187. itmnn. » umiioni, i amoto 19. ovguto na. ^------------------------ leto u. Ppravnlstvo „Slov. Naroda" ia ^irtdit Utkani*1 KmaOeva ollca ŠL 9, pritlično. — TeMaa at. 304. Iihaja mk dan eoaoldae, tsvaesaal nedelja ta »rassUke. Insaratl ido 9 petit vrst a 1 IX od 10—15 petit vrit 4 1 D 50 p. večji laserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklld petit vrsta 3 D; poroke, uroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In bera t nI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prttoli znamka za odgovor. Preinlltta „Slav. Varasa" Kaallava aliaa IL I, L madstrosl* Talalaa štev. S4. »eplae aara|esBa la peaetsaae ta sadoitaa framaovaae. ajJT slakaalaav aa aa vrafa« ~wm lf Posimeine Številke: ~wm v Jugoslaviji navadit s dni 1% par, nedelj* t O * Inozemstvu navadna dni % o, nedelje 1*2S O Poštnina platana v gotovini. aaaaaaaaaaaaaaaaaaa „Slovaaaal Narod" valja v Ljabljani la po poeti: V Jagaalavlll: celoletno naprej plačan . D 120*— polletno........60-— 3 mesečno.......30*— 1 i rt-__ ¥ taasasaatvai celoletno ...... D 21ft*—• polletno ...... , lG8*-~ 3 mesečno......54*— 1 . ....... 18*—» Pri morebitnem povišanju se Ima daljia naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno t*V po nakaznici Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. O bodočem našem Solsluu. Doberšen del ovir naše državne konsolidacije je treba iskati v duševni razoranosti naše družbe — zlasti naše inteligence. Starejša generacija, vzgojena v tujem idejnem svetu, v ideologijah, ki niso zrasle organično iz domaČih tal in niso nikdar stale v vzročni zvezi z našimi zivljenskimi vprašanji kot narod, se s težavo uživlja v nove razmere, ne najde trdnih tal za novo idejno orijentacijo. Čudimo se drugim, da nas ne razumejo, govorijo o nam tuji mentaliteti a še manj smo mi razumljivi drugim — baš zato, ker smo manj samosvoji, kakor si domišljamo. Vse to je končno razumljivo, zakaj naše narodno suženjstvo Je pomenilo tudi duševno suženjstvo in nI pričakovati, da bi se dorasla generacija kdaj docela otresla neljube ded-ščine iz te dobe. Toda tudi pogled na našo mladino ni preveč razveseljiv, tudi v njenem duševnem življenju pogrešamo jasnih idejnih smernic, visokih ciljev, enotne volje, resnega stremljenja po poglobljenem pojmovanju narodnega življenja, po samospoznava-nju, pogrešamo duševnega poleta, svetlih vzorov, za katera bi se ogrevala in bojevala. Tudi nje pojmovanje edinstvene ideje nima one širine, globine in gorkote, ki bi dala tej ideji ono sugestivno, prepričevalno silo, da bi premagala vse ovire in si osvojila vse duše. Nov rod, sebi zvest, ne oklevajoč med radikalizmom fraz in gest ter malikovanjem tujih vzorov in etiket, rod, zasidran v domačih tleh, v svojih ciljih edin, samozavesten brez samozaverovanostl in tesnosrč-nosti — tak rod Je treba šele vzgojiti. In šoli pripade velik del te naloge. S tega gledišča nam je treba motriti vsako vprašanje šolske reforme. Kdor na slepo hvali vzgojne uspehe stare šole, ta ne pozna rak-rane v našem narodnem životu, ta ni resno razmišljal o vzrokih naše narodne slabosti in suženjskega duha; kdor vidi v nameravani reformi srednjega šolstva samo zlohotno nakano napram humanistični gimnazi- ji, ta je nezmožen gledati in reševati resen narodno-vzgojni problem v svoji celoti; kdor vidi v tem načrtu samo premišljen korak k centralizaciji in unifikaciji šolstva, ta je slep za težke socialne probleme sedanje dobe in ne pozna slična gibanja na šolskem polju drugih kulturnih držav. Zato je docela pravilno stališče, da se ne sme vprašanje uredbe bodočega šolstva smatrati kot zadevo, ki zanima samo učitelje-strokovnjake, ampak da je treba sporazumnega dela vseh prosvetnih in drugih intere-siranih činiteljev, da se ugotovijo načelni pravci za zunanjo in notranjo reformo vsega šolstva. Takisto pa je tudi pozdravljati načelo, ki je sicer samo po sebi umevno, a vendar pri obravnavi šolskih vprašanj kaj radi pozabljamo nanj, da mora vse šolstvo slutiti rasti In napredku naroda in države, da moramo pri vsaki reformi imeti v očeh koristi celote in da mora notranja idejna vez spajati vse šolstvo in enoten duh vladati v vsi vzgoji, S tega gledišča tudi ne gre omalovaževati nekatere misli in predloge, ki zasledujejo namen, da se olajša dostop k višjim šolam nadarjenim učencem iz širokih slojev naroda in da se šolstvo prilagodi agrarnemu značaju naše države ter potrebam kmetijskega prebivalstva. V sedanjih razmerah se nam je sicer v resnici bati, da bo dotok dijaštva s kmetov vedno bolj ponehaval in se bo prepad med narodovo maso in izobraženci le poglabljal in širil, kar bi bilo naravnost v zasmeh demokratični dobi in narodni državi, a tudi njej na kvar. Pri vsej upravičenosti reformnih teženj pa ne smemo pozabiti, da bi načelo enotnosti šolstva se končno vendarle omejevalo na zunanji ustroj šolstva in bi se v tem oziru twH lahko pretiravalo, ako ne bo učitelj-stvo kot nositelj vsake reforme v svojih idejnih ciljih edino, vse prožeto zavesti odgovornosti in duha nacionalnega edlnstva, ako ne bo vse učiteljstvo od enorazred-nice v smotrenem delu do vseučilišča delovalo roko v roko sledeč eni vo- dilni ideji. Zato se moramo pridružiti zahtevi, da se mora učiteljstvo tudi po svoji izobrazbi zbližati in da se mora zato ljudskošolskemu učitelj-stvu kot poklicanemu vzgojitelju in voditelju širokih slojev naroda dati prilika, da svojo splošno in strokovno izobrazbo poglobi in razširi in da se vstvari za njegov naraščaj višje izobraževališče akademskega značaja. Kakovost šole je odvisno od kakovosti učiteljstva in dasi Šola ni edini vzgojni činitelj, vendar ima odločilen vpliv na mladino. Naj si torej naši vzgojitelji vseh kategorij šol brez predsodka podajo roke k skupnemu delu, k skupnemu reševanju perečih vzgojnih vprašanj in nalog sedanje dobe, naj jih druži zavest, da so stan z veliko vzgojno misijo, naj jih druži skupna ljubezen do naše mladine, katere rast je narodova rast, katere propast je narodova propast Stevan Cirkovlć: Sodobno zadružništvo o Srbiji. Člani družinskih zadrug, držani v zvezi zadružnega skupnega živ* lienia, so z lahkoto obvladali vse svoje težkoČe in surovo življensko borbo; odcepljeni in vsak za sebe se niso mogli več zadosti odnorno zo* perstavljati tel borbi. Oddeljenim za* družnikom kot naravna posledica de* litve. je nedostajalo: zemlje, živine, delavske sile. hrane itd. Ako sta v kaki zadrugi, kjer so živeli recimo trije bratje skupno, zadostovala dva vola za delo. ie bilo potreba z razde5 Htviio zadruge treh parov volov, za vsak oddeljeni dom po en par. Raz* ven tega se ie dotedanji družinski zadružnik, ki je živel v izključno do* mačem pridelovanju, sedai pa ie bil mali posestnik, šibki kmet, nahajal pred zahtevami novega ekonomsko* pridobitvenega življenja, svobodne* ga gospodarskega prometa in tržne* ga izdelovanja, ored zahtevami kani* talistične pridebitvene organizacije. Živeč v naturalnem pridelovanju, pri tem še neizobražen, si naš seliak v prvem času ni znal pomagati v tem prehodu iz naturalnega v nov* Čano pridelovanje. Prepuščen same* mu sebi. se seliak. mali kmetovalec, ni znal in ni mogel orijentirati. Tako ie vedno bolj prihajal v stik z denar* jem in denarno situacijo, med tem pa ni še poznal gospodarske funkciie denarja. Vzgoien v zadrugi ie prešel, kakor se nekje lepo navaja, naš se* liak v to novo dobo brez primesi go* SDodarskeea nacijonahzma; neiz* bežno je bilo torej, da pade v roke lindem. ki se brezobzirno ek^r'stiio Edgar Allan Poe: Poved Iz Jmt - loutaiif. (Konec.) In sedaj Je mojo dnževnost razbor-j«U razvoj nadaljnib dogodkov. Zaklieal sem svojim tovarišem hitro par odločnih besed, in ko se mi je posrečilo, da, eem nekatere od njih pridobil za svojo namero, smo napravili iz kioska srdit napad. Zagnali smo se v sredo med ljudi, ki so obkoljali kiosk. Najprej so se nam umaknili. Potem pa so se zopet zbrali, in boreč se kakor blazni, udarili nazaj. Medtem so nas potisnili daleč ▼ stran od kioska in znašli smo se ▼ tesnih ulicah z visokimi hišami. v katerih temačne vogale se nikdar ni prodrl solncni žarek. Z divjo silovitostjo Je navalila divja množica na nas, naa pre-pr.njala s kopji in naa obsipala s točo puščic. Te so imele čudno obliko in «o bile v marsičem slične zakrivljenim bodalom Malajcev. Bile so posnete po telesu plazeče se kače, bile so dolge, črne in so nosile na koncu zastrupljene razObke. Ena teh me Je tako nesrečno zadela v desno sence, da sem se opote-kel na tla. Takoj me Je napadlo strasno neugodje. Poizkusil sem se mu upirati, a sem le še parkrat težko zasopel — in umrl.