fttev. 244.
Trst, v nedeljo I. septembra 1912
Tedaj XXX>II.
IZHAjA VSAK DAN
tuli ob redeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pomniične s;?v. se prodajajo po 3 nvč- (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm. osnrtmice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ZO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrl !?() K, vsaka madaljna vrsta £ 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddeVk uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi . I'dinostiu. Plačljivo in toiljivo v Tr<tu.
Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oziru. Btroćnlca na nedeljsko lidtnj* ,,EDINOSTI" *ttn«: ca
oelo leto Kroc. 5*20, sa pol leta Kron 3*60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ns vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^ta.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Foltno-hranllniinl ra?un 5tev. 841-652. TELFFOM 5t. 1157.
Srbija in -Balkansko vprašanje.
„Agramei1 Tagblatt" prlobčuje razgovor svojega beograjskega poročevalca z nekim odličnim srbskim diplomatom. Iz tega razgovora podajamo tu sledečo zanimivo in informativno sliko o možnih posledicah klanja Srbov v Novempazarju in Stari Srb!]'.
Po informacijah srbske vlade in po rezultatih po njej uvedene preiskave je sedaj ugotovljeno, da so poleg kajmakana Popo-viia Turki umorili še kakih 20 Srbov ter da ta umorstva niso bila izvršena v enem dnevu; da še danes udirajo oborožene turške bande v srbske vasi ter jih zažfgajo, in da Srbi še vedno beže v gore in preko meje. Tudi Je ugotovila preiskava, da je bilo v mnogih srbskih krajih požgan.h cerkva in šol. pesnica Je nadalje, da je položaj Srbov na turškem ozemlju postal ne znosen, ker so neoboroženi fn se ne morejo sami braniti — ter da turške oblasti že iz razloga, ker ne obstoje, ne morejo nič storiti v zaščito Srbov.
Srbska vlada je energično intervenirala pri porti in čaka sedaj na odgovor. Gotovo pa je, da bo odgovor prekipeval od obljub in zagotovil. A'i, čim poznamo razmere v Turčiji, vemo tudi, da ne bo megla izpolniti svojih obljub v tem pogledu. Le raalr verjetnosti je, da bi se posrečilo napravili red v Stari Srbiji. Ni torej pričakovati mnogo stvarnega vspeha od intervencije srbske vlade, s čemer pa še ni rečeno, da Srbija takoj napove vojno.
Srbski narod je sicer ogorčen vsled dogodkov v Stari Srbiji, ali vojna Je resna stvar. Predno se Jo začenja, treba dobro preiskati orožje, si zavarovati hrbet in si zagotoviti prijateljev. Orožje srbsko Je sicet bolje, nego je bilo pred nekoliko leti in tudi bolje, nego si domnevajo v inozemstvu. Vendar pa je vojna — ultima ratio.
Srbija mora biti previdna. Ostane mirna dokler more ostati mima. Vendar je sltuva-ctj, ko ni smeti ostati več mirnimi! Srbij; noče nikakih pustolovščin, ali ona je naci-jon&lna balkanska država in mora imeti d;e okolnosti pred očmi: da mora kakor naci jonalna država vse storiti v zaščito in na rodno rešitev svojih soplemenjakov izven mej Srbije, da pa na drugi strani ne sme sama nič storiti proti principu: „Balkan Balkanskim narodom" — in ne sme tudi dopuščati, da bi to delali drugi ! Te okolnosti zahtevajo od Srbije, da je previdna ali tudi pripravljena na vse. Srbija ne začne ničesar enostranski, ampak le v sporazum ljenju z drugimi Balkanskimi državami. Tud nima nič proti temu, ako se velesilam posreči, da pomorejo Turčiji, da v nje notranjem napravijo mir in red ter vspostavijo pogoje za normalen razvoj krščanskih narodov. Noče pa, da bi se o tej priliki po samične Balkanske narode izigravalo jed
PODLISTEK
OsVit.
Spisal Keaver Š&ndor Gjalskl. — Prevel A. E
— Glej — tako je prišlo — da sem se nekega večera znašel v Bertlnem objemu Madiene nisem hotel več goljufati — tedd neznosen mi je bil tudi Bertln soprog — ona suha švaoska trta; — trpel sem neznosne, naravnost peklenske muke, ko sem pomišljal, da more tudi on uživati Bertino lepoto. In da ti povem odkritosrčno vse domače življenje se mi Je zdelo siromašno, majhno, pusto — želel sem si v daljni svet, hrepenel sem po doživljajih, delu; že zdavnaj sem si želel potovanja — in tako sem skle nil oditi vsaj v Požun. Vzel sem Btrto s seboj — Šele v Požunu sva se prepričala, da je najih odhod beg „in optima forma", otmica, in odšla sva na Dunaj. Ona je imela tamkaj bogate sorodnike, ki so nama takoj priskočili na pomoč. Butghavna niso mogli trpeti, ker je vedno zabavljal, da mu niso izplačali dote, jaz sem jim pa bil všeč. In potrudili so se, da bi bil sprejet v kirazirski polk, ki je bii v Pragi v garniziji. V ta namen sem moral čim prej oditi v Prago. Berta je že lela, da postanem vojak, češ, da je to naj primernejši posel za moškega in da „ce sarski frak" najbolje pristoja možu. Poleg tega sem seveda tudi moral sam misliti na to, ker ob mnogoštevilni rodbini nisem megei zahtevati od očeta podpore — od strica L xika pa je zopet nisem hotel. Vedel s 'na, d? se ne jezi, da sem zapustil
nega proti drugemu, ali da bi se Jih oškodovalo drugim v prilog.
Nikdar ne povabljajo balkanskih narodov na mednarodne konference, kjer se razprav-!a o njihovi koži. Ravno zato pa se morajo ti narodi sporazumeti med seboj! Tudi bo Srbija rada slušala poomine k miru, dokler e pač to možno. Črni pa bi prišel trenotek, ko postane m'r za njene Interese samoubojstvo, ko bi ta mir pomenjal, da mora klanje svojih soplemenjakov na turškem ozemlju mirno gledati, ne da bi ganila roke tedaj izvrši na svojo pest to, kar bi velevlasti — rade storile 1
Srbski diplomat je zaključil: In mi se nadejamo, da velevlasti pozneje odobre to.
O cvetličnih dnevih
Napisal Milko Naglič.
Prirejajo se cvetlični dnevi navadno v pomladi, tako n. p. letos na Dunaju v soboto 20. in v nedeljo 21. aprila, v Gradcu na soboto 21. aprila, v Celovcu in v Ma-iberu v nedeljo 4. maja, v Monakovem v sredo 22. maja in v Londonu v petek 28. junija (pred praznikom Petra in Pavla). Pri nas spomladi žal ni bilo mogoče prirediti cvetličnega dneva. Vendar se za prihodna leta mora določiti prva nedelja v juliju za naš Ciril-Metodov narodni praznik, na katerega naj se vrši cvetličnldan po vsem Slovenskem, razven tam, kjer so zaradi letovišč, tujskega pi-ometa, ali drugih lokalnih razmer drugi termini ugodnejši. Pričetkom julija pa je za naše razmere najpripravnejši čas za cvetlični dan zato, ker je tedaj naša flora najbogatejša, se vračajo akademiki v domovino, se v mestih ravno konča vajo tečaji srednjih Šol in se še ne delajo izleti iz mest v toliki meri, kakor v počitniških mesecih.
Cvetlični dan stoji etično mnogo više od naše „ljudske veselice*. Zato je karakteristično za naše težko razumljive razmere, da se „narodna dama" bolj pomišlja sodelovati pri cvetličnem dnevu, nego pa točiti v barakastem „paviljonu" vino ali pivo alkoholsko navdušenim ljudem. Zgodilo se je pri lanskoletnem cvetličnem dnevu v Lubljani, da so si — izvzetih resnično požrtvovalnih par najuglednejših dam — pri tej prireditvi pridobile največjih zaslug tiste gospe in gospodične, katerih imena v salonih niso popularna in ne briljiralo z visokimi naslovi svojih raoŽ ali staršev. H a e c o I i m m e m i n i s s e iuvat.
V tem oziru so tujci seveda drugačni ljudje in drugod tekmujejo najboljši sloji ia plemstvo za prvenstvo pri sodelovanju za cvetlični dan. V Berolinu ali Londonu naj višje gospodične z enako ljubeznijo nudijo cvetko delavcu, tramvajskemu sprevodniku ali fijakerju, kakor galantnemu kavalirju doktorske ali plemenitaške stopnje.
Madleno, kajti nikdar ni odobraval, da sem si izvolil njo — kajti Madlena ni bila bogata. Vendar pa ga nisem hotel prositi za denar. Sklenil sem torej — k vojakom. Bertin ujec Je bii polkovnik pri kirasir.ih, in b.la Je prepričana, da bom imel v par mesecih v žepu fcuriški patent. In bilo bi tudi tako, da se v Pragi nisem sestal z Janom Kolarjem. Slučajno sva se našla na Hradča-nih. Seveda je izvedel, da sem Hrvat. In, brate, ko se spominjam tega časa svojega živijenja, moram vselej misliti, da tajne višje sile uravnavajo naša pota. Kolar me je pri-
Zanimivo Je v tem oziru navesti, da je bila protektorica letošnjega dunajskega cvetličnega dne nadvojvodinja Josipina, najmar-Ijivejši člani komiteja pa: princesa Croy, grofica Štefanija Wenchheimova, grof Paar-Windisch- Graetz, grof Marschall, vladni svetnik dr. Svetlin, komercijalni svetnik Wild in generalni tajnik R. Furlinger. Enako se Je vršil letošnji graški cvetlični dan pod protektoratom grofice Franke C!ary in Aldrin-gen in so imele načelstvo pri cvetličnih za-lonh med drugimi: grofica Plater, soproga faLlkanta Kielhauserja, soproga tajnega svetnika gospa plemenita Pitreichova, baronica Kellerspergova, grofica Roza Attemsova itd. Upati je zato, da tudi pri nas nihče ne ostane pasiven, ampak bo vsak smatral kot narodno dolžnost in rodoljubno čast, če sodeluje pri cvetličnem dnevu.
Pisati podrobno o pripravljalnih delih za cvetlični dan se seveda ne da, ker je to v veliki meri odvisno od lokalnih razmer. Važno pa je, da se pripravi zadostno cvetk, razdeli večje kraje v manjša okrožja ter tem določi načelnice in prodajalke. Načelnice naj bodo kolikor mogoče samostojne v svojem delokrogu in same oskrbe, kar rabijo k poslovanju : n. pr.: pošljejo v centralno zalogo po cvetke, urede pobiranje denarja, najboljše s posebnimi zaprtimi nabiralniki in si po-skrbe za zadostno število prodajalk. Pravilo naj bo, da se pripravljalni odbor ne vtika v malenkostne detajle, ampak vodi kot zadnja instanca vse le en gros. Zato se mora imenovati kot razvado in prakso, da ponekod dame le zelo milostno prevzemo kako malenkost in si puste napraviti vse od odbora, ki ima s pripravami in nadzorstvom že itak preveč dela in skrbi. Enako naj po cvetličnem dnevu vsaka načelnica sama pošlje vse nabiralnike, denar itd. zopet pripravljalnemu odboru in naj ne pusti, da ta z veliko težavo in časovno zamudo obleta vsa stanovanja načelnic in si poišče potrebno. Vsaka prodajalka naj ima s sabo spremljevalca. Vendar bi bilo pretirano zahtevati, da mora pripravljalni odbor skrbeti tudi zato. Vsaka sodelovaka si bo že sama znala preskrbeti potrebnega spremljevalca in tako bo najmanj pritožb ca eni ali na drugi strani. Košarice za cvetke si oskrbi vsaka prodajalka sama.
Še eno se nam zdi važno povdarjati, namreč, s kako enodušnostjo in solidarnostjo delu|eJo vsi sloji pri cvetličnem dnevu. Ne samo, da se priglaša k sodelovanju z veseljem vsaka, tudi na|višja dsmr, tekmujejo tudi razni trgovci, obrtniki, otroci, dijaki ia drugi, sploh vse, kako bi na svoj način pripomogli k uspehu cvetličnega dneva. Na Dunaju n. pr. je sodelovalo pri letošnjem cvetličnem dnevu 10.000 dam in gospodov, ki so si Dunaj razdelili v 300 okrajev. Doslovno poroča „Neue Freie Presse" : „A u s a 11 e n Standen haben junge Frauen und Madchen sich gemeldet, die mit Begeisterung ihre Zeit und ihren
—	Prva Je domovina in moj narod. Ce bi bil ostal pri njej in postal vojak, ne bi mogel živeti edino za dom in rod. Pisal sem ji tako iz Pešte na Dunaj, kjer Je čakala vesti, ali sem sprejet h kirasirjem, in Je, hvala bogu, ni dočakala.
—	Pa ti ni žal? — Menda si Jo vendar ljubil — ga je prekinil Cerović čuvstveno.
—	Ljubil, ljubil — kaj ve človek ? Ne boli me toliko zaradi nje; končno Je pogrešila ona, ko se Je vdala meni. — Ali — Madlena — Madlena — ona je nesrečna I
dobil takoj. Pred menoj se je odprl sijajni I— je končal Ivan z drhtečim glasom in za-nebesni svod, ca katerem sem zagledal kril lice z obtma rekama.
resnico in svoio nalogo. Tedaj sem spoznal, kako prazno je bilo moje dotedanje
—	Omožila se Je.
—	Vem — vem ! Toda vem, da me še
življenje. Razumel sem isti trenotek, kaj je;ljubi, kajti tako dekle, tako srce ni s tem pomenjal moj večni notranji nemir, nikdar ne-; tako lahko gotovo, kakor kdo od nas. zadovoljiv z ničemer. Občutil sem, da imamo \ — Ljubi te, ljubi te, vsaj tako je snoči višje smotre in večje naloge, nego zmišlje- besno vpil vpričo nas Tivadar in pripomnil vati si zabave v brezdelju in si stvarjati raj nekaj o neki zapestnici, ki jo je videl vče-v naročju krasnih žen. Naravnost sramoval raj na njeni roki pri škofu, sem se, v čem so mi dotedaj prešli mladij — Zapestnico, ona še vedno nosi ono dnevi — in moram ti priznati, sramoval sem zapestnico ? — je vzkliknil Ivan razburjeno se Berte in sebe. — V resnici sem začel in zasukal desni rokav, kjer se Je izpoJ sovražiti to najino strast, tako oddaljeno od srajce zalesketala zlata zapestnica v obliki vsake plemenitosti. In kaj ti bora nadalje- kače.
val — na-nesto da bi bil šel iskat Bertinega — Ona mi jo je dala in mi jo sama ujca polkovnika in namesto, da bi prisegel nateknlla na roko. Iz njenega grba — in v cesarski vojaški zastavi — sem odšel s svoji mladeniški navdušenosti svoje prve Kolarjera v Pešto.	ljubezni sva si obljubljala zvestobo do
— In kaj je bilo z Berto ? — Kaj je; groba, polagsjoč desnici na kačino glavo ona, revlca, storila nato? — je vprašal A danes, danes Je ona žena on-ga podleža, dobrosrčni Jurica, ki mu Je bilo žal ne-; Jaz sem pa obremenjen z grehom prelom-srečne žene. — Vendar si se pregrešil na- j Ijene besede. In ona nosi to zapestnico, — pram njej.	ona me ljubt — saj sem ti povedal. P ^nam
guten Willen zur Verfiigung stellen." Tr-eovci so za sebe same že pred cvetličnim dnem narcčili stotisoče cvetk, da z n<!rai okrase svoje izložbe in da v svojih trgovinah vidijo prodajo cvetk. Centralni odbor za I. vseslovenski cvetlični dan pričakuje tudi od slovenskih trgovcev naročil za cvetke, saj bodo končno od cvetličnega dneva imeli produktivni sloji svo| velik dobiček, ko omogočijo z lepim uspehom cvetličnega dneva toliko večji prispevek za slov. vsesokolski zlet, ki leta 1913 privede tisoče in tisoče gostov na Slovensko.
Dalje je na Dunaju baron Alfonz Rothschild naklonil odboru za cvetlični dan vso vstopnino, ki se je 20. aprila t. I. pobirala za ogled njegovih slovitov vrtov.
Tudi v Gradcu so letos skrbeli za živahen promet in tako za večje dohodke cvetličnemu odboru. Tako je dopoldne na Ringu igrala vojaška godba In popoldne Je bil v kavarni v mestnem parku (Stadtpark-K^ffeehaus) velik koncert. V LJubljani bi godbo oskrbela „Slov. Filharmonija". Graška mladina je imela seveda tudi svoje za-s'uge. Gojenke meščanske šole pri S/. Andreju so pod vodstvom ravnatelja pt Calisto zapele Abtovo „Waldandacht" ia več narodnih pesmi, gojenci meščanske šole v Marschallovi ulici pa so zapeli ped vodstvom strokovnega učitelja A. Godela več primernih moških zborov. Dalje so dijakinje izvajale telovadne in plesne produkcije in končno so goienci in gojenke dramatične šole Mayr-Peyrimsky igrali ob ogromni udeležbi otroško pravljico „Sne-gulčica".
