Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96' celoletno din 192'—. Cena posamezne Številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniltvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
39.
kos.
V LJUBLJANI dne 14. maja 1938.
Letnik IX.
VSEBINA:
241. Navodila za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in I 242. Odredba o ustanovitvi Banovinske poklicne svetovalnice in
dohodkov za leto 1938./30.
posredovalnice«.
Uredbe osrednje vlade.
241.
Dne prvega aprila tega leta je stopil v veljavo proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1938./39. Da bi ravnali vsi nakazovalci in računodajniki ob izvrševanju proračuna glede računovodstvene službe enotno, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu naslednja
navodila
za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1938./39.*
PRVI ODDELEK.
I.
Splošne pripombe.
t. Celolno poslovanje v vseh resorih se mora-gibati izključno v mejah s proračunom odobrenih in predpisno otvorjenih kreditov. Za vsako ugotovljeno prekoračitev kredita in ustvaritev obveznosti za državno blagajno zoper veljavne zakonske predpise odgovarjajo nakazovalci in računodajniki po Členu 58. zakona o državnem računovodstvu, § 23. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah in § 7., točki 1., finančnega zakona za leto 1938739.
2.	Način, kako se opravljajo nabave za državo, in postopek, po katerem se zavzemajo (angažirajo) in likvidirajo izdatki iz državne blagajne, sta jasno predpisana v zakonu o državnem računovodstvu, pravilniku za izvr-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	aprila 1938., št. 80/XXVII/202. — Upoštevani so tudi -popravki, objavljeni v »Službenih noviuaJK z dne 16. aprila 1938., št. 86/XXVIII/215.,
sevanje določb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave« zakona o državnem računovodstvu in pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Vsi državni organi, ki poslujejo pri izvrševanju proračuna razhodkov, se morajo ravnati strogo po teh predpisih. V vsakem primeru ugotovljenega nasprotnega ravnanja se pokličejo na odgovor in jih zadenejo predvidene zakonske posledice.
3. Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1938./39. izkazuje nasproti prejšnjemu proračunu znatno zvišanje, ki so ga terjali državno-gospodarski in nacionalni vzroki, a je bilo doseženo njegovo ravnotežje, ne da bi se uvedle nove ali zvišale že obstoječe javne davščine. To je bilo doseženo zaradi povečane gospodarske delavnosti, ki se je očitovala v poslednjih dveh letih, in s tem v zvezi so se okrepili tudi viri državnih dohodkov. Kljub temu je pa pri izvrševanju tega proračuna treba vse opreznosti, da se uporaba kreditov uravna po pritoku državnih dohodkov in da se tako doseženo proračunsko ravnotežje popolnoma ohrani.
Zato se mi zdi nujno potrebno, da takoj poudarim, da so vsi nakazovalci dolžni držati se strogo določbe § 5., točke L, finančnega zakona za leto 1938739. glede angažiranja in trošenja vseh odobrenih kreditov za redne in izredne materialne razhodke v proračunu za leto 1938739. V zvezi s tem se vsem nakazovalcem naroča, naj v tem proračunskem letu pri opravljanju razhodkov sistematično varčujejo in trošijo kredite samo v neobhodno potrebni meri in z najmanjšimi zneski in se izogibajo vseh izdatkov, brez katerih je mogoče prebiti. Z drugimi besedami rečeno, tieba je uvaževati, da krediti, odobreni s proračunom, ni da bi se morali otvoriti in izkoristiti do konca proračunskega leta v celoti, izvzemSi primere, ko to terjajo nujne in neodložljive državne potrebe.
4. Kljub mnogim izdanim razpisom in naredbam se še stalno dogajajo primeri, da se državnim uslužbencem prejemki neredno izplačujejo, najsi vzrok temu nerednemu izplačevanju ni v nedostatku potrebnih denarnih
sredstev, ker se vse izplačevalne blagajne s temi redno in popolnoma zalagajo.
To neredno izplačevanje je povzročeno samo po malomarnem izvrševanju računske službe po posameznih organih, ki ne pazijo na to, da bi se opravila pravočasno potrebna virmiranja in otvorili krediti v zadostnih zneskih. Plačilni spiski se ne pošiljajo izplačevalnim blagajnam do najdalj ‘20. dne v mesecu za naslednji mesec. Ce se pa tudi pošljejo pravočasno, jih je zelo pogosto po večkrat vrniti nakazovalceni v popravo, ker so nepred-pisno sestavljeni.
Zato opozarjam tudi ob tej priložnosti vse nakazo-valce in ostale pristojne organe, naj se povsem ravnajo po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri ■nakazovalcih, kjer je jasno predpisano, kako se prejemki izplačujejo.
Finančnim direktorjem naročam, naj ukrenejo tudi s svoje strani vse, kar je potrebno, da se izplačujejo prejemki pravočasno, in naj mi poročajo o vsakem nerednem izplačilu, da bi odredil, česar je treba za pokaz-nitev vsakega nakazovalca IL stopnje ali drugega organa brez razlike, po čigar krivdi se je izplačilo zakasnilo.
II.
Otvarjanje kreditov.
1.	Kredit otvarja državnim napravam, pri katerih poslujejo specialna računovodstva in blagajne, in sicer ministrstvu za vojsko in mornarico, komandi orožništva, Državni hipotekarni banki, Poštni hranilnici, državni razredni loteriji, ministrstvu za promet za njegove naprave, ministrstvu za gozdove in rudnike, ministrstvu za zunanje posle, ministrstvu za pošto, telegraf in telefon, upravi državnih monopolov, osrednjim carinskim blagajnam, direkciji jugoslovanskega prostega pasu v Solunu, državnima tiskarnama v Beogradu in Sarajevu, narodnim gledališčem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, državnima posestvoma »Belje; in »Topolovacc, državni tvornici sladkorja na Cukarici in državnemu kmetijskemu skladu ministrstvo za finance, oddelek za državno računovodstvo, pri blagajnah teh naprav samih na podstavi kreditnih zahtevkov ministrstva, v čigar pristojnost do-tične naprave spadajo, razen ministrstvu za vojsko in mornarico, komandi orožništva in ministrstvu za zunanje ,posle, katerim se še dalje otvarjajo krediti pri glavni državni blagajni. Blagajne teh naprav opravljajo izplačila iz otvorjenih kreditov po nalogih pristojnih nakazo-valcev iz svojih dohodkov ali iz sredstev, ki jim jili daje na razpolago glavna državna blagajna, obračunjajo vse razhodke in dohodke in prejete vsote z ministrstvom za finance z obračunom, vse presežke dohodkov pa izročajo redno glavni državni blagajni, če jih ima katera izmed njih kaj.
Krediti za te naprave se otvarjajo za šest mesecev tako glede osebnih kakor glede materialnih izdatkov.
Glede na to. da se daje trem državnim osrednjim narodnim gledališčem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani državna podpora po točki 1. § 39. finančnega zakona za leto 1938./39. za opravljanje izdatkov, določenih v državnem proračunu, naj pošiljajo uprave teh gledališč oddelku za državno računovodstvo, odseku za glavno državno. knjigovodstvo, vsak mesec zahtevo za izplačilo 1Io zneska kreditov, otvorjenih pri njih blagajnah po dotičnih partijah.
2.	Vsi ostali državni uradi in naprave naj se obračajo radi otvoritve njim potrebnih kreditov na ministrstva, v katerih pristojnost spadajo. Po teh posebnih zahtevah sestavijo računovodstveni odseki dotičnih ministrstev kreditne zahtevke po veljavnih predpisih, in sicer za osebne razhodke za šest mesecev, za materialne pa za po tri mesece; te zahtevke pošljejo oddelku za državno računovodstvo ministrstva za finance radi otvoritve kredita pri pristojnih finančnih napravah — glavni državni blagajni — finančnih direkcijah, ki opravljajo iz teh otvorjenih kreditov izplačila po naredbah ali nalogih pristojnih nakazovalcev.
Za osrednji higienski zavod, občno državno bolnico v Beogradu in ostale bivše naprave s postranskim računovodstvom in blagajno v Beogradu se otvarjajo krediti samd pri blagajni finančne direkcije v Beogradu.
Glede na določbo § 5., točke 1., finančnega zakona za leto 1938./39., po kateri se smejo vsi odobreni krediti za redne in izredne materialne razhodke v proračunu za leto 1938./39. angažirati in trošiti samo v znesku do 90%, in to po predhodno opravljeni predpisni otvoritvi, a odobruje angažiranje in trošenje teh kreditov čez ta znesek minister za finance glede na gibanje državnih dohodkov v proračunskem letu 1938./39., se naroča raču-novodstvenim odsekom in specialnim računovodstvom in blagajnam pri ministrstvih, naj kredite za redne in izredne materialne razhodke predhodno znižajo za 10%' in po tej znižbi sestavljajo kreditne zahtevke in zahtevajo otvoritev od oddelka za državno računovodstvo pri ministrstvu za finance po veljavnih predpisih.
Ce pa terjajo neodložljive in nujne državne potrebe angažiranje in trošenje tudi zneskov 10% čez odobrenih 90%, za katere je potrebna moja odobritev, je zahtevati otvoritev teh 10% s posebno zahtevo, podpisano po resornem ministru, ki mora vsebovati nadrobno obrazložitev potreb, za katere se ta višek zahteva.
Od prednjega postopka za otvarjanje kredita za redne in izredne materialne razhodke se izvzemajo spodaj navedeni krediti sedanjega proračuna, ki se smejo glede na potrebe, za katerih poravnavo so določeni, v celoti otvoriti brez predhodne znižbe za 10% in katerih otvoritev je zahtevati po veljavnih predpisih, brez posebne zahteve z obrazložitvijo.
Ti krediti so po naslednjih proračunskih partijah*.
1.	Vrhovna državna uprava: part. 9, 10, 16, 23, 30, 31, 32, 33, 34, 47, 48, 53, 63, 64 in 65.
2.	Ministrstvo za pravosodje: part. 71, 74, 100, 115, 144, 160, 161, 180, 181, 182, 193, 194, 195, 196 in 197.
3.	Ministrstvo za prosveto:
■part. 205,	207,	209,	218, 229, 245, 265, 269,	270,	271,
279, 291, 298,	304,	310,	319, 360 in 361.
4. Ministrstvo za zunanje posle: part. 373, 374, 375, 376, 378, 385 in 388.
5. Ministrstvo za notranje posle: part. 395, poz. 6, part. 396 in 397.
6.	Ministrstvo za finance: part. 440,	poz.	9, part. 442, 451, poz. 2, part.	455,	poz.
2	in 15, part.	461,	poz.	2, part. 474, poz. 2, part. 476 in
480, poz. 4.
7.	Ministrstvo	za	vojsko in	mornarico:
part. 503, 578 in 579.
8. Ministrstvo za g r a d b e : part. 604. 682, 683 in 686.
9. Ministrstvo za promet: part. 708, 720, 747, 759, 761, 771 in 772.
10.	Ministrstvo	za pošto,	telegraf
in telefon: part. 780, 789, 790, 791, 792 in 793.
11.	Ministrstvo za kmetijstvo: part. 823, 824 in 836.
12.	Ministrstvo za trgovino in industrijo: part. 919, 920 in 941.
1?	Ministrstvo za	gozdove	in rudnike:
part. 952, 954, 965 in 1012.
14	Ministrstvo za	socialno	politiko in
ljudsko zdravje: part 1034, 1035 1037, 1040, 1050 in 1056.
15. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva:
part 1067.
3. Vsi uradi in naprave, pri katerih ni specialnega računovodstva z blagajno, morajo izročati pristojnim finančnim direkcijam vse svoje dohodke v dobro dotičnih partij proračuna dohodkov.
