Uredništvo in uprava:
Maribor, Aleksandrova c. št. 11/1.
Naročnina:
letno Din 80.—, polletno 10.—, četrtletno 20 — Oglasi po ceniku
čekovni račun št. 16.536 / Telefon št. 2365
Leto I. Št. 1
\/
Ir
Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo.
SLOMŠEK
Rokopisi se ne vračajo

Izhaja vsako soboto
Kralj - vodnik naroda
Med kraljem in narodom ne sme več biti posredovalca! Manifest kralja Aleksandra 6. januarja 1929.
V petnajstič se narod jugoslovanski poklanja svojemu kralju in voditelju z voščili za rojstni dan — toplimi, iskrenimi voščili, izvirajočimi iz resnične ljubezni, vdanosti in zvestobe, ki se iz leta v leto bolj poglablja in ustvarja čedalje trdnejšo, neločljivo vez med kraljevskim domom in ljudstvom.
Svetla in imponujoča stoji danes osebnost kralja Aleksandra ne samo pred očmi državljanov Jugoslavije, ampak tudi pred očmi drugih narodov. To se je pokazalo prav zdaj ob priliki proslave 15-letnice zedinjene Jugoslavije, ko je vse evropsko časopisje tako simpatično pisalo o našem kralju in to celo časopisje, ki se sicer ne ogreva rado za kronane glave. Hvalilo ga je to časopisje kot zares modernega državnika in enega najboljših sodobnih diplomatov, če-gar zasluga je, da predstavlja danes Jugoslavija važen činitelj evropskega miru.
Ta ugled in to spoštovanje, ki ga uživa naš kralj v mednarodnem svetu, povečava tudi ugled in veljavo naše države. Po pravici sme torej narod jugoslovanski biti ponosen na tega svojega kralja vodnika. In je tudi ponosen nanj in ga ceni in spoštuje, čim bolj ta naš narod spoznava, da ima v kralju Aleksandru dobrega vodnika svoje usode. Da ima kralja, ki se v polni meri zaveda svojih vladarskih dolžnosti in svoje odgovornosti pred zgodovino, — moža, ki ne počiva, ampak pridno dela, veliko misli in snuje, ki mu je blagor naroda poglavitna skrb in ki je po mišljenju in srcu demokrat, — moža, ki je v teh petnajstih letih dozorel v modrega državnika, in ki je danes faktično najboljša politična glava v naši državi. Ves naš narod se danes zaveda: Ko bi ne imeli kralja Aleksandra, bi bili narod brez vodnika, čreda brez pastirja. Kdo bi nam v današnjih tako težkih in kritičnih časih mogel nadomestiti njega?!
i DaiJC na!a Jugoslavija danes konsolidirana država, močna na zno-traj in na zunaj, to se imamo največ zahvaliti državno - politični dalekovidnosti svojega kralja in vodnika. A
kar je in ostane zapisano kot najsvetlejše poglavje v zgodovini zedinjenega jugoslovanskega naroda, to je bil vladarski akt kralja Aleksandra I. z dne 6. januarja 1929.
To je bil čin vladarja, ki zna voditi usodo svoje države z modro in energično roko, a hkratu se je v tem činu zasvetila tudi velika državniška ideja, — reforma demokracije. To idejo, ki jo je kralj Aleksander sprožil pred petimi leti in kateri je takrat položil prvi temelj s svojim manifestem, vidimo danes vznikati po vseh državah s parlamentarnimi režimi; povsod pada stara in starokopitna parlamentarna demokracija v zaton
in povsod se dviga klic po novi, boljši, zdravejši demokraciji.
Šestojanuarski manifest kralja Aleksandra 1. 1929. je bil za Jugoslavijo resnično velik čin: Kralj je hotel osvoboditi svoj narod strašnega notranjega sovražnika, ki je ugcnabljal vse njegove moralne in ireterijalne sile in upropaščal državo, — političnega strankarstva.
In tu vidimo tragičen moment — v vseh velikih dejanjih in pokretih je nekaj tragike, — da narod svojega kralja in vodnika takrat ni razumel. Tako zastrupljena je bila duša tega naroda od desetletnih, tako strastnih strankarskih bojev in zdražb, tako
zaslepljene njegove oči in vse glave tako zmešane, da ta narod ni jasno videl in ni mogel doumeti vse veličine kraljevega manifesta: Da pomeni to osvobojenje in rešitev, popoln prevrat vsega našega državljanskega življenja, popoln prelom s preteklostjo, duhovno obnovo in pohod v novo, srečnejšo bodočnost.
Med kraljem in narodom ne sme biti posredovalca! je proglašal manifest. Sijajne kraljevske besede!
Narod jih ni doumel. Ni videl ideje, videl je samo zunanje oblike in ... »To je diktatura! To je reakcija! To je udar proti demokraciji!« — tako so ljudstvu prišepetavali zastrupljevalci, — iz templja izgnani politični branjevci in mešetarji — in ljudstvo strašili.
Pet let je preteklo, medtem se je že bistveno pozdravila narodova duša, oči so se mu odprle, danes narod razume svojega kralja in mu zaupa.
In eno je gotovo: Če bi danes kralj vnovič proglasil akt 6. januarja 1929. z vsemi tedanjimi sankcijami, bi šel val radostnega navdušenja od Triglava do Vardarja. Zakaj v teh petih letih hude gospodarske stiske je ljudstvo dodobra spoznalo, da mu ne prinese rešitve nobena politična stranka in naj pride s še tako imenitnim programom, marveč da je izhod iz današnjih tako težkih razmer samo v doslednem izvajanju programa, zamišljenem in začrtanem v šestojanu-arskem manifestu kralja Aleksandra.
Kralj in narod. Avtoritativen kraljevski režim s sodelovanjem ljudstva v predstavništvu, ustvarjenem na gospodarsko - stanovski podlagi, v katerem bi se mogle uveljaviti vse delavne in produktivne sile v korist in procvit države, to je bila intencija šestojanuarskega manifesta in njegovih sankcij in to oživotvoriti je danes po petih letih najnujnejša potreba.
Ideja kralja Aleksandra si je zmagovito osvojila jugoslovanski narod in v tej ideji je narod s svojim kraljem danes ena duša eno telo.
Kralj in narod! Med kraljem in narodom ni treba nobenega posredovalca. Kralj zvest narodu, narod zvest kralju. Zvestoba za zvestobo.
Živel kralj! Živel narod!
Ljubljansko pismo
Dragi tovariš! Ti prihajaš na svetlo z novimi listomi? Zelo razveseljivo! Saj časopisja imamo Slovenci odločno premalo. Na Novi Zelandiji, tam doli pri Avstraliji, ki šteje 1 Vt milijona prebivalcev, večinoma kmetov in pastirjev, torej le malo več kot nas je Slovencev, imajo 61 dnevnikov (61!), mi pa samo tri. Zato ni čuda, če pri svoji veliki duševni žeji in lakoti v takih masah uživamo tuje časopisje, in se bo treba vsekakor pobrigati, da se tudi na tem polju osamosvojimo, povzdignemo domačo produkcijo in zajezimo
import.
Torej, Bog Ti daj srečo pri podjetju Tvojem, dragi tovariš. Pa dovoli, da I i kot star in izkušen časnikarski praktik dam nekaj dobrih nasvetov. Nak, oe bom jih dajal. Kajti moje ideje so tako imenitne, da bi se utegnila z njimi! okoristiti konkurenca, kar bi bilo Tvojemu listu v škodo.
Zato Ti sv etuije mi samo to-lc: če hočeš delati dobre kupčije, kot mali pridno posnemaj velike in glej, da boš gojil senzacije, v prvi vrsti seveda velike kriminalne afere. Prijatelj, ali imaš pojma, koliko so naši dnevniki zaslužili zadnjič na Matijevem! procesu? Prosim 'Fe: potrojena naklada posebne izdaje, vse se je trgalo za liste in požiralo, požiralo, nožiral :. In zdaj bo kmalu Trojanski pToces. na vidiku ie tretji: roparski umor v Vidmu — in zopet bo dobra kupčija. Torej v poslovnem! interesu našega časopisja je samo želeti, da bi bik) čimveč zločinov po mili do-i novi niči. Tolovaji in tolovajke. to so danes najboljši sotrudniki časopisov.
A knlt irni nivo?! utegneš poreči. Larifari, bratec, ves kulturni nivo. Pusti idealizem in drugo tako staro šaro, če hočeš dobro zaslužiti. Naš teater bi bil na kulturnem nivou kmalu skrahiral1, zdaj ga sanirajo »Turške kumare«...
Torej tovariš, v senzacijah delaj, pa boš delal kšefte. .laz se borni že
potrudil, da Te bom zalagal z Ijub-Ijanskimi senzacijami: če jih ne bo, jih bom pa naredil. Saj so v Ljubljani ugodna tla za senzacije, ker ljudje gladko verjamejo vse. Na pri-micr je bilo te dni polno skrivnostnega šušljanja o veliki falzifikatorski aferi, v katero da je zapletenih mnogi' ljubljanskih imienitnikov. Raznesel je to kak šaljivec, ki ima očitno dober humor. Siromaki ponarejevalci bankovcev, to se dogaia vsak dan; ampak gospodje od kapitala falzifikatorji kar »jurjev«. — to je pointa, imenitna snov za kako komedijo.
Ker je bila tore# to dobra potegavščina. so ji Ljubljančani tembolj verjeli. In je značilno to-le: Grem po ulici z, nekimi znancemi. kar mi on pošepne na uho: Glej. tam-lc stoji N. N., tudi on jc zapleten v tisto afero. Ko prideva mimo tega N. N., je mloj spremljevalec z največjim rešpektom potegnil pred njimi klobuk! Morala: Če hočeš, da Te bodo ljudje spoštovali, napravi kako lumparijo. Tako je dandanes.
Ej, prijatelj, moralni pojmi so se Čudno preobrnili in če človek takole premišljuje današnji svet, ga obhaja strah in groza. Pa si zato tembolj hvaležen, če ti je huntam dano doživeti tudi kaj, kar te spet malo po-dvigne.
Tako me je dvignila proslava 1. decembra, močno podvignila. A ne toliko zunanji sijaj manifestacij, kolikor to. da se je iz te tisočglave množice, ki je manifestirala no mestu, na svetlih krilih dvignil zopet tisti duh, ki nais je navduševal na ta dam pred 15. leti. Naj bi ta svetli duh vedno živel med nami in razvnemal v naši hi srcih ljubezen do domovine. Svobodna domovina. - dar božji je to. Bodimo hvaležni in glejmo, da ga bomo vredni.
Slavnostni govPr je govoril ban. Nisem laskač (saj senu Ljubljančan in torej rojen zabavljač), a priznati moram in to so mnogi rekli, to je bii! eden najboljših patriotičnih govorov, kar smo jili slišali v 15 letih. Segel je ljudstvu v srde in v razum1, ker jc bil govorjen iz srca in razu-
Programa ne bomo razvijali. Programi se dajo postavljati imenitni. za njimi mi navadno ni nič ko lepe besede.
Nuš program ie delo za ljudsko blaginjo, duhovno in materijalno. Naš program so veliki in težavni problemi današnjosti, na katerih reševanju hočemo sodelovati z najboljšo voljo in po najboljših močeh.
Ker izhaja »Razgled«- v Mariboru, mu bo še posebej naloga, široko slovensko javnost bliže sezna^ niali s to važno postojanko na severu naše države in z njenim narodnim, kulturnim in gospodarskim življenjem, skratka: z vsem mart borskim bitiem in žit jem, ki je polno mladih, zdravih sil, stremečih_po napredku in razmahu._________________
V splošnem pa hoče »Razgled« slovenskemu čitatelju nuditi zanimivo. zabavno in poučno čtivo za nedeljo.
Potrudili se borno, čitatelje zadovoljiti z dobrim listom in vljudno vabimo na naročbo!
Cenjene naslove, katerim smo poslali L številko na ogled, prosimo, ako se mislijo na list naročiti, naj takoj nakažejo naročnino (najmanj četrtletno Din 20.—) oo priloženi položnici, da bomo vedeli jim tudi nadalje pošiljati list.____________ .
Uredništvo in uprava '»Razgleda«.
Naš list in stališče gospodarskih krogov
Najvidnejše gospodarske organizacije mariborske, ki združujejo trgovce, gostilničarje, obrtnike in in-dustrijce, so se v zadnjih letih opetovano bavile z načrtom, da pokličejo v življenje novo, povsem nestrankarsko in nepristransko gospodarsko glasilo. Razlogov za ta načrt je iskati predvsem v dveh dejstvih. Prvič: Naša banovina še nima glasila, na katero bi se mogli naslanjati vsi gospodarski sloji brez izje-
ma (in ne iz donečih fraz). Ta banov govor bi trebalo plakatirati po vsej deželi. A mi žal še ne znamo delati patriotične propagande. Tu se od Hitlerja in Mussolinija lahko še veliko naučimo.
Na proslavi smo gazili precej blata, ker je bilo vreme obupno. Pa sem se spominjal, po kakem groz-nemi blatu še-le smo rili pred 15. leti. Kakšna razdrapana grapa je bila takrat to, kar je danes lepa asfaltirana Miklošičeva cesta. In kake so bile druge ulice in pa Kongresni trg! Čudovito se je od takrat razvita bela Ljubljana, vedno bolj sem nanjo ponosen. Zato se pa tudi odkrijem našemu županu, kadar ga srečam:. Čast, komur čast. Mož ima za Ljubljano velike zasluge.