Kako lahko bi v LJubljani podobno nastopile gojenke „Mladike", lictja in naš dramatski naraščaj I Za ta nastop gojencev graških šol si Je poleg raznih šolskih ravnateljstev pridobil zaslug tudi referent v mestnem Šolskem svetu, kar oboje poudarjamo.
Pri nas smo lani v Ljubljani napravili glavno skušnjo za cvetlični dan; letos se vrši premijera. Naj se tedaj vsak polno zaveda svoje vlege!
Izven Ljubljane bomo poskušali s cvetličnimi dnevi letos. Kjer žive agilni podjetni in zavedni ljudje, izpada stvar dobro, zaspanci pa ne piidejo niti do poskusa. Prav je, da jih po tem spozramo. Ti cvetlični dnevi, katerih priprave leže v v rokah podružnic C. M. D, Sokolskih društev in akademikov, bodo navezane na nedelje, ko se zbirajo ljudje pri maši, na zborovanjih, izletnih krajih, pri narodni veselici ali zborovanju. Splošnega se tuka ne more povedati mnogo, odvisno je tu vse od krajevnih razmer, smisla za praktičnost pri pripravljalnem odboru In od narodne požrtvovalnosti naših ljudi. Naj se posreči poskus kakorkoli, vsak naj tekmuje v tJelu za domovino l Blagor našega naroda naj bo vsem najvišja zapoved !	(Zvršetek.)
|o — poznam svojo Madleno 1 Svojo? — Ali imam pravico govoriti tako ? Niti ni ona več moja, niti nisem jaz njen. Jaz imam sedaj druge cilje — domovina nas kliče ! A zapestnica — oh — čemu naj Jo še nosim ? — Ivan Je pritisnil na zaponko in sijajna zlata stvarca se Je strkljala z roke na tla. Corovič je pobral zapestnico in Jo je, pazljivo ogledavajoč zlato kačo, tiho del na najbližjo mizo in pristopil k Ivanu, da ga objame z obema rokama. Sam ni vedel, kaj dela in zakaj mora objemati prijatelja; čutil je le potrebo, da je proti nJemu blag, dobrohoten in nežen. Ivan Je bil samo trenotek razburjen in potrt. Tedaj se je zopet zavedel in spomnil, da mora posetiti neke gospode. Imenoval je med drugimi starega Vilkoviča, Antona Kukuljevlča, kanonika grefa Sermćža, potem protomedika In še nekaj drugih znamenitih oseb. Posebno pa se je požuril, da bi našel mladega cenzo-rlranega odvetnika Toma Blažka, za katerega je izvedel pri DraŠkoviću, da je prišel za nekoliko dni v Zagreb v posete k grofu ErdOdu.
Za popoldne sta se dogovorila Ivan in Cerović, da se popeljeta k vlastelinu Žaliče-viću onostran Save, človeku veseljaku in cčefu sedmero krasnih deklet. Cerovlčjje predlagal ta poset, in ker je vedel Ivao, da danes ni Gaja v Zagrebu, ker je po opravkih odšel v Samobor — se je hitro odločil, da sprejme Cerovićev predlog. Tukaj mu je padlo na um, da ponese seboj nekoliko slovanskih knjig, da {jih razdeli med Ža ičtvćeve hčerke, kakor Je obetal Gaju, da bo razšrieval kniige.	(Pride še)
Panes ob 4\ pop. PRVI NASTOP barkovijanskega Sokola
Slovensko gledališče
v Trstu.
Vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu usoja si vabiti Vas na abonement v predstojeći gledališki sezoni.
Program, ki ga navajamo tu, priča, da hoče vodstvo nuditi vrsto dobrih predstav. Repertoar je raznovrsten, dobra drama je častno z-istopana, na zabavno stran gledališke umetnosti tudi ni pozabljeno, operetni leovrtoar Je izbran in tudi prvič figurira v našem prcgramu opera, kateri poskus se koncern sezone — pritegnivši izborne zunanje sile — gotovo posreči.
Predstojeća sezona stoji v znamenju razveseljivega napredka : znatno povečani umetniški ensemble, zboljšanje raznih tehničnih naprav in preuredba gledališke dvorane: označajo napredek.
Nevštevši godbe, razpolaga letos gledališče med personalom z okoio 70 ljudi. Jedro personala tvori lanski zaslužni in izkušeni ensemble pod vodstvom režiserja g. Dragutinoviča in kapelnika gosp. Polica.
Na novo so angažirani: ge. D e s a n k a 111 č i ć e v a, Rezika Thalarjeva, Nana W i n t r o v a (vse tri bivše članice I|t;blfan3kega deželnega gledališča) in g.a E v e li n a Toplakova pL R e m e t i n -s k a (bivši član osjeŠkega gledališča); in I gg.: L j u b i š a 11 i č 1 ć (bivši član ljubljanskega deželnega gledališča), Josip Toplak pl. Remetinski (bivši član ljubljanskega de- j že!nega gledališča in kralj, gledališča v Za-j g.abu), Milan Rupel J (absolviranl kon- j servatorfst), N. Dobrot a, Viktor Kova-; č i Č (absolvent dramatične šole v Gradcu) in ; Rado Pregarc.
K Um prihaja še naraščaj letošnje dra-; matične šole, ki je pojavila nekaj nadebudnih talentov.
Zagotovljena so gostovanja raznih umetnikov kralj, deželnega gledališča v Zagrebu in deželnega gledališča v Ljubljani; medj drugimi operne pevke g.e I r m e Pola-! kove, članov drame, g.ce Mile Drai-j t r i j e v i č e v e, in g.e Vere pl. K r ž I ć -N i k o 1 i ć e v e.
Zbor, obstoječi iz 24 oseb, je pomnožen po nekaterih dobrih elementih.
Zagotovljeno je nadalje sodelovanje iz-j branega moštva vojaške kapele c. in kr. bos.' herc. polka št. 4.
Za strokovnjaško dekoracijo bo skrbel; gledališki slikar g. Nikola Pjerotić.
Po mecenaŠtvu slav. »Tržaške posojil- j niče in hranilnice1 bo letos dvorana radi-:
Flers in Caiilvet: „L j u b e z e n bedi0.
Aleksander Bisson: „Neznanka". (La feme X).
Piere Weber in Gosse: „Razposajen k a.
Paul Cavanet: „Mala čokolada-rica«.
Henry de Rothschild; „R a m p a*.
Italijanske:
D' Anunzio: „G I o c o n d a".
Girolamo Rovetta : „Nepošteni".
Festoni: „Ženitovanjsko potovanje".
Angleške:
Viljem Shakespeare: »Romeo in Julija«.
Somerset - Mangham : »Kraljevska visokost".
Norveške :
Henrik Ibsen: „Strahovi*.
Henrik Ibsen : „Zveza m i a d i n e*.
Bjornsterne Bjornson: „B a n k e r o t".
Nemške:
Friderik Schlller: „Razbojniki«.
Gerhard Hauptmann : „H a n i c e pot v nebes a*.
Herman Suderman: „Domovina«.
Maks Dreyer: „Poskusni kandidat".
Herman Bahr: „Koncert«.
Ludvig Fulda : „M a s k e r a d a«.
Paul Lindau: „Drugo življenje".
Bernhard Buchbinder :„Tretji eska-dron",
Kadelburg in Presber: „Črni madež".
Maks Halbe: „Mladost«.
B)	OPERA:
Bedrih Smetana: „Prodana nevesta".
Ivan pl. Zaje: „Nikola Šubič-Zrln J s ki«.
C)	OPERETA :
Srečko Albin ; „Baron T r e n k".
Ivan Strauss ml: „Cigan-baron".
Josip Strauss - Relterer : „Pomladni dnevi".
Fran Lehar: „Ciganska ljube-z e n".
Fran Lehar: „K n e ž n a*.
Leo Fall: „Ločena žena".
Georg Jarno: „Logarjeva Krista".
Jean Gilbert: „Č e d n o s t n a Suzana".
Sidney-jones : „G e j š a".
REPRIZE: „Gro f Luksenburški", „Jesen-
kalno prenovljena, ki tako pridobi mnogo na j s k i m a n e v r 1", „V a l č k o v č a r", „P t i-estetiki in udobnosti. Za primerno ven ti- čar" in „Punčka", i a c i j o se uvede posebna naprava. Radi- j	-
:i» mmm pred,0$,n neumno-
dvorani, ni še možno določiti dneva otvo- j demokratično agitacija.
ritvene predstave, ki pa bo vsekakor kon- Govor dra. posl. dr. O. R y b a r a, na shodu
Cem Olttdnevi bosta vedno nedel|a in i	^eznUSarJev dne 29. avgusta,
praznik in dan med tednom (večinoma če-1 Poslanec dr. Rybar je najprej pojasnje-trtek). Z i to sta dve vrsti abonementa: A) wal ozadje in usodo 17 milijonskega pred-psr-abonement (za nedeljske predstave); B)! ioSa» kakor	vso lansko akcijo za
nepar-abonement (za predstave med ted- izboljšanje gmotnega položaja železničarjev.
Govornik je že takoj uvodoma pokazal v jedrnatih in krepkih besedah na kraj, ka-: mor „socijalno - demokratični pes" svojo taco moli.
,P u n t na
nom)
REPERTOIR.
a) DRAMA.
Slovenske:
Ivan Kiodič pl. Sabladoski: Bene š ke m".
Anton Medved: „Za pravdo srce".
Adoif Robida: „V somraku".
Anion Aškerc: „I z maj ilov".
Etbin Kristan: „Kata Vrankovic"
Finžgar: „Naša kri".
Detela: „Učenjak".
Hrvatsko - srbske:
Ivo Vojnovič : „Gospa s s o I n č -n i c o".
Ivo Vojnović : „P s y h eH.
Nusič: „Tako Je moralo biti!«
Ruske:
Lev Nikolajevič Tolstoj: „In svetlost sveti v temi".
Leonid Andrejev: „Dijaška ljube-
z e n".
Dostojevski: „Bratje Karamarovi".
Lev Birlnski: „Mol oh«.
Poljske:
Tadej Rittner: „Neumni Jakob".
Grofica Zapoljska : „Morala gospe D u 1 s k e".
— Stanislav Przibydezesky: „Zlato runo".
Češke :
Brata Mrštyk ; „Maryša".
Jaroslav Vrhlicky: „Nočna Kari-s t a j n u".
Dr. Josip Štolba : „Morska deklica«.
Francoske:
Moliere: „Usmiljeni bolnik".
Emile Zola: „Ubijalec«.
Atfons Daudet: „Lepa Arležanka".
Viktorien Sardou: „Dobri tel ji".
Socijalno-demokraško natolcevanje, obrekovanje in nerganje.
Z veseljem se je odzval vabilu predsed-*n ništva ZJŽ, da poroča na shodu o tistem glasovanju, ki se je vršilo v državni zbornici glede socijalno-demokratičnega 17 j milijonskega predloga. Dana je s tem pri-'lika, da se javno pojasni to glasovanje, j katerim delajo nasprotniki pravo komedijo, in da se obširneje razgovorimo o taktiki poslancev v državnem zboru. Vabilu sem se j tem rajše odzval, ker sem slišal, da tudi i mojo malenkost vlačijo v razgovor in mi očitajo, da pri glasovan|u nisem „p r a vil no" postopal, da sem imel pri tem „posebne namene" In da se mi ni šlo za „stvar". To se mi očita od strani so ci J a 1 n o-de m o k rati č n e stran ke, češ, da sera za predlog, stavljen glede izdatka 17 milijonov za izboljšanje gmotnega položaja železničarjev in za predlog glede izboljšanja položaja državnih delavcev, gla soval edinole zaradi tega, ker so volitve pred v r a t m i, da rai ni Šlo za stvar, ampak da sem glasoval iz taktičnih razlogov, ker se menda bojim volitev.
Ker to očitanje pada na mojo osebo, sem se povabilu z veseljem odzval, ker ste mi tukaj dali priliko, da odkrito in objek tlvno izpregovorimo nekaj besedi o tem glasovanju.
Izjavljam, da nimam ničesar proti temu, da se oglasi k besedi kdo od nasprotne strani. Dana mi bo vsaj priložnost, da lahko takoj odgovarjam na vse napade in zadevo obrazložim.
Socijalnim demokratom ni možno nikdar ugoditi! Glasujte tako aH tako, vedno jim ni kaj pravi Će p r i j a - j tudi bi jaz v zbornici vedno glasoval za vse socijalno-demokratične predloge, zmerom
imajo kaj za „nerganje*, „kritiziranje". Nikdar Jim ni prav!
Tukaj moram spominjati na to, kar se mi je pripetilo povodom nekega drugega glasovanja pred 4 leti in kjer je Šlo tudi za neko socijalno-demokratično zahtevo. Zgodilo se je, da se mi je, kljub temu, da sem glasoval za predlog po tem očitalo, da sem glasoval proti s tem, da sem se glasovanju : odtegnil.
Socijalno-demokratlčni agitatorji so me zaradi tega strastno in krivično napadali, napadali so našo narodno stranko, ker da nisem glasoval za njihovo zahtevo.
Socijalno- demokratična „laž" v pravi luči.
Na podlagi stenogrsfičnih zapisnikov državnega zbora pa srno dokazali, d a s e m bil tedaj pri glasovanju navzoč in da sem glaso va I zatistisoci-jalnodemokratični predlog.
Pač pa se je tedaj zgodilo še nekaj druzega; namreč to, da eden socijalnih demokratov ni bil navzoč pri glasova- j nju, torej tudi ni glasoval za oni predlog, in sicer eden socijalnih demokratov iz Trsta, ki ga vsi prav dobro poznate (Klici: Pittoni!) in katerega jaz osebno visoko spoštujem. To se je zgodilo socijalno-demokra-tičnernu poslancu, katerega ime lahko imenujem. Pittoni je bil!
Izjavljam in sem tudi že na nekaterih shodih izjavil, da je takšno očitanje sra-; motno. Brezvestao je, ako se kakega po- j slanca zaradi glasovanja napada, grdi, sra- j moti in vleče v blato z najslabšimi nameni, t Tako je bilo s Pittonijem !
Od naše siraui se m nikdar napadalo Pittonija, ker ni bii navzoč pri onem glasovanju, ker vemo jako dobro, da poslanci, ki moramo poleg mandata izvrševati svoje vsakdanje dolžnosti in opravila, ne živimo od mandata. To morejo kapitalisti, ki v*e leto stanujejo na Dunaju, ki tudi nimajo druzega opravila, med tem, ko moramo mi bivati na Dunaju in v Trstu. Tako tudi Pittoni ne inore ostajati vedno na Dunaju, ampak ima svoja, včasih zelo važna opravila pri konsumni zadrugi, za katero pridno ćela. la ima še prav važne posle v pisarni konsumie zadruge. Tako se Je zgodilo, da ga ni bilo takrat na Dunaju. — Omenjam to stvar pri t~j priliki, da se vidi, kako hudobna in brezvestna je socijalno - demokratična agitacija.
Če se je njemu (Pittoniju) kaj takšnega zgodilo, da ni mogel biti na Dunaju, potem ne smemo zameriti drugim poslancem, ki niso socijalni demokratje, če so tudi oni zadržani. Taka socijalno-demokratična očitanja so brezvestna.
Omeniti mi je tudi drugo očitanje. Socialni demokratje ml očitajo, da sem imel pri glasovanju 17 milijonske predloge druge postranske razloge, da sem glasoval zaradi tega, ker stoje volitve pred vratml. To vporabljajo, da me pobijajo, da nam ško-1 dujejo, da meni škodujejo in da škodujejo naši narodni stranki. To delajo iz taktično-politlčnih vzrokov, to vporabljajo kot agita-torično sredstvo proti narodni stranki in za socljalnodemokratično stranko.
To pa ni prav! Vendar boste verjeli, da, če bi se z enim samim glasovanjem v državnem zboru zboljšal gmotni položaj železničarjev, ne bi bilo morda niti enega poslanca v zbornici, kateri bi nasprotoval. Da se to ni zgodilo, je bilo odvisno cd drugih okolnosti. To vemo vsi, da ne dobimo v zbornici takega poslanca, da bi mogel z enim samim glasovanjem izpolniti želje svo-|'h volilcev. O vprašanju, zakaj sem glasoval za 17 miiij. predlog, hočem Vara, kakor je že omenil gospod predsednik, povsem objektivno poročati.
Zakaj sem glasoval ? Sem glasoval ž i lansko leto za ta predlog in sem glasoval tudi letos. Glasoval sem za socijalno-demo-kratični predlog iz konsekventnostf. V razlogih, zakaj ni prišlo do tega, da bi bil sprejet ta predlog, sera popolnoma objektiven. Nisem glasoval iz strahu pred volitvami. Vsi rae poznate, da se svojega mandata r.e držim tako krčevito kot socijalni demokratje. Bil bi vam in bom zelo hvaležen, če Izvolite tudi drugega. — Volitev pa se k 1 j u b t e m u a b s o 1 u t n o ne bojim. Tudi se ne bojim, da bila naša narodna stranka tako slaba, da bi se morala bati prihodnjih volitev.	(Pride še)
USTftEDNl BANKA ČESK^CH
CDHDITCI tU PODRUŽNICA v TR«T U
bruni I LLtfi - riini cel poitehosm i -Vloge na Knjttice ±l/«°/o Pi enujeTS Tiose 4:s/4%
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoj .
ViDlJE II um JE • - - MENJALNICA-
Uradna ura od 9.—12.V, dop In 2.l/= -5. pop.
SOKHfigESS; ZEfIRE
.7 Prokop Skorkoysky
I Sin v Humpolcu, Češka. Vzorci na zahteva franka. Zalo zmerna oane. Na željo dajan tukaj Ugotavljati 90-apoaka oblaka.
Domače vesti.