4. Kredite, ki so določeni za banske uprave, dajo banom na razpolago resorni ministri po svojih strokah; bani so po § 30. zakona o banski upravi po teh kreditih nakazovalči I. stopnje in razpolagajo z njimi neposredno ali pa jih otvarjajo nakazovalcem II. stopnje, če jih odrede.
Posamezni oddelki banskih uprav pošiljajo svoje kreditne zahtevke pristojnim oddelkom pri ministrstvu; ti pa sestavijo zahtevke za vse svoje območje in jih vroče v določenem roku odseku za računovodstvo, ki sestavi kreditni zahtevek za ves resor.
Ko je oddelek za državno računovodstvo kredite otvoril, obvesti računovodstveni odsek pristojne oddelke banske uprave o otvorjenih kreditih, obenem pa tudi finančni oddelek dotične banske uprave.
Ker je otvarjati kredite za bansko upravo v globalnih zneskih, vroči finančni oddelek, če se razdele krediti med nakazovalce II. stopnje, finančni direkciji izvršeni razpored po nakazovalcih in obvesti istočasno vsakega drugostopnega nakazovalca o vsoti otvorjenega kredita.
5. V razdelku »Pokojnine in invalidske podpore« proračuna za leto 1938./39. je določen v part. 54, poz. 1, 2 in 3, kredit ne samo za izplačevanje prejemkov vseh državnih uslužbencev, upokojenih pred dnem 1. aprila
1938.,	in njih rodbin ob njihovi smrti, marveč tudi za upokojitve med proračunskim letom 1938./39. v vseh strokah, razen v stroki ministrstva za vojsko in mornarico, za katero je odobren poseben kredit za upokojene častnike, uradnike in ostale uslužbence v part. 498.
Krediti po part. 54, poz. 1, 2 in 3, se otvarjajo na zahtevo občnega oddelka ministrstva za finance, ki mu naj pošiljajo izplačevalne blagajne kreditne zahtevke za izplačilo upokojencev, ki prejemajo pri njih svoje prejemke.
Zato naj pošiljajo pristojna ministrstva glede oseb, upokojenih v tem proračunskem letu, občnemu oddelku upokojitvene odloke in soglasnost glavne kontrole nanje kakor tudi vse potrebne izplačilne dokumente z navedbo, pri kateri blagajni naj prejemajo dotični upokojenci svoje prejemke, da more občni oddelek obvestiti izplačevalne blagajne radi likvidacije njih pokojnin.
Mesečne kvote, ki sta jih ministrstvo za promet in ministrstvo za gozdove in rudnike po točki 3. § 9. finančnega zakona za 1. 1938./39. dolžna izplačevati glavni državni blagajni na račun viškov dohodkov iz svojih tekočih sredstev za osebne in rodbinske pokojninske prejemke svojih bivših uslužbencev in njih rodbin, znašajo za ministrstvo za gozdove in rudnike in za ministrstvo za promet po V« skupnih zneskov, določenih v part. 54, poz. 1, 2 in 3, proračuna za 1.1938./39. za izplačilo pokojninskih prejemkov v stroki njiju resorov.
Te kvote se morajo izplačati glavni državni blagajni vsak mesec, in sicer najkasneje do 25. dne v mesecu za naslednji mesec.
6. Krediti po part. 55, 56, 57, 58, 59 in 61 proračunskega razdelka »Pokojnine in invalidske podpore« se otvarjajo na zahteve občnega oddelka ministrstva za finance.
Krediti po part. 60 istega razdelka se otvarjajo na zahteve ministrstva za pravosodje, po part. 62 pa na zahteve ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
7. Odloke o otvoritvi kreditov izdaja za vse stroke
šef odseka glavne državne blagajne.
8. Ministri in nakazovalči označujejo, ko pošiljajo zahteve za otvoritev kreditov, tč po partijah in pozicijah (člen 4. zakona o državnem računovodstvu).
9. Skladno s § 26. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah vknjižuje oddelek za državno računovodstvo kljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu vse kredite in jih ima v razvidu samo po proračunskih partijah; razhodke, izvršene iz otvorjenih kreditov po proračunu za leto 1038./39., pa vknjižuje oddelek za državno računovodstvo po poglavjih, partijah in pozicijah (člena 4. in 133. zakona o državnem računovodstvu).
10. Otvarjanje in zatvarjanje kreditov se mora vršiti povsem po predpisih pravilnika o poslovanju računovod-stvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih. Ti predpisi veljajo tudi za otvarjanje kreditov po posameznih določbah finančnega zakona.
Ko se sestavlja razpored kreditov, je treba najstrože gledati na to, da se vnašajo samo dejansko najpotrebnejše vsote po posameznih proračunskih partijah in pozicijah za čas, za katerega se zahteva otvoritev kredita, ne pa s poljubnimi zneski. To velja tudi za osebno izdatke, za katere je zahtevati otvoritev kredita v dejansko potrebnih zneskih po stanju osebja na dan, ko se sestavlja razpored kreditov, ne pa v okroglih zneskih v višini “/o kreditov, odobrenih s proračunom za osebna razhodke dotičnega resora, kakor se je to doslej dogajalo.
Pripominjam, da je opravljati posel otvarjanja in razporejanja kreditov kot zelo važen posel kar najhitreje pri vseh ministrstvih in njim podrejenih uradih in napravah, da bo moči redno zadoščati državnim potrebam.
Strogo je gledati na to, da se vsi krediti v predpisanih rokih pravočasno otvorijo.
Treba se je izogibali pogostnemu zatvarjanju kreditov pri blagajni ene naprave iu naknadnemu otvarjanju pri blagajni druge naprave.
Ni treba, da bi se finančne direkcije, če ugotove v triplikatu kreditnih zahtevkov napake, obračale radi njih popravka neposredno na oddelek za državno računovodstvo, ampak se morajo obrniti za pojasnila o tem na pristojne računovodstvene odseke pri ministrstvih, kakor je to predpisano s členom 18. pravilnika o poslovauju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstvom službi pri nakazovalcih.
Za vsako ravnanje zoper predpise, ki veljajo glede otvarjanja in zatvarjanja kreditov, se odrede zoper odgovorne organe najstrožji zakoniti ukrepi.
11. Od rednega postopka za otvarjanje kreditov sc izvzemajo spodaj navedeni krediti sedanjega proračuna, ki se glede na potrebe, katerih zadostitvi služijo, smejo, ne pa morajo porabiti v celoti.
Otvoritev teh kreditov je zahtevati s posebno zahtevo, podpisano po resornem ministru, z nadrobno obrazložitvijo potreb, katerih zadostitvi dotični krediti služijo.
Ti krediti so po naslednjih proračunskih partijah:
’1. Ministrstvo za pravosodje: part. 69, poz. 1, in part. 77.
2.	Ministrstvo za prosveto: part. 201, 202, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 219, 223, 224, 225, 236, 251, 252, 253,	254,	255,	256,	258, 259,
286, 293, 305, 300, 307, 308, 309,	327,	333,	334,	335, 336,
337, 338, 351, 356 in 357.
3.	Ministrstvo za notranje posle: part. 398, 399, 400, poz. 1, 402, 403, 417, poz. 3. kolikor se nanaša na odkup zgradb in zemljišč in zidanje stanovanjskih hiš, part. 436, poz. 1, 2 in 3.
4.	M i n i s t r s t v o za finance: part. 445, poz. 1 in 2, part.	446,	455,	poz.	12 in 13.
5.	M i n i s t r s t v o za vojsko i	n m o r n a	r i c o :
part. 504, poz. 1, part. 506, poz. 3, part. 514, poz. 1, part. 520, 522, poz. 1,2, 3 in 4, part. 535, 563, 571, 573 in 594, poz. 2, kolikor se nanaša na odkup zemljišč in privatnih zgradb in zidanje novih zgradb.
6. Ministrstvo za g r a d b e :
part.	599,	605,	606,	607,	608,	610,	611,	612,	613,	617,
618, 619,	620,	024,	625,	626,	627,	631,	632,	633,	634,	638,
639, 640,	641,	645,	646,	647,	648,	652,	653,	654,	656,	660,
661, 662,	663,	667,	668,	669,	670,	674,	675,	676,	677,	684,
685, 690, 691, 694 in 095.
7. Ministrstvo za promet: part. 729, poz. 2, part. 731, 763 in 766.
8.	Ministrstvo za pošto, telegraf in telefon:
. part 776, poz. 2, part. 777 in 786, poz. 5.
9.	M i n i s t r s t v o za kmetijstvo, part. 819, 820 in 838.
10.	Ministrstvo za t r g o v i no in industrijo: part. 916, poz. 2, 8, 10 in 11, part. 922, 923, 924, 925, 928, 930 in 931.
11.	Ministrstvo za gozdove in rudnike: part. 955, 958, 966, 987, 989, 990 in 1011.
12. Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje:
part. 1026, 1029, 1036 in 1039.
13. Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva:
part. 1064, 1065, 1069, 1070, poz. 1, 3, 4 in 5, part. 1071 in 1072.
Odločbe o otvoritvi teh kreditov, izvzetih od rednega postopka, izdaja načelnik oddelka za državno računovodstvo.
12. S pooblastitvijo iz točk 2. in 3. § 5. finančnega zakona za 1. 1938./39. se smejo koristiti samo tista državna gospodarska podjetja, katerih glavna naloga je ostvarjati državne dohodke.
13. V točki 5. § 6. finančnega zakona za 1. 1938./39. je predpisano, da morajo nakazovalci pri nabavah v inozemstvu, ki se plačujejo v tuji valuti, iz zavzetega (angažiranega) kredita pokriti razlike, ki se lahko pokažejo zaradi tečajne razlike v času, ko je bil kredit zavzel, pa do dne izplačila; v ta namen morajo nakazovalci rezervirati v vsakem primeru najmanj 5% zneska zavzetega kredita za pokritje tečajne razlike.
Nakazovalci se opozarjajo, naj ta predpis strogo upoštevajo, ker se nikakor ne bo opravičila prekoračitev odobrenega in otvorjenega kredita, ki bi se zaradi tega pokazala.
14. Z določbo § 8., točke 1., finančnega zakona za leto 1938./39. je urejeno trajanje računskega leta tako, da se smejo izdajati naredbe in nalogi za izplačilo do konca tretjega, izplačila pa opravljati najkasneje do preteka četrtega meseca naslednjega proračunskega letu, in to samo po rednih likvidnih dokumentih.
Vsi organi, ki izvršujejo državni proračun, se opozarjajo, naj se strogo drže le določbe.
Glede uporabe te določbe tudi na računsko 1.1937./38. sem izdal potrebno navodilo s posebnim razpisom pod št. 36.100/11 z dne 7. aprila 1938., ki je bil poslan vsem uradom in napravam.
111.
Virmiranjc.
1.	V § 6., točki 6., finančnega zakona za leto 1938./39. je predpisano, da se pri pozicijah tistih proračunskih partij, kjer so virmani dopustni, ne more pozicija, iz katere se druga pozicija povečuje, naknadno povečati ne z virmanom ne iz proračunskih rezervnih kreditov in tudi ne z naknadnim kreditom.
V točki 7. istega paragrafa je predpisano, da ni dopustno virmiranje za druge potrebščine:
• a) iz kreditov, odobrenih za prehrano bolnikov, nabavo zdravil in ostalega sanitetnega materiala, in
ti) iz kredita, odobrenega za izplačilo anuitet, iz-vzemši tistih, ki so odobrene v razdelku državnih dolgov za anuitete.
Zato morajo nakazovalci in vsi ostali organi, ki poslujejo pri izvrševanju proračuna, te zakonske predpise strogo upoštevali, ko opravljajo virmane glede zahtev naknadnih kreditov, ker so za vsako nasprotno ravnanje materialno odgovorni.