A propos, ker sem že pri našem županu, naj povem o njem anekdo-tico, kakor mi jo je pravil neki njegov tovariš iz dijaških let. Nemara bo le malokomu znano, da se ie Dinko Puc v svoji mladosti, še kot gimnazijec, poizkušal na literarnem polju. Pa še prav dobro žilicio je imel, tako-le. malce satirično, tovariši so mu prerokovali bodočnost. Njegove prvence (pod psevdonimom seveda) je priobčil »Slovenec« in so vzbudili
me, strokovna glasila, kolikor jih Slovenci imamo, pa ne kažejo dovolj zanimanja za zadeve ob severni meji, kjer je položaj pridobitnikov danes še mnogo neugodnejši nego v slovenski centrali Ljubljani in njenem okolišu. Potreba glasila, ki bo odločno zastavljalo svojo besedo za težnje gospodarskih krogov, posebno onih iz severnih obmejnih krajev, postaja od dne do dne bolj občutna.
Drugič:	Gospodarski krogi so
mišljenja, da z ustanavljanjem političnih strank ni ustreženo kraljevemu šestojanuarskemu manifestu. Že dosedanje izkušnje so pokazale, da po tej poti pridemo kmalu spet tja, kjer smo bili pred manifestom. Manifest nalaga nacionalno in gospodarsko delo. Mnenje gospodarskih krogov je, da je ozdravljenje današnjih prilik mogoče le v gospodarskem ali — če tako hočete — stanovskem parlamentu, v katerem bi se mogle uveljaviti vse tvorne sile našega naroda.
Iz teh razlogov pozdravlja reprezentanca mariborskih gospodarskih organizacij novi list »Razgled«, kot bojevnika za omenjena načela, — v nadi, da bo ob vsestranskem razumevanju naše gospodarske javnosti mogoče, v najkrajšem času iz sedanjega tednika ustvariti dnevnik in sicer v takem obsegu, da bo predstavljal glasilo celokupnega gospodarstva Slovenije in ki bo zanimal tudi vse druge sloje našega naroda. Gospodarski krogi so prepričani, da potrebe in želje našega gospodarstva, iznešene v tem glasilu, ne bodo ostajale brez ugodnega odziva pri odgovornih državnih krmil ar jih.
V cilju te akcije priporoča mariborsko gospodarsko predstavništvo vsem trgovcem, gostilničarjem, obrtnikom, industrijcem in drugim gospodarstvenikom list »Razgled«, naj se nanj naročijo, vanj oglašajo in dopisujejo, ga v krogu svojih znancev širijo in sploh po vseh močeh podpirajo.
POLITIČNI
Avstrija
V	sosedni Avstriji so politične razmere pred par dnevi obetale že nekaka preobrat, kajti zvezni kancelar Dollfuss, ki miui Starhember-govi hajmverovci nikakor niso pogodu, je ponudil agrarcem! (Landbund) pogajanja za njih vstop v vlado. Tedaj bi bilo brez dvoma prišlo do rekonstrukcije vlade v tem smislu, da bi izpadla podkaneellar Fcy in minister Ncustädter-Stür-mer. Toda zaenkrat iz te moke ni bilo kruha. Nav’zlic temu pa nadaljuje avstrijski poslanik v Rimu, bivši štajerski deželni glavar Rin-telen, svojo akcijo za preosnovo avstrijske vlade, ki naj bi polagoma dovedla do boljšega razmerja z Nemčijo. Dollfussova Vlada pač nima prave opore v prebivalstvu. Proti njej so poleg socialtniihi demokratov tudi narodni socialisti in ves Landbund, tako da je po umiku duhovščine iz aktivne politike silno izgubila na svojem itak trhlem prestižu1.
Italija
V	Italiji je zdaj vse notranjepolitično življenje usmerjeno v pravcu izgraditve takozvane korporacijske države. Fašistični režim stremi očitno in sistematično za temi, da se izbrišejo zadnji sledovi političnega in tudi gospodarskega liberalizma. Korporacijska država, v kateri bo parlament izraz stanov in gospodarskih strokovhib organizacij, ne pa torišče političnih strank — v Italiji je fašizem država in obratno —, kakor v drugih demolibcralnih državah, je zdaj glavna skrb režima. Kakor pa izgleda, se fašizem le ne-
veliko pozornost v dijaških literarnih krožkih, seveda pa tudi dokaj zavisti pri tovariših literatih, ki še niso imeli te sreče, videti umotvore natisnjene.
Ti sedi nekega popoldne, po tistem svojem debutu v »Slovencu«, pisatelj - sedmošolec Dominik Puc samcat tam na klopi v »Zvezdi«, zatopljen v svoje misli, ko prideta mimo dva tovariša (ta. od katerega imam to anekdoto) in eden tistih »zavidnežev«. Tedaj dregne zavid-než tovariša: »Glej ga tam; Puca. Sedi sredi Zvezde, kakor bi bil že ljubljanski župan!«
Trideset let pozneje, — votla: dr. Dinko Puc, ljubljanski župan.
Dragi tovariš, za danes naj končam to pismo. Zaenkrat ni novega v Ljubljani. Vse po starem. Nebotičnik se še ni podrl, kamor mu je bilo prerokovano, ko bo kriza na vrhuncu (torej še vedno ni na vrhuncu!), Slamič še vedno dobro pazari, čeprav več ne pesnikuje (škoda!). In v avtomatskem bifeju »Rio« še vedno dobiš najboljše vampe. In Te nanje povabimi, kadar prideš v Ljubljano. Samo honorar mi prej nakaži.
Aemonus.
RAZGLED
kam mukoma preriva do te korporacijske države, ki je teoretično lepo zasnovana, ki pa njena ideja še ni proniknila popolnoma v mase italijanskega ljudstva. Gospod Mussolini bo imel tu še težkega dela.
Madžarska.
Dočim v parlamentarizmu sosedne Madžarske ni videti posebne aktivnosti, so postale univerze torišča hudih antisemitskih bojev. Nacionalistično dijaštvo se ne zadovoljuje niti z omejitvami pripusta židovskih dijakov, dan za dnevom prihaja do srditih prask, tako da je morala vlada ustaviti predavanja na vseh vseučiliščih. Ministrski predsednik Göm-bös, ki velja še daes za skritega antisemita, ščiti s svojimi naredbami židovski element na tak način, da se ogorčenje le še stopnjuje.
Nemčija.
V Nemčiji je prišlo notranjepolitično do popolne spojitve narodno socialistične stranke in države. Hitlerjeva stranka in Reich sta V smislu »totalizacije« sedaji eno. V svrho vidne manifestacije tega državnega akta sta bila štabni šef napadalnih oddelkov (S. S.) Ernst Rohm; in namestnik kancelarja Adolfa Hitlerja, Rudolf Hess, imenovana za državna ministra brez posebnega delokroga. Dne 12. t. m. je bil otvorjen novi nemški državni zbor. Seja, ki je bila V Krollovi operi, je trajala le 6 minut. Z aklamacijo je bil izvoljen za predsednika Göring. Zanimivo je, da parlamentarnih odborov ne vo lijo poslanci, nego jih imenuje Göring v soglasju s predsednikom na-rodnosocialistične frakcije. Hitler je
Pod nožem
Krvavo-nekrvava' /.sodba.
»Gospod primarij je zdaj še na vizitah, a bo kmalu opravil. Kar tukaj počakajte.« Tako mi je rekla prijazna sestra bolničarka, pa spet odhitela po Svojih opravkih.
Naslonil sem se v odprto okno kraj operacijske dvorane; hlad. ki je prepiha-val koridorje, je dobro del mojemu vročemu čelu. Prižgal sem si cigareto, kar je takoj opazil eden iz gruče bolnikov, ki so tam na klopi imeli očitno zabaven pomenek, in me je prišel pozdravit, »kot novega kamerada«, kakor se je izrazil.
»Tudi v tretji razred, a?« je vprašal, slastno požiraje dim. »Prav, bomo lepo skupaj.«
»Ne vem še. Morda bom romal takoj v mrtvašnico!« Sem pripomnil turobno.
Medtem so me obstopili tudi drugi kameradi (imel sem na srečo dosti cigaret) in ko so si skupno ogledali tisto reč na mojem tilniku, je bilo njihovo mnenje soglasno to, da ne bo nič hudega.
»Ampak sem slišal, da je neki trgovec v Mariboru na takem-le umrl,« sem plaho pripomnil.
»Se že ni pravočasno dal operirati!« je bil poučni odgovor. »O pravem času treba iti pod nož. To je glavno.«
»Pa kaj sodite, prijatelji, ali šemi prišel še pravočasno?« Boječe tavajo moje oči v krogu, roka s cigareto mi podrhtava.
Tedaj me prvi kame rad potreplja po rami:
»Le brez strahu, bratec. To bo njemu igrača. Meni je izrezal sedem turov iz tre-
postal s temi neomejen gospodar situacije na zunaj in znotraj in s tem dejstvom bo morala pač računati vsa Evropa.
Francija.
V kratkem razdobju zadnjih tednov sta padli kar dve francoski vladi: Dalladierjeva in Sarrautova. — Zbornica jima je izrekla nezaupnico več ali manj iz demagoških razlogov, ker francoski poslanci ne nosijo radi odgovornosti za povišanje davkov in drugih nepopularnih fiskalnih bremen. Franciji je že grozila spričo nepopustljivosti socialistov kriza parlamentarizma, ki- še zdaj ni čisto odstranjena. Sabotiranje sanacije financ je dozdevno spametovalo tudi levičarje, tako da je mogla zabeležiti nova vlada g. Chau-tempsa v zbornici lep uspehi. Iz golega strahu pred zunanjepolitičnim položajemi, ki ni posebno mikaven, so poslanci z veliko večino glasovali za nova bremena in s tem' za urav-novešenje državnega proračuna. — Zdaj se bo borba ponovila še v senatu, vendar ni pričakovati, že iz zunanjepolitičnih ozirov ne, trenutnih sprememb.
Poljska.
Na Poljskem je prišlo s posebnim ozirom na zunanjo politiko do zanimivega preokreta. Dočim so narodni demokratje, ki jimi publicistično načeluje znani Roman Dmowski, zagovarjali francosko - sovjetsko orientacijo, je uspelo maršalu Pil-sudskemu z enimi sunkom spremeniti dosedanjo poljsko orientacijo. Pilsudski smatra dobro sosedstvo z Nemčijo za boljšo garancijo poljske samostojnosti kakor pa zveze s sovjeti, ki se drže samo na konicah bajonetov »Krasnaje Armije« in ki radi tega ne morejo izvesti nobene mobilizacije, da ne bi s temi izzvali protirevolucije. Zmagal je maršal Pilsudski, ki je že neštetokrat pokazal Poljski prave smernice njenega političnega dejanja in nehanja.
Češkoslovaška.
Poleg sanacije financ je na Češkem postal akuten še drug problem: obramba parlamentarne demokracije proti njenimi naravnim zarotnikom:: komunistom, nemškim1 narodnimi socialistom, nemškim: nacionat-cemi itd. Vlada je prepovedala celo viVsto političnih strank, omejila tiskovno in zborovalno svobodo, poostrila sankcije radi prestopkov novih uredb, skratka: češkoslovaška demokracija se je čez noč znašla V defenzivi, ki je tem težja, ker se gospodarske razmere v industrijalno močno razviti republiki nočejo zboljšati. Agrärci drže krmilo trdno v rokah, paradoks je pa ravno v tem:, da komandirajo carinsko politiko te industrijalne države ravno agrarci. Iz tega paradoksa so se izcimile pravzaprav tudi Vse težkoče glede organizacije gospodarskega pakta Male antante.	F. G.
buha, sploh ne vem, če imam še kai Črev — pa tudi ni bilo prepozno.«
Tu sproži nekdo krepak dovtip na moža brez črev, in vse prasne v smeh. Tudi jaz se moram smejati.
Sploh, ali je to špital? Bil sem nekoč na neki kliniki: primari je rjovel, sestre so begale semtertja kakor preplašene kokoši, asistenti so mrko gledali in pridušeno kleli, bolniki pa se trepetaje skrivali pod odeje... A tukaj je vse tako vedro in veselo, sami dobrovoljni obrazi, sestrice tako ljubeznivo-postrežljive, — ko se tam nasproti odpro vrata, vidim tudi tam na posteljah smejoče se bolnike, — dva mlada zdravnika v belih haljah prideta mimo in sta videti zelo prijazna, — povsod sama vedrina in harmonija prijetne domačnosti. To vpliva blagodejno, moja nervoznost se polega.
In potem pride gospod primarij, si kratko ogleda mojo zadevščino in ne naredi nikakega sumljivega obraza, ampak samo smehlja svoj dobrodušni smehljaj, pogleda na uro in pravi; Ob pol 12. imam veliko operacijo, utegne me zamuditi dve uri, — torej bomo pa najprej vas vzeli v
»Zdajle — takoj, gospod primarij?« vprašam ves prepaden.
»Da, seveda,« se smehlja gospod primarij. »Le brž se preoblecite in pridite dol.«-
»Ampak... gospod primarij... zajecljam. »Ako morda le ni tako nujno in ker imate baš danes veliko posla, — jaz prav rad počakam, gospod primarij!«
»Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri,« se smehlja gospod primarij in izgine v operacijsko dvorano.
Dopoldanski obisk v Talijinem hramu
Zanosen introitus. — Kar oko pogreša in srce. — Pol urice v upravnikovem kabinetu. — Vragolije zagrebškega mrtvaka.
Na Slomškovem trga. v isti fronti s škofijo in z licem na Stolno cerkev. zastavno, staromodtoo poslopje prozaične zunanjosti, to je hram1 mariborske Talije. Sprva sem1 mislil', da je tisto reprezentativno, prijazno poslopje onstran trga teater. A je le glavna pošta.
Narodno gledališče, Ljluidska univerza, Študijska knjižnica, oznanjajo napisi, — torej več kulturnih ustanov domuje tukaj. Tudi kazino je še notri. Na vogalu pa nosi hiša še tablo »Apolo« — to je bil nekoč kino.
Moje oči najbolj priklepa tabla »Ljudska univerza«, glava se mi klanja V spoštovanju, odkril bi se možem, katerih idealizemi in požrtvovalno rodoljubje sta ustvarila slovenskemu ljudstvu to dragoceno ognjišče prosvete in izobrazbe. Ljudska univerza v Mariboru — le kdor pozna tukajšnje razmere, ve oceniti njen Veliki pomen za ljudsko vzgojo. Cerkev in ljudska univerza, njuna soseščina se mi zdi simbolična. — dve misiji, poklicani na vzajemno delo...