« >Sedaj Vam bo p« tetto taffiti,« sem dejal smehljaje se, >da vse to, kar ste doživeli, niso bile sanje. Vi vendar nočete trditi, da ste mrtvi?« Po teh besedah sem seveda pričakoval, da mi bo mr. Bedloe živahno odgovoril. Toda v moje največje začudenje tega ni toril; vztrepetal Je, silno nrebledel in molčal. Ozrl sem se na dr. Templetona. Ta Je sedel na svojem stolu trdo in pokonci Zobje so mu Skle- I petali in oči so mu izstopile iz očesnih votlin. »Nadaljuj 1« Je velel končno s bri-pavim glasom, obrnjen proti Bedloetu. »Več minut,« je nadaljeval ta, »je bila moja edina zaznava, moj edini občutek __ obdajajoča me tema in nič, zvezan z »avestjo smrti. Končno ml je bilo, kakor da me je v dusi nekaj nenadoma in silno streslo, kakor da mi je šinila skozi električna iskra. Takoj nato sem zaznal, kakor da nalahno plavam in da je okrog mene zopet svetlo. Zadnje sem samo čutil, a videl ne. Takoj nato se ml je zazdelo, da sem se dvignil s tal. Toda moja bitnost ni bila telesna, vidna, slišna ali občutna. Množica je izginila, hrup je potihnil in v mestu je bilo razmeroma mirno. Pod menbj je ležalo moje trunio s ouSčieo v sencih; vsa glava je bila zelo otekla in spačena. Vse te stvari pa sem le občutil, videl nisem ničesar. Zanimal se nisem za nobeno stvar. Celo glede mojega trupla se mi Je zdelo, da nimam 2 njim ničesar opraviti. Volje nisem imel, čutil sem se pa primoraciega, da se gibljem. In lahno plavale sem sfrfotal iz mesta po stezi, po kateri sem prišel. Ko sem dospel do onega mesta v propadu, kjer sem srečal hijeno, sem zopet začutil udarec kakor od galvanske baterije. Občutek teže, volje in telesne bitnosti se Je fcopet pojavil. Zopet sem ee izTjremenil v svoj prvotni ja» hi žurno sem krenil prott domu. Vendar ti doživljaji niso Izgubili prav nič živahnosti resničnega doživetja. — In Se sedaj bi se ml ne posrečilo, da bi prisilil svoj razum tudi le za trenotek, smatrati stvar za sanje.« »Saj tudi niso bile,« je dejal dr. Tempieton s slovesno resnostjo; »vendar bi so težko določilo, kako na} se I dmgače imenujejo. Ostnnimo pri domnevi, da je v našib dneh človeški dnh dospel do meje presenetljivih fizičnih razkritij. S tem domnevkom se zadovoljimo! Končno naj dodam še jaz pojasnilo. Po glej re to sliko, izvršeno z vodenimi barvami, katero vam bi bil moral že poprej pokazati, ako bi me ne bila zadržala nerazumljiva bojazen.« Opazovali pmo sliko, katero nam Je pokazal. Jaz nisem našel na njej ničesar nenavadnega; na Bedloeja pa je je vplivala čudovito. Komaj jo je pogledal, ^e ie pkoraj one*v««ti1. In vendar Je bil le njegov miniaturni portret, p^veda zelo podoben — z njegovim lastnim, posebnim izrazom na obličju. Vsaj mislil sem si to. ko sem gledal sliko. »Poglejte sem,« je dejal dr. Tem- pleton. »datum te slike __ tu na kraiu stoji, komaj ga je opaziti — 1780. To je letnica, ko je bil portret izvršen. Predstavlja, umrlesra prijatelja — Ol-deba — -5 katerim sva živela v Caleutti pod upravo Warren-Hastingsa r pri-STčnib ortT)bŠniih. Takrat sem HI star sele dvajset let. Ko sem zagledal vaa, mr. Bedloe. prvič v Sara to pri, me je čudovita podobnost med Vami in to sliko prisili**, da Krrn Vas ogovoril, da sem iskal Vase prijateljstvo in ukrenil vse. da sem pof-t*.l Val stalni spremljevalec Kar se tiče te točke, me je do tega privedel deloma ali mogoče povsem bolesten -^nomin na umrlera: deloma tudi moreča radovednost, ki ni bila brez strabn, kar se tiče Vas. Ko ste pravkar pripovedovali o svoji viziji, ki ste jo imeli v gorah, ste skrajno natančno opisali do zadnje podrobnosti indijsko mesto Benares ob bregovih svetega veletoka. Upor. bon* m krvolitje so bili resnični dogodki ob ni gospodarsko * pridobi t veni si* steni preustroji tako, da bodo tvo> rile samoupravne splošne gospodar* ske jedinice temelj temu sistemu. Početkom 90 let se je pričelo že orv širno govoriti in pisati o tem: na kak način treba pričeti delati za preporod izdelovanja in kako dobiti obliž. s katerim se zaceli ona ljuta rana na našem narodnem pridelovanju, ki ie zadela domače zadruge z niihovim propadanjem. Zahtevalo se ie nekai, kar naj bi z jedne strani zamenjalo dragoceno srbsko družim sko zadrugo, pa da bi z druge strv ni odgovarjalo novim pogojem Življenja v novi novčano * ekonomska pridobitveni organizaciji. Težilo se ie tudi za privatno - pridobitverurn in za splošno narodnim dobičkom: končno se je srečno našlo ono, kar se je iskalo. Ideje sodobnega zadružništva no načelih rockdalskili pionirjev In Fridricha Viljema Raifieisna. očeta Raiffeisnovk, kakor so ga v njegovi nemški domovini imenovali, so se prilagodile srečno in v pravem času. Poslednja leta nivtekle^a stoletja ie bilo pri nas dosti profesorjev« učiteliev, svečenikov, ekonomov in drugih, ki so se iskreno in silna oerevali za iđe'e sr>d<>nni/L:a -UUfroi« ništva po načelih PaiiVms^vih. Ne* umorni boriteli za » ;vc 'Itejf Wel sedobne kmeti^skoprie. bitveifc kooperacije r>ri nas ie bil Mili. Avra* niović, sedai poslncc zcmljnrntini š'-:e stranke. Oi: se ie rrvi r.iod pr vimi navdnfevaJ za modemi kretsko - zgodovinski orAret in prvi ic pri nas v ?rr:ii Diičel Kriti Iti pi"1.1-sroc'evati za n\ilc do estnike »našo* nosr.a načela sodobne/a 7-;c!r!,/rUi-va. Avrainovič :c osrovateli n tvo-r;teli prvih srbsltib - r,:■•.-• folSklb zadrog >i danes svobodi tafitro rečemo, di pri nas v FrbfiJ Se vedno n! večieTn borftelja ?z zc»i Morad ške zadrare »n za-m^oo m-sel t i gospodina Mih. \vrs. "cvića SVOje delo Ha rojn T,:vjrn7ni5;!- va i? A vran sov IĆ rr;če' no dolgem nančnetn r^fovrm"* n^ v$*h t*vroo* skff] deželah, v katerih ^r, |e radrnž* niški obkret Ž? razpurfmff. Po svofl fnfciiativi ie odšel n^frrvo v sela z njegovo nahrnostio. V tej prehedni dobi in celo vrsto let dalje je bil naš seljak predmet naibrezvest^-1:' _a in najnesramne.išeea izkoriščanja, kar ie bilo sicer slučaj na vsem sve* tu pri prehodu iz naturaineea v nov* čano pridelovanje. Samo oderuštvo se ie pri ras pojavilo v mnogo več* iem obsegu in se povspelo tako da* leč. da se ie sredi preteklega stoletja z vseh strani Srbiie čul samo en obupni klic: Seliak propade vsled oderuštva! Tcrej propadame družinskih zadrug in s tem v zvezi naelo parceliranje in individnaliziranje zemljiške lastine na eni strani, i:-hteve novega Kospodarskospridobit* veneta reda na drusi sirani, to so čini, zbo^: katerih je bilo gospo-darsko stanje srbskeca naroda v drugi polovici in do konca preteklega stoletja obupno. Ves narod je obžaloval, da ni več družinskih zadrug, poskušalo se ie na vse mogoče načine, predlagale in uporabljale so se tudi priložnost ne mere. da bi se ustavil proces in-dividualiziranja. desorganizacijc in razpadanja družinskih zadrug. Ko se ie uvidelo, da se ta proces o razvoju našega naroda z nikakimi sredstvi ne more ustaviti, da se vrši vse to po neki fatalnosti Istodobne* ga društvenega razvoja, takrat se ie pričelo iskati, kar bi zamenjalo naše družinske zadruge in oiačflo gospodarsko sHo srbskega naroda. Svetozar Markovič. prvi rjropoved nik socijalizma, in tedanji njegovi pristaši so zahtevaH: da se celokup« času vstaje Chcvic Singsa, ki je izbruhnila 1. 