Ko se pošiljajo ministrstvu za finance zahteve za zvišanje iz rezervnega proračunskega kredita po členu 27. zakona o državnem računovodstvu ali za odobritev naknadnega kredita po členu 35. tega zakona, je v zahtevi vselej navesti, da pozicija, katere zvišanje se zahteva, ni bila znižana i virmanom.
2. V § 110. finančnega zakona za 1. 1938./39. je dana ministroma za zunanje posle in za notranje posle možnost, da lahko postavljata in premeščata uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega po proračunu za osebne razhodke teh uslužbencev, ne glede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in posameznih banskih upravah, oziroma zastopništvih v inozemstvu in njih podrejenih napravah ali ostalih napravah.
Da se more ta zakonska pooblastitev uporabljati, je treba pri ministrstvu za notranje posle izvršiti, preden se izda odločba o uslužbenčevi postavitvi ali premestitvi, virrriira nje po § 24. zakona o podaljša vi odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah.
Prednje velja tudi za pooblastitev, ki jo daje ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje točka 6. § 93. finančnega zakona za 1. 1938./39.
Glede na posebne razmere v resoru ministrstva za zunanje posle ni pri uporabi te določbe predhodno postopati po § 24. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, marveč se konec računskega leta izravnajo te partije in pozicije osebnih razhodkov, kolikor so bile po pooblastitvi iz tega paragrafa povečane ali zmanjšane; ministrstvo za zunanje posle pa pošlje najkasneje v 15 dneh po preteku računskega leta potrebno poročilo oddelku za državno računovodstvo radi soglasnega knjiženja.
3. Krediti, odobreni za razsvetljavo in vodo, se morajo izključno v ta namen porabljati. Zato se nikakor ne sme vršiti viriniranje s pozicij, s katerimi so določeni krediti za razsvetljavo in vodo, na druge pozicije, s katerimi so določene druge potrebe. Šefi računovodstva pri ministrstvih in ostali organi, ki se bavijo s posli računo-vodstvene službe pri specialnih računovodstvih in blagajnah, naj skrbe, da se izplačujejo računi za razsvetljavo in vodo predvsem in o pravem času upnikom v breme kreditov, odobrenih v ta namen. Za izvrševanje prednjega so n'ii šefi računovodstvenih odsekov in omenjeni ostali računski organi odgovorni. Zoper vsakega izmed njih, ki bi ravnal zoper to, odredim najstrožje zakonite ukrepe.
4. Ce se pokaže potreba, da se kredit radi odobritve virmiranja zatvori, ni treba pošiljati zahteve za zatvo-ritev kredita, rešitve o virmiranju in zahteve za otvoritev kredita istočasno, ampak je to storil v presledkih po nekaj dni. Najprej je treba poslati zahtevo za zatvoritev kredita. Cez nekoliko dni rešitev o virmiranju. Naposled, nekoliko dni pozneje, zahtevo za otvoritev kredita. Obenem z rešitvijo o odobrenem virmiranju je poslati tudi soglasno odločbo glavne kontrole v overjenem prepisu.
IV.
Likvidacija neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let.
1.	Za likvidiranje neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let je ustvarjena možnost v točki 2. § 8. finančnega zakona za leto 1938./39.
Postopek za prijavljanje, odobravanje in izplačevanje teh obveznosti na podstavi te zakonske določbe je naslednji:
Vsa ministrstva, naprave s specialnim računovodstvom in blagajno, pristojni oddelki ministrstva za finance in vrhovno državno pravobranilstvo morajo vsem
svojim podrejenim nakazovalcem IT. stopnje naročiti, naj jim kar najhitreje pošljejo vse dokumente o neporavnanih državnih obveznostih iz prejšnjih let, da bi po dokumentih, ki jih zbero, in po dokumentih, ki jih že imajo, sestavili potem spiske za prijavljanje obveznosti.
Nakazovalci II. stopnje morajo na dokumentih potrditi, ali in koliko je ob svojem času bilo otvorjenega kredita, iz katerega je bilo treba izplačati dotično obveznost, in koliko je še ostalo kredita po angažiranju dotič-nega izdatka. Če bi se dognalo, da je ta ugotovitev netočna, odgovarjajo nakazovalci zaradi predložitve netočnih poročil.
V računovodstvenih odsekih pri ministrstvih, v napravah, pri katerih posluje specialno računovodstvo z blagajno, v oddelkih ministrstva za finance in vrhovnem državnem pravobranilstvu se morajo vsi dokumenti skrbno in vestno pregledati in njih pravilnost ugotoviti.
Na podstavi pravilnih dokumentov sestavijo računovodstvom odseki, oddelki ministrstva za finance in vrhovno državno pravobranilstvo poseben spisek v triplikatu za vsako posamezno izplačevalno blagajno — finančno direkcijo — glavno državno blagajno — osrednjo carinsko blagajno. V vsakem teh spiskov, ki ga mora podpisati resorni minister ali pristojni načelnik oddelka pri ministrstvu za finance ali vrhovni državni pravobranilec in sopodpisati šef računovodstvenega odseka, se vpišejo samo tiste obveznosti, ki se naj izplačajo pri dotični finančni direkciji oziroma glavni državni blagajni ali osrednji carinski blagajni. Vsi li posebni spiski, sestavljeni v triplikatu za vsako posamezno izplačevalno blagajno, se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, s spremnim spisom, podpisanim po resornem ministru ali pristojnem načelniku oddelka ministrstva za finance ali vrhovnem državnem pravobranilcu in sopodpisanim po šefu računovodstva, v katerem se zahteva odobritev izplačila obveznosti, navedenih v spiskih, v breme obratne glavnice glavno državne blagajne po točki 2. § 8. finančnega zakona za
1.	1938./39.
Naprave, pri katerih poslujejo specialna knjigovodstva in blagajne, sestavijo spiske v duplikatu, ki jih podpiše resorni minister, sopodpiše pa šef računovodstva. Tudi ti spiski se morajo poslati ministrstvu za finance s spremnim spisom, podpisanim po resornem ministru in sopodpisanim po šefu računovodstva, v katerem mora biti zahteva za odobritev izplačila obveznosti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po točki 2. § 8. finančnega zakona za 1. 1938./39.
V teh spiskih morajo biti obenem vpisane osebne in materialne obveznosti po kronološkem redu, kakor so nastale, in v posebnih razpredelkih naslednji podatki:
1. zaporedna številka;
2. pravi upnik, kateremu naj se izplača (ime, poklic in stalno prebivališče);
3. vrsta obveznosti;
4. blagajna, ki naj izplača;
5. proračunsko razdobje, ko je bila obveznost ustvarjena;
6. proračunska partija in pozicija, v katerih breme se je obveznost ustvarila;
7. znesek obveznosti;
8. zakaj se ni opravilo izplačilo v določenih rokih dotičnega računskega leta, kakor tudi zakaj obveznost ni bila prej prijavljena;
9. zakaj je bila obveznost ustvarjena brez predhodno odobrenega in otvorjenega kredita;
10.	ime nakazovalca, ki je obveznost ustvaril zoper člena 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu, in navedba, kaj je bilo zaradi tega zoper njega po zakonu ukrenjenega.
Razpredelka 9 in 10 se morata izpolniti glede obveznosti, ki ne spolnjujejo pogojev iz členov 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu.
Na koncu spiska mora biti izkazan skupni seštevek obveznosti.
Tako sestavljeni spiski vseh neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let, ustvarjenih do dne 31. marca 1937., se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, na dan 31. avgusta 1938.
Pripominja se, da je treba s posebnimi spiski, sestavljenimi povsem po spredaj navedenih predpisih, prijaviti obveznosti, glede katerih je bil izdatek angažiran skladno s členom 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu, t. j. za katerih izplačilo je bilo o svojem času zadosti odobrenega in otvorjenega kredita po proračunu za dotično proračunsko razdobje, ko se je obveznost ustvarila, pa se izplačilo do konca računskega leta iz katerega koli razloga ni opravilo; s posebnimi spiski pa glede obveznosti, ustvarjenih zoper navedeni zakonski predpis, t. j. za katerih izplačilo ni bilo nikakršnega ali ni bilo zadosti odobrenega in otvorjenega kredita.
Organi, ki se jim ta posel nalaga, se opozarjajo še posebej, da morajo obveznosti, za katere se zahteva odobritev izplačila, biti nedvomno državne obveznosti, t. j. da morajo biti zanje likvidni dokumenti in pristojna odločba o obstoju dolične obveznosti.
Ko se prejmo spiski teh obveznosti v oddelku za državno računovodstvo, se izdajo odločbe o odobritvi njih izplačila.
Po opravljeni odobritvi izplačila se vrnejo duplikati spiskov pristojnim računovodstvenim odsekom pri ministrstvih, napravam s specialnim računovodstvom in blagajno, oddelkom ministrstva za finance in vrhovnemu državnemu pravobranilstvu; iriplikati pa se pošljejo pristojnim izplačevalnim blagajnam.
Računovodstveni odseki in avtonomne naprave s specialnim računovodstvom in blagajno izdajo, ko prejmo duplikate spiskov, naredbe za izplačilo s podpisom resornega ministra in šefa računovodstva pri pristojnih blagajnah, pri katerih se odobri izplačilo dotičnih obveznosti.
Glede obveznosti po finančni stroki izdajajo naloge za izplačilo pristojni oddelkovni načelniki ministrstva za finance, vrhovni državni pravobranilec in starešine naprav s specialnim računovodstvom in blagajno.
V naredbah za izplačilo, ki se morajo izdajati izključno po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, je treba mimo ostalega navesti številko moje odločbe v odobritvi izplačila, številko soglasne odločbe glavne kontrole in zaporedno številko, pod katero je vpisana dotiČna obveznost v duplikatu spiska.
Finančne direkcije in ostale izplačevalne blagajne opravljajo izplačila po prejetih naredbah za izplačilo kar najstrože po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, izvzemši naredbe za izplačilo po izvršnih sodnih sodbah, ki se morajo takoj po prejemu izvršiti.
Izjemoma se smejo prijavljati pred odrejenim rokom in po odrejenem roku samo spiski obveznosti, katerih izplačilo je treba opraviti na podstavi izvršnih sodnih sodb, in je v teh primerih treba postopati tako, kakor je predpisano z mojo naredbo št. 24.200—11 z dne
15.	marca 1937. Ti spiski morajo biti sestavljeni na uačin,
kakor je predpisan zgoraj, in jim morajo biti priloženi overjeni prepisi dotičnih sodnih sodb.
2.	Glede likvidiranja obveznosti iz prejšnjih let iz naslova neporavnanih pokojninskih prejemkov se je še nadalje povsem ravnati po moji odločbi št. 41.865/1 z dne 21. oktobra 1935. in po navodilu oddelka za državno računovodstvo št. 153.000/11 z dne 6. novembra 1935. Glavna državna blagajna in finančne direkcije morajo odslej pošiljati spiske oddelku državnega računovodstva vsak mesec z zahtevo za odobritev izplačila po § 8., točki 2.; finančnega zakona za leto 1938./39., in sicer vsakega 1, dne v mesecu; prve spiske je poslati dne 1. maja 1938.
Prav tako mora za likvidiranje obveznosti iz prejšnjih let iz naslova neporavnanih invalidskih prejemkov pošiljati odsek za računovodstvo pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje vsak mesec zahteve za odobritev izplačila na način, ki je spredaj predpisan za prijavljanje obveznosti iz prejšnjih let po § 8., točki 2., finančnega zakona za leto 1938./39., in sicer vsakega 1. dne v mesecu; prvi spiski se morajo poslati dne 1. maja 1938.
DRUGI ODDELEK.
I.
Vknjiževanje po finančnem zakonu za leto 1938./39.