Vstopimi v naš Tallijin hrami, stopam po stopnicah in hodnikih, željno se oziraje po tem in onemi firar bi razveseljevalo oko, — a vidim' povsod samo golo preprostost, ki napravi vtis uboštva. A kaj bi rad vidci? Rad bi videl malo, malo vsaj nekega sijaja in razkošja: blesteča zrcala, mehke preproge, bele sohe slavnih mož, cvetje in zelenje — vsega tistega bi rad nekaj videl tu, kar bi že na zunaj pričalo tujcu, da živi tu narodi ki je ponosen na svoje gledališče in ga obdaja z vso ljubeznijo.
Tako, kakor bi rad pokazal kdaj tujcu Večer v našemi gledališču: glej, vse polno — lože zasedene od najimenitnejših rodbin, od' parterja do galerije sama narodna publika, zavedna in ponosna, — to je slovenski Maribor, ki se tako častno reprezentira v svojem gledališču1.
Ker imami fantazijo, imami tudi vero. Zato veruj emi dla se bo to vse spremenilo. Da ne bo več dolgo, pa pride nov duhovni prevrat. In bo tudi publika našla svojo pot nazaj k teatru. Teater in publika se bosta spet našla in bo spet kakor je bilo nekdaj v cvetni dobi teaterske kulture.
Zaidlem gor do podstrešja, med vsakovrstno ropotijo. Tani' zadenem v vsem temi velikem' poslopju — dopoldne med 11. in 12. uro — na prvega človeka. To je gledališki mizar, važen faktotum.
Na moje vprašanje, ali je že dolgo pri hiši, odgovori: »Že moj oče je delal tukaj 35 let!«
S ponosom' je to rekel, oči se mu zasvetijo. Jaz pa si pravim: To je
človek, ki je temu teatru vdan z dušo in telesomi dobri hišni duh. Vesel šemi, dla sem ga iztaknili.
Simpatični možic me spremi dol, dia mi pokaže gledališko pisarno, katero pravzaprav iščem.
Pisarna je zadaj na dvorišču V skromni hišici. Gospod upravnik me sprejme v svojem kabinetu, pa malo pokramljava.
Z dr. Brenčičem; doslej nisem bil bliže znan. Videl scmi ga včasih v kava,rini ali pa v njegovem kabrioletu). Pia nekoč bi bila najina Voza kmalu karambolirala na nekem križišču1, goli slučaj je to zakrivil,. Jaz sem se takrat prestrašil, on pa niti z očesom ni trenil in je ravnodušno zaokrenil svoj voz. Ta mož ima železne živce, sem si rekel. Ta bi bil dober za kakega diktatorja. In sem ga občudoval.
Zdaj mi pove, dia je že 12 let gledališki intendant, torej da dlrži rekord mied jugoslovenskimSi intendanti. Dvanajst let intendlant! Zdaj ga še bolj občudujem. Jaz sem bil nekoč samo leto dni intendant, pa malo da nisem! znoreli
Ali pa je on v tem. srečnem položaju, da ima pod seboj zelo prijeten ansambl? A vzemimo rajši zlato sredino in kalkulirajmo, da utegne zasluga na dobrem medsebojnem razmerju biti obojestranska.
»Imate izvrstne gledališke moči, gospod upravnik. Maribor je na svoj teater lahko ponosen. Dobro bi bilo, da bi maš oder kdaj gostoval v Ljubljani in obratno: Ljubljančani v Mariboru. To bi poživilo teater.«
»To ie bila vedno moja želja,« izjavi dr. Brenčič. »Žal je bilo v tem pogledu v preteklosti nekaj nespo-razumijenj, upam pa, da bomo v bodoče gojili ožje medsebojne stike.«
»Kako pa je kaj z našo gledališko publiko, gospod upravnik?«
»Našo publiko tvori po večini mali človek. Imoviti in takozvani reprezentančni krogi zahajajo rajši v kino.«
Ali, da, v kino. Čudno sta se spremenila okus in duševna potreba. Sicer pa, naj hodijo ljudje V kino, toda prvo je teater. Ne razumem, kako more izobražen človek pogrešati teater. In povrhui je tu še posebna narodna dolžnost, ki nalaga v prvi vrsti našim imovitejšim krogom, podpirati domačo gledališko umetnost
Razgovarjava se z g. upravnikom še o marsičem in vidim, dosti ima skrbi in težav, a tudi dosti dobre volje. To zelo pomaga naprej v tako slabih časih, kakor so dandanašnji.
In da spravi še mene v dobro voljo, mi g. upravnik ob slovesu pov6 še intimno zgodbico izza kulis:
V drami »Glembajevi« ima, kakor znano. Vlogo tudi mrtvak. Za premijero ga je posodilo zagrebško gledališče, kaširanega mrtvaka v naravni velikosti. Prišel ie kot poštni paket. Vsebina': Rekvizit. Vrednost 0.
Pred predstavo so spravili mrtvaka v garderobo. Tam jeježal na tleh. v odprti rakvi. Pa kateri igralec je stopil v garderobo, vsakega je presunilo, — neka igralka je malone padla v nezavest. Potem so nevarnega mrtvaka pokriti.
Na premijeri, pripoveduje gosp. upravnik, pred začetkom, greml pogledat po odru, da-li je vse V redu, pa sloni tam za kulisami mrtvak, roke bogu vdano prekrižane na pršili in
Z elanom» in živahnostjo se bliža zimska sezona svojemu višku. Koncerti, gledališke predstave in predavanja se vrstijo drugo za drugim. Menda ne bo napak, če o vsem tem napravimo kratek pregled.
Gledališče.
Od kakili desetih gledaliških predstav, ki smo jih v tej sezoni videli, je brez dvoma najpomembnejša predstava Krleževe »Gospoda Glembajevi« v režiji edinega in edinstvenega Krleževega režiserja drja. Branka Gavelle. Najbolj v slogu te družabno kritične drame sta bila menda gg. Skrbinšek in Daneš. — Kovičeva režija Capkovih »R. U. R.« je položila veliko, važnost na inscenacijo in zunanjo zgradbo, socialne simbolike pa ni izčrpala. — Dogodek v mariborskem' gledališču je bil .Jurčičev »Deseti brat« v Delakovi oderski predelavi in režiji. V spominu nam bo posebno ostal Piškav g. Skrbinška, ki bi bil menda lahko izboren deseti brat. — Od duhovite Sremčeve satire »Pop Čira in pop Spira« je v Tomašićevi režiji ostalo le malo. Zdi se, da bi ta stvar zaslužila več ljubezni Vombergerjeva satirična kmetska komedija »Voda« je lahek komad, ki kaže slavno slovensko vlogo. Zanimivo je nasprotje med bajtarji in kmeti. Pri nas je uspela posebno galerija tipov na občinski seji. — Obisk »Kralja na Betajnovi«, ki ga je uprava izbrala za petnajstletnico Cankarjeve smrti, je pokazal na edine dediče Cankarjeve zapuščine: študentje in okoliški proletarijat. Morda bi bilo z ozirom na mariborsko publiko,, ki tudi pri Cankarju hodi principijelno na vsako predstavo le enkrat, bolj prav, če bi dali kaj novega. Zasedba je bila stara. Nagovor dr. Maksa Žnuderla je podčrtal socialno aktualnost Cankarjevega Kantona.
Od glasbenih predstav bi bilo omeniti, da je iz Bučarjeve operete »Študentje smo« skušal režiser iztisniti, kar se je le dalo. Na eni izmed repriz se je baje zgodilo čudo: dijaški parter je bil prazen, lože pa polne. Morda ima tudi to svoj pomen. — Pri »Orlovu« se je uveljavil igrav-ski talent gosta g. Duke Trbuhpviča in prijetni glas ge. Udovičeve.
Razen tega so v gledališču gostovali tudi diletantje (Dramski studio Zveze Mladih Intelektualcev) s s Klabundovo zakonsko komedijo »X. Y. Z.«. S kako drugo stvarjo bi se morda še bolje uveljavili.
Ljudska univerza,
ki slavi letos s petdesetletnico svojega požrtvovalnega predsednika inž. Kukovca nekak jubilej, nam je tudi letos že naklonila nekaj lepih predavanj. Od Pantu-čnicev
čaka na svoj nastop. Predstavljajte st to groteskno prikazen!
Po premijeri so spravili mrtvaka gor v neko čumnato za rekvizite. Pa je spet hotela nesreča, da je zašla tja neka dama. Njeno prestrašeno vpitje je alarmiralo Vso hišo. Je visel tam na kavlju mrtvak. Igral obe-šenjaka. Nekdo ga je tako »pritrdil« z vrvico, da »bi se ne prevrnil.
Zdaj so nesrečnega mrtvaka eks-portirali nazaj v Zagreb, kot poštni paket. Vsebina: Rekvizit. Vrednost0.
Na reprizah pa nadomestuje zdaj mrtvaka primerno maskiran kipec — slovenskega pesnika.
smo preko Tutankamnovcga Rgipta in Palestine priromali do blažene Švedske in kot turisti šli v veselem' smehu za župnikom .1. Mlakarjem po ledenikili. Turgenjev-ijevega jubileja nas je spomnilo predavanje univ. prof. E. Spektorskega o Turgenjevu in ruski družbi.
Razna društva.
V nabito polni dvorani se je vršilo tehtno predavanje inšpektorja dr. L. Poljanca o srednješolskih problemih, ki ga je priredilo društvo »Šola in dom«.
Razen tega je priredilo tudi Društvo Jugoslovanskih Akademikov troje predavanj, ki so bila pa žalibog le srednje obiskana.
Dvoje zgodovinskih predavanj je imel prof. Baš, eno pa prof. Šilih o načelih modeme vzgoje.
Kulturno delo med delavci vrši »Svoboda«, ki v vsakotedenskih predavanjih seznanja svoje poslušalce z delavskimi problemi. Razen pregledov političnega stanja v Italiji in Nemčiji, o katerih sta govorila gg. Petejan in prof. Stupan, je omeniti izčrpno predavanje prof. Teplyja o pričetkih delavskega gibanja ter o Ivanu Cankarju. Oder »Svobode« je doslej priredil Cankarjevo proslavo v Ptuju in Rušah, ki sta menda obe dobro uspeli. V soboto jih bomo videli v Narodnem gledališču.
Razstava »Petorice«.
Posebej bo pa treba še govoriti o razstavi »Petorice«, ki je gotovo za mariborsko kulturno življenje velik dogodek. Slikarji I. Kos, Fr. Košir, K. Jirak, A. Sirk in Z. Didek, se nam predstavljajo z enotnim umetniškim programom. O tem prihodnjič.
Jaro Dolar.
Adresar mesta Maribora in okolice s seznamom vsega prebivalstva, trgovino in obrtjo Maribora in vse banovine itd., urejen po najmodernejšem vzorcu te vrste, izide v letu 1934.
Se priporoča za oglaševanje in naročila Uprava »Adresarja«.
Slovenec pripoveduje Amerikancu o nekem čudovitem odmevu tam nekje pri Bohinju: »Ce zakličeš v skale, pa pride glas šele čez dve minuti nazaj.«
Amerikance: »Čez dve minuti? Haba, to ni nič! Pri nas tam v Kaliforniji stopim vsak večer pred hišo in zakičem: Haio, vstani, ti klada zaspana! Pa se vrne odmev vsako jutro in me zbudi.«
.los. Fr. Knaflič.
KULTURNI RAZGLED
Mariborska kulturna kronika
Zgoraj v sobi dolgo nisem' mogel sezuti čevljev, te vražje vrvice so se vedno zopet zavozlavale: sestra, ki mi je med tem pripravila bolniško haljo, je morala slednjič pomagati. In tedaj je že prihitela druga sestra:
»Gospod naj se požuri! Gospod primarij že čaka.«
Stisnil sem zobe in strumno odkorakal po stopnicah. Ko vstopim v operacijsko dvorano, Pa mi ob pogledu na maskirane obraze in vse tiste nevarne instrumente tam im operacijski mizi, mrzel strah prešine kosti.
»Gospod primarij!« se mi izvije iz prsi. »Oprostite... nisem1 sicer strahopeten, Bog ve, da nisem. • • ampak zdajle, tukaj-le... Sram me je, gospod primarij, da se tako tresem!«
»Mi pomilujemo vsakogar, ki mora leči na to mizo,« je tolažilni odgovor dobrega gospoda primarija.
In zdaj že ležim na operacijski mizi, pokrijejo me z rjuho, dobivam injekcije... in gospod primarij mi celo dovoli, da smem med operacijo govoriti, kolikor mi je drago. Moram govoriti, da se zamotim.
«Ali vas kaj boli?« vpraša operater in krepko masira moj tilnik. Tako se mi vsaj zdi.
»Še nič, gospod primarij.«
Njegova roka gnete dalje, občutek je skoro prijeten. Božidar Lavrič, premišljujem. Lepo ime, blagodoneče, naravnost poetično1 irrte. Morda je mož poet, čeprav ne piše verzov? Saj pravijo, da so taki najboljši poeti. Saj v dandanašnjih časih...
Potem zaslišim škarje.
»Gospod primarij, prosim, kaj pa strižete?«
»Jaz? Nič. Sestra pripravlja to in ono.« t
»A tako, »to in ono! Zelo interesantno!«
Operaterjeva roka — tako občutim, — zdaj kakor da krepko stiska kritično mesto. Zdaj bo pa zarezal! si rečem, a ne zareže, ampak le čudno nateguje.