Pozdrav bratom iz Ljubljane. Danes pride iz Ljubliane več stotin naših bratov delavcev, da pozdravijo svoje tržaške tovariše narodne delavce o priliki petletnice njih organizacije. Žilibog ne moremo bratov sprejeti tako, kakor bi želeli; uverjeni pa smo, da prisrčnost sprejema nadomesti sijaj. Želimo iskreno, da bi se bratje iz osrčja Slovenije počutili med nami tako, kakor se morejo počutiti le bratje med brati. Želimo obenem, da ponesejo najbolje vtise od bregov Adrije, da se vrnejo nazaj v središče naše skupne domovine z zavestjo, da biva tu zaveden slovenski rod, ki bije, danes sicer še trd boj za svoj obstanek, kateremu pa je konečna zmaga zagotovl|em.
In v tem imenu jim kličemo prisrčen iskren dobrodošli!!
Imenitno lekcijo so dobili od visoke strani tisti fanatiki izključno nemškega ar-madnega jezika. Ti fanatiki trde vedno, da le nemški armadni jezik raore vzgajati in ohranjati v armadi pravega duha. Brez tega Jezika da bi prišlo razsulo. Po zaključku velikih vojaških vaj na Tirolskem pa Je izdal prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand, povelje, ki postavlja te fanatike .pravega duha" temeljito na laž, ter izreka poveljnikom in vojaštvu svoje polno pri-zaanje. Posebno pa naglaša to povelje važnost tistega d u h a v vojaštvu, ki omogoča, da je vojaštvo na višini svoje naloge. Posebno v ta namen — to je razvidno — nalaga prestolonaslednik, naj se njegovo povelje priobči vsemu vojaštvu v nemškem ? — O ne : v materinem jeziku / Prestolonaslednik je s tem ukazom ugotovil, da je le materini jezik tisto sredstvo, ki more upllvatl na dušo človeka i
Imenitno lekcijo so dobili fanatiki izključno nemškega armadnega jezika. To lekcijo pa naj bi si vzeli k srcu tudi tisti blrokratje, ki se ponašajo, da so čuvarji misli, a hočejo to svojo nalogo vršiti z zapostavljanjem in zatiranjem materinega jezika državljanov, izvzemši seveda onih, ki jim je nemški materini jezik I
Danes točno ob 8 zjutraj vsi na južni kolodvor 11
Dragoceno priznanje! Češki narodni svet je izdal te dni poziv do čeških starišev, naj ne pošiljajo svojih otrok v nemške, ampak v češke šole, da bodo dobivali prvi pouk na jedino pravi podlagi — v materinem jeziku!
Ta poziv češkega narodnega sveta je našel v nemškem taboru odziv, ki vsebuje Jako dragoceno priznanje. „Reichenberger deutsche Volkszeitung" pravi namreč, da je poziv češkega narodnega sveta — napadna nemške šole l!
Ni-li to dragoceno priznanje? Niti naj-prefriganeji sofist ne more priti po tej trditvi do druzega zaključka, nego da take nemške šole nimajo pravics- do ekzistence ker ne služIjo lastni krvi, marveč bi jih morali zapreti, če ne bi hodili vanje otroci druge narodnosti!! Ce je poziv, naj češki otroci ne zahajajo v nemške šole, napad na te poslednje, potem vemo, da te niti niso nemške po narodn&sti velikega dela svojih učenrtv!! Kako se more torej govoriti o napadu na nemške šole ?!
Rečeno nemško priznanje smo radi zabeležili posebno Še Iz razloga, ker so tudi pri nas razmere slične v tem pogledu. Nemško priznanje velja tudi za mnoge Italijanske šole v naših primorskih pokrajinah. Ce bi imeli mi tu naroden svet, ki bi izdal sličen poziv, ia če bi vsi saši ljudje sledili temu pozivu in pošiljali svoje otroke le v slovenske, oziroma hrvaške šole bi pomen|al tak poziv udarec za mnogokatero italijansko šolo !
To pripoznanje meče značilno luč tudi na vso tisto nemško, oziroma italijansko, toliko naglaŠevano „narodno posest**. Italijanska posest, ki jo hrani — slovanska kri! Kakor da bi hotel tat, ki |e ugrabil, trditi, da jeugrapljeno blago — njegova legitimna pc-sest!
Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov — zaplenjen. Včeraj izišla Štc-vilka .Časopisa jugoslovanskih železniških uradnikov" je zaplenjena. Zaplenjen je uvodni članek: »Brez naslova", kjer Je goior o razmerah, ki vladajo v področju c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu. Kakor do-z najemo, se namerava uredništvo lista pritožiti proti tej povsem nepriiakovani zaplembi.
Ljubavna tragedja dveh Tržačanov v Matenjivasi. Dne 29. t. m. se Je izvršila v Matenjivasi pri Postojni ljubavna tragedija, katera Junaka sta' bila Tržačan Kari Zadro, uradnik čistilnice riža, in Tržačanka Amalija Cernač, ki je bila tam na letovišču. Zadro je ustrelil bivšo svojo ljubico in težko ranil nje spremljevalko Medeo Geniram. Potem pa je ustrelil samega sebe. Ohe mrtvi trupli so pripeljali v mrtvašnico k Sv. Ivanu, težko ranjeno Medeo pa v bolnišnico v Postojni. Seveda je ta dogodek vzbudil velikansko senzacijo med tamošnjim prebi-
Dne 8. septembra 1.1. veliko PEVSKA SLAUNOST »S® no Prošeku
valstvoro, kjer so take katastrofe iz takih vzrokov pač nepoznani dogodki.
Pripominjamo, da so pri samomorilcu našli poleg raznih spisov vrednostne predmete in okolo 240 K denarja, kar svedočl, da je mož Živel v relativno dobrih razmerah ter da Je bila vzrok groznemu činu res — ljubezen. Bržkone je ona pretrgala ljubivno razmerje.
Montersdorf presso Postumia. To je
krajevno označenje, ki je je rabil včeraj* i|i ^Piccolo". Vi pa gotovo ne bi mhlili, da je ta kraj na trdo slovenski zemlji. Mi sluti.no vsaj tako. Včerajšnji „Piccolo" poroča namreč o ljubavni tragediji mej nekim T ?ača-nom in Tržačanko, ki sta se nahajala na letovišču v — Montersdorf presso Postumia. To poslednje označenje nam zveni po ušesih nekam znano, ker Je že dlje časa opažamo v seznamu „Piccolovih" krajevnih imen na
—	slovenski zemlji. Ali nI to — metropola naše trdo slovenske Notranjske, naša Postojna? Pa Montersdorf? Po dolgem razbijanju glave smo prišli na misel, da utegne biti to — Matenjavasl
Tu ga imate hinavca „Plccola*, ki vedno dolži nas, da pačimo krajevna imena I Hinavca, ki se vedno postavlja v pozo pravičnika, ki privošča Slovencem vse dobro na njihovi zemlji, le da se — tako vzdihuje
—	ne dotikajo itali|anske posesti. Ta slučaj -— poleg že tolikih — priča, da nam ne pušča nedotaknena imena krajev na trdo slovenskih tleh, o katerih pač ne more tr diti, da spadajo k italijanski posesti. In vendar 1 Slovenski Postojni nadevlje „Pic-colo" neko latinsko skovanko. Ker pa menda nima toliko soli v glavi, da bi za slovensko Matenjovas na slovenskih tleh nakoval kak svoj nestvor, Jej je prilepil nemško in še to popačeno označenje.
Z „Montersdorf presso Postumia" je podal „Piccolo" fulmlnanten dokaz ne le svojega sovraštva do Slovencev in o svoji krivičnosti in hiravščini, ampak tudi o svoji
—	bornlranosti.
Petletnica NDO Danes praznuje NDO petletnico obstoja. Zjutraj ob 8 bo sprejem Ljubljančanov, ki dospejo v Trst, južni kolodvor, s posebnim vlakom. Sprejem se vrši z godbo in društveno zastavo. Izpred južnega kolodvora odhod pred ,Nar. dom" z godbo in zastavo. V „Nar. domu" se vrši velik manifestacijski shod z dnevnim redom :
Petletnica NDO. Popoluone ob 1 prične v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška, kongres zastopnikov delavskih organizacij. Do udeležbe imajo prav/co edino le povabljeni. Ob 3 pop. odhod z godbo in zastavo Izpred gostilne Kosič pri Sv. Jakobu proti veseličnemu prostoru, konsumnega društva Jadran", kjer točno ob 4 pop. prične velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom, šaljivo pošto, srečolovom itd. Na tej veselici se razvije zastava zidarske skupine NDO. Na programu so tudi govori. Vstopnina k veselici 50 vin. za osebo, ples 10 v komad. Kakor vse kaže, bo udeležba velikanska. Priglasila so se razna društva, priglasili so se Ljubljančani, Goričani, PulČani, AldovŠčani, iz Volosko- Opatije in raznih dru gih krajev; nadalje zastopniki narodno-soci-Jalnih strokovnih organizacij na slovenskem jugu. Vse priznava, da je NDO potrebna, da je NDO velikanskega pomena za vse jugoslovansko delavsko ljudstvo.
Opozarjamo delavce z društvenimi znaki, naj se danes shajajo v gručah, da bodo zavarovani pred morebitno nameravanimi napadi.
Cvetlični dan in kolesarska slavnost na Opčinah. Ttžaško kolesarsko društvo „Balkan" priredi danes veliko slavnost na Opčinah in to ob priliki svoje petletnice in vseslovanske dirke, ki se vrši danes iz Ljubljane. Vspored obsega: petje, godbo, slav. govor, ki ga bo imel g. dež. poslanec in vodja šole na Opčinah, gosp. Štefan Fer-luga, razdelitev nagrad došlim dirkačem in ples, ki traja do 11 zvečer. Ker prireja društvo „Balkan" le po eno veselico vsako leto in ker se slavi samo enkrat petletnico, poleg tega pa priredi Še CM podr. na Opčinah danes cvetlični dan, se Je nadejati ve like udeležbe Iz mesta in okolice, to tembolj, ker bo poleg zabave vsak udeleženec tudi podpiral dve narodni društvi. Slavnost s vrši na obširnem vrtu g.e Drašček, kjer bo preskrbljeno tudi za lačne in žejne že lodce.
Vstopaina znaša 40 vin., sedeži so po 40 vin. a ples vsak komad 10 vin.
Kolesarski zdravo!
Razdelitev sadnega drevja članom Kmetijske družbe tržašne. Kakor smo že porcčali v zadnjih nedeljskih številkah „Edi nosti", nakupi in porazdeli Kmetijska družba med svoje člane pritlikava nizka drevesa na[bol|ših vrst, ki pri tukajšnjih vremenskih razmerah najbolje uspevajo in sicer: črešnje, hruške, jabolka, marelice, breskve, slive, Češpeljne in orehe. Vsak ud dobi brezplačno po 3 drevesca; nad to število jih morajo dobiti udje do 15 drevesc po znižani, nad 15 drevesc pa po polni kupni ceni. Da se zamore dognati približno Število zahtevanih vrst, se Je udom samim ali pa odboru go-spodarsk h svetov in zaupnikom družbe pri'^tt s polarni najdalje do 15. septembra t .. v družbeni pisarni ul. G. Galatti 14. H Priglasite se pravočasno, da ne bo zoper toliko pritožb in kritike, za kar je seveda vsak takoj pripravljen. Privadite se točnosti 1
Ljudska knjižnica v Rojanu. Aka demično društvo „Balkan" naznanja cea.
Čitateljem in čitateljicam, da se ljudska knjižnica v Ro|anu zopet otvori v torek 3. sept., in sicer v hiši g. dež. poslanca Josipa Per-tota v Rojanu Štev. 445 (oddelek Vernielis, nad župnlŠčem). Poslovne ure bodo ob torkih in petkih od 7 do 8 In pol zvečer in ob nedeljah od 10 do 12 dop. Stare legitimacije veljajo še vnaprej. Čitatelji, ki imajo še knjige izposojene, so naprošeni, da jih vrnejo čimpreje.
Slava spominu blagopokojnega kneza in škofa Ivana Zlatousta Pogačarja. Ker se ni mogel udeležiti odkritja spomenika velikega švofa Ivana Zlatousta Pcgačarja, daroval je družbi sv. CM g. Ivan Vrhovnik, mestni župnik trnovski v LJubljani K 10. Hvala iskrena.
Za CM obramben! sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 1061. „Ruška koča" Ruše, plačala 42 K ; 1062. Podružnica družbe sv. CM Breg, Istra, plačala 200 K; 1063. Omizje pri Moharju v Sp. SiŠki pla Čalo 200 K; 1064. CM podružnica Volčta-draga, plačala 200 K; 1065. Rusjanov kamen v Trstu, plačali 200 K.
Velika pevska slavnost na Prošeku. Nadalje se je priglasilo: 37. AkademiČno ferijalno društvo „Balkan" iz Trsta, 38. dr Pevsko društvo „Dom" iz Repnega, 39. dr. Pevsko društvo „Zvonimir" iz Rocola. Pevsko društvo „Hajdrih" se udeleži danes 1. septembra slavnosti „Balkana" na Opčinah z mešanim zborom in slavnosti NDO z moškim zborom.
Opozarjamo udeležence, da bo Jama v Briščikih razsvetljena in odprta v nedeljo, 8 t. m. zjutraj ob 10 30 in da jo obiščejo vsi naši ljubljanski gosti. Nadejamo se tudi mnogo gostov iz mesta, okolice in bližnjih krajev že zjutraj na Prošeku, ki nam prihite v pomoč, da čim slovesneje sprejmemo mile goste iz LJubljane na postaji in skupno ž njimi obiščejo jamo v Briščikih. Vstopnina v jamo bo znašala ta dan izjemoma 60 stot. za osebo.
Ker so avtomobilska podjetja predraga in se društvo za primerno-ceneno vožnjo ni moglo pogoditi, se je misel na to vožnjo opustila. Pač pa bo dana pnlika tržaškim udeležencem slavnosti, se pripeljati .z Opčin po žardinjerah na Prošek, ali pa z vlakom |už. železnice do Miramara ali Prošeka ob 1 45 pop.
Opozarjamo br. dr. še enkrat na sklenjeno prepoved vsakega nabiranja in proda janja v katerokoli svrho na dan slavnosti 8 sept. na Prošeku.
V nedeljo 8. septembra vsi na Prošek!
Tržaška mala kronika.
Trst, 30. avgusta 1912.
Izgnana regnikola. 39ietni miner Ivan Giacomelti iz Mamoga pri Vidmu je bil mest ca junija t. I. aretiran radi goljufije. Bil je poleg druge kazni obsojen tudi v izgon iz Avstrije.
Enaka usoda Je zadela 26letnega voznika Roberta Croneiza, doma Iz Arnone n? Beneškem, stanujočega v ul. Sette fontane 39. Ta je že bil opetovano kaznovan radi tatvine v Italiji in tudi v Trstu.
Nezgode na delu. 461etni podajač Ferdinand Fabbri, stanujoči v ul!ci Concor-dta št. 19, je bil zaposlen pri delu za novo palačo zavarovalnice družbe „Adrlatica". Pri izpraznjevanju enega koša z materijalom, je prišel pod materijal in dobil pri tem na glavi rane, ki so deloma težke.
38ietni ogljar Ivan Fabiani, stanujoči v ulici deli' Olmo št. 13, je včeraj na krovu ladije Edmondo Naf, ki je usidrana ob va-lolomu, nakladal oglje za račun paroplovne družbe Istria-Trieste. Pri tem Je padel iz zveznega mostiča nekaj metrov globoko in dobil težke poškodbe na glavi.
Zdravniška postaja je spravila oba v bolnišnico.
Loterijske Številke, Izžrebane dne 31. avgusta:
Dunaj	19 89 62 43 2
Gradec	47 61 72 74 87
Društvene vesti.
Telovadno druStvo Sokol v Trstu. 1. Javnega nastopa našega odseka v Bar-kovljah se udeležimo v kroju. Zbirališče v Barkovljah „Narodni dom" ob 3. uri po poldne.
Iz Trsta se odhaja ob 7a3. s tramvajem izpred „Narodnega doma*. Odbor.
Vrdeljski Sokol. Današnjega nastopa bratskega „Sokolskega odseka" v Barkov-Ijah naj se udeleže vsi člani v kroju 1 Zbi rališče v domačem „Narodnem domu" ob 1 30 pop. Točno ob 2 odhod. V Trstu se združimo s Tržaškim Sokolom. Kdor se nc udeieži prireditve v Barkovljah iz enega ali druzega vzroka, naj se udeleži prireditve NDO. Nazdarl
Zveza Jugoslovanskih železničarjev vabi svoje člane, ki so danes prosti službe, da se polnoštevllno udeleže slavnosti bratske NDO, ki slavi petletnico svojega obstoja.
Pevskemu zboru ZJŽ je komponira1 g. Mihael Rožanc krasno skladbo „Vojakova ljubica" ter mu isto podaril, za kar se mu najprisrčneje zahvaljuje.
Glavni sestanek konsurane zadruge ori državnem kolodvoru se vrši v torek ob 8 in pol. Vabljeni so vsi člani in tudi njih prijatelji na zelo važno posvetovanje. Lahko se vpišejo tudi novi udje. K obilni udeležb vabi odbor.
Največja zaloga stekla in porcelana
za domačo rabo In gostilne
k. .
u. i
i * • t* t
I t;;; ir-"rM
i
/ .v
Vrsta vrSka Štev. 5
Popohoma konkurenčne cene.
JAKOB HIRSCH
TRST - ULICA CAVANA I5?
(nasproti škofijski palačt). TELEFON ŠTEV. 13-50.