1. Po § 6., točki 1., finančnega zakona za 1. 1938./39-se izkažejo izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se niso mogle likvidirati v teh letih, v zaključnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
Potemtakem izkažejo naprave, ki se obračunavajo z oddelkom za državno računovodstvo z obračuni (glavna državna blagajna, finančne direkcije, osrednje carinske blagajne in naprave s specialnim računovodstvom, in blagajno), take izdatke, če jih kaj imajo, v zaključnem obračunu za leto 1937./38. v poseonem izpisku razhodkov kot razhodek po § 6., točki 1., finančnega zakona za leto 1938./39. Odsek za glavno državno knjigovodstvo vknjižuje te izdatke v breme r a č u n a o b r a t-ne glavnice glavne državne blagajne, pa-račun: § 6., točke 1., finančnega zakona za leto 1938-/39.
Po tej zakonski določbi se smejo izknjiževati in v zaključnem obračunu za leto 1937./38. izkazovati samo redni dokumenti, izplačani v času, ko traja dotično računsko leto, na katero se nanašajo, in se morajo vši taki dokumenti izknjiževati in v tem zaključnem obračunu izkazati, ne smejo se pa puščati še dalje nelikvidirani.
2. Vsi nakazovale! se opozarjajo, naj se strogo drže določbe § 6., točke 2., finančnega zakona za leto 1938./39., s katero je predpisan postopek za angažiranje razhodkov po posebnih pooblastitvah tega zakona v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
3. Po § 6., točki 3., finančnega zakona za 1. 1938./39. se odpišejo terjatve državnih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, nastale v času od dne 1 januarja 1919. do vštetega dne 31. marca 1937., kolikor se vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne. Kolikor se pa te terjatve ne vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, marveč se vodijo samo v računskih knjigah, jih je na podstavi odobritve pristojnega nakazovalca odpisati v dotičnih računskih knjigah, ne da bi se nadalje izterjevale.
Obveznosti, ki se vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, se likvidirajo po odločbi št. 152.197/11—1933 z dne 15. januarja 1934. takole:
a) medsebojne terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav, ki imajo dvojno knjigovodstvo, kakor: ministrstvo za promet (generalna direkcija državnih železnic in direkcija rečne plovitve), ministrstvo za gozdove in rudnike, ministrstvo za pošto, telegraf in telefon, uprava državnih monopolov in državni posestvi >Belje« in »Topolqvac«, se likvidirajo v njih tekočem računu pri ministrstvu za finance brez položbe denarja, ker so zneski teh obveznosti pri enih že ob svojem času izkazani kot razhodek, pri drugih pa kot dohodek po njihovih zaključnih računih. Te vknjižbe se morajo opraviti na podstavi redne zahteve upniške naprave, vidirane po pristojni krajevni kontroli, o čemer se obvesti tudi naprava, ki dolguje;
b) terjatve spredaj naštetih in ostalih državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, ki jih je bilo treoa ob svojem času izplačati v breme kreditov, odobrenih tem napravam po njih specialnih proračunih oziroma po občnem delu državnega proračuna razhodkov za dotično leto, se
1 izknjižijo v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, ko nastane za to možnost, t. j. ko je kaj te obratne glavnice.
Vse te obveznosti morajo upniška državna podjetja in naprave prijaviti oddelku za državno računovodstvo, odseku za glavno državno knjigovodstvo, s spiskom v duplikatu, ki mora imeti tčle razpredelke:
1. zaporedna številka;
2. naprava, ki zahteva;
3. naprava, ki dolguje;
4. za kaj dolguje;
5. dan in številka, s katerima je bil račun poslan napravi, ki dolguje, in
6. znesek obveznosti v dinarjih.
Opozarja se, da mora biti razpredelek 5. natančno izpolnjen in če dotlej iz katerega koli vzroka račun ni bil poslan napravi, ki dolguje, ga ji je treba takoj poslati.
Pri sestavljanju tega spiska je treba paziti na to, da se vpisujejo dolžniki vanj zapovrstjo najprej po resorih, nato pa razvrščeni po napravah tako,'da se pojavi ena naprava zaporedoma v spisku tolikokrat, kolikor je njej izdanih računov in je znesek takega računa posebej vpisan.
Spisek je poslati oddelku za državno računovodstvo najkasneje do dne 1. o k t o b r a 1938., in morajo biti z njim obsežene vse ustvarjene, toda doslej ne likvidirane obveznosti iz časa od dne 1. januarja 1919. do vštetega dne 31. marca 1937.
Likvidirane obveznosti-terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim uradom in napravam, ki se ne vodijo v pristojnem knjigovodstvu kot aktiva, marveč se samo vodijo v računskih knjigah, se odpišejo v teh knjigah po odločbi pristojnega naka-zovalca 1. stopnje, izdani na podstavi pooblastitve v § 6., točki 3., finančnega zakona za leto 1938./39.
4.	Po § 7., točki 2., finančnega zakona za 1. 1938./39. se smejo ustvarjati pri državnih podjetjih obveznosti proti kakršni koli drugi napravi samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovalca. Obračun po teh obveznostih se vrši samo preko ministrstva za finance.
Za obračunjanje obveznosti po tej zakonski določbi se predpisuje naslednji postopek;	N
Pristojni nakazovalec, ki je tako obveznost pri do-tičnem državnem gospodarskem podjetju ustvaril, in če je zadosti odprtega kredita pri pristojni izplačevalni blagajni (glavni državni blagajni, finančni direkciji), izda tej izplačevalni blagajni redni nalog za to izplačilo in mu priloži redne dokumente. Ko prejme izplačevalna blagajna nalog za izplačilo z dokumenti in jih redno likvidira, jih izknjiži v breme dotične proračunske partije in pozicije razhodkov dotičnega nakazovalca, odobri pa tekočemu računu ministrstva za finance, in obvesti o tem takoj oddelek za državno računovodstvo (odsek za glavno državno knjigovodstvo), sklicuje se na številko računa in priznaniee dotičnega podjetja, ki sta priložena nalogu za izplačilo. Na podstavi tega poročila obremeni odsek za glavno državno knjigovodstvo tekoči račun te izplačevalne blagajne, odobri pa tekoči račun dotičnega državnega gospodarskega podjetja in ju o tem obvesti.
Pripominja se, da se vrši tak način obračuna po tej zakonski določbi samo na koncu računskega leta, če ne razpolagajo izplačevalne blagajne med proračunskim ali računskim letom z zadostno gotovino, da bi opravile izplačilo po teh nalogih, da ne preidejo v obveznosti iz prejšnjih let; kajti takšne obveznosti ne smejo ostati ne-likvidirane po "izteku računskega leta.
5. Po § 8. točki 2., finančnega zakona za leto 1938./39. pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu med proračunskim letom zavzeti (angažirani) izdatki, ki se v določenih rokih dotičnega računskega leta iz katerih koli vzrokov niso mogli izvršiti, se vrše z odobritvijo ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne spolnjujejo pogojev iz prednjega odstavka, se smejo izplačevati iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Potemtakem izkažejo izplačevalne blagajne,- če se izdajo v oddelku za državno računovodstvo odločbe o izplačilu teh obveznosti in se izvrše izplačila po nalogih pristojnih nakazovalcev, izplačane vsote v svojih obračunih v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, paračun: § 8., točke 2., finančnega zakona za leto 1938./39. in tako se tudi vknji-žujejo v odseku za glavno državno knjigovodstvo.
6. Po § 10., točki 8., finančnega zakona za leto
1938./39. je minister za finance pooblaščen, da uporabi vse obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni iz zapadlih varščin in po kakršni koli drugi osnovi, za povečano amortizacijo dotičnega posojila, kateremu obveznica pripada.
Zato morajo vse državne blagajne takšne obveznice, glede katerih izdajo po veljavnih zakonskih predpisih odločbo, da pripadejo državni blagajni, pošiljati po izvršnosti odločbe oddelku za državne dolgove in državni kredit, sklicuje se na ta zakonski predpis, ta pa postopa z njimi dalje po veljavnih predpisih.
7. Po § 28. finančnega zakona za leto 1938./39. je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po razporedu ministra za pravosodje v mesečnih obrokih biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali v drinski, zetski, donavski, moravski in vardarski banovini, v skupni vsoti 2,100.000-— dinarjev.
Bira po 12 dinarjev na leto, pobrana od vsake ob-dačene glave islamske veroizpovedi v označenih banovinah, kjer se je tudi že doslej pobirala, gre za pokritje izplačil, ki »e ppnvjjajo po tej določbi.
Potemtakem morajo izkazati glavna državna blagajna in finančne direkcije vse vsote, izplačane za biro po tej zakonski določbi, v svojih obračunih po stroki ministrstva za pravosodje kot r a z h o d e k po § 28. f i-nančnega zakona za leto 1938./39.
Biro, pobrano po prednji zakonski določbi, morajo izkazati omenjene naprave v svojih obračunih kot dohodek od bire po § 28. finančnega zakona za leto. 1938./39.
II.
Poročilo o stanju skladov in ustanov.
Po § 3., točki 1., finančnega zakona za leto 1938./39 morajo o vseh razhodkih iz skladov ali ustanov po tem ali drugih posebnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, posamezni uradi, ki razpolagajo s temi skladi ali ustanovami, podati nadrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke ločeno v zaključnem računu za to proračunsko leto.
Poročilo oziroma pregled po prednji zakonski določbi o vseh razhodkih iz teh skladov ali ustanov, za vsak sklad ali ustanovo posebej, naj mi predloži dotični urad ob koncu proračunskega leta 1938./39., najkasneje pa do dne 31. maja 1939., po obrazcu, ki mu ga pošlje oddelek za državno računovodstvo, odsek za glavno državno knjigovodstvo.
III.
Režiserji.
Nobeno ministrstvo ali urad ali nakazovalec I. ali
II.	stopnje ne sme imeti več ko enega režiserja po členu 87. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Izjema je dovoljena samo za tehnična dela ob gradnji cest in drugih objektov, ki se opravljajo ob istem času na več krajih, oddaljenih med seboj, kjer bi bilo enemu režiserju nemogoče izvrševati vse te posle. V teh primerih odobrim na obrazloženo zahtevo resornega ministra, da se odredi večje število režiserjev.
Določba člena 87., trinajstega odstavka, pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih se dopolnjuje in se mora razumeti tako, da se sme izdati režiserju po nalogu pristojnega nakazovalca po enem poslu nova akontacija, brž ko predloži izplačevalni blagajni pravilne izpričujoče dokumente za poprej vzeto akontacijo in izroči morebitni ostanek prej vzete akontacije obenem z odtegnjenimi državnimi davščinami, ne da bi se čakalo na to, da se vidirajo izpričujoči dokumenti po krajevni kontroli in vknjižijo po knjigah dotične izpla-čevalne blagajne.
Vsi nakazovalci in računodajniki se morajo povsem ravnati po teh navodilih; za vsa pojasnila, ki bi se nanašala nanje, pa se je treba obračati na oddelek za državno računovodstvo.
V Beogradu dne C. aprila 1938; št. 35.900/11.
Minister za finance Letica s. r.
Banove uredbe.
242
VIII. No. 1352/1.
Zaradi izkazane potrebe in na osnovi § 19. zakona o banski upravi
odrejam:
§ l.
Ustanavlja se kot specialna ustanova v smislu § 19. zakona o banski upravi »Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica«.
§ 2.
Namen oziroma naloga te poklicne svetovalnice in posredovalnice je:
A. Ugotavljanje, da li imajo osebe, ki prosijo za tozadevno mnenje oziroma nasvet, potrebne sposobnosti v telesnem in duševnem oziru, prikladen značaj in nagnjenje ter gospodarsko možnost
1. za obiskovanje zaželene strokovne šole,
2. za vstop kot vajenec v obrtniški, pogostinski in trgovski poklic oziroma kot vajenec ali pomožni delavec v industrijo,
3. za obiskovanje ostalih šol in vstop v ostale poklice;
B. skrb za smotrnejšo, racionalnejšo in zato boljšo porazdelitev obrtniškega, pogostinskega, trgovskega in industrijskega naraščaja v posamezne stroke s posredovanjem med starši in delodajalci ter upoštevajoč posebne želje in sposobnosti vajencev samih.