»Gospod primarij!« pravim čez čas, »nekoč sem videl na filmu, kako so harpu-nirali kita. Rad bi vam pokazal, kako je tedaj poskočil ta kit.«
»Le mirno ležite, saj si to lahko predstavljam.«
»Veste, gospod primarij, bojim» se namreč, da bom» kakor »tisti kit tudi jaz poskočil, ko mi boste v tilnik zapičili svoj nož!«
»Še trenutek potrpite,« pravi na to gospod primarij, »pa boste takoj lahko poskočili. Operacija je namreč že končana. Moram samo še zašiti.«
Končano! Hvala Bogu! Od veselja nisem mogel izpregovoriti, toplo mii je zaplulo skozi srce. Tiho in hvaležno sem ležal in prisluškoval šivanju. Nit je škripala kakor dreta v čevlju.
»Pa imate trdo kožo »tu na vratu,« je pripomnil operater.
»Da, gospod primarij, saj sem časnikar. Vsak časnikar ima trdo kožo na vratu, ker tam ga jaha državni pravdnik.«
Naslednjega dne sem vzel toplo slovo od te vedre klinike: od gospoda primarija, od sestric, od kameradov in jo z novim veseljem do življenja mahnil naravnost na Mariborski otok — se solnčit.
S tem pa ta zgodbica še ni končana: operacija, to je bila svetla plat, zdaj pride pa temna plat
Kak mesec dni po tistem dobim pozivnico na konskripcijski urad. Zopet mi je strah prešinil kosti. Konskripcijski
urad: Grozotno ime! Kaj neki sem' zakrivil?
Kaj sem zakrivil! No, izvedel sem tam na konskripcijskern uradu vso svojo sramoto. Da, le poglejte ga šmentanega Kranjca: se poda lepo v bolnišnico, se da lepo operirati od imenitnega kirurga, se lepo reši zavratne zajede, ki bi ga gotovo pokosila v najlepši moški dobi, da, prosim, v najlepši moški dobi, — pa spet lepo gre nadaljevat svoje lahkomiselno življenje, danes tukaj, jutri tam, ne plača pa nič.
Tri občane so si bile zdai zaradi mene v laseh:	gospodična v konskripcijskern
uradu mi je pokazala debelo narasli akt. Tri občine, med njimi moja domovinska občina, ki so se vse branile me pripoznati in za mene kaj plačati.
O, kako me je bilo sram! O, kako sem tekel, kar so me noge nesle, v bolnišnico, se tam v upravi stokrat opravičil in poravnal račun, ki je znašal malenkost Pa so bili gospodje tam še prav prijazni z menoj, namesto da bi me pošteno ozmerjali. Saj pravim, prijazen Spital!
Zdaj je zadeva poravnana. Ampak, da mo je rodna občina zatajila, ta prijazna gorenjska vasica, kjer stoji dom mojih očetov, kjer so me zibali mamica moja, — to pa me peče v dno duše. Tega ne morem preboleti. Ne. Popeljal se bom tja in bom ustrelil župana. In za nameček še tajnika.
Jos. Fr. Knallič.
Janezek je rešil svojega tovariša Jožka iz vode. Za to junaštvo je od gospoda ravnatelja pohvaljen pred vso šolo. Pri tem ga vpraša ravnatelj: »Pa si nisi prav nič pomišljal skočiti v vodo?« Janezek: »Ne, ker je imel Jožek moje kopalne hlačke!«
Ton Ruygrok:
Ček
Najstarejši družabnik banke Goulmy & Co. je sedel v svoji pisarni in s čedalje večjim začudenjem bral obširno pismo svojega londonskega poslovnega prijatelja. Sir Patrick 0'Connel, rodom Irec, je poročal gospodu Goulrnyju malo razveseljivo vest
Sin sira Patricka 0’Connela, mlad človek, ki, kakor je bilo v pismu previdno omenjeno, nikoli ni bil dosti prida, je s čekom», glasečim na stotisoč frankov, pobegnil od doma, najbrže v Pariz, kjer bi njega in denar z odprtimi rokami sprejela mlada dama. Naslov je bil znan in tudi slika mladega moža je bila priložena pismu. Zdaj pa je sledila neprijetna prošnja.
Razumeli boste, dragi prijatelj, je pisal sir Patrick 0’Connel, da svojega sina ne morem dati aretirati. Iz osebnih in poslovnih preudarkov ne. Zato vas lepo prosim, podajte se takoj na navedeni naslov, da tam mojemu sinu napravite krepko pridigo. Na vsak način glejte, da mu odvzamete tisti ček, če treba, tudi s silo. Da ne bo pa spet napravil kake neumnosti, mu v mojem imenu dajte toliko denarja, da bo lahko izhajal leto dni, in naj se mi zaenkrat nikar ne prikaže pred oči.
Ko je gospod Goulmy prebral to pismo, je bila njegova prva misel ta, da bi se posvetovala svojim družabnikom. Potlej pa si je stvar premislil, zmignil z rameni, vzel iz blagajne večjo vsoto in bankovce skrbno spravil v listnico. Nato je poklical svoj avto in se odpeljal na tisti naslov.
Ustavil se je nekje v predmestju pred hišo, ki je izgledala precej skromno. Pozvonil je, odprla je mlada dama; in šele, ko je stal pred njo, mu je bilo jasno, da bo
GOSPODARSKI RAZGLED
Mariborski trgovec
(Malo karakteristike.)
Maribor ima star trgovski renome. To je znano. Ze neki potopis iz Napoleonovih časov hvali poštenost (honnetete) mariborskega trgovstva, in je to pohvala, kateri more tudi kronist današnjega časa samo pritrditi.
V Mariboru se dobro in poceni kupi — to je glas, ki sega daleč po deželi in vabi kupce v Maribor. Iz svojih otroških let se spominjam neke gospe, žene železničarja, ki se je iz našega kraja (z Dolenjskega), vozila nakupovat v Maribor, češ. v Mariboru je vse boljše in cenejše ko drugod. In pokojna moja majka ic imela lep star prt, zadnji preostanek namizne garniture, o katerem je rada pripomnila, kadar ga je pogrnila pred kakim gostom: »Ta prt sem, še dekle kupila v Mariboru.« To je izrekla vselej z nekimi spoštovanjem, češ, glejte, nekaj tako finega in trpežnega morete dobiti samo v Mariboru,.
Tako je trgovski sloves Maribora, ki ga je mariborski trgovec znal ohraniti do današnjega dne. In obvarovati proti vsem, kvarnim vplivom'. Stara trgovska tradicija solidnosti in realnosti je to. dobra trgovska kultura.
Prevratna doba je bila nanesla tudi vanjo mnogo plevela, — kriza ga je zopet odnesla. Kar ni strokovno sposobno in poslovno reelno. se na mariborskih trgovskih tleh, ni moglo in ne more obdržati. Seveda so tudi izjeme: ta in oni je bil dober trgovec, pošten, soliden, poln podjetnosti in delavnosti, — toda mu usoda ni bila mila in so ga zrušili njeni udarci.
Mariborsko trgovstvo preživlja danes težke čase, tla so mu postlana s trnjemi v pravemi pomenu besede, in o trdem boju, ki ga bije za svoj obstanek, bi se dale napisati debele spomenice. Ne smemo pozabiti, da je največ vsled administrativnihi sprememb, ki so potisnile Maribor v ozadje, njegovemu gospodarskemu življenju zdaj odtegnjeno mnogo tokov. In povsod! je pritisnila še kriza. 'Foda mariborsko trgovstvo bo — ni dvoma — tudi to tako težko preizkušnjo srečno prestalo, ker za to jamčijo zdrave sile njegovega organizma.
Dve lastnosti zlasti občudujem1 na našem' trgovcu:: njegovo elastičnost in akomodatiVnost in pa njegov optimizem1. To je dragoceno orožje v trdem eksistenčnem boju.
Zdrav trgovski duh preveva mariborsko trgovstvo, ki ga je poživil še priseljeni primorski trgovec z njemu lastnim trgovskim elanom. In pa
tudi krepkim nacionalnim, elanom, kar mu treba še posebej priznati.
Tak je mariborski trgovec s poslovne strani. In je simpatičen tudi kot človek; kar je največ vredno, je njegov socialni čut. Ima odprto srce in odprte roke, rad pomaga, če le more. Mestni župan mi je dejal nekoč ob priliki pomožne akcije za brezposelne in druge siromake: Slabo bi šlo. če ne bi bilo našega požrtvovalnega trgovstva!
Osebno odlikuje mariborskega trgovca velika koncilijantnost in prijaznost. Sicer pa: prijaznost je v Mariboru nekaj splošnega. Tu so vsi ljudje prijazni, naravno prijazni. To stori prijazno podjetje. Tu ni megle in puščobe ...
Cc pa že govorim: tu o prijaznosti trgovcev-šefov. se spodobi, da omenim tudi trgovsko nameščenstvo. To je odlično vzgojen personal. Uslužna postrežljivost, ki jej ni kmalu para, in nobene vsiljivosti. To je tisto, kar ti v Mariboru obiskavanje trgovin napravi prijetno. (Včasih pa tudi nevarno, ker dražestne punčike za pulti so očarljivo ljubeznive.)
Ima torej mariborski trgovski svet zelo simpatične strani, ima pa tudi napake. Toda o teh rajši molčimo. Eno pa morami vendarle omeniti, že ker me to kot interesenta neposredno zadeva. To je ta napaka mariborskega trgovca, da ne dela prave reklame. Oziroma da se premalo briga za reklamo. Je pa to nekaj, kar je karakteristična poteza slovenskega trgovca sploh. In pravzaprav čudna poteza, ki se nikakor ne vjerna z njegovo komercijalno naobrazbo. podjetnostjo in agilnostjo. V pogledu reklame smio Slovenci pač še daleč za drugim poslovnim; sveto,nn.
Kakor rečeno: ta plat slovenske trgovske duše je nam ljudem od tiska. ki vemo. koliko zaleže dobra reklama, nekaj nerazumljivega. Pa naj povem- tu zanimivo zgodbico. Nekoč smo v Ljubljani tako-le v gostilniškem razgovoru razpravijaJi o pomanjkljivosti slovenske trgovske reklame. Končno se oglasi od sosedne mize gospod, ki je z zanimanjem poslušal našo debato : bil je višji davčni uradnik: »Gospodje,« pravi, »dovolite. da jaz povem, kako pa mi fiškali presojamo trgovca, če ne dela reklame. Presojamo to tako. da mu gre pač dobro in mul zato reklame ni potreba.«
Ta »fiskalna« sodba pač ni pravilna, vendar je jako značilna. — za naše trgovec pa vsekakor poučna.
Jos. Fr. KnafHč.
Revija mariborskih podjetij
V tej reviji nameravamo predstaviti čitateljem »Razgleda« vsa mariborska podjetja. trgovska, obrtniška in industrijska, sčasoma pa seveda tudi večja podjetja po deželi. Ta revija bo za čitatelje gotovo zelo zanimiva in tudi poučna, ker bodo zadobili s tem mnogo vpogledu v snovanje in delovanje naše domače produkcije.
Vilko Weixl — papirnica
Razumeli boste, dragi čitatelji, da nas časnikarje zelo zanima papir, torej začnimo s papirnico, ki je ena največjih v Sloveniji, v nekaterih izdelkih pa celo edinstvena v naši državi.
Ampak vami moram- naj poprej predstaviti g. Weixla kot predsednika gremija trgovcev. To je korporacija, ki mi imponira, pa da bo tudi vami, evo par podatkov:
Mariborski gremij — »Združenje trgovcev« — tako glasi napis na pročelju velike vogalne hiše med Jurčičevo in Vetrinjsko ulico, ki njene spodnje prostore zavzema Weixlo-vo podjetje, je stanovska organizacija in reprezentanca mariborskega trgovstva. Pod njenim okriljem stojijo razne strokovne, socijalne in dobrodelne ustanove, kakor Trgovska nadaljevalna šola, Trgovska bolniška blagajna, zadruga »Samopomoč«. V preteklem letu je prevzel gremij tudi hišo v Slovenski ulici št. 22, takozvano Novakovo ustanovo (Simon Novak je bil ugleden mariborski trgovec in človekoljub) za obubožane mariborske trgovce, ki uživajo tam brezplačno stanovanje. Hiša je seveda polno zasedena. Mimo tega je ustanovil gremij v tej gospodarski
krizi še poseben podporni sklad za brezposelne trgovce. — in je ta sklad tako oblegan, da je vsako leto popolnoma izčrpan in da ne more zadostiti potrebami vseh potrebnih.
Tako je trgovski gremij pokrenil dragocene ustanove in predstavlja korporacijo, ki izpričuje pravega stanovsko-tovariškega duha, goji čut skupnosti in vzajemnosti, uravnava na humanitaren način razmerje človeka do človeka, v gospodarskem pogledu pa je činitelj, ki pokazuje praktično smernico za nadaljnji razvoj sožitja vseh ljudskih slojev.
G. Weixl stoji že dolgo let na čelu gremija. To priča, koliko zaupanje uživa med stanovskimi tovariši, ki vedo ceniti njegove zasluge za interese trgovstva. Saj zahteva funkcija premijskega načelnika predvsem moža dela. In to je g. Weixl:: vedno delaven, Vedno na nogah, vedno človek, ki se mu mtudi, — sploh: ali ste g. Weixla samega že kdaj videli hoditi počasi? Jaz še ne.
Delo! Vse njegovo življenje je bilo in je samo delo, počitek si bo privoščil menda šele v grobu. So sinovi, ki prevzamejo po očetih velika podjetja in jih spravijo na kant,
g. Weixl, sin revnega učitelja iz Slovenskih goric, pa je šeli po svetu z nič kot s svojo brihtno glavo, pa z nekaj dobrih očetovskih naukov,
—	in je danes principal podjetja, ki uživa sloves po vsej Jugoslaviji. Tak je slovenski Selfmademan!