Nova slovenska trgovina
izgotovljenih ir oblek
domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.

IESIE
•005*31
STRUCHEL & JERITSCH
Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in per\jiva svila za jopice.
Svilenina in okraski zadaje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
□D:
QD0
AR TURO M0DRICKY
Pradajalnica manuf. blaga In drobnih predmetov
Trst, ul. Belvedere 32.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom-bažnatih odej, perkala, zefira, črnega in bar-vanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, za-
Sestnic iz platna in iz gumija, kravat in robnari] v velikem izbora po absolutno
konkurenčnih cenah.
Fratelli Raubei
rrst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebfičin ta čevljarje. — Specijaliteu
potrebščin za sedlarje*
0tmamm
Dr. Fran Korsano j
Spcdjaltat w oifiatitD« fs k»2n» brezni I
Ima svoj	»«»
AMBULATORIJ
v TRSTU, v aSd S«a Nlcoi* i (na* Jadransko bank*).
Sprejema II *) 1. fa ii^ do t.1* pop
Dr. M. Martinem
Ceeare Cosciancich tacnijonirafll zobo-tehnHi
ordinira od 9.—/. In od 3.-6. Trst, Barriera vecchla 33
n. sad. Telofon 1708.
KAROL KLOSE
kleparski mojster na OPĆINAH
(bliz'J kolodvora držtvne železnice) ima lastno kleparsko In mehan čno delavnico za stavbena In Industrijska dela.
Se priporoča posebno za popravljavo trtnih škropilnic za bakreni vitrijol, kakor tudi seealk vsakega sistema.
Prodaja kuhinjskih in poljskih priprav lastnega izdelka.
Zastopnik novega aparata za izdelovanje plina z žarečo lučjo in glasovitih dvokoles Stvna Ivan Puch & drug. Gradec, Durkoil' & Diana in Neumann, „Germania" iz Draž<lan. Zaloga vseh potrebščin. Delavnha za popravila.
O priliki 24 avgnata!
Proračuni zastonj!
Popolne instalacije za vodo, plin, klosetne tesalke, kopelji in kopeljski peči. Vsakovrstne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žarečo luči. Mrežice in stekla
Rodolfo Sismond
avtoriziran mehanik - inštalater
Trst, ulica Mu<la vecchia 5.
in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, redilno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino
i \I( I M" D
Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Združeno tovarno masla in mar-garine. (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasse 59.
|š Velika zaloga in tovarna pohištva
5 *	ANDREJ JUG - TRST