Mnenja poklicne svetovalnice in posredovalnice so neobvezna.
§ 3.
Skrb za izgraditev, finansiranje, propagando in neposredno nadzorstvo nad poklicno svetovalnico in posredovalnico se poveri posebnemu kuratoriju.
§ 4.
Za kritje ustanovitvenih in vzdrževalnih osebnih in materialnih stroškov se ustanovi poseben sklad pod imenom: »Sklad za vzdrževanje in podpiranje poklicne svetovalnice in posredovalnice v Ljubljani«.
§ 5.
Podrobnejša določila o ureditvi, področju in poslovanju poklicne svetovalnice in posredovalnice, o sestavi, pristojnosti in delovanju kuratorija ter o ustanovitvi in upravijanju sklada po § 4. te odredbe predpiše v smislu § 27. zakona o banski upravi ban s posebnim pravilnikom.
§ c.
Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica je podrejena banski upravi po VIII. oddelku (oddelku.za trgovino, obrt in industrijo) banske uprave.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 15. februarja 1938.
Ban: dr. Natlačen s. r.
Gospod minister za notranje posle je v sporažbmu z g. ministrom za trgovino in industrijo na osnovi § 19. zakona o banski upravi z odločbo III. št. 14958 z dne
29.	aprila 1938. odobril gornjo odredbo.
Izdflia kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v LjubljauL Jleka in zalaga tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani] njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. ,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 39. kosu IX. letnika z dne 14. maja 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
I št. 5045/1.	1437
Razpis mesta.
Pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani se razpisuje mesto banovinskega uradniškega pripravnika VIII. položajne skupine za službo v pasivni (protiplinski) zaščiti.
Upoštevali se bodo dipl. inženirji kemije in dipl. filozofi-kemiki, predvsem oni z ustrezno prakso oziroma delovanjem v tej stroki.
Prošnje, opremljene s potrebnimi listinami v smislu § 3. zakona o uradnikih, je vložiti pri občem oddelku kraljevske banske uprave do 10. junija 1938.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5. maja 1938.
*
V. No. 238/39.	1426-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev banovinske ceste 1/2 v odseku Podvin-Lesce
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 7. junija 1938. ob 11. uri dop. v sobi terenske tehnične sekcije za modernizacijo banovinskih cest v Ljubljani, Bleivveisova 3/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu naprav-nih stroškov med uradnimi urami isto-tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša: din 8,445.205'06.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 10. maja 1938.
*
VIIL No. 2792/1.	1410—2—2
Razglas.
Mestno elektriško podjetje v Mariboru je zaprosilo za obrtno odobritev in gradbeno dovolitev za prostovod visoke napetosti v Kadvanju in za pojavitev obstoječega prostovoda stikalna naprava v Kadvanju do delavnice državnih železnic v Studencih ter izmenjavo kabla visoke napetosti od delavnice drž. železnic do transformatorske postaje št. 30 v Studencih, Aleksandrova cesta.
Zato se na osnovi §§ 109., 110. in 122. ob. z. §§ 84., 87., 89., 133. in 138. gradbenega zakona iz 1. 1931., čl. 1. in 2. banskega pravilnika K. V. No. 3870/1, Sl. 1. št. 432/67 iz 1933., § 144. zakona z dne 9, februarja 1857., štaj. dež, zak.
št. 5, § 11. zakona z dne 12. marca 1866., staj. dež. zak. št. 6 in čl. 1. zakona z dne
5.	'decembra 1931., Sl. 1. št. 616/81, odrejata
komisijski ogled in obravnava
na kraju nameravanih gradenj
na petek dne 27. maja 1938.
s sestankom komisije ob 9. uri 30 min. pri delavnicah drž. železnic v Studencih.
interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Mariboru-desni breg. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 25. maja 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani
dne 5. maja 1938.
*
V.	No. 319/3.	1326	3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zidarska dela pri gradnji stanovanjske hiše za posle v banovinski kmetijski šoli v Rakičanu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. maja 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi štev. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 211.468'30.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 2. maja 1938.
I.	št. 8229/5.	1330	3-3
Razpis
II.	licitacije za nabavo papirja.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu
II.	javno oiertno licitacijo
za nabavo: 100.000 pol pisarniškega papirja 10 kg, 150.000 pol dokument kon-ceptnega papirja 10 kg, 150.000 pol kon-ceptnega papirja 8 kg, 100.000 pol strojepisnega papirja 5 kg in 6000 pol ovojnega papirja »Natron« 100 kg. Licitacija so bo vršila, v, skrajšanem roku, dne
19. maja 1938. ob 11. uri v sobi št. 21,
II.	nadstropje kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini 5% ponudene dobave je položiti pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. post. 25. zakona o taksah, potrdilo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in pri-znanico o položeni kavciji je izročiti na dan licitacije med 10. in 11. .uro predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati >Ponudba za nabavo papirja«.
Pogoje dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kraljevske banske uprave, soba št. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave v Ljubljani, dne 2. maja 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 32/37-3.	1450
Uvedba postopka v dokaz smrti.
Šetinc Ivan, rojen 14. novembra 1882. v Selili št. 23, pristojen v občino Dobovo, r. k., oženjen, posestnik v Selih št. 30 pri Brežicah, je odrinil lela 1914. iz Maribora z neko vojaško edinko na bojišče v Galicijo. Pisal je zadnjikrat meseca oktobra 1914.; od tedaj dalje pa se ni več oglasil.
Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl, se uvaja na prošnjo Šetinc Terezije, posestnice v Selih št. 30 postopek v dokaz smrti ter se izdaje poziv, poročati o pogrešancu do 1. junija
1939.	sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku, g. Bogoviču Josipu, viš. pis. oficialu v pok. v Celju.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 3. maja 1938.
❖
Vlil S 55/38-14.	1458
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. marca 1938., posl. štev. III R 139/38—2, je bil Gavtroža Anton, prej stanujoč v Obrijah št. 1, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bila postavljena Gavtroža Marija, posestnika žena, Obrije št. 1.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII,
dne 2, maja 1988.
P 65/38—1.	1431
Oklic.
Tožeča stranka Paš Justina, posest, v Sevnici št. 143, je vložila proti toženi stranki Pašu Francu, bivšemu posestniku v Sevnici št. 143, sedaj neznanega bivališča radi din 3.343'— s prip. k opr. št. P 65/38—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 23. junija 1938. o poli d e v e -t i h pred tem sodiščem v izbi št. 5, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Zibret Marko, izvršilni organ pri okrajnem sodišču v Sevnici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., dne 9. maja 1938.	.
•j*
R I 340/38-2.	1451-
Amortizacija.
Na prošnjo Boštijančič Marije, pos. žene v Veliki Loki št. 31, p. Višnja gora, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so bili prosilki v letu 1938. baje ukradeni ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po razglasu v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo:
Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice za Višnjo goro in okolico v Višnji gori, štev. 2937, glaseča se na ime Mihelčič Franc v vrednosti 28.880'— din. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 12. maja 1938.
J 1538/37-18.	1157
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žalec vi. št. 193, zemljiška knjiga Železno vi. št. 325, zemljiška knjiga Pirešica vi. št. 207 in zemljiška knjiga Gotovlje vi. št. 359.
Cenilna vrednost: din 102.831‘90.
Vrednost pritekline: din 7500'—, všteta zgoraj.
Najmanjši ponudek: din 68.544'60.
Varščina: din 10.283'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 13. aprila 1938.
Hi
1 44/38-11.	1183
Dražbeni oklic.
Dne 20. junija 1938. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Virštanj vi. št. 323, 415.
Cenilna vrednost: din 9155'40.
Vrednost pritekline: din 220'—.
Najmanjši ponudek: din 6103'60.
Varščina: din 920'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, dne 21. aprila 19138.
Hi
I 41/38—9.	1321
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 72 k. o. Veliko Mraševo, vi. št. 284 k. o. Smodnik in vi. št. 870 k. o. Ravno.
Cenilna vrednost: din 47.392'95.
Vrednost priteklin: din 3330'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 31.581'48.
Varščina: din 4740'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne 27. aprila 1938.
H;
Va I 4170/37—9.	1218
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1938. o b d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	Trnovsko predmestje vi. št. 200 (hiša št. 22 na Cesti na Loko).
Cenilna vrednost: din 116.854'50.
Vadij: din 11.685'50 (v gotovini).
Najmanjši ponudek: din 58.428'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vb., dne 11. aprila 1938.
Hi
I 619/38—8.	1375
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pobrežje vi. št. 937.
Cenilna vrednost: din 36.564'—.
Najmanjši ponudek: din 24.376'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 20. aprila 1938.
Hi
I 1131/37.	1433
Dražbeni oklic.
Dne 10. junija 1938. ob 549. uro bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin (hiše, njiv, travnikov itd.) zemljiška knjiga Moravci vi. št. 458, 603, 605, 'A vi. št. 60 in zemljiška knjiga Te* šanovci Vi vi. št. 969 in 970.
Cenilna vrednost: din 57.808'50.
Vrednost priteklin: din 100'—.
Najmanjši ponudek: din 40.160'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 5. aprila 1938.
Hi
I 180/38-11.	1427
Dražbeni oklic.
Dne 8. j u n i j a 1938. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga d o. Janžki vrh idealna polovica vi. št, 49.
Cenilna vrednost: din l^OOTlO.
Najmanjši ponudek: din 844'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 3. maja 1938.
I 3492/37—11.	1428
Dražbeni oklic.
Dne 15. junija 1938. o p o 1 i enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Destinci vi. št. 53.
Cenilna vrednost: din 13.973'80.
Vrednost priteklin: din 1.230'—. '
Najmanjši ponudek: din 10.140'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 4. maja 1938.
I 3024/37.	1403
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Vareja vi. št. 145, 150.
Cenilna vrednost: din 31.89870.
Najmanjši ponudek: din 21.266’—.
Pravice, ki, bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 7. maja 1938.
I 1110/37-13.	1448
Dražbeni oklic.
Dne 18. junija 1938. o b d e v e j i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Veliki Lipoglav vi. šl. 414.
Cenilna vrednost: din 6846 —.
Vrednost pritekline: din 10’—.
Najmanjši ponudek: din 4564 —.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. II.,
dne 4. maja 1938.
•j;
1 27/38-10.	1314
Dražbeni oklic.
Dne 22. junija 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga
I. Šmartno o/P vi. št. 185, hiša št. 29 s trgovskim lokalom, gosp. poslopje in uta, 2 vrtni parceli in njiva, cenilna vrednost din 71.420’—, najmanjši ponudek din 47.615'—, varščina din 7142’—;
II. Šmartno o/P vi. št. 227, njiva, travnik, pašnik (v gmajni), cenilna vrednost din 12.108’—, najmanjši ponudek din 9072’—, varščina din 1211’—;
III. Šmartno o/P vi št. 246, dve njivi,
2 travnika (v gmajni), cenilna vrednost din 14.592'—, najmanjši ponudek dinarjev 9728'—, varščina din 1460;
IV. Paška vas vi. št. 21, travniki s sadnim drevjem (Stringlove parcele), cenilna vrednost din 8150'—, najmanjši ponudek din 5434'—, varščina dinarjev 815'—;
V. Paška vas vi. št. 155, njiva in travnik (Papeževe parcele), cenilna vrednost din 8002'—, najmanjši ponudek dinarjev 5335'—/varščina din 801'—;
VI. Gavce vi. št. 119, njiva in pašnik, cenilna vrednost din 77’80, najmanjši Pomidek din 52’—, varščina, din 8'—
Skupaj: cenilna vrednost din 114 tisoč 349’80, najmanjši ponudek dinarjev 76.234'—, varščina din 11.435'—.