1780., in pri kateri je zabredel Hastings v- smrtno nevarnost. Mož, ki je pobegnil na motvozu, spletenem iz turbanov, je bil Chevte Sing sam. Gruča ki se je umaknila v kiosk, je obstajala iz domačih vojakov in angleških častnikov, ki so stali pod poveljstvom Ha-stingsa. Jaz sam sem bil poleg in sem si na vso mnč prizadeval, da bi preprečil prenagljeni in pogubni izpad onega častnika, ki ga je zadela v gnječi na cesti zastrupljena bengalska puščica. Ta častnik je bil moj najdražji prijatelj. Bil je mr. Oidcbf Iz teh zapiskov boste razvideli — hi je potegnil govornik iz žepa zvezek, v katerem so bile nekatere strani šele nanovo popisane, kakor se je videlo — da sem bil prav ta čas, ko ste vi menili, da doživljate dogodke v gorah, jaz doma in se ukvarjal s tem, da jih obširno popišem.« Kakih osem dni pozneje, ko se je vršil ta pogovpr. je izšla v nekem časniku v Charlottesvillu nastopna obiava: »Žalostna dolžnost nam je, naznaniti smrt mr. Avgusta Bedloja. moža. katerega ljubeznivo bitje in mnogobrojne kreposti so mu pridobile že davno ljubezen charlottesvillskih meščanov. Mr. Bedlo je bil Že vec let podvržen živčnim boleznim, ki so ga dostikrat ogrožale s smrtno nevarnostjo. To pa moremo smatrati le za posredni vzrok njegove smrti; neposredni vzrok je bil čuden slučaj. Sele pred nekaj dnevi se je na svojem izletu »Raggcd-Mountains« lahko prehladU, kar pa je povzročilo močan naval krvi v glavo. Da mu o!ai"ša bol £inc mu .i? dr. Tenv rV-ton na nekrterfh krzjlh pufčal kn. i* sicer s tem« ^a Rta je nastavil pijavke na čelo. Bolnik \~ murl v strasno kratkem ensu in pokazala se -\ da j? v posodo, kjer sr> bCe spravljene pijavke, pn slučaju za?!a ena '"zrr.^J onih strupenih, črvu podobnih pijavk« kakor jih ns-haiatno včasih po sosednUi ribmlih. Žival se je vsesali k mali žilici desnega senca. Velika podobnost z sdravniSko pijavko je zakrivila, da <=o to nanako opazili šele, ko je bilo prepozno. NB. Strupene pijavke v Charlottos- ville se od medicinskih vedno razlikujejo po svoii črni barvi, zlasti pa po svojem zvijanju, ki ;e podobno kačio mu.« Govoril sem z urednikom omenjenega lista o tem čudovitem drgodku. Pri tem sem ga slučajno vprašal, zakaj je ime umrlega natisnjeno »Bedlo«. tedaj brez »e«. »Kakor slutim.« sem dejal »so vam posebej naročili, da sa tiskate v tei obliki. Jaz sem vedno mislil, da se piše ime z »e« na koncu.« »Naročili? — Ne,« je odgovoril. »Bilo ni drugega, kakor tiskovna napaka. Ime se po vsem svetu piše t »e< na koncu, in jaz sam ga nisem čul Se aik-dar drugače slovkati.« »Potem,« sem zamrmrai pred se, ko sem se obrnil k odhodu, »se je v resnici zgodilo, da je resnica čudovitejša od izmišljotine. Kajti kaj je »Bedlo« brez »e« na koncu drugega kakor narobe čitano ime »Oldeb«? In ta mož ta mi pravi da je to le tiskovna napaka!« stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 19 avgusta iy22. Stev. 187 smeđereftrskefiTa ttfruea hi z živo besedo ter z ljubeznijo do splošne na? rodne blaginjo pričel prepričevati kmetovalce, da njihova rešitev tiči edinole v njihovi vzajemni tamopo« moči potom udruženja v kmetijskih zadrugah po načelih sodobnega za* družništva. Dolgo časa je trebalo, tako je pisal Avramovlć. da pojasnim seljakom, kaj je to solidarna od« govornost v kmetijski zadrugi. Tako sem moral na dolgo govoriti« da sem jih prepričal, da ie v korist samih zadružnikov, ako se ve, zakaj se ima uporabiti posojilo in da se denar, katerega se mora nekega dne vrniti tja. od koder je vzet, kar najkorlst* nejše uporabi. In tako ie bilo % ne* umornim delom tega moža in njego* vih prijateljev v smederevskem okrugu v selu Vranonu dne 29 mar* ca 1894 osnovana prva zemljorad* ni§ka kreditna zadruga Raffeiseno* Vega tipa. Sodobni zadružni pokret in nje* gov razvoj v Srbiji moramo rad! preglednosti razdeliti na tri perijo* de. Prva poteka od osnovitve Prve zadruge (1894) do predloženega zakona o zadrugah (3. decembra 1898); druga od 1898 do svetovna volne (1914—1918) In tretja od osvobojenja in ujedinlenia do dana§* njega dne.___________(Konec prih.) Politične tresti. po Ponesrečena Radlcava akcija med Bunjevci. Te dni je odšlo par Ra-dičevih pristašev v Subotico s trdnim prepričanjem, da spreobrnejo Bunjevce v apostole svoie edino zveličavne hrvatske republike. Toda Bunjevci so izjavili, da so državotvorni in da nimajo smisla za Radičevo akcijo. Ta izjava je Radičeve agente tako potrla, da so se nemudoma vrnili v Zagreb in da so opustili namero, prepotovati vso Vojvodino. w Radič proti LaginJI. »Radič napada v svojem »Slobodnem domu« bivšega bana Laginjo, ker je prevzel od g. PaSiča predsedstvo komisije za Izvedbo rapallske pogodbe. Radič očita l-agw nji, da je kot ban mnogo Skodpval hrvatskemu kmetskemu ljudstvu. as Iz konzularne službe. Naš dosedanji konzul v Dtlsseldorfu dr. K. Ko-lombatorič je premeščen v Bukarešto. xb Nafii odnoiajl z Bolgarsko. Dr. Momčilo Ivanić je priobčil v »Radikali« Članek o vpralanju Trakije z ozirom naše odnošaje z Bolgarsko. Člankar Izvaja med drugim, da moramo imeti v 'naSih odnoSajih z Bolgarsko vedno pred očmi dve glavna momenta: 1. da smo Bolgari In mi edenistt narod kljub vsem Žalostnim stvarem, ki so se med nami dogodile in se morda še dogode; 2. da inoramo ml če tudi bi ne bili z Bolgari tedenlsti narod, voditi napram Bolgarski jtplikor mogoče pravično in trezno po-|I#lko. Ako smo edenisti narod, potem je ivg$ nego jasno, da moramo vsako bol-! gorsko teritorijsko in narodno izgubo smatrati tudi za svojo izgubo. Preje ali 'pozneje bo tudi Bolgarska sestavni del naše narodne države, v kateri so ujedinjeni že trije deli našega celokupnega naroda: srbski, hrvatski in slovenski. Karkoli in kjerkoli izgubimo danes na bolgarski strani, vse to bo Jutri naša skupna izguba. Zato mislimo, da bi bila slaba politika, ako bi dobili Turki zopet Jedrene in Galipolje. Crta Enos-MIdija bi se mogla danes vzpostaviti kot bolgarska meja na tej strani. Velika nesreč Ca je, da velika bratska ruska država rie more vzeti Carigrada . »i 9 Odnošaji med zavezniki, londonsko Časopisje piše, da neuspeh med-: zavezniške konference ne bo povzročil razdora med zavezniki. »Dallv Express« pripisuje Poincarejevi izjavi, da bo storil vse v svrho preprečitve razdora, veliko važnost. = Sklepi socialistične konference v Pragi. »Pravo Lldu« piše, da so se položili na praški konferenci predsedstva londonske socialistične internacljonale temelji za ujedinjenje svetovnega socl-jalističnega proletarijata. Delo ujedinjenja se bo zaključilo na pariški konferenci londonske, dunajske in amsterdamske internacijonale, nakar bo v kratkem sklican splošen mednarodni socialistični kongres, ki bo združil svetovne soci-jalistične sile k skupnemu delu in k skupnim bojem- = Hlinka namerava opustiti politiko? Znani vodja klerikalnih slovaških •eparalistov Hlinka je priobčil v svojem glasilu Članek, v katerem pravi, da bo opustil javno življenje in da naj vodijo usodo slovaškega naroda drugi. m Francija bo zahtevala izročitev bivšega nemškega prestolonaslednika* »Newyork Herald« poroča iz zanesljiv vega vira. da bo francoska vlada zahtevala izročitev biviegft nemškega. prt?