m
# - y
ltt <p S?
Via S. Lucia 5-18	Via S. Lucia 5-18 g s
BOOiTl IN LEPA IZBERI. FINEGA. IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU 0 m »M DELO SOLroSo	U vaakovratmlk iUU«.	OENE ZMERNE. *> O«
Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN • TRST
Telefon št. 231 - Riva GrUnilifa St. 12. ■ Telefon St. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejših Trst pSeničue moke In krmnih izdelkov pozuauega
valjčnega mlina VINKO NIAJDIČ v Kranju
Brzojavi : TRUDEN - TRST.
Brzojavi: TRUDEN - TRST.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu.
Delnidka glavnica K 8/01.000.— Rezervni zaklad : K 800.000'—
Centrala v LJUBLJANI.
Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
Piazza della Borsa štev. IO, telefon Štev. 518.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti ; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
vloge na knjižice obrestuje s čistimi 4 °1.
Fran Rupnik
krojaški mojster
naznanja cenj. odjemalcem in slavnemu občinstvu, da ee je preselil iz ulice Felice Venezian
v ulico Geppa št. 10
I. nadstropje
ter se priporoča naprej vsem dosedanjim odjemalcem in sploh vsem Slovanom.
II
Ki H
Odlikovani čevljarski mojster
Viktor
h
zalagatelj obarala o. kr. dež. :: orožulškega poveljstva ::
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo.
Trst, BeliM&s 32
Priporočam cenj. občinstvu svojo gostilno
Citta Bi ftlagenfurt
Trst. Šalita di Promontorio št. 5.
Toči se
vino vipavsko, istrsko in teran. — CeŠko pivo. Kuhinja vedno pripravljena z dobrimi jedili. Sobe za spanje od K i naprej. Cene zmerne.
Franc Pernek, lastnik.
a y str ij sla parojlovna del. Majalmatia"
vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge:
Trst-Metković A. (poštna).
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. tiri pop. Povrat ek vsako soboto ob 615 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6T5 uri zjutraj. Trat-Metković C. (poštna).
. Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne.
Povratek v četrtek ob 6-15 uri zjutraj. Trst-Korčuia (poštna).
Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*15 uri zjutraj. Trst-šlbenlk (poštna).
Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska).
O d h o d iz Tr3ta vsako sredo ob 6. uri popoldne Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Tr«t-VIs (trgovska).
Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vaaki četrtek ob 7* 15 uri popoldne
S
bi Si: prvi zobotehnik
Elans Scheidlei
= zobotehnik =
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldoni št. II.
RESTAVRACIJA
,RLLR STRZIOME'
Trst,trg pred juž. kolodvorom 3
Vsak torek, četrtek in soboto
velik koncert
vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karola Wetaschek. Začetek ob 8. uri.
k
I Pozor!
Acrao a p kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico ■ ^UVUnn za nikeliranje, posrebrneaje, bakranje itd. Hd.
Trst, Via Gaetano Donizetti 5. - Telefon |26, Rom. IV.
PopravHa priprave za točenje piva, motorje na gas in bencin, sesnljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehai^kov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce/telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zaloga iarnio, stekel za gas la elektriko in d'ugih predmetov.
i
i&L*.:;
S. M. ALKALAT, t
Tr»t, ulica Lazzaretto veccbio št.
priporoča svoje skladišče na,boljših vsakovrstnih kož
in vseh drugih Čevljarskih potrebščin.
Naročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani. — Tvornišhe cene.
———
Čistilne krogljice
ki prenavljajo kri, dobre proti hemorejdam, sestavljene iz rastlinskih snt^vij, priporočljive za redno delovanje čreves, proti hemorojd-nim nadležnostim glavobolu itd. — Cona Skatljl 50 atot!nk.
Glavna zaloga:
lekarna „G AL ENO
Oiadujoči živci

via
mm
s. cilino - trst.
Artistični fotografični zavod
EZIO de ROTA - TRST
ulica Barriera vecchsa Št. 27 (nasproti lekarni Picciola). — Fotografije na svetlem ia motnem papirju, plastično in naravno iz-vršene. Povečanje vsake slike na olje, akvarel aH pastei. Specijaliteta: Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
^ČŠT ODLIKOVANA H
tržašKo prodajalna oM
ULICA GIOSUČ CARDUCCI ŠT. 21
Liazan različnih izberov najfinejših mofkih in izirskih obuval po n&Joižjlb c&nah Be prodajajo tudi po izrfcdnih cecrJ; :
Usnje 8oxcaif s trakovi - • ■ ■ po K	fflh—
Usnje Boxcaif z elastiko . . . . oo X	10 -
Usrjo Boxcalf oalika Derby . . po K	I0'5<r
Usnje Soxcalf z zaponami Triumph po K	10-5C
Enaki za dečka 1 E manj. - Vs&kov. blago I. vrate.
Oblike moderne. — Delo zelo trpežno.
M. Kukanja
Trst - via della Caserma št. IO - Trst
(vfgal ulica Valdirivo)
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih kož