K nepremičnini zemljiška knjiga Šmartno o/P vi. št. 185 spadajo sledeče pritekline: mes. voz, poljski voz, sod za odvažanje gnojnice, 4 pulti, 4 trg. stelaže, 1 stelaža s predali, 1 steklena stena pri pisalni mizi, 1 stelaža za pisma in knjige, 1 omarica s štirimi predali in nastavkom, 1 večja in ena manjša stelaža in trgovska lestva v cenilni vrednosti din 2545'—, ki je vsebovana že v cenilni vrednosti pod I.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II., dne 25. aprila 1938.
*
I 42/38-8.	1390
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1938. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Veliki Gaber vi. št. 101 in 292.
Cenilna vrednost: din 10.015'—.
Najmanjši ponudek: din 6675'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozanja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori,
dne 6. maja 1938.
*
I 86/38-9.	1339
Dražbeni oklic.
Dne 20. junija 1938. dopoldne ob devetih bo pri okrajnem sodišču na Vrhniki, v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrhnika vlož. št. 894.
Cenilna vrednost: din 122.495'—.
Najmanjši ponudek: din 61.248'—.
Varščina: din 12.250'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri d raž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
lede nepremičnin v škodo zdražitelja.
i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II., dne 3. maja 1938.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
471.
Sedež: Prevalje.
Dan vpisa: 21. aprila 1938.
Besedilo: »Konzumno društvo za Mežiško dolino«, r. z. z o. z. v Prevaljah.
Izbriše se član načelstva Topolovec Anton, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Lepko Franc, posestnik v Dobji vasi pri Prevaljah.
Po sklepu občnega zbora z dne 19. marca 1938. se je podelila prokura g-Topolovcu Antonu, poslovodji zadruge, s pravico zastopstva po določbah pravil. Prokurist podpisuje besedilo zadruge kolektivno s predsednikom ali podpredsednikom zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. aprila 1938.
Zadr V 46/8.
*
472.
Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 27. aprila 1938.
Besedilo: Živinorejska in prašičerej-ska selekcijska zadruga, r. z. z o. z. v Ribnici.
Izbrišejo se dosedanji načelstveni člani Lovšin Ivan, Marolt Janez, Češarek Jože in Petek Franc ter vpišejo novoizvoljeni člani načelstva Škrabec Stanko, pos. in gostilničar Ribnica 109, Češarek Vinko, posestnik Nemška vas 16, Pakiž Anton, posestnik, Dane 8, in Šilc Janez, posestnik, Sajevec 14.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu,
dne 27. aprila 1938.
Zadr II 114/19.
*
473.
Sedež: Rovte.
Dan vpisa: 12. aprila 1938.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Rovtah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Brenčič Mihael in Bradeška Jakot), vpišeta pa se člana načelstva Jurca Leopold, posestnik iz Rovt št. 33, in Zupanc Jožef, zidarski mojster iz Rovt št. 27.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 11. aprila 1938.
Zadr. 1 111/56.
*
471.
Sedež: Solčava,
Dan vpisa: 26. aprila 1938.
Besedilo: Druga pašniška zadruga za vas Solčavo in okolico, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne
27.	marca 1938. se je zadruga razdru-žila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Poličnik Ignac, Štebe Boštjan in Žagar Pavel, vsi posestniki v Solčavi.
Likvidacijska firma: Druga pašniška zadruga za vas Solčavo in okolico v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trjr. sodišče v Celju, odd. I., dne 26. aprila 1938.
Zadr. III 140/6.
*
475.
Sedež: Stara Fužina.
Dan vpisa: 26. marca 1938.
Besedilo: Sirarska zadruga v Stari Fužini, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišejo se člani načelstva Zalokar Janez, Mikelj Franc, Štros Jožef, Mencinger Janez, Žvan Martin in Urh Valentin, vpišejo pa se člani načelstva: Gašperin Janez, posestnik v Stari Fužini 43, Gašperin Anton, posestnik v Stari Fužini 1, Urbanc Martin, posestnik v Stari Fužini 18, Štros Anton, posestnik v Stari Fužini 46, Urbanc Matevž, posestnik pod Studorom, Škantar Jakob, posestnik pod Studorom št. 25.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. marca 1938.
Zadr. V 179/78.
*
476.
Sedež: Stara Loka.
Dan vpisa: 26. marca 1938.
Besedilo: Kmetijska zadruga za Staro Loko in okolico v Stari Loki, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Hafner Franc, vpiše pa se član načelstva Kraševic Mihael, usnjar v Škofji Loki, Fužinsko predmestje št. 16.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. marca 1938.
Zadr. IX. 70/9.
*
477.
Sedež: Stari trg pri Rakeku.
Dan vpisa: 26. aprila 1938.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga, Stari trg pri Rakeku, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Hafner Jernej in Zabukovec Stanko, vpišeta pa se člana načelstva: Groše Josip iz Ige vasi št. 25 in Komidar Alojzij iz Nadleska št. 22.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1938.
Zadr. IX 64/10.
*
478.
Sedež: Št. Jur pri Kranju.
Dan vpisa: 26. aprila 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v št. .lurju pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na izrednem občnem zboru dne
3.	aprila 1938. so se spremenila zadružna pravila v § 16.
Načelstvo sestoji iz načelnika in šestih odbornikov.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1938.
Zadr. II 103/124.
479.
Sedež: Sv. Jurij ob j. ž.
Dan vpisa: 26. aprila 1938.
Besedilo: Zadruga za izvoz jajc v Sv. Juriju ob j. ž. r. z. z o. z. v likvidaciji.
Z odločbo ministra za kmetijstvo z dne 29. januarja 1938., št. 33.112 V/37, je bila v smislu uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. oziroma uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. dovoljena izvenstečajna likvidacija, izvršitev te likvidacije pa je bila poverjena Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 26. aprila 1938.
Zadr. III 92.
*
480.
Sedež: Sv. Lenart v Slov. gor.
Dan vpisa: 31. marca 1938.
Besedilo: Zadružna elektrarna pri Sv. Lenartu v Slov. gor., registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Solak Henrik in Retzer Franjo, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Babič Josip, posestnik in mesar pri Sv. Lenartu, in Hrastelj Anton, trgovec pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 31. marca 1938.
Zadr. IV 7/7,
*
481.
Sedež: Sv. Marko pri Ptuju.
Dan vpisa: 21. aprila 1938.
Besedilo: Brodska zadruga Sv. Marko pri Ptuju, r. z. z o. z.
Izbrišejo se člani načelstva: Štrafela Ožbolt, Bezjak Martin, Bezjak Peter in Rožmarin Ivan, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: Bezjak Janez, posestnik v Markovcih, Šegula Franc, posestnik v Zabovcih, Horvat Peter, posestnik v Novi vasi in Horvat Marko, posestnik v Markovcih.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. aprila 1938.
Zadr. V 34/7.
*
482.
Sedež: Sv. Ožbalt ob Dravi.
Dan vpisa: 7. aprila 1938.
Besedilo: Zadruga splavarjev dravske banovine, registrovana zadruga z omejeno zavezo, Sv. Ožbalt ob Dravi.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Valher Jakob, Pušnik Miha, Žaucer Josip in Žunko Pavel, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva Šarman Peter, splavarski mojster v Vurmatu št. 66, Žaucer Ivan, splavar pri Sv. Ožbaltu št. 2, Vrčko Franc, splavar v Vurmatu št. 58, in Pušnik Konrad, splavar v Vurmatu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 7. aprila 1938.
Zadr, V. 45/10,
483.
Sedež: Št. Vid nad Ljubljano.
Dan vpisa: 5. aprila 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Hafner Janez, vpiše pa se član načelstva Hladnik Leopold, šolski upravitelj v Št. Vidu nad Ljubljano.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1938.
Zadr. IV 5/50.
*
484.
Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 5. aprila 1938.
Besedilo: Kmetijska nabavna in proJ dajna zadruga v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Rozina Franc, vpiše pa se član načelstva Kepa Josip, posestnik v Mali Kostrevnici št. 38.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 4. aprila 1938.
Zadr. VI 221/30.
*
485.
Sedež: Šmartno pri Litiji.
Dan vpisa: 12. aprila 1938.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, regi-strovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Tomažin Ferdinand in Derzič Ivan, vpišeta pa se člana načelstva Stopar Jože, posestnik v Vintarjevcu štev. 4, Petje Ivan, posestnik v Zavrstniku štev. 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1938.
Zadr. IV 70/67.
*
486.
Sedež: Trboje.
Dan vpisa: 12. aprila 1938.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Trbojah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Hlebčar Janez in Rozman Jožef, vpišeta pa se člana načelstva Šimnovec Jernej, posestnik v Trbojah št. 7, in Jenko Janez, posestnik v Trbojah št. 54.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. aprila 1938.
Zadr. VI 86/30.
*
487.
Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 5. aprila 1938.
Besedilo: Planinski dom v Tržiču, rc* gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne
10.	marca 1938. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Kokalj Ferdinand, posestnik, Salberger Nadislav, uradnik Rozman Janko, uradnik, vsi v Tržiču-
Likvidacijska firma: kakor doslej * pristavkom: »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo na ta način, da se pod likvidacijsko firmo podpišeta po dva likvidatorja skupno.
Izbrišejo se člani načelstva Primožič Avgust, Snoj Hinko, Mally Justin in Vavšek Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. aprila 1938.
Zadr. IX 220/13.
*
488.
Sedež: Velenje.
Dan vpisa: 1. aprila 1938.
Besedilo: Zadruga državnih službeni-ka ža nabavku namirnica v Velenju, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
1. Izstopili so iz upravnega odbora: inž. Burnik Vladimir, Valenčak Ferdinand in Brložnik Ignac.
2. Vstopili so novoizvoljeni člani upravnega odbora: Polanc Jože, rudar, Lilijski grič, Preglej Franc, rudar v Ko-novem, Sevčnikar Jakob, rudar v Skalah.
3. Spremenila so se zadružna pravila v čl. 13., točka 3., tako, da odgovarja za-drugar 2krat toliko, kolikor znaša vsota njegovih vpisanih deležev.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 1. aprila 1938.
Zadr. IV 76/44. .
*
489.
Sedež: Velike Lašče.
Dan vpisa: 22. aprila 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Vel. Laščah.
Izbrisala sta se načelstvena člana Pucelj Anton in Zakrajšek Janez, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Ivanc Josip, posestnik v Vel. Laščah št. 16, in Petrič Ivan, posestnik v Dvorski vasi št. 12.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 22. aprila 1938.
Zadr. I 103/35.
*
490.
Sedež: Velike Lašče.
Dan vpisa: 8. aprila 1938.
Besedilo: Živinorejska selekcijska zadruga r. z. z o. z. v Vel. Laščah.
Izbrisali so se načelstveni člani Tomšič Alojz, Hočevar Lovro, Andolšek Ivan in Žužek Jože, vpisali pa novoizvoljeni načelstveni člani:
1. Kaplan Franc, posestnik, Velike Lašče 44,
2. Paternost Ivan, posestnik, Rašica 6,
3. Dolšina Jože, posestnik, Srebotnik 1,
4. Ahčin Franc, posestnik, Gor. Re-tje 15.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 8. aprila 1938.
Zadr II 192/10.
*
491.
Sedež: Vič.
Dan vpisa: 26. marca 1938.
Besedilo: Konzumno društvo Vič, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Selan Janez, vpiše pa se član načelstva Oblak Jakob, mizar v Ljubljani, Rožna dolina cesta XV. št. 120.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. marca 1938.
Zadr. X 363/6.
*
492.
Sedež: Vinica.