* atoionaslednika, kakor hitro bi a« vrnU v Nemčijo. » Romunska vlada zaplenila Habsburško veleposestvo. »Marvar rllrlap« poroča, da je romunska vlada zaplenila na podlagi saint*ermainske mirovne pogodbe oblimo veleposestvo blvSega nadvojvode Jožefa v Kisjenfi ter je Rrevzela X svojo upravo« _l Konferenco mole ontonte v Marijanskih Lažnih. PRIHOD KRALJA ALEKSANDRA. - VOJAŠKA KONVENCIJA IA MEDSEBOJNO OBOROŽENO PO- MOC. — Praga, 17, avgusta, (C T. K.) Jugoslovenska kraljevska dvoiUa je danes opoldne prispela v Marijanske Lam. — Prago, 18, avguata, (lav.) Nj. Vel kralj Aleksander in kraljica Marija ata včeraj opoldne z dvornim vlakom prispela v Marijanska Lažni. Na kolodvoru ju je pozdravilo zastopstvo mestne občine z lupanom na čelu, dalje angleški poslanik v Pragi dr. Einsting in romunski poslanik Hitt. Ministrski predsednik Pašić še ni prispel v Marijanske Lažni, ker je Se nekaj dni ostal na Bledu, Te* prihodnjega tedna se definitivno aa-kljuti vojaška in gospodarskofinanč-na konvencija med Češkoslovaško in Jugoslavijo za daljšo dobo. — Praga, 18. avgusta. (Izv.) Vojaška in gospodarska konvencija med Češkoslovaško In Jugoslavijo bo sklenjena za daljšo dobo, in sicer za dobo desetih ali petnajstih let, Kon* vencija določa ne sama vojaško pomoč obojestransko, temveč določa tudi smernice za v postavite v normalnih gospodarskih odnošajev v Srednji Evropi, Sprva je imela konvencija edinj cilj skupne vojaške pomoči proti Madžarski, sedaj dobi konvencija dalekosežne^! obseg. — Praga, J 8, avgusta. (lav.) Na sestanek državnikov male antanto v Marijanskih Lažnih, odnosno v Pra*i, dospe romunski zunanji minister Puca, ki prisostvuje tucH podpisu vojaške in gospodarske konvencije med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Na sestanku zastopnikov držav male an-tante pride tudi v razprave razmerja do Polivke. -^-Praga, IS. avgusta, (Izv,) Prihodnji teden se sestanek ministrska predsednika PaSlč in dr. Beneš. »Prager Press©*, oriean dr. Heneaa. obširno komentira ta sestanek in navaja, da se sklene definitivna vojaška in gospodarska konvencija za dališo dobo. naihrže ?a dobo desetih aH petindvajsetih let. Hkclfa vlade proti dmninia. — Beograd, 18. avgusta (Izv.) Ministrski komite je Imel včeraj sejo, na kateri so razpravljali o ukrepih s^edc pobijanja draginje. Debata Je bila dolgotrajna. Definitivni sklepi na tej seji piso bili storjeni. — Beograd. 18. avgusta (Izv.) Popoldne se Je nadaljevala konferenca ministrskega komiteia in »astepnikov pridobitnih krogov glede draginje. V načelu so bila izdelana navodila političnim oblastim. Definitivni skleni pa 5e niso dani javnosti. — Beograd, 18. avgusta. (Uv.) V Zemunu je bila včeraj popoldne konferenca trgovcev, obrtnikov In zastopnikov pridobitnih krogov, na kateri so razpravljali o ukrepih vlade proti draginji. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se prlftne odločna akcija. — Beograd, IS. avgusta. (Izv.) Minister notranjih zadev, Kosta Ti-motijevič, je včeraj sorejel načelnika beogradske občine. Mitrovida in nod- načetnjka Pajevića, s katerima je dolgo razpravljal o nastati draginji in o pomanjkanju moke. Notranji minister je zastopnikoma beogradske občine izjavil, da pripravlja viada odločne odredbe v svrho pobijanja draginje in da ukrene vse potrebno, da se prebivalstvo preskrbi z živili. Notranji minister izda tekom prihodnjih dni političnim oblastem posebna navodila, kako postopati proti podra^ ievalcem tn špekulantom 2 živin. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. — Beograd* 18. avgusta. (Izv.) Pod predsedstvom namestnika ministrskega predsednika Koste Timotl-jeviča je bila včeraj od 10.30 do 13. seja ministrskega sveta. Diskusija je bila o odredbah glede pobijanja draginje. Dovoljeni so bili dalje ministru za Sume Jn rude večji krediti za gradnjo žične železnice med Slav. in Bos, Raco. Francoski pnknsl la zMIfanfe z RuslKh -*~ Pariz, 17. avgusta. (Ha vas.) »Temps« javlja iz Londona: Herrlot, Člčerin In Llrvlnov se sestanejo dne 3. septembra v Freiburgu. Sestanek je namenjen razgovorom o obnovitvi gospodarskih in političnih odnoSajev med Francijo in Rusijo. Herrlota spremlja dr. Nansen. — Berlin, 17. avgusta (Izv.) Po poročilih iz Rige prispe Trockij, ki je že odpotoval iz Moskve, v Berlin, kjer se sestane s Čičerinom, ki Se vedno biva v Nemčiji. — Berlin, 17. avgusta. (Izv.) Listi komentirajo poročilo o sestanku francoskih in ruskih delegatov za obnovo političnih in gospodarskih stikov Franeije In Rusije. Vest »Tem- psa« smatrajo za prvi poskus in za »ballon d' essay«. Nemški državni kancelar dr. Wirth je berlinskemu dopisniku »Tempsa« izjavil, da poskrbi za vse, da ostanejo sklepi tajni. V trenotku, tako je dalje izjavil kancelar, kq se razmerje v antantl ohlaja, more vzpostavitev odnoiajev med Francijo in Rusijo privesti do pogodbe 3 Nemčijo. Te tri velike za-stopnice evropske demokracije lahko v bodoče preprečijo vsako vojno. — Berlin, 18. avgusta. (Izv.) Kancelar dr. Wirth je dal zagotovilo, da ostane potovanje Trockega, Ci-čerina in Utvinova popolnoma tajno in varno. INVALIDSKI ZAKON. — Beograd, 18. avgusta (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko )e Izdelalo načrt novega Invalidskega zakona, ki bo te dni predložen ministrskemu odbora ▼ razpravo. Zakon pride tekom jesenskega zasedanja narodne skupščine v razpravo. KRALJEVIČ GJOROJE. « Beograd, 18. avgusta (Izv,) Minister notranjih zadev kot namestnik ministrskega predsednika Kosta Timoti-jevič je včeraj sporočil kraljeviču Oior-giu sklep ministrskega sveta« zaključenega na kronskem svetu v Ljubljani. V imenu vlade je on pooblaščen rešiti vpra§anje njegove apanaže in njegovega stališča v naši armadi. Med drugim je kraljeviču tudi pojasnil mišljenje kralja o njegovem nastopu, FINANČNI MINISTER DR. KUMA-NUDI V JUŽNI SRBIJI. ^~ Beograd, 18, avgusta, (Izv.) Finančni minister dr. Kosta Kuma« nudi je sinoči prispel v Veles, kjer se je sestal s predsednikom demokratske stranke, Ljubo Davidovjćem, ki potuje po raznih krajih južne Srbije, Finančni minister prepotuje ohridski in bitoljski okraj. VELIKA INDUSTRIJSKA KR1IA NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Kritični položaj železne mdustrtfe. — Praga, 17. avgusta (Izv.) Listi obširno plSeio o te*W krizi v industriji, posebno v železni. Plavži v Vitkovicah na Moravskem so že odpustili 500 delsvr eev, tekem prihodnjih dni jih odpusta le 1000. Število brezposelnih t Čefkesfo-▼aftt, kt dnevno vedno bol! naralča, znala 900.000. Ta rapldni dvig števila brezposelnih temelji v bistvu v nenavadnem dviganju CeSkpslovalke krone. KATASTROFALNA SUgA V NASl DRŽAVI. — Beograd, 18. avgusta (IzvA Iz raznih krajev države prihajajo uradna poročila, da je nastopila ponekod katastrofalna suša, Vlada suša. ki ie lahko usodepojna za koruzo, sadie in sočivje. Strokovnjaki, ki so sedaj prepotovali razne kraje, da dobe točne podatke o Žetvi, poročajo da znaSa letolnja Žetev 50 % običajne žetve. JESENSKO ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE. — Beograd. 18. avg. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar je prispel v Beograd, da ukrene vse potrebno za jesensko zasedanje narodne skupščine, ki prične v drugi polovici meseca septembra. Zakonodajni odbor bo sklican koncem avgusta ali pričetkom meseca septembra. V zakonodajnem odboru pride najpreje v razpravo zakon o službeni pragmatik) državnih nameščencev. Sledi na to zakon o odškodnini poljedelcem, pozročeni po toči. NOV POLITIČNI REŽIM V MAU AZIJI. ^m Atene, 17. avgusta. (Hava*,) Zastopniki Italije, Francije In Anglije ao danes izročili zunanjemu mini« stru Baltazziju kolektivno noto, v kateri vele zavezniki, da razglasitev avtonomije Jonije stremi za tem, vzpostaviti v Mali Aziji nov politični In administrativni režim, alede katere* ta si zavaznikj pridržujejo gotova pridržke, ker naj be bedoCi režim v Mali A*U! tiftjen na podlafi sladečih mirovnih pogodb. CENI KRURU NA DUNAJU. mm Dunaj. 18. avgusta. (K. Đ.) Cena kraha na Dunaja je seda) določena na 4190 av. kron, GespiHtarstve. ZNIŽANJE DISKONTA V ŠVICI. — Bern, 17. avgusta (§. T. A.) Rav* nateljstvo Narodne banke je sklenilo znižati lombardno obrestno mero od 4 in pol na 4 % in diskontno mero od Z In pol na 2 H. 0 m m —g Tržne cene v Mariboru od IS. avgusta. Meso 15—17. telečje 13—16, svinjsko 22,50, klobase 19—36, konjsko meso 7—S, kože 11.50-18.7S Din za kz. Perutnica po 16—30, golobi 5, domači zajci 5 -17 dinarjev komad; ribe JO— 15 din kg; mleko 3—3.50 liter, maslo 40» sir različne vrste 40—125 dinarjev za kg. Kos sirčeka 5—6, eno jajce 1.