{ ravno tako M. potrebujejo redilne soli kakor Želodec hrane. Če preiskujemo živčno tvarino
bolnega Človeka,
najdemo zelo malo lecitina,
med tem ko se ima zahvaliti zdrav človek edino normalni množini lecitina za svojo telesno in duševno sveŽ03t.
Dajte bolnim živcem lecitina, dajte jim , Nutrigena", kajti ta vsebuje od vseh redilnih sredstev največ in najčistejši lecitin.
U zoreč Nutrigena in zdravniško navodilo pošljemo vsakomur zastonj, da se ahko vsakdo prepriča brez v«ake obveznosti o neprekosljivi dobroti Nutrigena. Zahtevajte takoj z dopisnico uzorec zastonj. Nutrigen-podjetje Budimpešta VI, Hajos-utea 3, oddelek 171.
Ako želite jesti vete dobra testenino
zahtevajte samo ono iz tovarne
EMILfO K0ČEVAR
v Trstu, ui. Vittorino da Feitre 3 uhod v ui. Casimiro Donadoni.
Dr. Leopold Mraček
zobozdravnik Trst, Corso 17.
Ordinira od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po najmodernejših sistemih.
—— Za uboge znižano cene. —— —
Odprla se je
za čevljarje.
Cene take, da se ni bati nobene konkurence.
ODVETNIŠKA PISARNA
Đr. Fr. Brnčić-a in Dr. H. Pretner-Ia
v Trstu, ulica Nuova št. 13, II.
sprejme
čevljarska delavnica
Izdelujejo se vsake vrste čevlji: poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča
Mihael Hučič
Trst, Šalita del Promontorio 3.
izurjenega stenografa-== strojepisca ===
veščega slovensko - nemškega jezika. Italijanščine vešči imajo prednost.
Nastop službe 1. oktobra. Plača po dogovoru.
Zaloga goltra i i SolKsna
n* obroke
Trst, ulita Madonnina 5,
Popolne aobe, zelo fine, Bolidne, postane, dobro izdelane, čvrste, svetle in nepoli rane ter posamezno pohištvo, tudi železno; šivalni stroji, stenske ure, slike, ogledala, manuf. blago. - Zmerne cene.
Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«!
V času letne sezone posluje
Ekspozitura v Gradežu
Viale Gradenico št.
TELEFON ST. 43. Brzojavi: Ljubljanska banka, Grade/.
Kat. vd. Mule],
Trst, Piazza Ponterosao 5 Trgovina jeatvin in kolonijalnoga blaga, specijaliteta: priatno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob:len obisk se priporoča udaoi Ivan Bidovec, vodji* ^Jti
Marina Mattulich Stpr:
Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, glavarstva, urade itd. Pisalni in korirski stroji. 2052
Robert Cian, urar, 5£K:U80P\£&
žepne in atenske are ter »prejema va ako popravljanje po nliki ceni % dvolet nlm Icmatvom.	1292
Stalni krajevni agenti
sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo za prodan janje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe r>od „Merkur", Brno Neufasse 20. *	244
ik ritnn l/pilčfp krojaški mojster v Gorici, Hllltin i\rub!t, tekali 5če Frana Josipa št- 38. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročilo sadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstno blago ter razpošilja uzorce na ogled. Oene zmerne
Gostilna Max (pri novem trigu). To6t
ae litrsko črno to belo vino, kraikl teran vipavsko vino tn Dreherjevo pivo. Točijo ■e tndl vsakovrstni likeri ln žganje ter kava Kuhinja vedno pripravljena % grrklml ln mrzlimi Jedi l. Odprto od 5 sjntraj naprej.
Mihael Lampe ^SSFS-ttSK.
Čarna. — Večkrat na dan svež kruh Posebnost vino in likeri v atdklenloab. Postrežba tudi na dom.	53
Fotografa
ulica 7.
Antona Jerkiča naslov: Trst, ui. delle Poste 10, Gorica, Gjsposfca
4444
Stara grška žganjarna
e Trstu; Via Oavana 6. Tu se i »bi bjgaia iz bira likvorjav; specijalitete: grilci ia fraacoakit »cjak iranjski brinjevec, kraUi ali7ove3 io tri3ii tr ,pi . •
vec in ram. Osne nizke. Izbe^a grsnčia ia5.fi' • i-* capečencL Griča mast.c: it liij*. — 8e pripo Andrej Antonopula.
Costante Marco
Priporoča oa-njenema občinstvu svojo žganjarno in sladčlčarno, nahajajočo se v ul M jltn a veato 5 1 ogel ul. Sette fontane Vsakovrstni likeri ln vino v stekienloab. Cene zmerne.
kniinnwP7nira ANT0N
l\IIJ<yU VCZIIIOCI edina slovenska knjigoveznica v Trstu, ulica Cecilia 5t- 9. — Izdeluje vsa knjigove&ka priprosta in tina dela toćno in po konkurenčnih cenah.	1716
PnnHoia bombaževine, slik tn dežnikov na II Ullajcl mesečne obroke. Via Btadion Str 1. nadstropje. Ivan K 1 u n.	4^1
Doktorica
Klara Kukovec
se je vrnila v Trst in ordinira
v ulici Valdirivo 42, II. nad.
(nad kavarno Ne\v-York) od 3 do 4 in pol popoldne^
LIFT NA RAZPOLAGO.
i I IM—IIHI III HIB M
ANGELO RENIER
Rojan, ulica di Roiano št. 2.
Prodajalna manu fakturnega blaga in drobnih predmetov.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zive-preprog, tapetov, volnenih in bombažastih odej. perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za ž.mnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno. Izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
UNIFORME
za enoletne prostovoljce
izdeluje
elegantno in solidno
takoj po meri iii ceno
Jakob Riipp
poikovni krojač
Trst, via Giosue Carducci 3
(občinski paviljon).
I
Restavracija-Hotel Balkan (baSO
V Trsta, dne 1. septembra 1912.
»EDINOST« St. 244.
Stran V.
Kmetijska družba za Trst In okolico.
Zavrelka vina: kaj je temu vzrok, kako
se zabrani, oziroma odpomore ?
Takrat, ko je solnce najbližje severni poLkrogli našega planeta, ko pripeka naj-neusmilneje s svojimi skoraj navpičnimi žarki na ysa znana in nepoznana živeča bitja tega majhnega telesca v svetovnem okrožju, opažamo posebno življenje in vrvenje od najvišjega najkulturnejega bitja — človeka doli do najnižjih, prostemu očesu nevidnih z življenskimi znaki nadetih bitij — bakterij in glivic. Tedaj zaživi in zašumi še le prav posebej v državi teh majnih bitij, ki so nam bile do najnovejšega časa nepoznane in ki so provzročiteljice in nositeljice raznih kužnih in drugih bolezni. Pa kakor nahajamo hudobnih in nehudobnih ljudi, škodljivih in koristnih rastlin, divjih nevarnih in krotkih živali, tako tudi škodljivih in koristnih bakterij in glivic. Poslednjih je seveda manj in tako si stoje v vednem in večnem boju za obstanek, pri čemer jih podpira modra narava, sedaj ene, potem zopet druge, kakor se ji vidi potrebno. Bakterije in glivice se nahajajo povsod, v zraku, v vodi, v zemlji, kjer le nahajajo življenskih pogojev, kakor jih zahtevajo druga bitja. Ako bi jih mogli prešteti vse v zraku, ki bi ga vjeli n. pr. s pestjo, bi dospeli na milijone. V zraku starega mesta kulturnega mesta Trst bi jih gotovo našteli neštevilne milijarde, menda več, nego kje drugod — namreč škodljivih. Nahajajo se tudi v jestvinah in pijači, torej tudi v vinu — tako koristne kakor škodljive. In tako se dogaja, da v vročem poletnem času posebno na jugu našega ozemlja oživljajo te vinske glivice, dajajo vinu drug značaj, mi pravimo, da je vino bolno, da je zavrelo.
Zavrelka vina je eden najneprijetne jih bolezniških pojavov v kletarstvu. Ako je ne zasledimo pravočasno in ji ne prestopimo poti, do sem in ne dalje, lahko postaii^vino popolnoma nevžitno in nam ne kaže druzega, nego da je izlijemo na gnojnico. Vino se namreč zgosti, izpre-meni barvo, je bolj godlji nego vinu podobno, zašumi, ker se razvijajo razni plini, in dobiva sčasoma neprijeten okus; včasih opažamo tudi neprijeten duh.
To bolezen provzročajo glivice, ki jih je v bolanem vinu videti s povekšalnirn steklom (mikroskopom) v podobi majhnih
paličic----. Te glivice prekrojijo
najprej vinski kamen v ogljenčevkisli kalij, ki reagira alkalično, ki torej ni več kisel kakor vinski kamen; tudi proste kisline se nevtralizirajo, t. j. da niso več kisle. Na ta način se razlaga pojemanje kisline. Slednjič napadajo glivice tudi čreslovine, barvila in ekstrakt v vinu. Tako nastajajo čisto nove kemične spojine, med temi tudi majhne množine puhtečih kislin, kakor jesihova — in propjonova kislina, mnogokrat tudi maslena — in valerjanova kislina. Najmanjša množina zadnjih dveh zadostuje, da dobiva vino neprijeten duh. Te glivice, provzročiteljice vsega tega zla, se množijo zelo hitro in vino se takoj lahko pogubi, ako mu ne priskočimo na pomoč.
Ta bolezen se pojavlja navadno v vročem poletnem času, osobito v pre-toplih kleteh; radi tega se opaža tudi največ na našem jugu. Najbolj nevarna je šibkemu vinu, ki je ubogo na alkoholu in vinski kislini; in tu zopet najbolj črnemu vinu. Vse te glivice prihajajo v vino navadno po gnilem ali vsled prahu in zemlje ali celo z gnojem onečiščenem grozdju, posebno če so z njim dlje časa v dotiki. V pecljih in lupinah grozdja se nahajajo v večji množini one snovi, na katere najbolj vplivajo glivice in kvasila (fermenti); zato pa so tej bolezni najbolj izpostavljena vina, ki so na tropinah kipela (črna vina) in pri katerih gnili deli grozdja niso bili skrbno odbrani. Tudi je mnogokrat krivo, če puščamo vino predolgo na materi (drože), ki sčasoma začenja gniti in vsakovrstne gnilobne bakterije ali glivice podpirajo zavrenje vina.
Pred vsem nam je gledati, kakor vedno in povsod, da to bolezen preprečimo. Že v trgatvi moramo previdno in snažno postopati, posebno, če se vrši v mokrem vlažnem vremenu in če grozdje gnije. Zdravo grozdje je skrbno ločiti od bolnega ali gnilega in gnile jagode iz sicer zdravega grozdja snažno odbrati. Zdravo grozdje je zmeti in kmalu iztisniti, ne da bi kipelo na tropinah. Pri Črnini pa, kjer to ni možno in je treba, da mošt nekaj časa kipi na tropinah, naj se pri odbiranju gnilega grozdja še bolj natančno postopa in naj se vselej peclja ali reblja t. j. peclje izločuje iz troba.
Gnilo in na katerikoli način onesnaženo grozdje pa je treba takoj iztisniti, mošt pa je pomešati z nekaj škafi burno kipečega mošta iz zdravega grozdja. Gre namreč največ za to, da tak mošt hitro zavre, ker pri počasnem vrenju se škodljive glivice mnogo hitreje množe, nego koristne kipelne glivice.
Še boljše je pa, da se mošt iz gnilega grozdja pretoči v dobro zažveplan sod in pušča tam nekaj dnij na miru. Nato je čisti mošt pretočiti v snažno po-
sodo, da se loči od gošče, ki se je bila polegla na dno, in se pri tem nekoliko prezrači ter pomeša z nekaj škafi burno kipečega mošta iz zdravega grozdja.
Po burnem kipenju nam je v prvi vrsti paziti in gledati na to, da vino takoj pretočimo in to v zelo dobro zažveplan sod. Kakih 14 dnij pozneje poskusimo, ali je vino stanovitno ali ne. Iz soda vzamemo kupico vina ter ga pustimo 2 do 3 dni stati na zraku. Če vino ostane iste barve, ali pa da se še bolj sčisti, je zdravo in se ni treba bati neprilik. Na kislini ubogemu vinu je dobro in potrebno dodati vinske kisline, ki se dobiva v vsaki mirodilnici; ravnati se moramo seveda po vinskem zakonu (§ 3, lit. d. postava od 12. aprila 1907 drž. zak. št. 210), ki dovoljuje samo 1 gram na 1 liter ali 100 gramov na l L1 dodatka vinske kisline. Istotako je dobro, na alkoholu ubogemu, šibkemu vinu dodati alkohola; to je pa dovoljeno samo v slučaju, če preti kaka bolezen (§^3. lit a. oziroma § 6. vinske postave). Špirit mora biti čist t. j. rafiniran — najmanj 95% fužina prost alkohol, ali pa čist vinski destilat.
Zdravljenje na zavrelki obolelega vina je vspešno in možno le tedaj, Če bolezen še ni premočno nastopila. Najbolje pomaga pasteriziranje (od francoskega uče njaka Pasteurja), ki obstoji v tem, da se vino v zaprtih ceveh segreje na 60 do 70® C in se istim potom zopet ohladi na prejšnjo toplino. S tem se uničijo vinu škodljive glivice, ki umrejo. Po pasteriziranju postaja sicer vino bolj motno; zato ga je treba čez nekaj dni precediti (filtrirati), ali sčistiti in po potrebi pomešati z zelo kislim, oziroma pri rudečih vinih z močnobarvnimi in trpkimi vini (dalmatinska), ali pa dodati vinske kisline, oziroma alkohola, v kolikor dovoljuje vinski zakon.
Ker pa nimamo vedno za pasteriziranje posebnih priprav, je vino močno za-žveplati. Če zažgemo žveplo, nastane žveplena sokislina, ki uničuje glivice. V sodu zažgemo nekaj žvepla in pretočimo vanj vino tako, da teče v tenkih curkih. Ko je sod napolnjen do polovice, valjajmo ga semtertja, potem še enkrat zažveplamo in napolnimo. Tako močno zažveplano vino je pustiti kakih 8 dni na miru, na kar ga čistimo ali precej amo (filtriramo), da odstranimo z žveplanjem umorjene glivice. Čisti se lahko z želatino (8—10 g na ] hI), ali • beljakom od sv* žih jajec (2—3 na 1 hI), ali, če je vino zelo gosto, s špansko zemljo (200-300 g na l hI); seveda je par dnij poprej še dodati 6 — 8 čreslovine (tanin) na hI. Vse te tvarine se dobivajo v večjih trgovinah, pri drogistih, ali v lekarnah. Čiščeno vino je potem pretočiti v snažen, poprej nekoliko zažveplan sod. Še bolje, nego čiščenje, je v tem slučaju precejanje (filtriranje) vina, ki pa se mora, če le možno, vršiti tako, da pri tem vino ne prihaja v dotiko z zrakom.
Vedno, bodi pri bolanem, bodi zdravem vinu, moramo paziti na to, da so sodi polni, da nima zrak dostopa. Na vsak način pa moramo poskrbeti, da spravimo obolela vina iz hiše kar najhitreje in na katerikoli način.
Iz Solkana,
Kolesarsko društvo „Solkan" v Solkanu je priredilo minolo nedeljo javno tombolo z dvema dobitkoma: činkvlno K 100, tombolo K 200. Činkvlno |e zadela gospica Josiplna Žeravec, služkinja v Goricf, via Salcano št. 14, tombolo pa domačin gospod Andrej Zavrtanik, mizar. pom. Občinstva se je nabralo precej, pa menda večji del samo iz radovednosti, kajti razprodanih je bilo le malo kartel. Gmotni uspeh je bil nepovoljen tako, da je društvo z obema prireditvama komaj krilo stroške.
Vzrok temu je bilo menda slabo vreme, saj se je morala radi tega tombola celo preložiti.
Izid dirk dne 11. avgusta je sledeči: Pri polževi dirki je dobil prvo darilo Josv Macsro!, dirkal za dr. „Solkan", drugo da rilo Alojz Srebrnlč, dirkal za dr. „Solkan*. Vseh dirkačev je bilo pri polževi dirki 9, ki so dirkali za razna kolesarska društva. Pri dirki na stojalu je bilo 11 dirkačev raznih društev; prvo darilo je zaslužil Jakob Zavr tanik za društvo „Solkan", drugo dariiojos. Macarol za društvo „Solkan", tretje darilo Ivan Riiec za dr. „Gorica", četrto darilo Ant. Vuga za dr. „Solkan". Pri dirki v vrečah so nastopili odraŠčeni dečki. Dirka je vzbujala obilo smeha med gledalci; prvi jt doštl B. G >mišček ter zato dobil 1 K, drugi Al. Gomišček, dobil 50 stot.
Obenem izreka odbor zahvalo raznim kolesarskim društvom ka or: bratskima dr. „Gorica" In „Danica" iz Gorice, ki so nas posetili v taso lepem številu. Dalje vsem onim gosolcam, ki so pomagale pri razprodaji kartel, ter vsem onim, ki so na katerikoli način pomagali pri prireditvi.
Sukna,
lodLe in modno blago za gospode in dame, priporoči*
KAREL KOCI AN, : : tovarna Bukna : : v H u m polou (6elko) : : Uzorci franko. : :
O/errava/Io
ra bolekno in rekonvalescent*
Prov2roči vol]« rio Jedi, itrjuje želodec (i ofačujo tudi »rg&ilzM
Priporočeno od nUjelorečih mdrmr mikov v vmeh Blučnjih, kadar ae je treba po bolemmi o]učiti.
Odlikovano i 22 kolajnami ha runih rtutiTth Ia s aad 6000 sdiavnliklml spričevali,
Izborni okna "H MT Izborni
Lekarna SerraVallo - Trst ^
mw
blago za ionsko In sukno za molke obleko, zadnje mode razpoftllja najceneje J u o o-alovanoka razpoilljalna
R. Stermecki v Celju St. 302
Vzanl na zahteva »efttalaa praate.
peKorna m slaščičarna
Josipa Zavadlal
Trst, Uis Mudonnina st. IZ.
Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh In drugo v pecivo. Postrežba na dom.
Restauracija FINDIN6
Trat, Via cologna II
Vsako nedeljo in praznik
Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA
Pekarna, slaščičarna
s tovarno biskotov
In zalogo vin v buteljkah. — SkladiSče moke iz prvih mlinov.
Prevzemajo se pečenje In naročila za Senitve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst, vla Giulia št.25.
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. itd.
K. CVENKELTr.., cor.<>32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovin*. 206S Narodna trgovina.
Najnovejši dohodi
Najsijajnejših in najbolj praktičnih novosti na polju igrač. — Potovanjski predmeti. Vozički in športni vozički za otrok?. Usnjati predmeti. Umetni ognji. Fot-ball in razni športni predmeti. Opanke. Posebno trpežne kuhinjske potrebščine iz aluminija, in iz železa Spinx neodlušljive samo v trgovini
CANDOTTI, PRATOLONGO & Comp.
===== Nova zaloga kuhinjskih predmetov in igrač.
Trst — Via Gioachino Rosstiii št. 24 ogel ul. Caserma.
Velikanska izbera!
Cene da se ni bati konkurence!
Tvrdka D. ARNSTE1N
UL. S. SEBASTLANO 7	(„Air Alpinista )	UL. S. SEBASTIANO 7
prodaja, da si olajša
skorajšnjo preselitev na borzni trg štev. 3
po zelo znižanih canah
»ar predmete za potovanje
kovčege male in velike, torbice, listnice itd. ■ ge-zijsfca novost: Torbioe v obliki listnice. i
>
o. *
C H
O U
o
, 00 >
k
UellKonsKa zaloge mmfoKturira blasa
ulica iiuoua 36 s podružnico ulica Huoua 38, uosais. Laztnro
Naznanja Bvojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu, da prodaja zaradi pre-napolnjenja blaga pO zelo znižanih cenah man fakturno bl«go vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer : velika izbera volnenega blagn za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batisfc vse v najmodern -j-ših barvah, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter platnenega in bombaževega blaga. Trliž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska, izbera narejenega porila za ženske in moške in sicer : srajce, pletenice, ovratnike, ovratnice itd., vse po najzmernejših cenah.
Razne solle, okraski in dro&nlne za Me (n tudi Kroliče.
I
n n
3 rt
O
CL <
ca ta 5C ft
i
Stran VI.
.EDINOST" št. 244:
V Trstu, dne 1. septembra 1912.^
Sklritšče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
Tf ST, ulica Earrtera vecchla št. 25,
Ceae lopvorne. Plačilo na Ank*.
Sprejme sc popravljanje šivalnih strojev
vsake a zlstema, Prodaja igel, oija in aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 601
GOSTILNA
MerNionale'
Ir3t, Camuo Belvedere štv. 3.
toči se dalmatinsko in istrsko črno in belo pino. Crno pivo dvojnega kvasa in svetlo vivo, Kuhinja vedno opremljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča. *	F. &TREKELJ
ALOJZ KRŽE
BtrkoMje, (Bovedo) via Perarolo 342.
Pript cča. cenjen, občinstvu svcjo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
KI
it
mi
Li J
Znana mirociiinlca
ulfoa 8. Mtchelo štov. 26.
Velik izbor parfumov, mineralne vodo
in baiv. BiaTfii zasiosaiK Eistilas toac „štamr'.
Ah
Trst, ulicas Vincenzcj
Beilinl št 13 lsijrstl :tiln it. Moia joTćtf|
Bogat izbor ur
vattke Trste, kcčior tuii| nhiisov, pristanov s tjija-srantl in brez dljuman-toT, ženEie »srižice, zlate I In srobrco moSfce.
ras «t> konkurenčnih <-enah \