Dan vpisa: 3. maja 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Vinici r. z. z n. z.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Flajnik Peter, Kos Lovro in Mihelič Ivan ter vpišejo novoizvoljeni načelstveni člani Miklavčič Anton, župni upravitelj na Vinici 1, Balkovec Jurij, posestnik v Drenovcu št. 13 in Hudak Franc, posestnik iz Učakovcev 38.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 3. maja 1938.
Zadr III 27/11.
*
493.
Sedež: Vižmarje.
Dan vpisa: 26. aprila 1938.
Besedilo: Vodovodna zadruga, Vižmarje, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Budič Štefan, vpiše pa se član načelstva Kregar Jakob, posestnik in mizarski mojster, Vižmarje št. 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. IU.,
dne 25. aprila 1938.
Zadr XI 178/3.
Konkurzni razglasi
494.	1454
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Bla-goviča Emila, trgovca v Ormožu.
Konkurzni sodnik: dr. Fabiani Friderik, starešina okrajnega sodišča v Ormožu.
Upravnik mase: dr. Šijanec Milan, odvetnik v Ormožu.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Ormožu dne 27. maja 1938. ob 10. uri.
Oglasitveni rok do 20. junija 1938. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Ormožu dne 30. junija 1938. ob
10.	uri.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 12. maja 1938.
St 4/38-2.
•g*
495.	1457
Potrditev prisilne poravnave.
Konkurzna stvar prezadolženca ing. Dedeka Frana v Ljubljani.
Potrja se prisilna poravnava v kon-kurzu, ki jo je sklenil prezadolženec s
svojimi upniki pri podpisanem sodišču pri poravnalnem naroku dne 14. aprila 1938.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 6. maja 1938.
St 2/37-94.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 1455 kraljevine Jugoslavije Stanje 8. maja 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . .1.825,666.137-74(4- 1,264.367-20) Devize, ki niso v podlogi 396,206.928-80(4- 6,920.903-23) Kovani novec 421,899.525-—(4- 8,312.974-50) Posojila . . .1.562,985.893-66(4-12,735.251-75) Vrednostni
papirji . . . 209,801.181-19 (-	12.404-70)
Prejšnji predjemi
državi .. .1.639,925.510-66 (—	553.180-20)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda 196,734.426-71 (—	138.808-78)
Vrednosti ostalih fondov ......... 35,376.946"—
Nepremičnine ..........  163,910.073-20	(4-	408.926-30)
Razna aktiva 2.265,745.781-37 (— 2,195.207-46)
9.318,242.704-39 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond .... 202,073.540-47(4-	281.577-57)
OstaU fondi .	35,405.338-21	(4-	636-—)
NovBanice v
obtoku .. 5.951,363.400--(4-53,559.400--) Obveze na
pokaz 2.562,601.917-- (-86,653.431-91) Obveze z rokom ....	50,000.000"—
Razna pasiva 336,798.508-71 (4-59,534.640-16)
9.318,242.704.39
Obtok in obveze .... 8.513,965.317"—
Celotno kritje .... 27-55 °/,
Kritje v zlatu .... 27-11 %
Obrestna mera:
po eskomptu po zastavah:
na zlato in varan te •  ...............
na vrednostne papirje • • • • • • 6"Z
*
Štev. E. r. 033/38, 1666/38,	1160
1749/38, 1855/38,
1957/38, 2070/38,
2111/38, 2161/38,
2174/38, 2175/38,
2176/38, 2305/3?,
1878/38, 2144/38.
Razglas.
Po § 106. zakona z dne 26, oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz 1. 1888., se s tem razglaša zaključek postopka, tikajočega
sc nadrobne delitve skupnega sveta, ki jo vpisan pod
1. vi. št. 122 in 195 k. o. Podgora in vi. št. 53 k. o. Kompolje, sodni okraj Velike Lašče;.
2. vi. št. 27 k. o. Črešnjica, sodni okraj Novo mesto;
3. vi. št. Oko. Lukovk, sodni okraj Trebnje;
4. vi. št. 104 k. o. Medvedje selo, sodni okraj Trebnje;
5. vi. št. 48 in 71 k. o. Borovnica, in sicer parcele št. 584 iste k. o., sodni okraj Vrhnika;
6. vi. št. 58 k. o. Velika Loka, sodni okraj Trebnje;
7. vi. št. 121 k. o. Sela-Šmnberk, sodni okraj Trebnje;
8. vi. št. 53 in 78 k. o. Blatna Brezovica, in sicer parcele št. 608 iste k. o., sodni okraj Vrhnika;
9. vi. št. 212 in 213 k. o. Kamnik, in sicer parcele št. 1856 iste k. o., sodni okraj Vrhnika;
10. vi. št. 207 in 293 k. o. Kamnik, in sicer parcele št. 1857 iste k. o., sodni okraj Vrhnika;
11. vi. št. 215 in 648 k. o. Kamnik, in sicer parcele št. 1858 iste k. o., sodni okraj Vrhnika;
12. vi. št. 236 in 243 k. o. Borovnica, in sicer parcele št. 1008 iste k. o., sodni okraj Vrhnika;
nadalje po § 130. zakona z dne 26. maja 1909., staj. dež. zak. št. 44, glede nadrobne delitve skupnega sveta, ki je vpisan pod
13. vi. št, 95 k. o. Rogatec, sodni okraj Rogatec;
14. vi. št. 177 k. o. Skorba, sodni okraj Ptuj — ker so zgoraj navedene agrarne operacije popolnoma izvršene.
Z dnevom, ko se objavi ta razglas, neha glede navedenih agrarnih operacij pristojnost agrarnih oblastev, tako, da le-ta ostanejo odslej pristojna samo še za razsojanje zahtev, navedenih v. §§ 99. in 100. zgoraj omenjenih zakonov.
Komisija za agrarne operacije v Ljubljani, dne 11. maja 1938.
Ban kot predsednik: dr. Natlačen s. r.
*
VI — št. 22.950/38.	1441
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje prvo javno zmanjšcvalno oHcrtno licitacijo v skrajšanem roku 7 dni za napravo lesene vrtne ograje okoli narodne šole za Bežigradom.
Popolni razpisni pripomočki se dobe od 16. maja 1938. dalje med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra št. 2/11.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju v mestnem tehničnem oddelku do dne 23. maja do 10. ure, kjer bo takoj nato javno komisijsko odpiranje vloženih ponudb.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 12. maja 1938.
Zastopa predsednika: podpredsednik dr. Ravnihar Vladimir s. r.
No. 5435/1-38.	1429
Most čez Brestanco v Rajhenburgu,
razpis lokalnega ogleda in obravnave. .
Razpis.
Kralj, banska uprava v Ljubljani kot uprava banov, cest namerava zgraditi nov železobetonski most črez potok Brestanco v km 290 banov, ceste 11/189 v Rajhenburgu, kot je to razvidno iz generalnih načrtov tehničnega poročila, hidravličnega proračuna in ostalih prilog, ki jih je odstopila sreskemu načelstvu v Brežicah pod V No. 498 od 3. maja 1938. kralj, banske uprave v Ljubljani z nalogom, da razpiše to sresko načelstvo odgovarjajočo vodopravno, razlastitveno oziroma odškodninsko obravnavo.
Za nameravano zgradbo in preložitev ceste, ki je s tein v zvezi, je namreč potrebno pridobiti tudi manjše dele sosednjih parcel in ugotoviti ev. ugovore hišnih posestnikov radi dviga nivelete, ugovore vodnih in drugih interesentov in mejašev.
Most bo slal nizvodno od starega, konstruiran kot železobetonski, tričlenski, razprtine 16 m in bo oprt na levem bregu na svet parcele št. 590/2 k. o. Raj-henburg, ki je last državnih železnic in na desnem bregu na svet parcele št. 555 in 4 k. o. Rajhenburg, last uprave banov, cest oziroma občine Rajhenburg.
Na ta nalog razpisujem na podstavi določb §§ 15., 69. in 76. vodopravnega zakona za bivšo Štajersko z dne 15. maja
1872.,	dežel, zakon št. 16, zakona z dne
30.	maja 1869., drž. zakon št. 93, ter §§ 18. in 19. zakona o nedržavnih cestah, od upoštevanju določb 111. oddelka zakona z dne 18. februarja 1878., drž. zakon št. 30, ter §§ 73. in sledečih z. u. p. komisijski ogled in vodopravno oziroma razlastitveno oziroma odškodninsko razpravo na mestu samem na dan 27. maja 1938. o /10. uri dopoldne s sestankom komisije na kraju samem. Načrti, teh. opis, hidravlični proračun in seznam vseh onih posestnikov in hišnih posestnikov, ki pridejo v poštev kot ev. prizadeti radi projektiranega mostu in s tem zvezanih cestnih preureditev radi dviga nivelete ali drugače, so razpoloženi na vpogled v času od 12. do 26. maja 1938. na občinskem uradu v Rajhenburgu in na sreskem načelstvu v Brežicah v sobi št. 7 med uradnimi urami.
Mejaši, vodopravni in drugi interesenti se vabijo, da se razprave udeleže in vlože ev. ugovore in predloge do dneva pred obravnavo na sreskem načelstvu v Brežicah ali pa na obravnavi do nje sklepa pismeno ali ustno, ker bi se sicer smatralo, da se strinjajo s predvideno oziroma potrebno odstppitvijo sveta ali obremenitvijo s služnostmi ali drugače in se bo v stvari odločilo ne glede na poznejše ugovore.
Sresko načelstvo v Brežicah, dne 10. maja 1938.
Sreski načelnik:
Krajšek s. r„
T. No. 158/12—1938.	1376-3-2
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariborudevi breg razpisuje v skrajšanem roku 15 dni
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo za popravo lesenega mostu čez Pesnico y km 37.820 državne ceste št. 17 na soboto
28.	maja 1938. ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru soba št. 51.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuita, ki znaša din 25.000'—.	;	•
Predpisana kavcija znaša din 3.000'—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega razdelka.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek,
dne 6. maja 1938.
Štev. 809/38.	1418
Razpis.
Občina Lesce, srez radovljiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega taj-nika-pripravnika. Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani pri tej občini.
Uprava občine Lesce dne 10. maja 1938.
Štev. 1982/38.	1453
Razpis.
Občina Ruše, srez Maribor-desni breg, razpisuje pogodbeno mesto občinskega zvaničnika. Šolska izobrazba: 2 razreda srednje, ali njej enake strokovne šole in po možnosti praksa v občinskem pisarniškem poslovanju.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., št. 477/61) je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Ruše, dne 12. maja 1938.
ER št. 3020,3032.	1438-3-1
Razpis licitacij.
Po čl. 82. in 94. zakona o državnem računovodstvu ter ostalih zakonskih določilih razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani za bolnične potrebe v razdobju do 30. septembra 1938. v skrajšanem roku desetih dni III. ustno licitacijo, in sicer:
dne 23. maja 1938. za mleko in mlečne izdelke;
dne 24. maja 1938. za rentgen lilm« in rentgen papir.
Licitacije bodo vsakokrat oh 11. uri dopoldne v pisarni upravnika bolnice.
Pogoji in vsa druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga se dobe pri ekonomatu bolnice.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani,
dne 7. maja 1938.
•j*
Št. 3299.	1432-2—1
Konkurz za mesto zdravnika.
Po odloku ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje S. št. 9230 z dne 12. aprila 1938. se razpisuje konkurz za popolnitev mesta zdravnika-uraoniškega pripravnika pri državnem zdravilišču v Topolščici.
Prošnje kandidatov, taksirane po predpisih in opremljene s potrebnimi dokumenti, naj se pošljejo upravi državnega zdravilišča v Topolščici v roku 15 dni od dneva objave konkurza v »Službenih novinah«, v katerih je razpis istočasno objavljen.
Uprava državnega zdravilišča Topolščica, dne 10. maja 1938.