^ — 1.50 Din. Vino 10—14. pivo 4.75--5.25, stekt pive 2.50, liter žganja 25^30, ks belega kruha 7.50, črnega 6.50, žemlja 0.50 dinarjev, jabolka 2—2.50, hruške 4 — 5, mandeljni 60, orehi )2. kava 38— 50, pražena 50-60, riž 6.50—12, sol 4, poper 30 -32JSO, paprika 40. testenina 10—11, sladkor 19-21.50, kvas 17.50, škroba 10-25. moka 6.50—7.50. ržena kava 8—II Din kf. Seno 200-260, ovsena slama 137.50 — 162 50 dinarjev za 100 k«. Drva 100-112.50, premog 25— 31.50 Oin za 100 kg. Zelenjava se od tadaJK ni podražila. Na zadnji svinski ^ejem se je prignalo 162 svini in 1 koza. Prodajalo se je: prasci 5 — 6 tednov stari komad 115 -150 din, 7 do 0 tednov po 1^7.50—^00, praSički 3—4 mesece stari po čka Izložh» n Zagreba. Od 17. df) 2?y. rujna prireJjuie Hrvatsko* slavonsko gospodarsko druStvo k. s. e. u Zagrebu: Regionalnu (okoliSmi) Izložbu konja, goveđa. povrCa* voća 1 vina« te Vinski Sajam. Izložba konja I goveda traiati ce samo tri dana 1 to od 17. do 10. rujna, a ograničena ie na kotareve: Zagreb. Samobor. Jaška, Vel. Gorica, Dugoselo, Stubica. Zlatar. Pregrada, Krapina. Klanjec, Pisarovina, Sv. Ivan Zelina, KriSevci, Petrinja i Sisak, to Je kotare, iz kojih mogu stočari dotjerati marvu pjeSke cestom. Izložiti mogu i oni i2 udaljenih mjesta ali moraju ino-siti trolak željezničkog transporta. Na izložbi povrča. voča i vina, tmadu prednost zemljoradnici iz lirje okolice grada Zagreba, dok na vinskom sajmu mogu izložiti vinogradari 1 trgovci vinom iz čitave Hrvatske i Slavonije. Za najbolje konje dijeliti Ce se na lzlofbl nagrade 1 to: K 10.000 za najboljeg pastuha i K 10.000 za najbolju kobilu plemku; za najboljeg bika i najbolju kravu iznositi če nagrada takodjer K 10.000, a za junicu K 50C0. Osim ovih nagrada razdijeliti Če se kao nagrade korisni gospodarski strojevi te d!p!ome i priznaniee. Isto tako biti Ce za voče, povrče i vino podlljeljene novčane nagrade do K 500. diplome z?. maioposiečnlke, a za sve ostale priznaniee. Seljaci mogu na izložbu voča, povrČa i vina dovesti vina do 100 litara te ga na izložbi prodavati. Velikom vinskom sajmu, koji se prtred-juje zajedno sa ostalom izložbom, a traje od 17. do 23, rujna, svrha ie upoznati strane svijet sa naSim vinima, koje če na taj način nači svoja prirodna tržUSta. Sva gospodarska društva kao zadruga, u imenovanim kotarevima, kao i opčinska poglavarstva primila su upute i prijavnice, pa jih tamo svatko, tko se zanima za izložbu 1 želi na istoj sudjelovati, može dobiti. Svi oni, koji se zanimaju za izložbu, bilo kao izložitelji ili posjetioci, mogu potrebne upute dobiti kod: Hrva, slav. gospodarskog društva k. s. z. u Zagrebu. -~ a Dražba Iz Nemčije doSIlh konj bovKranJuv soboto, dne 19. event. Se v nedeljo, dne 30. t. m. Pri5etek ob 8. zjutraj. *- Dobava mesa. Komanda đrav-sK« divizijske oblasti v Ljubljani na-ananja, da *e bodo eklenile dne 26. av* gupta t. 1. ob 10. uri dopolne neposredno pismene ponudbe ga dobavo mesa za eamUijo Izubijana, Celje, Maribor, Ptnj in Slovenska Bistrica in sicer pri intendanturi Dravake divizijske oblasti v Ljubljani, pri komandi vojnega okru* ga v Mariboru in Celju ter pri komandah mesta v Ptniu in Slovenski BI etri-r?. Predmetni oglas je v piaami trgovske in obrtničke zbornico v Ljubljani interesentom na vpogled. —$r Dobava kroSne moire. Pri divi-fciieki intendanturi Dravske divizijske oblasti v LJubljani ao bo eklenUa dne 25. avgusta t L fcb \0. uri donoldne pe* noaredna pogodbe aa dobavo 125.000 kg krušne moke jednoličnoga tipa 8095 ali odgovarjajte količine pfieniee. Predmetni oglaa je v pisarni trgovalo in obrtniške fchornjoa v Ljubljani interesentom aa vpogled. » t m TENDENCI f07Nf» vFSTf O AMERI* SKUJ« POSOJILU, « Beograd, 18, ev*u*ta (J?v,) £a* trebški blokaiki listi, oiobito tObior« se pred dnevi pričeli aitro kamnanjo preti emerilketmi poiojilu 1 premlllifne tendence, oalabltl vpliv ameriškega pn» soiila za izboliSanie nalega denarnega trga in oslabiti nalo valuto. Vesti, ki so bile lancirane Iz redakcije »Obzora«, so bile vsakemu prozorne, posebno, ko Je »Obzor« začel pisati, da se ameriSko posojilo ni efektulralo in da se sploh ne realizira. Temu nasproti je gotovo, da je vlada od strani Ulerovc skupine obveščena o nakazilu dvajsetih tnllilonov dolarjev In da ie že tri in pol milijona dolarjev na potu. v Ameriki sub^kripci-ja posojila us;>c\a. Inž. A. I Rufič: O AGRARNI REFORMI Z OZIROM NA PREDSTOJFCO DEFINITIVNO REŠITEV PROBLEMA.*) IV. Zakon o razlastitvi velcpn^cstev, zavrtan v načrtu, nosi vse znake popisane nedv loCnnsti in — »kratkega Bata«. Potrebna 1© tedal na le kritika tepa v sili In hltrici rojenega otroka, temveč tudi pozitivno znanstveno delo in stvarra obrazložitev. To edino more oomarrati In premostiti ti:di krUo, ki se nam obeta in ki lo f.c sedi! kroei kon-z:imentnv !n r»r!nadniki paslvn;h krajev prav izdntno cbčutimo. 7a nsme?^?k vsem nokTc^nim dostavljam h?. P"dbn» ^o rsrmprc tt^di ¥ prv'-vojn! 5Vbr'f, kler prTvamo pose«tv^ ne se^a čez 200 tis. ^nfma1^ M r»s* itfafaH« 'T^atl nnrA'o In rnem. Vako le df>5ta Dan*ks, ma"'^a !n po rara\-* revnM'a od na< do ?jv!dnn?p vrednera kmetii«keora nanredks. Tn slednl??" «o zanimiva trdi hol?i 'ilra *a*-merc. Ki pornam natanfm (HttflrlPncfai ranila rjilrve^n HsCOStaa)a« vrm pa pozitivno (*a sto^e BjSIH 1 iv^erto reT'k'a vele-oos'i'*v^ iAifjktua na p^tT V temn efH u f.t s t*m Je b*** aafra na nM'"xne !n ertfne mcr*e^*e aVnrofl d''V-!'->" >fa|wl sr'*-Sal !n*eres na Nffa\ dn «c lr^eMe n e I n omeMtev prM bif,"e^e m^^-^ntt ter nnvi'fii razdelitev n^^d^Vfvnef a Mners faltata. to Je arrama re'orma. p** efaiffal! nsffHli In * pnpnfnbn vpnl^vantf^m tiaJtfsHS •"»*m*r ^ * m »- p^ ♦n'dt isd->-JS^eno ♦p*T"fjTntm čir t oT \ Trm "»♦'»vf o r****** lastnine in o notrehn^b ir'emab\ Preostaja le še za nas strok^vnjake-nepravnike ena izmed alavnih zahtev ustave, In to Je zahteva po »pravični odškodnin!«. 2e samo to vpra§:inje Je vredno najfclobiega Studija. »Pravična odškodnina ni istovetna z odkupom po dnevni ceni, kak^r $e v strokovnih krogih sploino misli; saj bi se sicer že v ustav! glasilo: odkup, prodala. Tudi zakonski načrt o razlastitvi velcpcse^tev nI pravilno poudaril pravičnosti odškodnine v smislu ustave. Na kak naJfn naj se objektivno opraviči n. pr. odtegljaj do 30S zneska pri velikih vsotah, povsem neznaten odtegljaj (?%) pa pri mani*ih znesk;h? Mislim, da ravno v tem tiči največja notran'a ne* temeljitost načrta, ker s tem prehnja v navadno progresivno premoženjsko rdvrems-nfe, ki pa Je le enostransko. Ver niso prite-njen! tudi dni*! kapitali. To ie potemtakem krMca drfave nasproti nekaterim državljanom In vsaka krivica Je nemoralna. V tem «« 1 dopitnlkom strlnlam. Predno skušam konkretizirati mnenje n pravičnosti rdfckodnlnc, treba Je Se natančneje razčistiti pojem talnega kaplta'a. Tu prihajata do veljavo dva momenta. Posestvo, razmotrivano s čisto finančno - gospodarskega stališča predstavila Izvor stalnega donosa, obresti, rente, kakor vsak drug kapital. Konverzija tega kapitala |e torej popolna, če »premenImo Izvor stalnih dohodkov v kapital drage vrste v taki Izmeri* da donasa ravno toliko stalnih letnih dohodkov (obresti, rente). Znano le. da se rentabilnost gozdnega kapitala menjava navadno med 1H do 2%%. dočim le rentabilnost poljedelskega zemlJiSčnesa kapitala različna, vendar pa tudi navadno nižja nego obrestna mera konkretnih kapltalov. Posebno v indnjih Časih, ko bi nepoučenec mislil, da Sf poljedelske nepremičnine rentirajo bogvo kako visoko, je ravno narobe resnica: čista renta tega kapitala Je razen nekaterih Izjemnih pridelkov, nižja ne*o v normalnih Časih In se prav pogostoma približuje nifill. če že ne zleze tudi pod ničlo. Pogosti so slučaji, da se prav lepa poljedelska posestva, obdelovana s tujo močjo, nikakor nelzplačajo. Vendar pa se lastniki teh tem-111SC krčevito upirajo vsaki najmanjši amputaciji, tudi proti popolni odškodnin %v. odprodaji. Kje tlCi vzrok za to čudno obnašanje In Sicer — kar le značilno — ravno nalboll-Slh gospodarjev? Vgrok temu tiči v onem drusem momentu, k! zelo odločno upliva na vrednostno vt*lno talnega kapitala in ki talni kapt*a] razločuit od vseb drucih kapi*a>v. NsJ-boljle se ta moment da Izreči t besedami: jsstno ognjišče. Mati zemlja ie posebno prtrastla člo, vesltetmi srcu. To le starodavni socialno-etf?W moment domoljubja. Čim prvotnei«! in nepokvarjene j Ji te Človek v svoji bolj si strani, čim vefi spominov za vele na dotični Ifos eemlle, clm več truda In žrtev le no-evetll oplemenitvl In preureditvi te svoje semlie, tam dražja mu le In tem več vtednn te tudi. Kdor nosednte tebil. nenee-mfčnl fn nenmnožlvl vHlvj k?nf*?