Avtorlzovana dunajska šola. «■
— — ojgtan ovijan* — —
rezanja oblek, iztietovaija oblek Sn perila
RHR l^OVUI^ - THST
oUm Sam Umre 16, m.
V novem bazarju
v uiici Belvedere št. 7
se dobi blago po konkureočaih cenah.
Posebno železu g kuhinjske po-code. porcelan in steklo kakor
tudi velika sratoga igrač.
Za obilen < bisk se piiporoča
EMILJA NOVELU
Nova prodajalna zlatarja-urarja
tflessanDro Camaro, 2rst
CORSO štev. 23 Pedružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih.
Verižice, priveski, zapestnice, zlate In srp« brne ure, stenske ure Itd. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje *'jdi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov,
Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine =
v
Dr j. Cei mžk V. Tuscher
zobozdravnik« konces. zobni tehnil
- TRST -
ulica della Caserma št. 13, II. n.
Ui	I
Moderne železne ograje
za vile (dvarot), vrt«, tovarav, dvariiča, prastare za "--
Dttrtrovan katalog Ste« 104 brezplačno.
Itd.
An Industrija alpskih dežel" Ferd. Jersifsch* s Sfihne - Rlsjeafurt.
Stalni zastopnik v Trstu. Podružnica tovarne v Gradcu, GostiDgen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/I. Wiener-■	strasae 45. ■

TRG07SK0-0BRTNA ZUmSSrSK
ul. S. Franeesco d'Asisi št. 2 L nadstr.
Postna branilnlčnl račun 74.679	Telefon 16-04.
Podpisana si vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem
= male hranilne skrinjice .
Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahke dobi take skrinjice, ki so primerne za prihranjevanjo malih in večjih svat.
Skrinjice se doba pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po
W 4'|2°|O
Rentni davek od hranil, vlog plačuje zadruga sama. Daje posoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaljna pojasnila se dajejo v urada med uradnimi urami ki so : Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopoludne in od 3 do 5 ure popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trsta.
ul. S. Francesco štev. 2. I. nadstr.	JF
NARODNA POSOJILNICA !N HRANILNICA v TSSTU
NOVA ULICA ŠT. 13, li. NADSTROPJE a s
b as
VLOGE
NA KKJIZiCE iN TEKOČI RAČUN 03RESTUJE S POLNiMi
4V4%-5t
prodaja srečke na male mesečne obroke. = izkaze pošilja na zahtevo posoja hA menjiće in vrednote. = posreduje zavarovanja v8eh vrst
OBBB9
PORTO APOLL«
Veliko Kopališče prvega reda s hotelom^ restauracijo in kavarno
I	I \ Največji homfort. Zmerne cene
i JL XJ' IL*i \ Snrico T{avasini.
5 0 elegantno urejenih sob. 50 udobnih kabin za kopanje.

ovo pogrebni podjetje, Tist
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa It. 31. - TELEFON št. 14-02.
Tu se sprejemajo nočna naročila. Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana In kovine ter izdeluje vence tudi iz svežih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinasfe in lesene, običke, čevlje in druge potrebščine za mrliče in sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd. ...	vse po nizkih konkurenčnih cenah. — ■ -
7 DOdmlnicafa in KStODii na Opčinah Pri g. Mrz&n, v Nabrežini pri g. Tl\m, pri Orehu (Nogere) pri g. JaiMa se dobi m za pogrete potrebio ta. henrik stibelj
V slučajih potrebe « toplo priporoča udani	deležnik ?n upravitelj podjetja.



-■	i&ov	vsl,'	rjrz>rr—.
IQMRZI0 P0T0CMIQ
Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul, Beccherie.
VELIKA IZBERR Izgotovljenih moških oblek za odrasle In za dečke; specijaliteta: volneni g in platneni kostumi, jopice iz alpagasa Itd
VELIKA IZBERA BLAGfl ZA MOŠKE.
--Izdelujejo se obiske tudi po meri. —
— Cene, da se ni bati nikake konkurence.
■jjjssti
©pr Keramične plošče za podove in predelave poda
ECi TviJ " ' J.-'

- .
'■ -'i? >*':

H
c

'T"


rat
Specijaliteta:
šesferoaglate plošče posebno močne in precizne iz opekarn SIEOI v Florenci
Caenazzo & Uiero, ul. Bachi šf- 9, Trst-
Za vsa žitna polja, travnike, pašnike, umetne travnike, vrtove,
vinograde je
Comaževa žlindra
ZNAMKA
ZVEZDA
najbolje in najcenejše umetno gnojilo, da se obvarujete pred ponarejanji, ki se večkrat ponujajo, pazite pri nakupu vreče, da je zraven varstvene znamke natisnjena tudi percentualka vsebine fosforič-nega anitrida in pa svinec z natisnjeno znamko »Zvezda«. Glede vporabe Tomaževe žlindre inzaponudbe obrnite se na edine razprodajalce
Crmanno 7ureck i Co., 7rs», ui. Sanita 8.

Zastopstvo in zaloga glasovnih
mr pianihov
GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ
a k- dvorni raložnik in drugih svetovnih trrdk ▼ novi zalogi glasoviijev
JOS. MINAR1K - TRST
Piazza Goldoni št. 12, 1. nad.
Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstro. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — nglašenja.
Restavracija Ražem
Sp- Škofije
priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne.
Hermangild Irecca
Bzrriera vecchia štev. $ tzr a > sliko salogo
^rtvaškik p?eei£2i6toY
VENCI
^ poreelftoii ia biserov vezanik % eb«> !ea» žie$f od u^fttsib c7»tic a 4r*a kori in napisi.
z&i 82 fcrcelinastih	u spiauikt
Hfajali]« kaakvrtcia« «taa.
-i- giulio Mitm -i-
TK?T, nilca Slosua Cardacol itiv 2S
s TKL.BFON it«V. ixj n n
K<rarri£»* »roij«, •rt»»«4!lal »parati, Kadarol, nm«ti« roka Ia a«ra, berflj«,
kllal paai, •UstliKi »ail la a«f*Tl«a, •laktrvlerapevtiiu priprava, aparati aa
SKIADIMS l«tr*kiiu aa UtKfliH ■*»»»-kj«aj>. PstrabiiU* *s	la Mpt«lln«f *
blasa.	::::::::
I SKladlSče ofilja m dro
■ za eorivo, petrolja in stav!), materijala
Josip Miceus
Trst, via San CSilino št. 2 (Sv. Ivan)
1LEKS, FRA^C MATER - TRST
žgalnica kave
TELEFON 1743.
Najbo Jšl vir za dobivanje oečrne ka o
Odprla se je
nova pekarna
s prodajo sladčic, raznih vin in likerjev v botiljkah
v Trstu, ulica Raffineria 9.
Priporoča se udani voditelj
Serafia Siega.
F
RRM BRTRQELJ
: čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10.
(v bližini ulice Tigor), priporoča se Klavnemu občinstvu. Izdeluje in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne.
Najboljšega češkega izvora
Cene gosjega piresa ^	za postelje.
1 kg rjatih dobila »^ sauth S K; b<.Jj*ih K *"80, belih 4 K, l^lih • puhom K 5-10, 1 kg belih najfinejših nćeaauSV K n-40 in K H, i kg samega puha rjav 6 K in 7 K, bele fiae 10 K, naifiiejl puh i prs
Izgotovljene postelje1^0^^
rraenega go?tonltnega Nankinga, 1 oieja cm dolga ia ISO cm liraka z s pod*gia*Jema po 80 cm djl^itna in «0 Mro-kima, napolnjen« t norim, aiTim, «elo t-pt-ž.nim, mehkim posteljnim perjem K 18. Polopernl« »O K ; pernice >1 K ; posamezne ra-e 10 K, 1», U K lu K K; blailao s K, S K W i« 4 K ; pernice fOO cm dolga, 140 cm iiroke 13 K, 14 E 70, 17 K 80 in 21 K : blaeine !H> cm dolge, 70 cm »iroke 4 K 50, 5 K JO, 5 K 70 ; spodnje pernica « trdnega, črtanega <r idla 180 cm dolge, 116 cm iiroke, IS K 80, 1» K 80. PoSilJa m> po poTietju od 1* kron dalje franko. — premena do.ol^na, ca nepripravno decar nazaj. Natančni ceniki gratis in franko
S. Benisch, Dešenice št. 265, Ceika.
99
Slavija
ozn), imm. banka o Pragi
Rezervni fondi K 53,758^85-24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron
115,390.60361. Dividend se je doslej izpl. K 2,598.061-85.
Po velikosti druga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
0. CEGHAR, ulica Caserma 12,
TELEFON št. 21-47.
Priporoča se
slovenska šivilja
= TRST ss^^ ulica Barriera vecchia 33
vrata štev. 13. —-
Mirodilnica
flnton (Jrsich
Barriera vecchia št. 14. ZALOGA
čopičev, povlak in mazil za pase, izrezov za sšikarje (štempov zamaškov ia dišav.
4NTON LENGES
trgovec z vinom in gostilničar v Trstu.
Priporoča slav. občinstvu svojo zalogo vina (iatri-ko, vipavsko, dalmatinski opolo in kraSki teran na drobno in na debelo v ulici della Zonta St. 5, kakor tudi svojo
gostilno „Al gallo"
»a trgu pred vojašnico Plazza Caserma štev, 5, kjer ima na razpolago poleg omenjenih vin, tudi vedro sveže pivo in gorka in mrzla jedila. Cene zmerne
Zaloga usnja za Čevljarje
A. DONDA
TRST - Via deli Rivo št. 42. ■ TRST
izbor zgornjih del zu čeulje (lomni).
V Primerne cene In solidna postrežba.
Trgovina kuhinjskih
Trst, ul. Oommerciale 3.
Veiik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in steklovine, luči in lesenih priprav.
ŠTIPAH MUSICfA
trgovina dalmatinskih vin
lastnega proizvoda iz Bogaznice pri Omiša
GOSTILNA v ulici sette Fontane
St. 2 (vogal Piazza Barriera) BUFFET v ulici Nuova štev. 5. GOSTILNA v ut deli' Istria št. 14.
Tine na debelo in za družino ▼ vseh ■	i	gostilnah. —————

NOVA
GOSTILNA
Trst, ulica del Rivo št 17
toći najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. Domača kuhinja!
MRZLA in GORKA JEDILA vedno ------ na razpolago ! ------
Naitočneja postrežba. ZMERNE (TINE
lumerla - Buffet
Trst, via Carlo Ghega št. 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. "T" Prvovrstno pivo. tcccccxxxccc:
i! m
1 Ometnl: fofografičnl |
BtlijS
«Uo» Mw IteT. 41 (pritličja) M
enrta)! mto fafcpaita ta. kar ta« rugted«, p<««k«, hm. Kjoft toteta*.- psnslAOMts >!oaAB n niksrnlBi ifoantta M. Iti. M.
Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije.
B*di edokao*;! F. 9. saraialkoT iprsjtat asrool^s la JH» irrrtuj« as 4oma, rrantiMlBS ttffl muntj «sns.
i
|
4
Dva delavca
se rabi za žramozolom!
Prosilci za delo morajo biti zdravi, pošteni in zavedni Slovenci.
Prednost imajo oni, ki so izurjeni tudi v izdelovanju cementnih izdelkov.
Stanovanje brezplačno. — Ponudbe sprejema gosp.
Peter Strel - Mokronog
- (Dolenjsko). --—
IPDDŠD \M\ DŠDEP]
Jficolo Ccsciancich
koncesioniran zobni tehnik
Trst, ulica Ponterosso 5, II.
vhod v ulici Nuova štev. 15 Sprejema 9-I2V2 In 2V2-7. Cene zmerne.
I1 1	"
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. Hok Barry Brillcnt
I V. Caserma št. 17. II. (Hiša Ttrni) je prevzel svoje delovanje in ordinira od 9- 12predp , 3-5 pop.
i _1
Avgust Holtl
via Staoion 35. Velik iibor P!scqufc-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki in zapestnice. Zlate, srebrne, nikelnate in jeklene ure. Regolatoiji iz prvih tvomic rZenit" in lOmega". PopravB z ga-<j rancijo enega leta. Grama-
T V R D K A
Francesco Bsdnar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično dela v nico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Franoesoo Buda, zlatar
» Trst, ulica Scalinata št. 1.
8k | Prodaja ur iz srebra in kovi-f nastih, od 4 kron dalje, uhani, 0 ' r prstani, verižice iz amerikanskega - -' doublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-njuje zlato, srebro in dragocenosti. - -
Dobroznana čevljarnica
jKarko jfiichl
obvešcuje svoje cenjene odjemalce in slavno občinstvo, da se je preselila 1Z ulice Giaeinto Gallina št. 4
na Corso št. 45,
1. nadstropje.
St. 2918/12.
Razpis natečaja.
Razpisuje se natečaj za dobavo živilnih potrebščin za upravo c. kr. kaznilnic v Primorju (Koper in Gradišče) za leto 1913.
Pokriti se mora tudi potrebščina goriva in ogrejajočega materijala. Vrsto in količino predmetov, ki se morajo dobaviti, razvidijo interesovane osebe lahko na tem c. kr. Višjim državnem pravdništvu iz pogojev, ki stoje zanimalcem na razpolago.
Pismene ponudbe opremljene s kolekom jedne krone, morajo biti naslovljene z morebitnimi vzorci na ono kaznilnico, na katero se nanaša dobava dotičnih predmetov.
Ponudbe morajo biti lastnoročno pod-psane in označiti predmet dobave; priložiti se jim mora dobavne pogoje. Zapečateni omoti morajo nositi naslov: „Ponudba nanašajoča se na razpis natečaja dd. 28. avgusta 1912, št. 2918112.*
Rok za vlaganje ponudb zapade opoldne 20. septembra 1912.
Od c. kr. Višjega državnega pravdništva
Trst, dne 28. avgusta 1912.
C. kr. dvorni svetnik in viši državni pravdnik
Dr. CHERSICH m. p.
Mehanični zavod
za cementno industrijo
TELEFON Ste v. 20-93
)
ARTUR0 MAYER, Tržič (Monfalcone) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 (i
proizvaja in prodaja po konkurenčnih cenah
i Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo mečni kamenčki za tlakovanje. — Koncesijonliane posebnosti:
Brušene ploščice za prevlako in plošcice iz bisernice.
Nizke cene ::
Gualtiero Cozzio
. i
Fmio San Glovanil I
In Torrente 15 (nasproti Cblozsl) Tr*t
PRVA brusartki :: DELAVNICA ::
la električni motor.
Bogat izbor škarij
brivnih britev, nožev itd. itd. itd.
Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las.
NUOVO
jlblel Provincials	;
(Novi deželni hdtel)	»»
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).	J
40 sob, električna luč, ves komfort,	J
stroga snažnost. — Cene zmerne,	j
ALOJZIJ SKERL.

Zaloga to- la inozem, vin špirita likerjev Ia razprodaja na drobno In debelo
JAKOB PERHAUC
Trat, Via detle Acqtie št. 6, Trat
(Nasproti Caffe Centrale) Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih desart-oih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Eordeaai Bargunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, rasna Žganja ter posebni pristni tropinovee, slivovec in brinjevec. Izdelki L vrata, dolli is dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj isvr&i. Rarpo-Ulja se po povsetju. Ceniki na t ah te v o ia franko.
Razprodaja od pol litra naprej. aos
P3
Ivan Kosmerlj

Ivanov
Rojan, ul. Montorsino št. 7, podružnica ul. Moreri št. 77, pripore2a o. občinstvu svojo
a.
trgovino jeetvinin kolonijalnega blaga.