Strmimi, ko mi g. Weixl vse razkazuje, vodeč me po delavnicah, kjer se, med ropotajočimi stroji suče toliko pridnih delavcev in delavk
—	nisem: si predstavljal tako velikega in intenzivnega obrata. In dvoje me veseli: ko vidim:, kako mnogim daje to podjetje kruha in ko vidim, kako lepo je že napredovala naša domača industrija tudi na tem polju in kako s svojimi kvalitetnimi izdelki čedalje bolj spodriva tuje blago. In marsikaj, o čemer sem prej mislil, da je tujega izvora, vidim zdaj: tudi to se izdeluje pri nas doma. Napredujemo in se osamosvajamo na vseh poljih produkcije, to so razveseljive perspektive.
Zares lepo podjetje. In vse ustvarjeno iz lastne energije in lastnih moči, nihče ni g. Weixlu pomagal. Obratno:	koliko nasprotovanja in
zaprek od vseh strani. Kaj je pretrpel v predvojnih letih kot slovenski trgovec in povrh še zaveden narodnjak tu v sovražnem, nernčurskem Mariboru ! Po prevratu pa je napočila srečnejša doba: Novo življenje, podvig in razmah. Toda — prišli so črni dnevi 1930—1931, milijonske izgube vsled poloma mnogih trgovin, ki jim je bil kreditiral g. Weixl Veliko blaga in tudi finančno pomagal, povrh še bančne homatije in sploš-
niegova naloga zelo kočljiva in tudi ne lahka. Začetek, to je bilo najtežavneje, ker — kaj naj ji pravzaprav reče? Toda mlada dama mu je sama pomagala iz zadrege in je takoj pričela »O, vi ste gotovo tisti prijatelj, ki ga pričakuje Pat. Vse mi je že pravil o vas. Jaz sem Germaine Lebrun. Pata zdaj ni doma, toda utegne vsak čas priti. Prosim sedite, gospod, pa ga lahko skupaj počakava.«
Čeprav se gospod Goulmy ni smatral prijatelja mladega Pata, se je usedel.
»Vi gotovo mislite,« je smehljaje pričela mala ljubezniva Francozinja, »da jaz ne vem, zakaj prihajate? Vem1: Gre za ček! Ampak jaz tega nočem in se tudi ne bo zgodilo!«
Bankir jo je ves presenečen gledal, toda Germaine je nadaljevala: »Pat je dober dečko, ampak večkrat napravi kaj zelo neumnega. Ta reč s tem čekom, mi nikakor ni všeč. Vi hočete za ta ček dati šestdeset-tisoč frankov in nositi riziko pri inkasu, toda riziko nikakor ni tako velik. Jaz zahtevam najmanj devetdesettisoč frankov ali
pa...«	,
Prav v tem treniultku, ko se je gospodu Goulmyju posvetilo, kako se mlada dama moti, je vstopil Pat. Germaine mu je veselo tekla naproti, toda Pat je bil videti ves pre-strašen.
»Kdo... kdo je ta gospod?« je zajecljal. In preden mu je mogla pojasniti, da to ni prijatelj, ki naj bi unovčil ukradeni ček, je bil gospod Goulmy že skočil k vratom. V njegovi roki se je zabliskal revolver.
»Prišel sem, da uredimi z vami to zadevo,« je dejal hladno. »Najprej pa bi rad videl tisti ček...«
Ko se je gospod Goulmy povrnil domov, je zadovoljno pokimal. Stvar je bila zdaj v redu V njegovih rokah je bil ček,
ki ga še danes odpošlje nazaj v London. Mlademu nepridipravu pa ie bil po nalogu njegovega očeta izplačal lepo odpravnino. Obljubo, da se leto dni ne bo prikazal, nm je bil dečko dal prav rad in celo z ironičnim smehljajem. No, sir Patrick bo zadovoljen, čim dobi v roko brzojavko gospoda Goulmyja.
Že cez dve uri je prišel odgovor od sira Patricka. Glasil se je:
»Ne razumem vaše brzojavke. Nisem vam pisal in nimam nobenega sina, samo dve omoženi hčeri. Ste najbrže nasedli sle-parjemi Cek in pismo gotovo ponarejena. O’Connel.«
Književne novosti
V porečju bistre Savinje. I. del. Fr. Mišič, samozaložba. Maribor, Aškerčeva 22. — Avtor te knjige, znani narodni in kulturni borec s Koroškega, je zadnja leta širom Slovenije zaslovel po mnogoštevilnih, vsebinsko in oblikovno prvovrstnih ter originalnih potopisnih črticah, objavljenih v domačih, pa tudi inozemskih listih. Slovenci do sedaj nismo imeli knjige, ki bi žitje in bitje Savinjske doline prikazala na podlagi lastnega opazovanja in obširnega zgodovinskega znanja tako temeljito, izčrpno, zanimivo in obenem tako prijetno pripovedniško. Od Logarske doline in Gornjega grada potuješ s pisateljem doli do Zidanega mosta, občuduješ z njim vred stare gradove, mesta, trge in vasi ob Savinji, plezaš na Ojstrico, se sprehajaš po Korošici, po Mozirski planini, po bajnem svetu sv. Križa nad Belimi vodami, po Tolstem; vrhu blizu Celja tja do Svetine; loviš z njim savinjske polhe, bereš himelj med »Poljanci« in se končno na
savinjskem splavu iz doline »Garagruncev« popelješ v Beograd. Pravcati savinjski roman v slogu, ki teče čisto in bistro kakor Savinja ob svojem izvirku. — Toliko zanimivega in poučnega je v bogato opremljeni knjigi nabranega, da predstavlja dragocen prispevek k našemu domovinoznanstvu. Za-tosi bodo morale vse šole, ljudske kakor srednje, nabaviti knjigo, ki s toplo besedo in z občutkom vnema in poglablja ljubezen do naše mile domovine. — Castitajoč vrlemu koroškemu rojaku k temu njegovemu imenitnemu topografskemu delu, moramo še bolj čestitati Savinjski dolini, ki je v Franu Mišiču našla svojega pevca in propagatorja, s kakršnim se do danes še nobena druga naša dolina ne more ponašati. Vsak Slovenec, ki ljubi svojo zemljo, se bo naslajal na tej lepi epopeji bistre Savinje.
Sv. Bolfenk na Pohorju. T opografska slika. Nemško spisal Otmar Reiser, poslovenil Fran Mišič. O tej velezanimivi študiji odličnega prirodoslovca izpregovon-mo prihodnjič kaj več. Zaenkrat samo opozarjamo nanjo ljubitelje našega zelenega Pohorja.
Max Hermann: DEBET.
Zanimiva knjiga! Delo odličnega strokovnjaka na polju denarstva. 1 a knjiga je izšla že spomladi, in dasi se danes gospodarstvo s filmsko naglico razvija in spreminja, ni medtem ničesar izgubila na aktualnosti. Ne, postala je celo aktualnejša, ker so se medtem uresničile nekatere prognoze avtorja, tako da zasluži knjiga, da si jo vzame v roko vsak, ki se zanima za številne gospodarske probleme sedanjosti. In prav resna skrb, s katero gospodarski krogi danes gledajo v bodočnost, nam' daje povoda, da opozarjamo na Hermannovo knjigo. Ako
bralec morda tudi v vsem ne bo pritrdil mnenju avtorja in njegovih virov, govori vendar iz te knjige toliko poguma, odkritosti in izkušnje, da bo vsakdo, ki stoji v gospodarskem življenju, od nje samo profitirah Velikokrat ti avtor besedo kar iz ust vzame. To ni nikaka teoretična znanstvena razprava, — saj obilna ta snov ni niti prav urejena, — in vendar najde v knjigi vsak to, kar potrebuje. Problem dolgov — od države dol do malega človeka, je Hermann obsvetlil z vseh vidikov. In daje prav temu malemu človeku mnogo dragocenih migljajev. — Knjiga pa je zanimiva tudi s finančno-političnega stališča naše dobe. Hermann zastopa stališče, da_ ie brez pomno-žitve denarnega obtoka rešitev krize nemogoča, ker se mora obtok prilagoditi razmeram in ker se naravni razvoj ne da zavirati s silo. To mnenje Hermannovo, ki ga zastopa s prepričevalnimi argumenti, bo zadelo kajpak na mnogo oporekanja, toda vsekakor ie v časih velike stiske in odgovornosti treba slišati čim več mnenj, če hočemo priti do prave rešitve. Zato priporočamo to Hermannovo knjigo-toplo našim gospodarstvenikom. — Knjigo lahko naročite pri avtorju:
Max Hermann, Maribor, Aleksandrova 11.
Zobozdravnik odpre vrata. Čakalnica je polna dečadi. Prvi z obvezo se oglasi: »Gospod doktor, prišel sem, da bi mi izdrli zob.« — »No, in ti drugi vsi?« — »So pa prišli poslušat.«
*
Mali Mikec vpraša: »Atek, kako to, da si ti vzel baš mamico?«
Soprog se obrne k soprogi: »Le poglej, še otrok se temu čudi!«
na gospodarska kriza — strašni udarci so bili to, ki so Weixfovo podjetje do temeljev pretresli...
Tudi to je g. Weixl prestal. Hudi viharji so miu pobelili glavo, a niso mogli ukloniti njegove ravne postave; še je poln mladeniške čilosti, veselja do dela, podjeten ko prej, in kadar je posebno dobre volje, si zatakne v gumbnico rdeč nagelj.
Prebolelii bomo, zdaj se že spet obrača na bolje, rane se polagoma celijo, mi zaupa g. Weixl. No. pa dva vrla sinova sta tudi tu:, očetu krepka opora. Starejši se je pravkar povrnil z uspešnega potovanja po jugu, kjer je navezal novih trgovskih vez. Da, renomč podjetja se širi. Mlajši sin pa je tehnično izšolan in vodi atelje, kjer se delajo zlasti osnutki za albume, ki so specijali-
lz puščave ob juižnem vznožju pogorja Antiatlasa je pisal dne 16. novembra 1930 raziskovalec Michel Vieuehanige svojemiu biratu Jeanu v dva kilometra oddaljeno berbersko mestece Tiznit, ki ga vsled' izčrpanosti ni mogel več doseči, to-le:
»Čutim zadnje, težke minute, minute, kakršne so doživljali vojaki v sprednjih jarkih, medtem ko so prisluškovali skrivnostnemu kljuvanju pod svojimi nogami, ki jim je naznanjalo napredovanje sovražnega rova, ki jih hoče z minami pognati v zrak. Moj dragi brat Jean, že tri dni mi strašna griža razjeda čreva. Pridi hitro, pridi kar najhitreje moreš, toda tako, da ne boš vzbujal pozornosti. Dva kilometra, ki me ločita od Tiznita, sta postala zame nepremagljiva ovira.«
Tvoj Michel.
Pripis: »Ne povej nobenemlu) človeku, da si moj brat. Smehljajoči se obrazi Arabcev naj te nikar ne prevarajo. Vsi, razen Mahbula in njegovega brata, so zločinci. Danes ponoči so mislili, da je po meni; hoteli so me zadaviti. Pridi hitro. Prosim te, pridi hitro!«
Pisec tega pisma, 26 leten mož, je imel za sabo šestinšestdeset dni dolgo potovanje po puščavi in s tem vse, kar more zemlja nuditi pustolovcu in raziskovalcu: vročico raziskovalca, v boi!u s sovražno okolico napenjanje vseh sil do skrajnosti, končno izpolnitev želje, kakršne si na temi knižem-kražem od avtomobilov in letal prešviganem planetu morejo le nekateri predstavljati. Odstranil je eno onih belih: lis, ki so postale na naših zemljevidih čedalje bolj redke, kot prvi Evropejec je stopil na tla S mare, legendarnega miesta v Sahari. Nai povratku iz Smiare v Tiznit, zadnji kulturni postojanki v puščavi, pa so ga, potoni ko je dosegel cilj svojega mladega življenja, podili nečuveni napori tega potovanja.
Sveto mesto Smara.
Na zapadnem robu puščave Sahare leži majhno mestece Smara, kamor do jeseni leta 1930 še ni bila stopila noga Evropejca, leži blizu 21. stopnje severne širine, in sicer v španski koloniji Rio de Oro, nasproti Kanarskim1 otokom:. Nomadskim prebivalcem te kolonije se gotovo niti ne sanja, dia so postali s sklepom nekaterih! visokih gospodiov v severnih zapadnih deželah last španske kolonijalne posesti in s tem podložniki nekega zelo oddaljenega kralja. Od vse kolonije Rio de Oro je raziskan samio mlajhen dlel ob Atlantskem oceanu. Ves ostali del pa je kamenita puščava, kamor se celo njeni severni sosedje, maroški Arabci, ne upajo drugače nego zelo dobro oboroženi, da o belih zavojevalcih niti ne govorim. Rio die Öro šteje približno 30.000 BerberjeV in Mavrov, samih do zob oboroženih nomadiov in roparjev. Niso pa to morda krive mavriške sablje, bodala in noži. s katerimi prebivalstvo
teta Weixlovega podjetja. Gledal sem: ga malo pri njegovem! delu, ko je pričaral pred moje oči čudovite kompozicije, takole ena dve — cele mavrice barv. Pravcat umetnik!
Torej prihodnjič enkrat vami hočem Weixlovo podjetje opisati malo natančneje, strmeli boste, koliko lepega in zanimivega nudi takale velika moderna papirnica. Za danes pa opozarjami vse ljube deklice, male in velike, na to-le: če vam božiček prinese kak lep albumi (le želite si ga, pa ga bo prinesel!), tedaj vedite: Da je ta album1 izšel iz Weixlo-vih delavnic. In ko se boste divile krasnim platnicami, vedite, da jih je tam v skritem ateljeju zasnoval simpatičen mladenič, ki... No, pa morda nam' prihodnjič sam1 pove kaj več o takih čar obijah.	J. Fr. K.
ograža vsiljivca, ampak jie to naj-modiernejše strelno orožje. S Kanarskih otokov, izhodišču afriškega tihotapstva z orožjem prihajajo moderne puške po tisočihi ovinkih na svoj cilj, v Centralno Afriko.