|. j« mo*« aelfl, nvlednelfl. hčll nasurotl vsej svoji oVolIef nero Meti. fcl ^o«ed"le ls+o wr^m«>-a#nte ¥ dragi obliki. Modema le a. m*. Industrija, mndnv na le d^le« ??sa. v«*l nrt n^s, ne h* Imela *»*e avre«U. W ov"i 8et"^l rnorrbiH oaelvn* vel^no'^st T«* •t|§a| moment te arr^mne*'« ?l»iv^>t!«'Ta drf'^vnevp tn nare>dne»a n«m*»nn! tn ts mo. mrnt a^r1j»1W^M H nnefons!5»?^ti. to !■» e»a Irin^d nalvečllh nal^g ea mlado narodno •) Glej >Slov. Narod« It 15a In 164. Štev. 187. »SLOVENSKI N A R O D« dne W avgusta 1922. stran 3. državo! V dobrem spominu nam le, s Itak-šno žilavostjo so se borili in se se borijo razna nacionalno-napadalni društva sosednih zavednih narodov, da pridobe košček St koščkom zemlje v naših krajih. Matarljcl« na vrednost dotičnega zemljišča Je bila I* |§ navadno postranska reč. Mislim pač, da so vsi tisti poskusi konkretiziranja tega pe-iava v materialističnem smislu — kakor se stabilnost, potem Spekulacija na velikansko proširjenje eksploatačnih možnosti talnega kapitala in dr. — le deloma upravičeni, če ne računajo tudi s tem etičnem nacionalnim in človeSkim momentom. Ta vred« nostni prirastek pa je brezdvomno s P 1 o i* nega značaja, presega pa vedno dva-« in večkrat pravo finančnogospodarsko vred* nost zemljišč. Naravno je, da se v kupoprodajnem prometu obe te vrednosti po navadi seštevata, da torej pravična odškodnina za svet, ki ga posamnik ima več nego mu v razmerju z okolico pripada aH ga potrebuje, nikakor nI In ne more biti identična a odkopom po dnevni ceni. (Dalje prihodnjič.) So&alsfiio. — Veliko Javno tombolo priredi društvo za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji šiškl dne 27. t. m. na Komarjevo nedo-ljo na prostoru poletnega telovadlSča v Gasilski ulici nasproti šole. Glavni dobitki: 1. kompletna spalna oprava iz trdega lesa; 2. moško kolo, najnovejši sistem; 3- kuhinjska kredenca s pritiklinami; 4. žabo] sladkorja; 5. stenska ura; 6. Okrog 500 manjših dobitkov. Tabclica stane samo dva dinarja. Sokolstvu naklonjeno občinstvo obveščamo, da se dobe tshllce v raznih trgovinah, Wer se nahajajo plakati. — Dražba slame. Jugoslov. sokolski savez razglaša: V soboto ob e.url dopoldne se vrši javna dr?3?ba slame v Šolskem poslopju v Sp, Slslci. Kupci se vabijo, Turlsflha In šport. — L Ljubljanski plivački podaavea razpisuje v soboto in nedeljo, t j. 19. In 20. avgusta 1922 na Bledu plavalno tekmo za prvenstvo Slovenije. Tekma, ki se vrši po pravilih J. P. S., je obvezna aa vsa klube teritorija Ljubljanskega Plivačkeaa podsaveza, ki so včlanjeni v S. P. S. v Zagrebu. Pismene prijave je nasloviti na tajnika podsaveza Savo S a R CI n, Erjavčeva cesta S4, do inel. IS. avgusta. Pri-javnina znala za osebo in točko 2 Din,, za štafeto in waterpolo moltvo 6 Din. Za poznejše prijave je plačati dvojno prliav-nino. Prijave brez prljavnlne se ne upoštevajo. Tekma se vrši po pravilih J. P. S. Začetek v soboto ob pol 3. popoldne; v nedeljo predpoldne ob pol 10., popoldne ob pol 3. ~ Spored: 1.) 50 m senlorjl pro* sti stil. J.) 50 m dame prosti stil. 3.) 50 m tuniorjl prosti stil. 4.) 300 m gospodje prsno. 5.) 100 m gospodje stransko. 6.) 100 m gospodje hrbtno. 7.) 100 m gospodje sprint 8.) 300 m dame prosti stil. 9.) plavanja pod vodo. 10.) 400 m gospodje prsno. Uj 4X100 m štafeta za gospoda prosti stil. 13,) 1500 m gospodje prosti stil. 13.) Skoki Junior jev: a) skok na glavo naprej z zaletom« b) skok na glavo nazaj s mesta, c) salto naprej z zaletom, d) salto naša), e) politi* ben skok. 14.) 4X100 štafeta za dame prosti stil. 15.) 4x50 štafeta aa gospode (50 m prsno, 50 m stransko, 50 m hrbtno, 50 m sprint). 16.) Skoki senjorjev: a) skok na glavo naprej % zaletom, b) skok na glavo naprej s prigibom v zraku, c) salto naprej, d) pol vijaka, e) pol svedra, f) skok na glavo nazaj z mesta, g) salto nazaj, h) delfin, i) auerbach, j) poljuben skok. 17.) Wa-terpolo-tekma. — Pozivamo klube, kateri reflektiralo na skupno hrano In stanovanje na Bledu, nai javijo to tajniku Sanclnu s prijavami. Stroške utrpijo klubi. Pozivamo ponovno vse Interesirane klube, da nemudoma pristopijo v Jug. Pliv, Savez v Zagrebu. Prijave na savez naj vpoSlJejo potom ljubljanskega pllvačkega Podsavesa tajniku Sanci Savo, Erjavčeva e. 24. K prijavi naj priložijo pravila kluba, natančno število Članov plavalne sekcije z navedbo; ime rojstno leto, rojstni kraj, prejanjl khtb, pripadnost, stanovanje in dosežena kvalificirana mesta ter 50 dinarjev letne članarine plus 15 dinarjev vpisnine. V nasprotnem slučaju ne bodo pripuSčeni k plavalni tekmi za prvenstvo Slovenije; obenem naj tekmovalce ratificiralo pri Ljub. Pliv. pod-savezu v roke tajnika. Verifikacija s tiskovinami stane Din, 2.50. Tiskovine so zadobiti pri tajniku. Tajnik — Rokometna tekma S. K. tldeatee 1 Ilirija 12 : 1. Včerajšnja tekma le končala z nenavadnim visokim porazom Illrljank. Čehinje so pokazale Izvanredno tehnlčnost In kombinacijo. Srednji trio se odlikuje a ostrimi streli na goal, naravnost briljira pa levo krilo. Pri Iliriji je bila dobra obramba, medtem ko je napad igral precej raeetre* seno. Tekmo je sodil prof. Slcha v splošno zadovoljnost. Žldenice nastopijo danes pro* ti Jadranu. Tužna Istra, loli, /ofl, hči; ko bo solz do vrha polna kupa, bo srce đo vrha polno up*, da Ti odrešen/a dan napočil — Dnevne vesti. V l/atrtjani, dn$ 18 avgusta 1922. — Ministrski predsednik PaSid na Bledu. Ministrski predsednik Pa-šić je po sokolskem iletii odšel k svoji obitelji na Bled, kjer biva še sedaj. Netočna je torej vest čeških listov, da je ministrski predsednik spremljal kraljevski par na potu na Češko in da je ostal v Pragi. O. Pa* šić odpotuje z Bleda v Marijanske Lažni v nedeljo 20. aH v ponedeljek dne 21. t. m., ker se konferenca državnikov male antante prične šele dne 28. t. m. — Ponosna LJubljana. Praška »Narodni Politika«, pišoč o kronskem svetu, ki se je vršil v LJubljani, povdarja: »Ljubljana je ponosna, da se je sklical po sklepu vlade na te* melju kraljevskega pooblastila kronski svet v Ljubljano. Tako je Ljubljana postala začasna prestolica ju-goslovenskega kraljestva preje, nego je ta čast pripadla Zagrebu, ki Ima mnogo izgledov, da bi postal začasno prestolno mesto kraljevine SHS.« — Minister pravde g. dr. Laza Markovih Je danes posetil naše uredništvo. O. minister odide na Bled, kjer ostane na oddih« še nekaj dni, nakar se vrne v Beograd. — Minister za poljedelstvo, Ivan PucelJ, si bo. kakor se nam javlja, ogledal vse kraje, kjer se ima graditi nova železnica KočevJe-Vrbovsko. Ta zelo zanimivi ogled se izvrši to soboto in nedeljo in se ga med drugimi udeleže tudi pokrajinski namestnik Ivan Hribar, šef kabineta Miloi Stlb-!er. narodni poslanec Josip Majcen, žel podravnatelj inž. M. Klodič In Še nekateri drugI strokovnjaki In poročevalci. —V odgovor »Slovencu«. Na »Slovencevc članek, v katerem kritizira kraljev manifest Sokolstvu, odgovarjamo samo to-le: Kotorski katoliški škof Uccellni je izrekel ob priliki sokolske slavnosti v Ojenovtću nastopne značilne besede: *Na škofovskem sestanku v Zagrebu sem rekel, da ne bom pristal na to, da se v moli skotili snujejo orlovska društva, ki so samo ga to, da razdvajalo nai narod. V jugoslovenskem Sokolstvu nisem opazil nikdar ničesar, kar bi žalilo verske občutke našega naroda, pač pa sem onazil vse ono, kar krepi vero in edinstvo jugosloven-skega naroda in moč njegove države.