drugo polovice pa se opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK » CORTLANDT NEW YORK