V tej še neraziskani pokrajini Rio de Oro pa leži prastara trdnjava Smara, ki ni obljudena in ki je kljub temu dbmi, pribežališče in svetišče vseh skozi puščave potujočih mohiame danski h narodov. V Smiari ne molijo samo k Alahu, od tu od-premljajo vtihotapljeno orožje v oddaljenejše kraje, tu imajo Mavri svoji trg s sužnji, tu se zbirajo vsi nešteti puščavski rodovi, ki potujejo S severne afriške obale k Nigru, z atlantske obale v Egipet, dh se odpočijejo.
Zapadno in vzhodno od: Smare, vzdolž obale in skozi Saharo so potovali veliki raziskovalci zapadne in srednje Afrike, Nemca Lenz in Barth, Francoza Pamet in Douls, ne da bi se bil kateri izmed njih ustavil v Smari. Potujoč po starih1 karavan-skiln potih in sedeč pri tabornih ognjih skupno z berberskimi in ma-vriškimi gonjači, so čuli na tisoče pravljic o svetišču afriških mosli-miov. Ime tega puščavskega mesta je bilo že preko sto let znano v Evropi, plakati kinov so ga že bili zapisali v temno noč: mesto samio pa je ostalo nedosegljivo in zavito v tajno. Obdano od sovraštva raznih berberskih rodov do Evropejcev in obkroženo od širokega puščavskega pasu, v katerega sio se še domače karavane nerade podajale. Puščavski rodovi pravijo o tem: mestu: »Francozi imajo svoj Pariz, mi pa i mamio Samro.«
To je bila pokrajina, skozi katero je hotel mladi starino- in jezikoslovec Michel Vieuchange neoborožen prodreti, to je bilo mesto, kamor je hotel kot prvi Evropejec stopiti.
Odhod iz Maroka.
Prve dni avgusta meseca 1930 sta zapustila brata Vieuchange, in sicer Jean, zdravnik, in Michel, sta-rmoslovec, Pariz z namenom', dla v Marakcšu, glavnem' mestu framoo-skiega Maroka, zbereta vse potrebno za ekspedicijo v Smiaro. Potrebovala sta mesec dni, preden se jima je posrečilo najti nekega evropeizira-nega Arabca po imenu Ahmed el Mahbul, ki je bil pripravljen sprem,iti Miclhlela Vieuchanga dlo neke oaze ob Wadi Draa-u, obmejni rečici Maroka, in mlu! tami pomagati pri iskanju novih vodnikov za njegovo po-tovaje v Smaro. Svoj prvotni načrt, da bi po običajni karavanski poti odšel do Tiznita. najjužnejše francoske vojaške postojanke in od tam preob-
1 prodrl v Rio de Oro, je moral Michel Vieuchange opustiti. Pred njegovo namlero, da bi odšel v Tiz-uit nepreoblečen in po običajni karavanski poti, so ga posvarili. Te majhne trdnjavice južnega Maroka, ki šteje približno štiritiisoč domačinov, tri Francoze in majhno vojaško posadko, stoječo pod poveljstvom nekega poročnika, ne bi mogel nihče obiskati ali pa zapustiti, ne l
da bi pri tem zbujal naj večje pozornosti. Mnenje o teh pokrajinah je podal bivši maroški žuipan takole: »Dežela, šele pred kratkim osvojena, je evropskemu prebivalstvu še popol-i nema n edbstopna.«
Michelu Vieuchangu ni preostalo nič drugega, kot da se z avtom: odpelje iz Marakeša do Wadi Massa, neke rečice severno odi Tiznita, pa da ga tam sredi divjine prepustijo njegovi usodi. Na nekem določenem kraju pa bi ga pričakoval Ahmed el Mahbul s svojim bratomi, ženama obeh Arabcev, ter zanesljivimi in veščim: vodnikom.
Ko bi dospel do Wadi Draa-a, tedaj je hotel Michel Vieuchange stopiti v stike z nekim berberskimi po-glavarjam. (tako so mu, namreč nasvetovali). šeikomi oaze Tigilit in ga s primernimi denarnimi darili pridobiti za svoje namene. Toda tudi1 temu svojemu bodočemu zavezniku na noben način ni smel izdati pravih namenov svojega potovanja. O obisku šmarskih svetišč ni smel črhniti niti besedice, za pretvezo pa moral navesti kot cilj svoje ekspedicije raziskovanje ozemlja Rio de Ora za morebitnimi sledovi srebrnih rud. PraV tako je moral zamolčati, da je Francoz: sovraštvo puščavskih narodov scverozapadne Afrike do Evropejcev je v bistvu sovraštvo do Francozov. Vieuchange se je hotel izdajati za Amerikanca, torej za pri-padnika naroda, ki celo pri berberskih narodih lahko računa na simpatije.
Že od nekdaj so šejki, posebno če so dolarji na vidiku, tujcem' bolj naklonjeni in strpljivejiši kot pa njihovi podložniki. Toda roka, ki je bdela nad njihovimi varovanci, ni bila vedno v stanu preprečiti krogel, ki so priletele iz zasede; včasih jih niti ni mogla obvarovati pred, pokoljem ob navzočnosti njihovih zaščitnikov samih. Dežele severno in južno od Wadi Draa-a so roparske pokrajine, in samo tisti šejki, ki imajo iluzije, si domišljajo, da so res tuldi gospodarji dežele. Ko je Francija leta 1912 odstopila južno od Wadi Draa-a ležeči del Maroka Španiji, ni s tem doprinesla nobene posebno velike žrtve; dala je samio nekaj, kar v bistvu nikdar ni bito njeno, in ako bi hotela ta del paCifirati in, ga; v resnici posedovati, bi morala' doprinesti ogromne žrtve, talko na ljudeh kot na denarju.
Dne 10. septembra 1930 zjutraj sta zapustila brata Vieuchange Ma-
STARŠI! Muči vas skrb, kje dobiti denarja, ko se poroči hčerka ali ko je treba osigurati sinu samostalnost. Še večja je skrb, kaj bo, ako vas smrt nenadoma loči od nepreskrbljenih otrok. Z malimi prihranki, ki jih vlagate v zavarovanja v korist svojcev, jim olajšate poleg žalosti tudi gmotni položaj.
SINOVI IN HČERKE! zavarujte tudi vi svoje starše, da vam: ob njih izgubi ne bo treba skrbeti še za kritje raznih stroškov, ki jih povzroča smrt v vsakem slučaju.
KOLESARJI! S porastkom krize se množe tudi tatvine koles in marsikateri od vas, ki odloži kolo pred vrati trgovine ali gostilne, je v skrbeh, če bo zopet našel svoje kolo, ko se vrne. Nešteto okradenih kolesarjev zdihuje v slučaju tatvine, kei nimajo denarja za nabavo novega kolesa.
»DRAVA«, ki je edina v Mariboru ustanovljena domača zavarovalnica, vas reši
ralkeš v avtomobilu. Pozno ponoči sta se sestala na dogovorjenem mestu pri Wadi Massa z vodniki Ahmedom el Mahbuiloml, Lharbijemi in Chi-banijemi Tudi obe ženski sta ju že čakali.
Ekspedicija, ki je hotela prepotovati divjine južnega Maroka in priti do meje pokrajine Rio de Oro, je torej obstojala iz šestih članov: R poveljnika, mladiega plavolasega učenjaka slabotnega telesa in nežnih lic, ki ni imel dlrugih sredstev in izkušenj za svojo drzno podjetje na razpolago, kot samo izkušnje študijskega potovanja po Grčiji in pa pomanjkljivo znanje berberskega dialekta »šleulh«, sicer pa niti enega zemljevida krajev, ki jib je hotel prepotovati; iz treh vodnikov, in sicer Mahbula, Lharbija in Chibauija ter dveh žena. Brata Mahbul in Lharbi sta bila Arabca, pripadnika v severni Afriki gospodujočega semitskega naroda, suha, žilava moža; za ctolga, naporna in težavna potovanja po puščavaihi sta bila njuni telesi kakor nalašč ustvarjeni, odlikoval pa ju je blag in potrpežljiv značaj. Chibani, dober poznavalec ozemlja južno od Wadi Draa-a, gonjač kamel po vseh karavanskih potih zapadne Sahare, majhen zgrbljen možic, je bil Berber hamit, in zato že iz plemenskih ozirov ni bil obema Airabcema idealen tovariš. Mahbul in Lharbi sta ga imela za strahopetca iu sta že v naprej rekla Vieuchangu, da bo ta človek že pri prvem pojavu kake neVarnosi nustil vso ekspedicijo na cedilu. Obema ženama. Busi in Fatimi, pa ni pripadla nobena druga vloga, kot da dajeta vsej eks-pediciji izraz familijarnosti in vsakdanjosti; bili sta to tihi in krotki bitji, ki sta, se vedino držali v ozadju. Kot pripadnici nižjih stanov sta bili nepokriti. Imeli sta simpatične, mladostne obraze, in sta bili svojemu poveljniku Michelu! Vieuchangu zelo vdani.
Pri Wadi Massa se je Michel Vieuchange poslovil od brata. Dogovorila sta se bila, da se Jean vrne v južnomaroško pristaniško mesto Mogador, kjer bi bil za vsak slučaj v pripravljenosti in kjer bi sprejemal eventualna poročila, ki bi mu jih Michel poslal po slih in na katera bi kakor le mogoče hitro odgovoril.
Jean zadnjikrat pomigne svojemu bratu v slovio, njegov avto pa iz-! gine z ugašenimi žarometi v temno noč.	, .	{
vseli skrbi, če pri njej zavarujete. Zavarovalnica se lepo razvija, njeno članstvo narašča in s tem tudi njena varnost. »Drava« vam nudi možnost najcenejšega zavarovanja na slučaj smrti in doživetja do 80 let starili oseb. dote, gospodarske osamosvojitve in koles proti tatvini. Vsa navodila daje brezplačno »Drava«, gopodarska zavarovalnica v Mariboru, Kralja Petra trg 6, (Palača pokojninskega zavoda). * *
»Kako se glasi šesta zapoved. Mirko?«
»Prosim, ne prešestvovati.«
»Pravilno se reče: Ne prešestvuj!«
»Prosim, gospod katehet, jaz vas vendar ne smem tikati.«
*
Davkar v nekem podeželskem mestecu trpi na hudem zobobolu. Na vprašanje, zakaj ne gre k zobozdravniku, pravi: »Si ne upam, ker sem obema zobozdravnikoma zvišal dohodninski davek.«
Skrivnost puščave Sahare
(Po zapiskih francoskega raziskovalca Afrike Michela Vieuchangea.)
(Nadaljevanje v prih. številki.)
Zgodovinsko cerkev Formerle dans 1’OJse v Francij! je te dni popolnoma uničil požar Škoda je neprecenljiva in nenadomestljiva, ker so pogorele tudi velike umetnine.
Spomini na svetovno vojno
Najbolje služi mirovni ideji, kdor v besedi in sliki predočuje človeštvu grozote vojne, je dejal veliki francoski državnik Clemenceau. V isti dobri nameri bomo pod tem za-glavjem priobčevali spomine naših ljudi na svetovno vojno in vabimo bivše slovenske bojevnike, a tudi nebojevnike, naj nam na kratko napišejo kak svoj doživljaj v svetovni vojni. Za lažjo orientacijo stavimo dve vprašanji: 1. Kaj je bil izmed vaših doživljajev najstrašnejši doživljaj? 2. Kaj se vam je od vsega, kar ste doživeli v vojni, najbolj vtisnilo v spomin? (Na primer mm piše neki bojevnik, da je najglobokejši vtis napravilo nanj, ko je nekega večera po strahoviti ruski kanomdi na razdejani poljani v mrtvaško tišino zažvrgolel ptiček ...)
Granate in hlebci, pesti in solze
Bivši bojevnik France Medvešek, zidaj I posestnik v Zgornjih Gameljnah pod Šmarno 1 goro, pripoveduje:
Bilo je 1. 1917. na soški fronti, kjer je 7. zbor Borojevičeve armade držal postojanko od reke Vipave dol do morja. Moja četa je bila 8. stotnija drugega gorskega strelskega polka, kateri je poveljeval neki nadporočnik, tržaški Slovenec (njegovo ime sem že pozabil), poveljnik našega voda pa je bil poročnik Martelac; tudi tovariši so bili večinoma Slovenci. Taborili smo v vasi Tabor v Vipavski dolini.
Tiste dni je fronta mirovala. Dne 15. av-giBsta proti večeru pa dobimo povelje, naj takoj odrinemo v prve linije in sicer v sektor od reke Vipave do Fajtovega hriba, kjer je ležal naš polk. Mi smo bili na desnem krilu'.
Zasedemo odkazane nam jarke, a tri dni je bilo še vse mirno. Na 18. avgusta zjutraj pa je pričela italijanska ofenziva s strahovitim artilerijskim ognjem. Kmalu je bila Sveta gora zavita v črne oblake in že je segal ogenj tudi do nas in dalje čez Kras do morja. Dobro smo bili zakriti v kavernah in smo imeli samo par mrtvih in ranjenih od granate, ki se je razpočila nad našo kaverno. Ogenj je bil peklenski, pokalo je tako, da nas je kar privzdigovalo od tal in premetavalo po kavernah kakor snope. Ta strašni ogenj je trajal še vso noč, zjutraj pa, ob prvem svitu zavpije tovariš:	»Lahi so že
tu!« Pokukamo iz kaverne in zagledamo za našim hrbtom na robu kaverne italijanske strojnice, italijanske čelade. V kaverni nas je bilo kakih 120 mož z dvema strojnima puškama, bili smo zajeti.
Italijanske granate so še vedno treskale vse naokoli in pobile marsikakega lastnega vojaka, zato so se tudi oni brž stisnili k nam v kaverno, ki je bila tudi že hudo razbita. Spominjam se obrazov Italijanov, kako so bili prepadeni in kako so se od groze tresli.