* — Eden izmed aračanikov. V spremstvu svojega prijatelja vil. mag. svetnika Bletwelsa je nas danes posetil dr. Markov, bival ruski državni poslanec v avstrijskem parlamentu. Dr. Markova ?e avstrijska vlada ob Izbruhu vojne dala aretirati in uvedla proti njemu proces zaradi veleizdaje. Še pred dr. Kramare* vim procesom je prišel dr. Markov pred vojno sodliCe. ki ga je seveda obsodilo na smrt. Obsodba sicer ni bila izvršena, pač pa je sedel dr. Markov v ječi v trdnjavi Josefovo, kjer je izdihnil tudi Princip, dokler ni nastal polom v Avstriji. Dr. Markov, ki Je bil pred vojno 2e opetovano v LJubljani, odide aa nekaj dni na Bled. — Zlobne imttflotrn*. Gotovim, Sokolstvu sovražnim črnim elementom je nedeljski impozantni sprevod Sokol-stva in sploh zlet silno razgrel fantazijo. Po mestu so razširjali razne tartarske vesti Nekateri so pripovedovali čudne povesti o smrti neke Čehinje, drugi, da Jih leži v bolnici 40 težko bolnih, tretji, da Je umrlo pet oseb itd. Najboljša pa je bila ona povest ki Je pravila, da Je ob priliki sprevoda na Marijinem trgu neki konj tako močno udaril v prvih vrstah stoječega moža v glavo, da so se mu kar možgani »odprli«. Takih izmišljotin nam nI treba posebno zanikati, dolini pa amo konstatirati, da se ves čas sokolskega zleta al pripetil obsolntno noben •nrtnl slučaj. Toliko v pomlrjenje Javnosti 1 Glede Čehinje pa omenjamo, da Je bila zadeta od solnčarice. Cehi so jo vzeli seboj m nI za njeno nadaljne zdravje absolutno nobene nevarnost!. w Predlog, ki ga pozdravljamo. Pod naslovom »Vojska in Sokolstvo« piše beogradska »Politika«, da Je med vojsko In Sokolstvom ozka zveza ter se spominja Vidovdan. sokoL ibore v Novem Sadu, kjer so bili izdelani statuti Jugoslovanskega Sokolstva, Takrat se Je sklenilo, naj bi sokolsko izvežbana mladina imela kraji! rok vojaške dolžnosti in hitrejše napredovanje. Ust pravi, naj bi se merodajni krogi pri izdelavi zakona o ustrojstvu vojske ozirali na ta &klep ter bi imel vsak mladenič, ki je bil štiri leta Sokol, skrajšano vojaško službovanje dvanajstih mesecev. Ako se sprejme ta načrt, bi se vojni proračun znalno zmanjšal, pa tudi gc soodarsko-finančni položaj drŽave bi se izboljšal. Istočasno pa bi se sokolska ideja zelo razširila, zlasti med kmetskim prebivalstvom. Ta napredek sokolske ideje bi mnogo pripomogel h konsolidaciji naših razmer. Ta predlog »Politike« je nam nad vse simpatičen, zato ga priporočamo vladi in poslancem v uvaževanja. — Plavalna tekma aa prvenstvo Slo. renije se vrli v »oboto in nedeljo 19, in 30. t. m. dopoldne ob 9. in ^b 3. popoldne v Grajski kopelji na Bledu. Prvo darilo je krasen pokal. Pričakuje se tedaj ljut boj med našimi športnimi fclubf. Pričakuje pa te tudi Izvanredno mnogobrojna udeležba našega občinstva iz vseli krajev, ilasti ker le ta tekma prva plavalna tekma za pokal kot prehodno darilo. - Velik shod S. K. S. bo v nedeljo. 20. t. m. ob II. dopoldne v Črnomlju na trgu pred cerkvijo. Na shodu govorita minister Pueelj in narodni poslanec Majcen. Udeležba na tem shodu bo zelo velika, ker želi vse ljudstvo izreči ministru Puclju svojo zahvalo za prlborjenje prepotrebne proge Kočevje-Vrbovsko. — Spomenik kralju Osvoboditelju* Vojni tovariši kralja Petra so pričeli zbirati za spomenik kralju Petru Osvoboditelju v Dubici, kier je Petar Mrko-njič pozval svoje tovarile k ustaji. — Smrtna kosa« V Ljubljani je umrla ga. Fanl Ton roj. Monfreda. soproga trgovca na Starem trgu, v Konjicah g. Ivan S e p i c, posestnik In bivši Župan konjiške okoliške občine ter častni ravnatelj posojilnice v Konjicah. Blag jima spomin! — Družba sv. Cirila bi Metoda v LJubljani sporoča vsem podružnicam in prijateljem C. Af. družbe, da se vrši glavna skupščina dne 10. septembra 1.1. Natančnejši spored se objavi pravočasno. — Podružnica JngosloT. Matice Rakek. Na Uncu se vrSi v nedeljo dne 20. avgusta velika narodna prireditev na vrtu g. Frana Onezde s sodelovanjem godbe »Tveze Jugoslovenskih Selezni-čarjev.c Zaradi ugodne železniške zve-ze (prihod na Rakek 16.18, odhod z Rakeka 21.30 osebni vlak, 23-20. brzo vlak) vabimo vse, ki jim je dana možnost, da pohite na našo južno granico. — Proti pijancem. Policijski koml-sariiat v Mariboru je izdal naredbo, da se ima odvesti vsaki pijanec, ki razgraja po cesti, neposredno, torej brez zaslišanja v Hotel »Graf t. — Petar v Murski Soboti. V poslopje posestnlce Terezije PačiiaJak v Murski Soboti ie udarila 5. t m. strela in )e vžgala. Kljub takojšnji pomoči požarnih bramb Je poslopje pogorelo do tat. reSIll pa so vso živino. Škoda tnala preko 130.000 kron. — Razne tatvine. Vladnemu svetniku DJordJu Krstiću rs Bosne le neznan žepar na cestni železnici izmaknil denarnico z 8000 kronami. — V Dalmatinovi ulici Je bilo ukradeno kolo znamke »Klnta«, vredno 4000 K. — Gostilničarja Frana Lenčka v KfeČah je posetil ponoči neki usmovič In mu odnesel 20.000 K vredne uro. — Na poti od glavnega kolodvora do Aleksandrove ceste je bila rranjl Peta ukradena denarnica s 400 K. — V Topelah je bito vlomljeno v stanovanje posestnlce Karolt-ne Gaberlek In odneseno raznega perila za 17.400 kron. — Nenavadno drzen roparski napad. Na progi Vtnkovel-Zagreb ie 00 Izvršen nenavaden slučaj ropa. V vagonu H razreda ie sedelo več dam. od katerih je ena povedala, da trna pri sebi 80,000 K denarja. To je čul neki v kupeju navzoči mladenič. Nič hudega slutečo omenjene lansko Je vprašaj, ee sme odpreti okno. Gospa ie vstala s sedeža, da bi se umaknila in te priliko Je vporabil mladi mož. jI zmakaJl denar in skočil a dirlaločega vlaka brez vsake polkodbe. Zločinec le vse to Izvršil s rafinirano ženijalnost)© ta izginil brez slada — Vefik vlom v OrndUta. Kakor smo U poročali, je bilo vlomljene pri g. Luk-mami v GradtSču St. 4- Tatovi so odnesli dragocen plen, 1 briljantno brolo z 10 bri-ijanti, 2 naprsna gumba t brfljaati. večjo množino srebrnega denarja, frankov, cekinov in napoleondorov, 5000 K denarja, 1 granatno zapestnico tn rasne manjše zlate dragocenosti. Skupno Ikona znala čez 150 tisoč kron. Pollcf*a tatove saaMoJe. vendar nima nobenega sledu. — Koncerti salonskega orkestra se vrle od četrtka naprej vsak dan v restavraciji nrl Uoydu na sv. Patra eeatt Vstop prost Najnovejša poročila. PRED KONČNIM ZAKLJUČKOM SPORAZUMA Z ITALIJO. — Beograd. 18. avgusta. (Izv.) Sinoči Je z orientekspresom odpotoval polnomočni minister In pomočnik ministra zunanjih zadev Ljuba Ne-11 č v Trst, kjer se sestane z italijanskima delegatoma Contarinijem in Tostijem di Valminuto v svrho končne in definitivne redakcije konvencij glede izvršitve rapallske pogodbe. V prvi vrsti j?re za konvencijo o italijanskih privatnih Šolah v Dalmaciji. POZIV BANKAM 7A PR!T\VO INOZEMSKIH TIRJATPV — Beograd« 18. avgusta (!zv.) Ministrstvo financ poziva t ©zrrom na odlok z dne 26. julija t. L št. 11968 vse denarne savode in banke, da prijavijo v roku desetih dni vse tirjatve, ki jih imajo napram inozemstvu. V slučaju, da se kak denarni zavod ali banka ne odzove temu pozivu, so določene stroge kazni. Poročilo je treba brezposelno podati. KATASTROFA! NI PADEC NEMŠKE MARKE. — London, 17. avgusta. (Izv.) »Daiiy Chroniclc« priobčuje izjavo nemškega kanclerja dr. Wirtha o katastrofalnem padcu nemške marke. Zaključek izjave veli: Trenotna katastrofa marke temelji v glavnem na bojazni, da hoče Francija Nemčijo zadaviti. Polom Nemčije bi bil brez primera. Toda le, če je tu dobra volja, lahko rešimo Evropo in Nemčijo. — Berlin. 