*
Opr. št. 20/57-1937-14.	1422
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje sledeča zdravniška mesta:
1 mesto zdravnika-uradnika I. plačilnega razreda 1. plačne stopnje za splošno prakso v ambulatoriju v Kranju;
1 mesto zdravnika-uradnika 1. plačilnega razreda 1. plačne stopnje specialista za ttizeologijo v ambulatoriju v Ljubljani;
1 mesto zdravnika-uradnika I. plačilnega razreda 1. plačne stopnje za zdravniški okoliš Kamnik;
1	mesto	pogodbenega	zdravnika	za
zdravniški okoliš Križevci pri Ljutomeru;
1	mesto	pogodbenega	zdravnika	za
zdravniški okoliš Fara pri Kočevju;
1	mesto	pogodbenega	zdravnika	za
zdravniški okoliš Bohinjska Bistrica;
1	mesto	pogodbenega	zdravnika	za
zdravniški okoliš Litija;
1	mesto	pogodbenega	zdravnika	za
zdravniški okoliš Zagorje.
Prošnje za razpisana mesta je vložiti
15.	junija 1938.
Prošnje se vlagajo po pošti ali osebno na urad v Ljubljani, Miklošičeva c. 20 (soba 209). Kolkovaoim prošnjam (din 10'—) je priložiti sledeča dokazila: rojštni list, domovnico, poročni list, rojstni listi otrok, prepis diplome, odlok o vpisu v zdravniško zbornico, potrdila o praksi po dosluženem stažu, vojaško potrdilo in zdravniško spričevalo posebej z ozirom na tuberkulozo.
Vse pravice in dolžnosti ter prejemke zdravnika-uradnika ureja službeni pravilnik za zdravbike-uradnike.
Službeno razmerje pogodbenih zdravnikov kakor tudi službene prejemke urejajo določila kolektivne pogodbe o izvrševanju zdravniške službe.
Po določilih § 9. pravilnika o vršitvi zdravniške službe in o kumulaciji zdravniških honorarjev mora vsak prosilec priložiti potrdilo pristojne zdravniške zbornice o svojih stalnih in honorarnih službah z navedbo delovnega časa in višine honorarja.
Prosilci za mesto zdravnika-uradnika, ki žele, da se jim eventualno ob sprejemu v službo štejejo leta državne ali samoupravne službe, morajo to takoj v prošnji navesti ter priložiti potrebne dokumente. Kasnejših prošenj za vštet je let urad ne bo upošteval.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 9. maja 1938.
Broj: 22.950-1938.	1417-3-1
Objava.
Središnji ured za osiguranje rednika izvršiti če putem pismenih ponuda na-havku tapetarskih radova (platnene rolete) i polaganje podova od linoleuma za novogradnji! Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku. Ponude ima-du se predati kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Osijeku najkasni-je do 21. maja t. g. u 12 sati. Podloge za ovaj raspis mogu se dobiti kod Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ul. 3/1 V, soba 416, ili kod Gradjevne uprave Središ-njeg ureda za osiguranje radnika u Osijeku, Nodilov Trg 4.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dana 10. maja 1938.
Št. 190/38.	1440
Licitacija
zastavljenih predmetov bo dne 7. in
13.	junija t. 1. ob 15. uri pop. na Poljanski cesti št. 15.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani,
dne 12. maja 1938.
Razne objave
1449
Vabilo na redni občni zbor »Delta«, zadruga z o. z.,
ki se bo vršil dne 22. maja 1938. v prostorih zadruge »Delte« v Ptuju.
Dnevni red:
1. Poročilo načelnika, čitanje računskega zaključka za poslovno leto 1937., poročilo revizijske zveze o reviziji z dne
10.	maja 1938.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o
a) računskem zaključku za poslovno leto 1937.,
b) o nadcpolnitvi poslovne izgube,
c) o podeljevanju razrešnice članom načelstva in rpidzorstva,
č) o revizijskem poročilu.
4. Sklepanje o likvidaciji zadruge oziroma o spremembi zadruge v družbo z omejeno zavezo.
Ptuj dne 11. maja 1938.
Načelnik:
Franc Vrabič s. r.
1442
Vabilo na redni občni zbor tvrdke »Jadran« autobusno podjetje d. d. v Ljubljani,
na dan 31. maja 1938. ob 11. uri v prostorih Jugoslavenske banke d. d., podružnice v Ljubljani, dajeva ul. 3, s
sledečim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v preteklem poslovnem letu ter odobritev bilance.
2. Poročilo nadzorstva in sklepanje o absolutoriju upravnemu svetu.
3. Volitev novega upravnega in nadzornega odbora.
4. Slučajnosti.
Delničarji, ki se hočejo udeležiti rednega občnega zbora z glasovalno pravico, se pozivajo, da tri dni pred tem polože delnice pri družbini blagajni ali pri Ju-goslavenski banki d. d., podružnici v Ljubljani.
V Ljubljani dne 12. maja 1938.
»Jadran« avtobusno podjetje d. d. v Ljubljani.
*
1454
»Koča pod Kopo«, r. z. z o. z. v Slovenjem Gradcu
vabi
na redni občni zbor,
ki sc bo vršil v nedeljo dne 12. junija 1938. ob 12. uri v Koči pod Kopo na Pungartu s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev ter imenovanje dveh ove-rovateljev zapisnika občnega zbora.
2. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Čitanje revizijskega zapisnika.
4. Poročilo: a) načelstva, b) nadzorstva.
5. Odobritev računskega zaključka za leto 1937.
6. Volitev načelstva in nadzorstva.
7. Sprememba pravil v točki 5. b).
8. Sklepanje o razdružitvi zadruge.
9. Raznoterosti.
Predlogi se morajo 5 dni pred občnim zborom predložiti pismeno načelstvu zadruge. Ako ne bi bil ta občni zbor sklepčen, se skliče v smislu 5? 29-društvenih pravil po preteku treh tednov drug občni zbor, ki bo sklepal z večino dveh tretjin navzočih glasov brez ozira na število udeležnikov.
Načelstvo.
*
1421
Vabilo na XVII. redni občni zbor,
ki ga bo imel
Prometni zavod za premog d. d., v Ljubljani,
dne 31. maja 1938. ob 10. uri v poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1, z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poslovno poročilo in predložitev bilance za leto 1937.
2. Poročilo in predlog računskih preglednikov.
3. Odobritev bilance za leto 1937. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
4. Volitve računskih preglednikov za leto 1938.
5. Volitve v upravni svet.
6. Slučajnosti.
Po § 12. družbenih pravil daje posest 25 delnic pravico do enega glasu; glasovati sme le oni delničar, ki položi vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi vred pri blagajni Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani.
V Ljubljani dne 10. maja 1938.
Upravni svet.
*
1443
Vabilo na redni občni zbor
delničarjev Slovenske banke d. d. v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 2. julija 1938. ob 15. uri popoldne v družbinih prostorih v Ljubljani, Krekov trg 10.
Dnevni re d :
1. Poročilo ravnateljstva in predložitev bilanc za leti 1936. in 1937.
2. Odobritev bilanc in sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
3. Sklepanje o predlogu za zvišanje delniške glavnice do din 22,500.000'— v smislu § 8. družb, pravil.
4. Sklepanje o dopolnitvi upravnega in nadzorstvenega sveta in ev. volitve novih upravnih in nadzorstvenih svetnikov.
5. Slučajnosti.
Na občnem zboru imajo pravico glasovati vsi oni delničarji, ki so založili najmanj 8 dni pred občnim zborom vsaj 10 delnic pri blagajni Slovenske banke v Ljubljani. Vsak delničar je upravičen do toliko glasov, kolikorkrat zastopa po 10 delnic.
V Ljubljani dne 12. maja 1938.
Upravni svet.
*
1424
Vabilo.
Podpisani upravni svet se usoja vabiti gospode delničarje
Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani
na
XXVIII. redni občni zbor,
ki bo v torek dne 31. maja 1938. ob 11 uri v pisarni Delniške družbe pivovar ne Union v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Predložitev, odobritev in sklepanje o računskih zaključkih in poslovnega poročila za leto 1937.
2. Poročilo računskih preglednikov in podelitev razrešnice.
3. Sklepanje o uporabi čistega dobička.
4. Volitev članov v upravni svet.
5. Volitev dveh računskih preglednikov in dveh namestnikov.
6. Določitev nagrade računskima preglednikoma.
7. Slučajni predlogi delničarjev glasom § 15. pravil.
Za glasovanje na občnem zboru je treba po § 12. družbenih pravil, da se deponirajo delnice proti prejemu legitimacije najkasneje do 25. maja 1938. v Ljubljani: pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo; v Zagrebu: pri Jugosl. udruženi banki d. d.
Vsakih 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 12. družbenih pravil).
V Ljubljani dne 10. maja 1938.
Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union.
*
1436
Vabilo na XIX. redni občni zbor,
ki ga bodo imele
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani,
v torek dne 31. maja 1938. ob 9. uri dop. v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, TyršeVa e. 1.
Spored:
1. Poslovno poročilo, predložitev računskega sklepa ter bilance za poslovno leto 1937.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4. Dopolnilne volitve v upravni svet in nadzorstvo.
5. Določitev kredita izvrševalnemu odboru za leto 1938.
6. Raznoterosti.
Po § 15. družbenih pravil daje posest desetih delnic pravico do enega glasu na občnem zboru. Delnice delničarjev, upravičenih za glasovanje, se morajo založiti z nezapadlimi kuponi vred vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V Ljubljani dne 9. maja 1938.
Predsedstvo.
1419
*
1343-3-3
Poziv upnikom.
Planinski dom r. z. z o. z. v Tržiču je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da naznanijo pri njej svoje terjatve.
V Tržiču dne 25. aprila 1938.
Likvidatorji.
Objava.
Izgubil sem letno izpričevalo, ki mi ga je izdala drž. realna gimnazija v Ptuju o III. razredu, dovršenem v šol. letu 1935./36. na tem zavodu. Izpričevalo proglašam za neveljavno.
Breznik Adolf s. r. dijak-privatist, Hardek pri Ormožu.
*
Objava.
1459
Izgubil sem imatrikulacijsko izpričevalo pravne fakultete univerze v Ljubljani in ga proglašam za neveljavno.
Eeker Josip s. r.
*
Objava.
1420
Izgubil sem orožni list, izdan od sre-skega načelstva v Mariboru-levi breg dne 23. marca 1933. pod štev. 2697/2, Reg. št. 1352, in ga proglašam za neveljavnega.
Golob Anton s. r.,
Slemen št. 4, p. Selnica ob Dravi.
*
Objava.
1423
Izgubil sem izpričevalo I.a razreda
I.	drž. deške meščanske šole v Ljubljani za 1. 1922./23. na ime Hribar Avgust iz Škofje Loke. Proglašam ga za neveljavno.
Hribar Avgust s. r.
*
1435
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel reg. štev. tablice 1256, ki je bila izdana od sreskega načelstva v Šmarju pri Jelšah. Proglašam jo za neveljavno.
Kunst Miha s. r.
Žagaj 24, p. Sv. Peter pod Sv. gor.
*
1456
Objava.
Podpisana Sešel Alojz in Sešel Ignac sva izgubila, prvi od občine Mislinje izdano poselsko knjigo pod štev. 1 z dne 24. julija 1934., drugi pa pod štev. 2 z dne 24. julija 1934., ter ju proglašava za neveljavni.
Sešel Alojz s. r., Sešel Ignac s. r.,
Kozjak, p. Mislinja.
*
Objava.
1461
Izgubil sem izpustnico drž. osnovne šole v Sp. Šiški z dne 26. maja 1916. na ime: Smerkolj Leopold iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Smerkolj Leopold s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga liskama Merkur x Ljubljani, njen preda tavnik: 0, Mihalek v Ljubljani.,