Medtem je njihova artilerija preložila svoj ogenj že naprej, da zapre pot našim rezervam. In v istem se je v široki črti že pomikala proti nam druga sovražna linija. In tudi od drugih strani je že mrgolelo Italijanov. Zdaj so nas brž razorožili, vsakega nas sta pograbila po dva, in tako so nas podili v svoje jarke. Teren je bil tako zbit od granat, da ni bilo nobene žične ovire več,
in smo lahko hitro tekli. Preden pa dospemo v prvi italijanski jarek, že prihrumi avstrijska granata, in tedaj je padel eden mojih tovarišev, neki Poljak iz Galicije. To sem videl in obenem videl, kako je nekemu italijanskemu oficirju ravno, ko je dvignil pištolo in zaklical: »Evviva Italia!« odtrgalo roko.
Brž smo zdaj poskakali v italijanski jarek, še poln vojakov, čakajočih povelja za napad. Moj prvi lačni pogled je padel na cele kupe prevrnjenih kuhanih makaronov, a so nas tako hitro gnali naprej s svojimi »avanti«, da nisem utegnil seči po pest makaronov. Prešli smo veliko strelskih jarkov, ki so bili zelo čedni, globoko izkopani, v skale zvrtani, z lepimi prostornimi betoniranimi kavernami, po tleh povsod železna mreža, da si hodil lepo po suhem.
Prignali so nas v mirno zaledje do svoje komande, kjer so nam pobrali vse listine in kar je imel kdo pri sebi, tudi pisma od dragih doma. In potem so nas gnali naprej skozi prve etape mimo svojih artilerijskih postojank, odkoder so nam artileristi metali d°l cele hlebe 'belega kruha, ki smo jih veselo lovili in si rekli: Prej so nas obsipali z granatami, zdaj pa s hlebci. Živio!
Tako sem torej prišel v italijansko ujetništvo, v katerem sem prebil potem dolgih 33 mesecev. Doživel sem veliko hudega, a tuintam tudi kaj dobrega. Kar se mi je v vsem dolgem ujetništvu najbolj utisnilo v srce in česar se še danes najbolj živo spominjam, je bilo to-le:
V Genovi 1. 1918, meseca februarja. Osem ujetnikov nas je tam' delalo na cesti; nosili smo gramoz od morja gor na cesto, vodečo k neki vili, kjer so imeli okrevališče ranjeni angleški oficirji. Pri našem trdem delu, ko smo sestradani, kakor smo tedaj že bili, omahovali pod težo tovorov, so nas gledali radovedni civilisti, moški in ženske, se nam posmehovali in nam žugali s pestmi. Tedaj pride mimo neka gospa, postoji, nas nekaj časa gleda in naenkrat začne jokati. Morda je imela tudi ona moža ali pa sina v vojni in se je zamislila, kaj, če mora tudi on tako trpeti!
Jaz pa sem si rekel, kako čuden je svet! Eden ti žuga s pestjo, drugi te pa objokuje . . .
ŠPORTNI RAZGLED
Pohorje v znamenju belexa sporta
Sneg, solnce in gore! Kdo ne bi pohitel k njimi in ne užival tolike radosti. Strumno že korakajo smučarske čete, osvajajoč kopo za kopo, vrli za vrhom. 7e skoro mesec dni je odeto naše Pohorje z belo odejo, vendar še skriva svoje zimske čare, kakor bi čakalo prihoda vseh izvoljenih ...
Zimska turistika in propagiranje naših smučarskih predelov sta cilj letošnjega udejstvovanja zimskega odseka SPD. V to svrho bo priredil vrsto smučarskih tečajev in izletov, katerim se bodo pridružila predavanja in markiranje novih potov. Kot vztrajnostno preizkušnjo priredi SPD Orožnov smuk preko Pohorja in sicer na
Mariborska koča pozimi.
smuku s Peska v Sv. Lovrenc in mladinske sankaške tekme. Smučarski klub Gu-štanj-Kotlje bo otvoril sezono z alpinsko tekmo na Uršlji gori. Propagandno skakalno tekmo bo priredilo 14. januarja SPD v Prevaljah na tamošnji novo zgrajeni skakalnici, kateri bo pridružil dne 4. februar- | ja tekmovanje v slalomu in 11. febr. tekmo , na daljavo. Mežiška podružnica bo poleg i
tradicionalne tekme v smuku s Pece dne 19. marca izvedla še splošno tekmovanje vseli smučarjev iz Mežiške doline. Tekmovanja Sokolskih društev bodo izpopolnila ta obsežni spored.
Načrtov je dovolj. Sedaj pa le ven v belo opojnost, na zasnežene poljane in strme vrhe, kamor kliče in miče in vabi srce...
Nov mariborski adresar.
Kakor smo informirani, izide v kratkem veliki adresar mesta Maribora in okolice, pri katerega sestavi sodelujejo razen najboljših strokovnjakov tudi še vsi poklicani javni činitelji. Adresar bo urejen po najmodernejših načelih adresarne tehnike in ne bo prav nič zaostajal za sličnimi publikacijami inozemiskih velikih mest. To delo, ki bo zahtevalo veliko truda, bo izpolnilo zelo občutno vrzel, kajti Maribor že davno pogreša primerno poslovno informativno knjigo sodobnega obsega, zato pozdravljamo toplo to pobudo in želimo, da zagleda adresar mesta Maribora in okolice čimprej beli dan.
"P
Jarfu m e rij a
Strmoli
Ljubljana, Pod tranco
.Izvedel sem, da Iščete blagajnika, gospod direktor.*
„Iščem dva blagajnika: enega novega in enega, ki je ušel.*
Skopa gospa sreča na cesti znanega zdravnika in bi rada izkoristila priložnost: »Ah, gospod doktor, kako dobro, da vas srečam. Imam že nekaj' dni tako strašne bolečine v križu, kaj bi to moglo biti?«
Zdravnik: »To treba najprej pogledati. Prosim, slecite se.«
bogata izbira vseh kozmetičnih in toaletnih predmetov. Naj finejši parfumi. Primerna darila za Božič.
Halo, motorni vozači!
HetiGMčna deMco
Mirto Gregorin
Št. Vid nnd LjubUono
izvršuje vsa popravila strokovnjaško in poceni
Na zalogi tudi dvokolesa najboljših znamk in vse kolesarske potrebščine
Živinorejci! Pozor!
Kadar zima in mraz preganjata jesen, snujejo, kujejo naše zimsko-sportne in zimsko-turistične organizacije načrte za bodoče čine in delo. Letos stopajo vsi na plan, stari in mladi pripadniki belega sporta.
Na čelu koraka letos naša podzveza, ki budno čuva nad delavnostjo svojih članov. Letos priredi tudi svoj klubski dan, ki bo 7. januarja zbral ves tekmovalni materijal ob severni meji. Za 14. januar je predvidena propagandna tekma dvoje ho-ckey-moštev. Istočasno se nami bodo predstavili znova mednarodni drsalci. Novost bo tudi 21. januarja Skijöring s sodelovanjem motociklistov in kasačev. Klasični tek na daljavo 18 km bo 27. januarja, naslednjega dne pa bo sledila skakalna tekma v Betnavl.
klasični razdalji od Mariborske koče do Vuzenice.
Istotako pripravljajo tudi športni klubi pester spored. Mariborski smučarski klub bo 11. februarja izvedel prvič lov na lisico v okolišu Peska. 25. februarja priredi MSK tekmo v smuku za podzvezno prvenstvo. Posebno pažnjo hoče posvetiti tečajenu — Tudi ISSK Maribor noče letos zaostajati. Glavna tekma bo prvenstvo mariborske garnizije. Ostali program kluba obsega izlete in tečaje. Mnogo obeta letos SSK Maraton. čigar torišče bo letos nanovo odkriti Činžat. Tam bo stalen smučarski tečaj. V ostalem bo SSK Maraton izvedel 4. In 19. marca dvoje pohorskih prvenstev. Posebno agilnost kaže letos tudi kmučar-ski klub v Sv. Lovrencu. Razen tečajev I bo klub organiziral 11. februarja tekmo v
*
Gospa ima dve dragoceni vazi. Služabnica razbije eno. Gospa se razjoče nad črepinjami. Za božjo voljo, Liza, kako ste pa to naredili? Liza trešči drugo vazo ob tla in pravi: Tako-le.
Risbo glave »Razgleda« in risbo skavta je napravil g. Mitja Švigelj (Ljubljana).
Klišeje je izdelala klišarna St. Deu v Ljubljani.
Maslin
najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine
Lelm Trnlioczy
Ljubljana, Mestni trg
Zvezna skupščina
Skupščina »Saveza skauta kraljevine Jugoslavije« je bila 12. novembra t. 1. v Nišu. Pokazala je krepak razvoj jugoslovanskega skavtizma, za sedanje čase nagel porast ter lep korak naprej. Vse župe razen Primorske — so poslale svoje zastopnike; v imenu Dravske župe so se je udeležili: ravnatelj br. Pavel Kunaver-Sivi volk, slovenski chief-scout, br. ing. Ivan Pengov-Bistro Oko načelnik, s. Nada Klad-nikova-Satiavanta načelnica, ter s. Miša Gubčeva, njena namestnica.
Dva dni pred skupščino je skoro neprenehoma zasedal zvezni zakonodajni odbor in sprejel celo vrsto novih pravil, ki jih je sprejela in odobrila nato še skupščina- Pa tudi sicer je bila ta skupščina plodna in bogata na sklepih.
Novi pravilniki
o tečajih, o izpitih za planinke in izvidnike kažejo težnjo po čim večjem praktičnem uveljavljenju naših članov, posebno pa pravilnik o rednih izpitih planink. Deloma se poostrijo doslej veljavne zahteve za III., II. in I. red, odpadejo pa obvezni strokovni izpiti za roverski I. red. Pogoji za izpite so odslej enaki za vso državo, zato odpadejo vodniški, četovodski in stegovod-ski izpiti, ali kakor smo to doslej imenovali: red A, B, in C, ter se nadomestijo z odgovarjajočimi tečaji: nižji obči tečaj bo namesto vodniškega izpita (organizirati ga sme steg), srednji obči tečaj namesto če-tovodskega izpita (organizirati ga sme župa) in višji obči tečaj namesto stego-vodskega izpita. Slednjega organizira Glavna uprava, oziroma kaka druga cdinica sporazumno z Glavno upravo. Vsi tečaji pa bodo pod kontrolo načelstva za tečaje.
Klubi
O klubih so se precej pogovarjali člani zakonodajnega odbora:	sestavili so
okvirni pravilnik za klube. Po novih določbah so klubi pod okriljem stega, župe ali glavne uprave in so podrejeni le administrativno. Taki klubi so ali moški (ro-
veri, pobratimi) ali ženski (stanarke, posestrime) ali pa mešani. Nevtralen opazovalec bo tu vsekakor opazil velik napredek.
Tudi
o odlikovanjih in oznakah
je bil sprejet nov pravilnik. Z ozirom na kljukasti križ hitlerjancev, ki ga baje nosijo ponekod še celo v Jugoslaviji, je spremenjena oblika »skavtskega križa«. Pa tudi ostale oznake bodo spremenjene. Sistem oznak za izpite, čine, pripadnost, službo in odlikovanja je poenostavljen. Natančnejša navodila izidejo v posebni knjižici »Biblioteke skavtskega glasnika« kot II. zvezek zbornika pravilnikov.
Razmah skavtinj
Na tej skupščini, ki je potekla zelo mirno, so zelo dobro odrezale slovenske planinke. Njim na ljubo se je razširil zakonodajni odbor tako, da delegira vsaka župa po eno planinko v ta odbor. Slovenke zastopa sedaj s. Nada Kladnikova, do-čim je bila njena sestra Nevenka Kladnikova izvoljena za zvezno načelnico in bo upravljala posle mednarodnega komisarja. In še tretja počastitev je doletela slovenske planinke. S. Vera Knafličeva-Bela Roža, ki je bila pred dvema mesecema na župni skupščini odlikovana s skavtskim vrncem, je bila na zvezni skupščini izvoljena za članico nadzornega odbora. — Zanimivo je, da so vse tri članice teh zveznih organov bile, oz. so še članice mariborskega stega planink.
Omembe vredna je tudi pozornost, ki jo zadnje čase posveča glavna uprava pokretu planink. Za prihodnje poletje so projektirani trije srednji obči tečaji za planinke; organizirajo jih naj glavna uprava v bližini Beograda, Savska župa na svojem teritoriju in v bližini Ljubljane Dravska župa. Za vsak tečaj je odobren kredit Din 3000. Nadejati se je, da bodo ti tečaji mnogo koristili vsej organizaciji; zanimiv pa je tudi razpored organizatornih edinic, ki so ga sprejeli v Nišu.
MALI OGLASI
Za odgovor na pismena vprašanja priložiti znamko 2 Din.
Službo išče
absolventka trgovske šole, perfektna v slovenščini in nemščini, strojepisju, stenografiji in knjigovodstvu. — Ponudbe pod »Skromna« na upravo »Razgleda«.
Pisarniško opremo
dobro ohranjeno, klubsko garnturo, omaro za knjige, ameriško pisalno mizo, kupimo. — Ponudbe pod »Pisarna« na upr. »Razgleda«.
Foto-kamera
Leonar aplanat 10Xl5, izborna za pokrajinske slike, je z vsemi pripadki na prodaj po ugodni ceni. — Ponudbe pod »500« na upravo »Razgleda«.
Majhno posestvo
z gosposko vilo, velikim vrtom, gozdičem', v idealni le- i
gi na Gorenjskem; nedaleč od Ljubljane, pod ugodnimi pogoji na prodaj. — Ponudbe pod »Idealno« na upravo »Razgleda«.
Iščem stanovanje
komfortno, najrajši v kaki vili, z vrtom in ev. garažo za L februar. Ponudbe pod »Lepo stanovanje« na upravo »Razgleda«.
Štelaže
pulti in lesena stena s steklom poceni na prodaj. — Vprašati Ruška cesta 2 — Konfekcija perila.