17. avgusta. (Wolff.) Državne železnice so radi katastrofalnega kurznesra p^dca marke in iz tera noveč^nfh Izdatkov prisiljene, č^ povišalo soda! veljavne tovorne tari* fo od 1. septembra dalje za 50%. KRIZA V REPARACIJSKI KOMISIJI. — Pariz, 18. avgusta, flzv.) »Dallv Mali« priobčuje na prvem mestu vest, da poda predsednik reparacijske komisije Dubois takoj ostavko v slučaju, če reparacijska komisija sprejme stališče angleške vlade. Ta korak je smatrati naperjen proti Belgiji, ki skuša pomirjevalno posredovati med Francijo in Anglijo. NEMČIJA IN REPARACIJSKO VPRAŠANJE. — Pariz, 17. avgusta. (Havas.) Reparacijska komisija se danes sestane in zasliši, kakor je to določeno v pogodbi, nemške zastopnike. Komisija svojih sklepov ne zaključi pred petkom. Francoska vlada je pripravljena se držati sklepov reparacijske komisije, če pa bi, kar ni mogoče, sklep ne odgovarjal primernosti in če bi kršil smisel, ozir. besedilo pogodbe, tedaj bi francosH kabinet vporabil pravico svobodne akcije ter bi napram Nemčiji na lastno inicijativo vporabil gospodarske in finančne odredbe, ki jih smatra v okvirju vseh v Londonu predlaganih zahtev za umestne. MIR NA IRSKEM. — London, IS. avgusta, flzv.) Kakor javljajo listi, je general CoIIins izjavil, da je vzpostavitev miru in javnega reda na Irskem Izvršeno dejstvo in da se povrnejo normalne razmere tekom 14 dni. V kratkem bo sklican irski parlament VELIKANSKI POŽAR V PLZNU. — Plzen, 18. avgusta (C. T. K.) Včeraj zjutraj ie v skTadftču za gledališke kostume in odre nastal velik požar, ki je uničil vse spravljene kulise in kostume. Skoda, ki jo trpi občina, je velika in jo cenijo na prilično štiri milijone čsl. kron. Ves inventar ie popolnoma zgorel. Borzna poročila. — Zagreb, 18. avgusta. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 16.50, -*~* Pariz 6.90, 6.95, London 390.—, 390.—, Berlin 7.50, 8.—, Dunaj 0.10, 0.12. Praga 247.—, 247.50, Trst 3.97, 3.985, Newyork —.—, 86.50, Budimpešta 5.20, 5.20. Valute: dolar 8&—* 86,—. — Curih, 18. avgusta. (Izv.) Pred-borza: Zagreb 1.525, Berlin 0.46, Budimpešta 0.35, Dunaj 0.005, Praga 14.80, Milan 23.70, London 23.51, Pariz 41.60, Newyork 5.2455. — Curih, 17. avgusta. tt>irektno) Zagreb 1.599, Berlin 0.499, Milan 23.74, Praga 14.99, London 23.50, Pariz 41.651, Newyork 5JJ49. — Curih, 17. avgusta. (Preko Du-naia) Zagreb 1.55, Dunaj 0.0065. Budimpešta 0.36. Berlin 0.49. Miian 23.70. Pariz 41.60, London 0.495, Ne\vyork 5245. — Berlin, 17. avgusta. Beograd 1225.—. Milan 4675.—, Praga 2070, London 4660.—. Curili 19.875.—, Pariz 8225.—, Newyork 1040,—. — Praga. 17. avgusta. Beograd 30.50, Berlin 3.35, Milan 160.—, London I5S.50. Curih 670.- . Pariz 275.—, lina* vork 35.50. Italijani aretirani cftfe-žence usesofiolsKeša zlsts. — Logatec, 18. avgusta. (Izv.) Kakor izvemo iz zanesljivega vira, so italijanske obmejne oblasti v Postojni včeraj aretirale Štiriintrideset udeležencev vsesokolskesa zleta v Ljubljani in sicer pod pretvezo, da so njih potni dokumenti pomanjkljivi. Med aretiranci sta tudi dve gospodični Razne sftarL * PoRc'stinje v Madridu. Vkljub slabim Hcnšnjam s nofictstinjuril v Londonu so dovolili v Madridu, da smejo tudi ženske prositi za nameščeni v policijski službi, ■ '■^ m ■ ■— ^ ■ ■ ' ■ ■ i———MS—annwnnjni.....wn^njnja—^^m^ma^^— Pnizna^Ise. ~~ ZgabU se te note« t navedbe n;o Imen in dolžnih zneskov. Na'ditclJ naj a* odd* v upravi »Slovenskega Noroda.« — Ključi so se našli na (J)avni poeti. Dob« se nazaj v upmvni&tvu »Slov«n*k*x* Naroda.« — Zgubila se te v torek treCer v Tivoliju listnica t nekaj denar)! in 2 legitimacij! flaseči se na moje Ime. PoSten naJditeM »e prost da vrne isto na naslor lecit. ■ h dr t\ naj pa za nagrado K 4O0.— — Našla se je ženska rtita na Dunajski cestt Dobi se Karlovska cesta 13» Planin-lek. Prava narodna led so bile ie pred vojno znane testenine •iPOkStOtO11 in kakor kaže, ne bo kmalu biše med našim ljudstvom, kjer jal ne bi uživali. mm. proti protinu, revmi, ISiasn. Za g*$|e iz SHS sledeče ipecljalne cene za stanovanje in obskrbo: Thermia-Palace Kč 80*—, Royal Kč 60--^ Kurhotel Kč 40*—. Pojasnila daje: L. Schreiber, Zagreb, Akademički trg 1. 6441 Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK Odgovorni urednik: IVAN PODRŽAJ, Poslano. Suspendirani uradnik Jadranske banke Trst g. Julij Kolumbić je objavil danes »Poslano«, naslovljeno na ravnatelja Jadranske banke g. Čira Kamenaroviča, ki je bržkone po pomoti zagledalo luč belega dne v »Slovencu«, mesto v »Jutru«. Kot pravni zastopnik g. ravnatelja sem pooblaščen izjaviti sledeče: Z g. Kolumbićem, ki je v Trstfl vodil karabinjerje v Jadransko banko g. ravnatelj Kamenarovič ne polemizira. Pač pa je na ovadbo, ki jo je g. Kolumbić vložil v Trstu proti njemu in uslužbencem Jadranske banke, dal svojemu tržaškemu pravnemu zastopniku naročilo, da g. Kolumbija in sodruge radi obdolžftev. ki se tičejo njegove osebe, sodno preganja, LJubljana, 18, avgusta 1922. Dr. Karol KuheiJ. i odvetnik- l Za ta spis uredništvo ne ođgovsila. SLOVENSKA BANKA i ■■ ji i i ■ i| POnfnižnriCnl S I I i Dniniifc* nlnvstiM I nrn#nnnnsi«Manjsjnjinn • i R#»#rv«l fond I k »o.ooolooe-- I Ljutomer. Dolmla LendaTa. Novi Sai. Bkspoiltara Vrhnika. | a 5,000.000— Obrestoje Srt^USZ'^SS:___________________________Itvriule ZStSSSMZi*U!& centrala v LJubljani v lastni palači Stritarjeva ulica 9. Stran 4. »SLOVENSKI NAROD* dne 19. avgusta 19*?? štev. 187. Na hrano !b stanovanje se »prejme gospod. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6442 Prsilelfl m močnih čebel na okvirjih. Naslov pove uprava Sov. Naroda. 6*436 DE se fcmtorlfciliila obenem spretna au:**© iepiska, zmožna slovanskega m nem-Jkcga jezika, za takojšnji aastop. Ponudbe na tvrdko A. & E. Slraberne, Ljubljana, Mestni trg. Sobo v*tsto, wa£too, z oskrbo ali brez nje i£ča dostojen goapod pri boljši obitelji. Plača dobro. — Ponudbe pod »Čista, zračna 6445" na opravo Slov. Naroda. 6443 Sobo s poa*b»im vhodom, rneblovano, liče učiteljica. Ponudbe pod .Učiteljica 6439" irz upravo Slov. Naroda. 6439 Majhno sobico laoa gospodična, cel dan odsotna. Ponudbe pod ,MaJa soba 6446" na u-pravo Slov. Naroda. 6446 ~ Prodam fflgj fespim nspoLMo kočijo. Kapetan Elo&evar« kasarna vojvode Mišića, Ljubljana. TiiTiii- J;*ćo mesta. N.ijraje v Maribora na Hrvatskem ali Dalmaciji, Primorju. O-ferie pod »Magistra tarmac. 6415" na u Dravo Slov. Naroda. 6415 5tli priti v piaarno kot praktikantinja. Gre prvi čas brft^placrvo. Ponudbe pod .Praktikarrtinja 6418" na upravo Slov. Naroda. 6413 prsiš se dooro ajasajeti otraiki voziček. Vod« mat 10?. 6419; "^ tr\* S£ 5J % aT &^l snažno opremljeno za 1. sept. i«č^ . ug. akademik. Ponudbe pod .Akademik 6422" na i^r- SIov. Narod*. M22 [ 2 uienki se sprejmeta za bodoče šolsko leto v popolno oskTbo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6424 Klavir (Bdaandorfer) popolnoma ohranjen, se proda. VpraSati: Spodnja Šiška, drž. i bar- VII/33. 6425 Peblovano sobo z leftro brano ev. poseben vhod Iscs v sredini mtsta mirna gospodična. Ponudbe pod -Dobra hrana 6453» na upravo .Slov. Naroda*. Jukovih drv prevzamem vsako množino. Ponudbe s količino in ceno pod »Suha 6416* na upravo Slov. Naroda. 6416 Kadi preselit** ae proda v Maribora I nirepos gospka vila z velikim zelenjadnim in sadnim vrtom. Vila je najmodemeje urejena, lastna električna napeljava, vodovod, kopalnica in ves drugi konfori. V vili je osem sob, vse stene s tapetami. Samo resni reflektanti naj se oglasijo pod „T 52-6364" na upr. Slov. Naroda* ■»^----------r^|WMMMJ ■_________..) i i—-------------------------j i l i _m----------------—-—■--------------------—---------"-----------— - - ,_ Crkvenica Hotel Therapila Casino (Csrcle) Prive Sa svim atrakcijama francuske Riviere otvoreno dnevno Potanje upute daje Uprava Cercle dee Cfttrangras« Crkvenica 6030 B^ez *r*ebnrf» obveei'ta. Josip Pen, trgovec, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njegova soproga, gospa fanj Fon ti liiM danes, dne 17. avgusta, po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sefcoto, da« 19. avgusta ob 5. url popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta štev. 12, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 17. avgusta 1922. Posojilnica v Konjicah r. z. z n. z. naznanja, da je nje ustanovitelj, dolgoletni načelnik in častni ravnatelj, gospod iU9R ^^ a^na ff% 1 aT* IWdIl