Lepo vilo
z vrtom in stranskimi poslopji na prijaznem kraju v ljubljanski okolici ' prodam ali zamenjam z vilo v Mariboru. Ponudbe pod »Vila« na upravo »Razgleda«.
Naprodaj
šivalni stroj, električna peč, Rlektro-Lux-aparat, violina, mandolina, stare knjige itd. — Vprašati v konfekciji L. Verdnik, Maribor, Ruška 2.
Sobo in kuhinjo
iščem za januar. Ponudbe z navedbo cene pod »Dve osebi« na upr. »Razgleda«.
Avto
lepa limuzina, izvrstno ohranjen, je na prodaj. Naslov pove uprava »Razgleda«.
Sobo
čisto, lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu ali dami v Slovenski ulici 10.
Otroški voziček
dobro ohranjen, in moderna plinska peč, malo rabljena, ugodno naprodaj. Vprašati Trstenjakova 12 (Fras).
Največja zaloga in izbira sukna za smučarske obleke v raznih modnih barvah in kvalitetah.
MAN U FAKTU RA MARIBOR GLAVNITRG 9
Telefon 28-86.
Izgotovljeni smučarski kroji vedno v zalogi.
Mariborske prireditve
Narodno gledališče: Sobota, 16. dec., ob 20. uri: »Ivan Cankar«, spominska proslava mariborske »Svobode«. — Nedelja, 17. dec., ob 15. uri »Pop Čira in pop Spira«. (Vojaška predstava.) —■ Ob 20. uri: »Deseti brat«. (Slavnostna predstava.)
Ljudska univerza: Torek, 19. decembra, predava Vladimir Levstik o slovenskem jeziku in njegovem poslanstvu. '
Društva: Sobota, 16. dec., zvečer, v proslavo kraljevega rojstnega dne telovadna akademija Sokola I. Akademija se ponovi v nedeljo' popoldne ob 16. uri za mladino. — Studenški Sokol priredi istotako akademijo v nedeljo, 17. t. m., ob 17. uri v Sokolskem domu.
Kino Union.: Bratje Fratellini.
Grajski kino: Madona, kje si: Opereta.
Dva trpina
Trdo in obupno ie potrkalo na nebeška vrata. Slednjič se je sv. Peter zganil. Po-mencal si je oči in pomežiknil ven skozi linico. Pred nebeškimi vrati se je zvijala trudna, uboga, smrtno-upehana duša človeka. »Kdo pa ste vi,« h vprašal sv. Peter dokaj nejevoljno. »Jaz sem mebliran gospod,« je jokal siromak. S tem je hotel povedati, da je na zemlji stanoval kot podnajemnik v mebliranih sobah. »Kako dolgo že?« ie vprašal sv. Peter. »Par let, celo večnost,« ie ihtela uboga duša.
»Tedaj ste eden tistih velikih tihih junakov ...« je mrmral sv. Peter in ie odprl vrata siromaku, da bo že enkrat deležen malo tistega nebeškega miru, ki ga je sleherni človek potreben.
Plaho in narahlo ie potrkalo na nebeška vrata. No, saj že grem, je zagodrnjal sv. Peter in podrsal v svojih copatah k linici, Pred nebeškimi vrati je klečala uboga, trudna, mukotrpna duša stare ženice.
»Kdo pa ste vi?« je vprašal sv. Peter dokaj nejevoljno. »Jaz sem gospodinja,« je jokala ženica; hotela je s tem povedati, da je na zemlji oddajala meblirane sobe. »Kako dolgo že?« je vprašal sv. Peter. »Eno leto, celo večnost,« ie vzdihovala duša.
»Tedaj ste ena tistih velikih tihih iuna-nakini...« ie zamrmral sv. Peter, in je odprl vrata ubogi ženici, da ji že enkrat privošči tisto malo nebeškega miru. ki ga je sleherni človek potreben.
Komaj pa je bil sv. Peter škripajoča nebeška vrata odprl, že je uboga ženica zagledala svojega mebliranega gospoda. »Kako pa pridete vi v nebesa?« je vprašala, »vi. ki ste mi moje stanovanje spremenili v pekel!« — »Tolsto vprašam jaz vas, ki ste me mučili ko satan!« je kričal on. »A vi ste mi ostali dolžni najemnino,« je kričala ona. »Saj prav zato sem pobegnil semkaj!« je dejal on. — »Saj prav zato sem pa šla za vami!« je rekla ona. — Kaj. človek tudi tukaj ne najde miru. je šepetal on. Tu je ha srečo posegel vmes sv. Peter, plačal gospodinji dolžno najemnino in je pokazal njej
kakor njenemu nekdanjemu najemniku pot v pristojni oddelek nebeškega raja.
Malaje s sivo glavo, se je sv. Peter povrni v svojo portirsko ložo. Saj tu zgon i je vse dobro, si je rekel, toda tam zdolaj.. Če morajo ljudje oddajati sobe, to mora biti grozno in če morajo ljudje stanovati v najetih sobah, to mora šele biti grozno! Podnajemnik in gospodinja — drug drugega mučita, ker je oboje muka. Oba sta kriva in oba imata prav. Ali ni tu nobenega izhoda? Svetoval bi tem ljudem, je premišltc-val sv. Peter, sveioval bi jim: 7.a božjo v< -Ijo, potrpite malo drug z drugim! Svetove! bi jim to... ali kdo pa posluša starega moža?
Sodnik: Priča, vi ste obtoženčev najboljši prijatelj. Povejte, ali mu prisojate, da bi bil on ukradel denar?«
Priča: »Za koliko vsoto pa gre, gospod sodnik?«
*
Gospod: »Čudno, da grdi moški navadno dobijo najlepše ženske.«
Dama: »Potem boste vi najbrže dobili
kraljico lepote.«
Križaljka
		Z		L J		9		6 1
	■S1	7					4<	
a	9			&	10			
12					i	*		
				*	/6		$	
		V				{J	19	Ev
		20			Ir	22		1
W~					iB	25		J
	£	16					■i	3" 1
27								1
Vodoravno: 1. športno orodje; 4, glavno ,mesto Peruja; 7. prirodni pojav; 8. Mojzesov brat; 10. nasprotno od različno; 12. nebesni pojav (mn); 14. disciplinarna kazen; 15. fino perje; 17. železniška proga; 18. osebni zaimek; 19. prvotna oblika rastline; 21. aami sel; 24. rajanje (mn); 25. jezeru v Turkestami; 26. mati apostolov Jakoba in Janeza; 27. ka ljudi razdvaja; 28. kis.
Navpično: 1. predsednik Mehike t: 2. kar utrjuje telo; 3. domača žival; 4. delo-mržmež; 5, svetopisemska oseba; 6. bog ljubezni; 9. slaven slikar; 11. azijski polotok 13. junaška pesnitev (mn); 16. Kanton v Švi ci; 17. rokodelec; 18. starec; 19. rešitev; 20. sestavina živega bitja; 22. glagol (1. os. mn); 23. orodje (balkanski izraz).
HUMOR.
»Gospod ravnatelj, neki gospod bi rad govoril z Vami v zelo nujni zadevi. Pravi, da je to zadeva, kjer gre za življenje in smrt.«
»Za božjo voljo1 — pustite ga noter!«
»Kaj želite, gospod?«
»Oprostite, gospod ravnatelj, prišel sem samo in-kasirat premijo za Vaše živ-liensko zavarovanje.«
«
Sodnik: »Obtoženec, ali želite odvetnika?«
Obtoženec: »Ne, gospod sodnik, ampak zelo bi vam bil hvaležen, če bi mi priskrbeli kako zanesljivo pričo.«
„Ljudslttl
smohL
reglstrlr. pomožna blagajna za slučaj smrti
MARIBOR,
Grajski trs štev. 3
sprejema vse zdrave osebe od 17—70. leta
drogerija, parfumerija, Foto-manufaktura
HortUo;
Gosposka ulica štev. 33
Zakaj ste žalostni? Saj ima Maribor
specijalno trgovino
daril/ Oglejte si veliko izbiro, ter primerjajte cene v trgovini
Sl. Markovič
Maribor, Gosposka ulica št. 40
Perje,
puh,
blazine,
odeje,
zavese,
madrace,
otomane,
naslonjače,
spalne divane,
železne postelje,
spalnice,
kuhinjske opreme
dobite najceneje
KCHKÖIWI
F. NOVAK
MARIBOR
Vetrenlska ul. 7 (trgovino) KoroSKa c. 8 (delavnico)
Tudi VI potrebuleti
Stroje
za obdelovanje železa in lesa, žage, komnolome itd
Motorje
za vsako napetost, za bencin, surovo olje Itd.
Poljski železniški materijal,
Tračnice, kretnice, okret-nice (Muldenkipper), normalne železniške tire.
Traverze
gradbene, kotno železo (Fischelsen), betonsko železo, pločevine.
Transmisije,
ležaji itd.
Cevi
za ograje, vode.
Vse dobite kot
priložnostno
pri;lko
rabljeno, vendar popolnoma ohranjeno. Raznovrstne kovine pri
JUSTIN GUSTINČIČ-u MARIBOR
mehanična delavnica Tattenbachova ul. 14, Kopallika ulica IB, FranilSkanska ulica 20.
Telefon 21-30. — O potrebi vprašajte, s tem sl prihranite Vaš denar.
Aleksandrova cesta 35
blizu kolodvora / Tel. 3123
TUJSKO-PROMETNA ZVEZA MARIBOR
TOURIST-OFFICE. Zastopništvo društva „PUTNIK“ d.d. S“
Prodaja železniških voznih kart za tu- in inozemstvo po originalnih cenah brez pribitka. Izdaja voznih kart za plovbe po Jadranu Zastooništvo društva Wagon hts Oskrbovanje potnih^ vizumov za vse države. Reklamacije za železniški promet. Zavarovanje pwti nezgodam na potovan,ih itd Kupujte vozne karte le pri .Putniku“. Nakup in prodaja vseh valut po najboljših dnevnih tečajih. Brezplačne informacije za potovanja itd itd Menjalnica: Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22 in Glavni kolodvor, telefon 26-69	' J J p anj . na.
los. K
arnicni
k
MARIBOR, GLAVNI TRG ŠT. 11
Tovarniška zaloga perila Modna trgovina
Bogata izbira!
Karol Ussar, Maribor
Plinarniška ulica 17
izdeluje različne tehtnice
Prevzema vsakovrstna ^ popravila
S
nežni čevlji
od Din 69'— do Din 140‘-
J. LAH
GLTRG 2
Hitni čevli
od Din 17’— dalje
Auto-baterije Stacionarne baterije
Radio In telefon baterije sistema Tudor
Plošže in nadomestni deli
Sposojnlnske baterije
VESNA-AKUMULATOR
INQ. I. a F. DOMICELJ	MARIBOR
J. N. Šoštarič
,ć C 4
a 13 l.nBapy
Maribor, Aleksandrova cesta
Trgovina z modnim, manufakturnim,
suknenim in platnenim blagom,
konfekcijo in pleteninami se priporoča
Dobro in poceni blago dobite
v telutilnem bazarju
J.Trplfl,Horl)ior,Vetrlnlskol5
Prva tvornica
najlepših albumov za fotografične slike in razglednice, kakor tudi opominskih knjig in drugih brezkonkurenčnih predmetov je danes le
industrija in veletrgovina
Vilko Weixl
v Mariboru
Kdor hoče kupiti najboljše in tudi zares poceni, naj zahteva povsod in vsikdar le te domače izdelke pod znamko „Wervimax“
Kruh „TURIST“
Glavna zaloga: FEIERTAG Betnavska 43.
Telefon 2824.


»Milil'
Podružnica: NOVA VAS in v trgovini Skaza, prej Sirk
Glavni trg
Črni kruh iz rži je zelo tečen, ostane 8—10 dni v največji vročini poipolnoma svež in zdrav.
Ivan Kovačič
p
i
TRGOVINA S STEKLOM
IN PORCELANOM
MARIBOR, Koroška cesta 10 Slovenska ulica 10
Anton lavčar
tvornica mesnih izdelkov in konzerv
MARIBOR
Juržlteva ulica 3
Telefon 2147
Podruž. prodajalne
Vrtna ulica 8
MaiMUrovati
priporoča ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtnike, do-kolenice itd. Izvrstno blago, nizke cene
Se priporoča za splošna kakor tudi najfinejša mizarska dela.
Delavnica na dvorltfu.
Velika
božična
prodaja
pri tvrdki
Dolčeli & Norini
Maribor, Gosposka ulica itev. 27
nudi cenj. občinstvu ugoden nakup moškega in damskega sukna, svile različnih kvalitet, baržuna, barhenta in flanele
Uellka izbira šotovlti flamskih ploiteu
Josip Kager
Maribor, Vetrinjska ulica 30
izdeluje dragulje in zlatnino Predelava starega nakita po modernih vzorcih
Popravila najcenejša
Jakob Mulavec
Maribor, Kralja Petra trg 1
Zaloga ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov, očal itd. itd. Popravila se izvršujejo najhitreje.
LEBEN-EIGL
DAMSKI ČESALNI SALON
Trajni kodri / Vodna ondulacija Barvanje las / Negovanje Ilc in rok
Maribor, Gosposka ui. 28, na dvoriSC»
Gradbeno podjetje
Drobi Franjo
v Mariboru, Radvanjska 24
se priporoča za vsakovrstna gradbena dela v strokovnjaški izpeljavi
Solidno delo / Nizke cene
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA V ZAGREBU 4 Podružnica za Slovenijo v Ljubljani
^	Aleksandrova cesta v lastni palači
Generalna reprezentanca v Mariboru
Aleksandrova cesta 11, I (nad Celjsko posojilnico}
obavlja vse zavarovalne posle
Izdaja konzorcij »Razgleda«, predstavnik Andrej Oset, ureja Josip Fr. Knaflič; tiska Ljudska tiskarna d. d., predstavnik Josip Ošlak — vsi v Mariboru.