Ćopio se Vam priporoča,
da kupite
stearične sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trfa-stina „Marca Angelo), katere so najbolji« vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trst - ulioa Coroneo 39 - Trst
Sflait trebit sastav! htssrefal etfdak rfC

^nton Ercigoj, 7rs!
ulica G ulia štev. 88.
Priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno
s p odajo jestvin In prodajo kolooiijal-b!aga. Zaloga moke prvih vrat. Svež kruh trikrat na dan. - Cene zmerne, postrežba.
Svoji k svojim ! toč v a. Bvoji k svojim !
K--7S
Prodajalnica ur in dragocenosti
G. Bucliei*
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trst	Corso St 36.
Bogati izbor zlatanine, srebrnice, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi iepne ure.
^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^
ZALOGA
ovsa in sena
beneških in ogrskih otrobov, slame, turaČice, drobnih otrobov.
SPECIJALITETA: ms za seme, priprave za hleve itd.
BlijG prva vrste. Zalo ogodr.a cent.
Giosuć Crucclatti
vla Blulia 33. — Tetofon 313 X/l».
Klub „Kolašev*. Danes točno ob že določeni uri in v Že navedenih prostorih pevska va|a. Po vaji važen pogovor. Na svidenje zanesljivo.
Trgovsko izobraževalno druStvo v Trstu vabi na XII. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 15. septembra 1912. ob 3 popoldne v društvenih prostorih ulica S. Fraccesco 2. — Po dokončanem občnem zboru se vrši prosta zabava združena s plesnim venčkom.
Nar. del. organizacija.
—	Skupina Lloydovega arzenala NDO naznanja, da priredi koncem septembre veselico v gostilni „pri Tirolcu44. Na to veselico opozarjamo narodna društva že sedaj, predvsem pa tržaško slovensko delavstvo.
—	Parketni stavci. NDO vas vabi na sestanek, ki bo v tore* ob 7 zvečer v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška 2. Potrebno je, da pridete na ta sestanek vsi parketoi stavci, da se pogovorimo glede agitacije in organizacije. Vse se združu|e, združite se Še vi, da si s pomočjo organizacije priborite boljše življenje 1
—	Kongres NDO. Danes točno ob 1 popoludne prične v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška 2, kongres zastopnikov delavskih organizacij. Edino le povabljenci imajo pravico do udeležbe.
—	Vest, da se veselica pevskega dru štva „Velesila" v Škednju dne 1. t. m. ne vrši, smo dobili iz Skednja. Za to pa tudi nismo objavili, dasene vrši, temveč č u 1 i s m o. Pri tem pa nismo imeli nikakih slabih namenov.	Tajništvo NDO.
Vesti iz Goriške.
Iz Dobravelj. Prijateljem napredka! Izobrazba je pogoj napredku! S čitanjem se izobražujemo in po njem stopamo v kultur« navzgor. Dobra knjiga je zlata ruda In pod laga umstvenemu napredku, ona je nevsah-ljiv oživljajoč vir.
V očigled temu je sklenilo naše „Bralno in pevsko društvo* v svoji seji dne 23. t. m. ustanoviti društ. knj.ž., da z dobrim in zanivlm čttvom pospešuje kulurni razvoj našega naroda. S svojimi skromnimi sredstvi si je društvo nakupilo nekaj knjig, H pa pc številu nikakor ne zadostujejo čtivaželjnemu občinstvu.
Vsled tega se obračamo do vseh prijateljev napredka s prošnjo, da bi pripo mogli do namena z naklonitvijo knjig po sebno pripovedne vsebine. — Učimo se in učimo I
Tu fanatik, tam špijon 1 — Kakoi znano, imajo goriški Mazdnijanci fanfaro Sklicali so par mladeničev vkup, ki piskajc na vso sapo, da so jim lica zatekla. A to piskanje jim ugaja tako, da so že naročili uniformo. Ker pa je bila ta preveč podobna oni b e r s a g 1 i e r i J e v, jo je oblast pre povedala. Fanfaro, zatekla lica in uniforme vse Je spravil vkup „maestro" Scarmignan. Ta se je sedaj zameril policiji in vsemo gočna je spravila regnikola Scarmignana — čez mejo. Ali kako bode fanfara piskala sedaj brez , maestra" ? 1 Rečeno, izvršeno: fanfara se Je napravila „in corpore" na težavno pot k policijskemu komisarju in k glavarju, da prosi milosti za Scarmignana Kar jim ,e komisar povedal, je tako ža lostno, da spravi v grob fanfaro z vsemi instrumenti. Scarmignan, R mljan, maestro. On, ki je vedno prisegal pri vseh bajonetih vseh bersaglierijev, da bo branil sveto Italijo, on je bil navaden policijski špijon — v Trentu! — E se non ridi, di che ridei suoli ?
Kako so čudni ti naši lahončki! V
Gorici zahtevajo poleg itaii|anskih konservativcev in socijalistov tudi Slovenci vladnega komisarja radi čudnih razmer v občinskem mestnem svetu, kjer sedijo le liberalci, torej zastopniki komaj tretjine meščanstva. Tj očitajo prejšnjim, da hočejo avtonomijo Go rice prodati vladi, da opravljajo službo vladnih podrepnikov itd. — Kaki pajaci so ti ljudje, dokazuje dejstvo, da hočejo v Gradiški vladnega komisarja ravno oni, ker jim Je Gradiška — preveč kisla kumara. Pajac spadajo v cirkus 1
Korminski izvozni trg. Na kormin-skem eksportnem trgu so prodali naši Brici: od 25. maja do 26 julija 10 500 kviutalov črešenj za 600 000 kron. Najvišjo ceno so dosegle črešnje s k 124 kvintal, najnižjo s K 24 povprečna cena je biia K 57. Češp se |e prodalo od 4. avgusta do 27 t. m. 3100 kvlntalov za skupno ceno 70 800 K; srednja cena jim Je bila dosedaj K 22 60 kvintal.
Letos izvozijo naša Brda v Kormin gotovo Čez milijon kron sadja. A taki milijon čki v italijanskih in judovskih žepih so naj-navadnejša provok&cifa, kaj ne?
Nečloveška zločinsaa mati. Izpodbrda poročajo: Pred štirimi meseci Je prišla iz Štajerskega iz Podsrede na tukajšnjo postajo v službo neka Marija Vlrant. Dne 27 t. m. Je tu porodila nezakonskega fantiča ; hotela ga Je umoriti in mu zadala več ran. Prepeljali so jo za sedaj v bolnišnico in potem v zasluženi zapor.
Na postaji v Divači se je dogodila v petek zjutraj grozna nesreča. Skladiščnega mojstra VVenlga Je namreč povozil vlak, mu odtrgal glavo in razdrobil nogo. Preko n'ega Je šel ves vlak. Kako Je nesrečnež prišel pod vlak, ni še pojasnjeno.
L Zlet naraščaja G. S. 2. v Kobaridu. Lep zgled vstrajnosti in požrtvovalnosti Je pokazalo Sokolstvo ob italijanski me)> dne 25. Vili. t. I. na prvem nastopu nara ščaja Goriške Sokolske Župe. Dasi brez primernega prostora je kobaridski Sokol nabral s težavo še precejšnjo število nara ščaja, ga neutrudno vadil (v kozolcu, ki ga je dobilo društvo od br. F. Mlklaviča brezplačno na razpolago,) ter z njim vred dosegel sijajen vspeh na tem zletu.
Bil Je to časten dan za to še mlade društvo in sploh za Kobarid.
Ob 3. pop. se je vršil sprevod po trgu do občinskega doma, kjer je pozdravil došit goste župan kobariški, br. Miklavič v imenu občine, a starosta „Sokola" brat Juretič v imenu društva. Odgovoril Jima Je starosta G. S. Z., brat dr. Jrgolič ter se zahvalil 2 a prijazni sprejem in izkazano gostoljubnost Nadalje se je zahvalil občinstvu za izkazane simpatije in poživljal stariše na teto vadi šče, kjer bodo videli, da se njih mladina nt kvari, temveč se skrbi za njih telesno vzgojo, ki navaja mladino do značajnosti do delavnosti. Pridejo naj, ter se prepričajo sami kako neosnovane trditve razširjajo naši na sprotniki.
Nato je pozdravil došle zastopnike „S!. Sok. zveze", kar je dokaz, da imamo de Jansko moralno oporo od zveze, ki nas vodi.
Br. Kajzel, tajnik „SI. sok. zveze", se le zahvalil za pozdrav, povdarjal glavne so kolske misli ter zaklical: lz naroda, meo narod za narod!
Sokoli in občinstvo je z navdušenjem sledilo izvajanjem govornikov.
Kmalu za tem je sledila javna telovadba, ki se je zvršila z nepričakovano dobrim vspehoro. Ginljiv prizor nam je nudil resni nastop naraščaja, kateremu je br. Podgor nik po dovršenih vajah posvetil temeljit govor, ki naj si ga vsak v srcu ohrani in se po nJem ravna, da postane res pravi Sokol, v kakoršnem vidi naš tlačeni narod svoje bodočnost.
Opozoril jih je med drugim, na naŠt tekmovalce, ki so se, v lastni domovini zaničevani, izkazali v zlati Pragi pred vsem svetom in odnesli prvenstvo nad prvak« Povdarjal Je: Radostna čustva prešinjajt naša srca, da vam, dragi mladeniči, lahke postavimo že sedaj vzglede, katerim moratt slediti, ki naj bodo v vašem življenju, n? vašem delu, v boju, ki vas čaka, mogočna zvezda-voditeljica.
Ti vspehi pa vas ne smejo omamiti, vspavatl niti za trenotek, nasprotno, podži gati vas morajo vedno na novo k delu, ker tudi vi čutite že, kako trnjeva Je pot, k> vodi do Tyrševih ciljev. Prapor bratstva, svobode, enakosti naj gre kakor ogenj skor> noč pred vami in vam kaži pravi pot 1 Ljubit* pravico In resnico nad vse I Svojim sovraž nikom stopajte vedno in vselej odločno in odkrito nasproti, ne s polenom, temveč s spoštovanjem, ki je ima olikan Človek d( vsakega svojega bližnjega, bodi že ta prijatelj ali sovražnik. A za brate imejte priprav ljeno desnico in levico v pomoč. Mož ob možu bodtte vedno na braniku za vaše na rodne svetinje! Kaj in koliko imate storiti? Na to je odgovor le : kar največ možno. Tt veljajo besede S. Gregorčiča:
Ne samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož Je stori dolžan.
Slednje besede govornikove so veljalt v pozdrav bratom il Ljubljane, ki Jih ni plašila dolga pot, da nas vidijo enkrat pri delu.
Uverjeni naj bodo, da smo Jim hva ležni za to, da jih bomo vsikdar bratsfc sprejemati ter radi podrejali svoje delo njihovim očem, posebno Če spoznajo z več kratnim posečanjem naših prireditev naš težtco stališče, kajti polje Je veliko a delavcev ne dovolj!
Želim jim iz prijaznega Kobarida najlepši spomin in v to jim Kličem : Popotnik povej bratom na Kranj-kem, posebno na Semu mecenu Ignacu Gmntarju, da si na našel bedeče na straži.
Na to je sledil krepak Nazdar 1 in burno ploskanje glnjenth Sokolov in občinstva.
Za tem je sledila ljudska veselica, pn kateri je izborna godba Sokolov iz Kojskeg» svirala v popolno zadovoljnost.
Veselica se Je kljub malemu dežju jako dobro obnesla, za kar srčna hvala v piv> vrsti gospem, ki se mudijo tukaj na počit ileah in tudi nekaterim domačim, a ostalim naj bodo te žrtvovalae narodne dame vzor! Nadalje zaslužijo zahvalo gospice, ki so bile pridne kakor čebelice.
Po tej poti za narodi Na zdar.
Vesti iz Istre.
Premeščenja v šolski službi. Nadu čiteli g. Anton Urbančič je premeščen iz Boljunca v Predloko, nadučitelj gosp Fran Ferjančič iz Predloke v B jI junec. Prvi je premeščen iz službenih, drugi iz zdravstvenih ozirov.
Iz Borfita dne 30. avg. Tu je umrl gostilničar In posestnik Josip Petaros p. d. Jože spod ceste. Pokojni je bil eden najuglednejših mož v Bregu. Bil je več let zaporedoma obč. za&topnis, cerkveni stare šine i. t. d. Pogreb se je vršil včeraj. — N. p. v m.
Iz BorSta. — Javna tombola, ki jo Je priredilo „Vzajemno društvo za zavarovanje goveje Živine" minole nedelje dn^ 25. avg,
t« •t
Paroplounn družftn^D.Tripcouicli&Ci.M
Ekspresno Trst-Benetke in nazaj
po morju.
Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine
VENETIA" ~
s tremi vijaki
s tremi vijaki
JJ
opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni I., II. in III. razreda.
URNIK s
Odhod	iz Trsta :	Prihod v Benetke :	Odhod iz Benetk
Ponedeljek 8 predp.		11. predp.	Pondeljek 2 pop.
Torek	8 „	11- „	Torek 2 .
Sreda	8 .	11- *	Sreda 2 „
Četrtek	8 ,	11 „	Četrtek 2 „
Petek	8 „	11. .	Petek 2 „
Sobota	8	11. ,	Sobota 2 „
Nedelja	8 ,	11. .	Nedelja 9 „
		VOZNE	CENE :
Prihod y Trst:
5 pop. 5 . 5 . 5 * 5 „
opolnoči.
Iz TRSTA:
Tja: I. razred K 12 40; II. razred K 8 40; HI. razred K 5 40.
Iz BENETK :
Tja : I. razred Lir 13 —; II. razr. Lir 8-5<»; III. razred Lir 5*30.
Tja in nazaj (veljavno 15 dni) L razred K 18 50; n. razred K 12-50; L razred Lir 19 —; n. razred Lir 13 — ; ttt razred K 8 20.	HI. razred Lir 8 o0,
nedeljski Izlet Trst-Benetke In nnzaj:1 razred t^ k
FiNA BUFETNA POSTREŽBA.
Vozni listki se prodajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg .st. 12 P. Christofidis, potovalna agencija, Hotel de la Ville ; Urad za potovalce Avstr Lloyda. — V BENETKAH: pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco; Agencija Avstr. Lloyda, Riva Schiavoni. — Listki se razun tega lahko kupijo tudi v družbini kočici v Trstu na pomom S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco.
Prva vožnja je začela 30. avgusta z odhodom iz Trsta ob 8. predpol
Pridržan preklic in premembe ob vsakem času, brez obvestila in odgovornosti.
Telefon 17-66.
Telefon 17-66.
PISARNA
Dr. ferdinanSa Černe-ta i» Dr. ]ospa JitsnOič-a
preselila se je
v ulico Caserma štev. 8, I. nad.
SLOVANSKA
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih i knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:: govežka naroČila. "
KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Brzojavna adresa: ta GORENJEC - TRST
JOSIP MJ6C
Trst, ul. Caserma 17.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Poštna naročila obavljaju se isti dan.
tta TELEFON 21-16. ci
Najbogateja zaloga knjig papirja in pisarniških pori::	trebščin. :::: n: Velika zaloga muzi kalij molitvenikov in časopi.^ov
in
^.fistide Grualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
Odlikovana tovarna cevi In cementnih :: plošč, teracoj In umetnem Kamna. ::
Smejem« v-akoTintno delo * oementu.	iVne zmerne, <l«-lo Uia«.
Delniška družba jjreinitz
obvešča slavno občinstvo, da otvori dne 2. septembra
v ulici Giosue Carducci št. 26
prodajalno železnin in
kovin na drobno.
V Trstu, dne 1. septembra 1912.
„EDINOST < Št. 244.
Stran IX.
vspela je nepričakovano ugodno! Ogromni naval ljudstva je pričal, da isto simpatizira s takim, za našega kmeta velevažnim in koristnim društvom, katero mu je res še edina pomoč in tolažba, ki ga reši in podpre gmotno pri morebitnem poginu ali drugi nesreči goveda.
Pa tudi zavarovalnica se ni strašila truda ne troškov, ter )e nabavila dobitke, ki so bili gotovo tuli privlačna sila. Prvi dobitek, kvaterno, gnjat in vino sta dobil mladenki Hrvatič Josipina iz Loga in Matija Petaros iz Boršta. Cinkvino-praŠiča je dobil Trampuš Jožef iz Sv. Ivana, prvo tombolo junico Anton BenČin iz Rocola, drugo tom bolo-škropilnico Miha Zobec iz Boljunca ir Ivanka Marc iz Boršta.
Tudi naš državni poslanec, blagorodni gospod prof. Mandić ni pozabil na nas Rad bi bil tudi on ta dan v naši sredini; kar bi zelo radi videli, a žal, bolezen ga je |e ovirala! Dal Bog, da bi skoraj kmalu okreval!
Vsem, ki so pripomogli, da je prva tombola tako sijajno izpadla: presrčna
hvala!
Kmetska organizacija v Istri. Dne
9. septembra t. 1. ob 2 popoludne bodo imeli zaupniki snujoče se kmetske organi zacije za Istro v Dekanih sestanek, na katerega so vabljeni vsi zaupniki.
Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine v Ricmanjih priredi dne 15 septembra javno tombolo in ples na dvorišču „Konsumnega društva". Dobitki: Terno 4 kokoši, činkvina 1 janček, 1. tombola 1 tellca, H. tombola 1 prašič.
Srečke se bodo prodajale po 40 stotink.
Začetek ob 4. uri popoldne. — Pc tomboli ples, ki bo trajal do 11. zvečer.
Zahvala. Odbor pevskega in bralnega društva „Domobran* v Manžanu se o priliki naše prve narodne veselice z dne 18 t. m. zahvaljuje sledečim gg., ki so prepla-čaii vstopnino, oz. darovali namesto vstop nine: Dr. Mandić K 10, dr. Brnčič K 10, Karel Šiškovič K 10, Pangerc K 5, Silvester Cerut K 3 60, Kosič Jožef K I, Furlanič Jožef K 1, Neimenovani 60 stot.
Dalje se zahvaljuje vsem bratskim društvom za njihovo blagohotno sodelovanje pri veselici, velesp. gosp. dež. posl. J. Va-lentiču za sklicanje javnega shoda na dan naše prireditve, si. uredništvu „Edinosti" za blagohotno objavljanje večkratnih dopisov in objav, g. Lušinu, trgovcu lesa v Kopru, za posojene deske, ter slednjič vsem, ki so se na katerikoli način potrudili za našo prireditev, in si. občinstvu, ki je blagovolilo poseliti našo slavnost in je s tem pokazalo bratsko in narodno vzajemnost. Kličemo Vam še enkrat: Hvala in na svidenje o priliki druge narodne slavnosti v Manžanu !
Druge slovenske dežele
Vesti iz Koroške. Bače. (Zborovanje CM podr. — Razno.) Dne 25. avgusta se je vršil v Bačah v prostorih Cvancgarjeve gostilne občni zbor CM podružnice za Loče in okolico. Udeležba je bila pri naših žalostnih razmerah še prav dobra; nad sedemdeset zborovalcev domačinov, med njimi odličnih zastopnikov koroškega narodno čutečega učiteljstva in duhovščine. Prisostovala je zborovanju tudi družina tržaškega posl. d.ra R y b a r a, ki biva na letovišču ob ba-škem jezeru.
Iz poročil predsednika, tajnika in blagajnika posnemamo, da podružnica že tretje leto deluje, kolikor ji pač razmere dopuščajo.
Saj je že težava dobiti prostora za letna zborovanja, ker se krčmarji po veliki večini prav boje sprejeti narodno zavedne zborovalce v svoje gostilne, Takim „možakarjem" bi morali zavedni domačini pač vraćati milo za drago. Kdor nas podpira, ta je vreden naše podpore — drugi pa ne!
V tekočem letu Je imela podružnica krog 56 K dohodkov ; proti dohodkom prvih dveh let kaže to dosedaj nazadovanje. Stavbe za slov. šolo v bližnji Dlčjivesi CM družba še do danes ni mogla pričeti, ker že d e leti tečejo rekurzi in ugovori po lestvi vseh inštanc gori in doli. V zadnjem Času pa se zdi, da pridemo vendar enkrat do za-željenje in prepotrebne Šole.
Po poročilu odbora je povzel besedo učit. Ferdo pl. KI e i n m a y r, ki je v daljšem govoru očrta! žalostne šol. razmere na Koroškem ter pojasnil velevažni pomen šol. vzgoje v materinem Jeziku, ter povdarjal Ča-stiiljivost in lepoto istega. Zatem je govoril odličen koroški duhovnik (želi ostati neimenovan), o ljubezni do domače grude in do-msče govorice. V svojem, s plamenom svetega prepričanja podanem govoru je prišel do sklepa, da greši zoper zapoved: „Spoštuj očeta in mater...." vsakdo, ki zaničuje materini jezik. Oba govora so po-sSuŠalci navdušeno sprejeli. Pripominjamo pri tem, da je priprostemu Korošcu „govor" nekaj posebnega. Ni čuda, ker jih — slovenskih posebno — redko čuje.
Po dnevnem redu je sledil srečolov, ki je pripomogel k dobremu razpoloženju in CM družbi k lepemu dobičku. Pri zabav-vnera delu so udarjali tamburaši iz vrle Bnce.
Prireditev se je posrečila in marsikaj bi se še posrečilo, Če bi bilo več narodnih delavcev. Inteligence manjka. LetovišČarjev
je vse polno tod okoli, ali slovenski so redke vrane kljubu raznim pozivom po ča snikih. In vendar bi slov. letovišČar, seveda oni, ki rad stopa med priprosto ljudstvo ln ne preseda samo po h :telih, bil velikega pomena za razvoj narodne zavesti v naših lepih korcŠkih dolinah. Ali morda bo že tako: Kdor bi rad, ne more; kdor more, pa trosi svoj denar po tujini, ki mu mani ponuja. Slednji Čas Je že, da tudi v tem pogledu ukrenemo, kar zahteva nar. eko nomija.__
BRZOJAVNE UESTi.
Grof Štefan Tisza proti splošni in enaki volilni pravici.
BUDIMPEŠTA 31. (Izv.) Grof Štefan Tisza priobčuje v svojem glasilu članek oroti splošni in enaki volilni pravic!, v katerem trdi, da Je splošna ln enaka volilna pravica v vseh državah, kjer je bila uvedena, v veliki meri oškodovala parlamenta rizem. Nadalje trdi, da ogrski voiilci še niso z eli za splošno in enako volilno pravico.
Spor med hrvatsko vlado in mestom Zagrebom.
ZAGREB 31. (Izv.) Med vlado in mestom Zagrebom je nastal spor zaradi zemljišča na Šalati. Mesto je odstopilo vladi to remljišče, da zgradi bolnišnico ali tehniko. Ker se pa vlada ni tega držala, temveč od redila zgradbo neke srednje šole, zahteva mesto odškodnino 160.000 K, obenem pa noče dati drugega zemljišča za tehniko, kakor zahteva vlada.
NemSki cesar kandidat za Nobelovo mirovno nagrado.
BEROLIN 31. Iz Amerike prihaja vest, da Je predlagai Wheeler, profesor na KaH-formškem vseučilišču, naj se podeli Nobelova mirovna nagrada cesarju Viljemu, ker je le-ta dvignil nemško vojaitvo na tako stopnjo, da |e za dolgo vrsto let zagotovljen svetovni mir.
Grof Berchtold na Moravskem.
DUNAJ 31. (Kor.) Minister zunanjih zadev grof Berchtold se je podal nocoj na svoj grad Buchlov, odkoder se povrne v ponedeljek zjutraj na Dunaj.
Novi ravnatelj dunajskega dvornega gledališča.
DUNAJ 31. „Wiener Abendpost* javlja, da je najvišji dvorjanlk poveril provizorično vodstvo dvornega gledališča dvornemu igralcu Thiemigu.
Stavka v predilnicah na Moravskem.
BRNO 31. (Kor.) Že tri tedne počiva delo v vseh predilnicah Zveze volnenih predilnic. Včeraj je stopilo v stavko 350 tkalcev tvrdke Mojzes Low Beer. Ako bi trajala stavka tkalcev, bodo morale ustaviti vse tovarne delo. V teh tovarnah Je zaposlenih okolo 1300 delavcev.
Nemško vojaštvo na avstrijskih tleh.
DUNAJ 31. (Izv.) Začetkom meseca septembra bo imelo nemško vojaštvo svoje vaje ob avstrijsko-šlezijski meji, tekom katerih prestopi tudi avstrijsko mejo. Avstrijske politične oblati so dobile od osrednje vlade nalog, da ne delajo nikakih sitnosti nemškemu vojaštvu.
Obsodba ponarejevalcev denaija.
ZAGREB 31. (Kor.) Okrajno sodišče v Belovaru je obsodilo radi ponarejevanja denarja obtoženca Viljema Erkatića na 12 mesecev, njegovega očeta na 6 učitelja lit— niča na 3 in redarja Kolombara na 8 mesecev težke Ječe.
Sklicanje bolgarskega sobranja.
SOFIJA 31. (Kor.) Kakor javljajo Hiti |e sklicala vlada sobranje v sredo septembra k izvanredni seji.
Aretacija načelnika tajne policije.
PETROGRAD 31. (Izv.) Ministrski svet je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se izroči načelnik kijevske tajne policije Kuljatko sodišču, ker je izvršil celo vrsto defravdacij v škodo državni blagajni. Kuljatko Je znan izza atentata na bivšega ministrskega predsednika Stolypina.
Grozni zločini zblaznelega vojaka.
ROMANSHORN (Švica) 31. (Kor.) Radi slaboumnosti iz vojaške službe odpuščeni 35letni vojak Herman Schwarz se je sinoči zabarikadira! v svojem stanovanju, ter Je z ordonančtio puško streljal od pol sedmih do ednajstih zvečer, ter na vse one, ki so ho teli v hišo. Schwarz je umoril štiri osebe, ena oseba je bila smrtno, sedem jih je bilo težko ranjenih. Ko so ljudje po 12 popol-noči udrli v hišo, je blaznež izginil. Bržkone je pobegnil v gozd. Iščejo ga po vsem gozdu s policijskimi psi.
Homatije v Turčiji.
CARIGRAD 31. (Kor.) Glasom avtentičnih vesti je vprašanje oboroženja Albancev urejeno na ta način, da je prevzela vlada obvezo, da v eksponiranih mestih Albanije zasnuje zaloge orožja, da jih za slučaj potreb razdeli med Albance. Ta orožja morajo biti deponirana v zalogah do 5. bairamskega dne (5. septembra). Nošenje orožja Je dovoljeno le tistim, ki rabijo orožja ali za brambo državne meje ali za izvrševanje svojega poklica.
CARIGRAD 31. (Kor.) Konzularne vesti iz Monastira potrjajo, da so se al-
banski ustaši iz Elbasana, Struge in Dibra z malimi izjemami povrnili v svoja bivališča.
SOLUN 30. (Kor.) Komisija za ugotov-Ijenje odškodnine, ki jo je plačati Arnavtom za škode, provzročene po Izdanih odredbah, je odpotovala iz Skoplja.
CARIGRAD 31. (Kor.) Avtentična pisna sporočila iz Skoplja naglašajo, da so Albanci toliko med ustajo v Skoplju, kolikor na odhodu iz mesta, držali uzorno disciplino. Njihov odhod se je izvršil z občudovanja vredno preciznostjo in hitrostjo.
Msblovana sobica ^.Tnl&r
Ulica San Cavardo P. 106. II. nad. (Iahrska cesta, z-aven lekarne). Barič.
Pn^phnn veIiki zajci (kunini) in golobi so na
r UOCUIIU prodaj zaradi pomanjkanja prostora.
Tiflt, Peadice Scorcola 483.	1833
r")n|||ko mala družina išče dobro, potrpežljivo L/UUB d ženo, sposobno za kuhinjska dela. Hrana in stanovanje zastonj. Škedenj št. £91.	1834
Hiša
s 6 prostoii na prodaj. H*zklani hrib.
Vrdela, Sv. I fan, 1835
Ifnln 8 Prošlim tekom prodam za 70 kron. — IVUIU Chlevar, ul. Cologna št 20.	1836
llrnnna za brivnico sprejmem takoj. Isti ima VJuvIlUct tudi priliko izučiti se v vleiuljarstvu. A. £ebek, brivec, Trat, ulica Oarducci.	1837
MilnnflCPlf (sabbia saponacca) kupuje vsaka ItIIIU|IvOCR gospodinja, ljubeča snažnost v hiši. Prodajajo ga mirodilnice, trgovine jestvin, olja, Kija, mila po 14 vin. zavitek Zaloga.* Zani, Trst, Molino grande 48.	183S
P*iM<jA se 70 m3 gred, dilje, bokaporte, železo IlUlld za zidanje, stopnice iz kraškega kamna in razne potrebščine za sHvbe. Ulica Miramar, Curro & figlio.	1839
tffiva 79flriin9 P" državnem kolodvoru, nuva £dUI uya ulica JLazzaretto vecchio
št. 31. — Gostilna je dobro prekrbljena z jedilami
in pijačo in tndi kosila so vsaki dan na razpolago.
Odbor.	1840
nHHam mebl°VAnih sob s brano, okna na UUUulll ulico. Ulica Andrea Rapiccio štev. 5, vrata 2, pritUčje.	1826
IcnOm čevljarskega pomočnika za žensko delo. lOUCVIl Ulica Barriera vecchia št 40. 1827
I actnilr licence važnega patentiranega pred meta za zidanje v trgovskem okraju Trst išče družabnika z financijelno udeležbo in po mogočnosti z lopo za izdelovanje predmeta. Ponudbe pod „Zagotovljena eksistenca" na Inseratni oddelek Edinosti.	1795
Mnogo denarja žite. PoŠljiie svoj naslov
na : Arnold Weiss, eksport ur, Dunaj, 63. 1726
Qnrflo vseh velikosti v najboljem stanu prodaja O U KI C tvrdka C. Sicherle & Co., Gorica, ulica del Teatro.	1767
Dvonadstropno hišo z vrtovi
v Toma, u proda Alojzij Bole hšt. 47.	1710
iČPAmn	z&nesljivtga dečka poštenih starišev za
■ dUOIIIU	postrežbo v pisarni in za vnovčevanja.
Lastnoročno	pisane ponudbe s spričevali: Trst,
glavna pošta, predalček 211.	1806
Pn rti i21 vina istrskega prve vrste je na r al Uja Vlila prodaj. Naslov pove Inser. oddelek Edinosti.	1609
1200 kron
se išče na koncesionirano podjetje, dobro jamstvo, obresti 36 mesečno, stroga reenust, posredovalci izključeni. — Ponudbe pod „Samo šest mesecev" poltnoležeče, glavna poŠta Trat.	1801
Pff*nHS! se na PIoatovoljni drsžbi enonadstropna riUUd hiša (b glavni ceati blizu trga v Kobaridu. Dražba se \rši 1. septembra t. L Komur je mnogo ležeče, bodisi za trgovino, ali za miren ko tiček, naj pride omenjenega dne k dražbi. Tozadevne iuformacije daje županstvo v Kobaridu.	1815
Št. 4200
Oglas.
Daje se na obče znanje, da se bo vršil
običajni sejem
Subotinje v Buzetu dne 15. 0. 1912.
Glavarstvo občine Buzet, dne 27. 8. 1512.
Načelnik : Rašpolić, v. r.
Industrijalno podjetje na deželi išče
URADNICO
katera je popolnoma zmožna knjigovodstva, nemške korespondence in stenografije, ter ima nekaj prakse v mlinski ali žitni stroki. Gospice, katere so izven tega tudi italijanščine vešče, imajo prednost. Lastnoročno pisane prošnje z curriculum vitae, referencami in zahtevo plače naj se odpošlje na Inseratni oddelek „Edinosti" pod „E. F. 1832".
Stenografa
ali stenografinjo
ki zna pisati na stroj, išče odvetniška pisarnica dr. Josipa Wli-fana v Trstu.
Zahteva se znanje slovenske, poleg te pa nemške ali laške stenografije. Vstop takoj Plača po dogovoru.
Josip Zavadlal
Trst, ullea Marco Pollo ti.
Priporoča cenj. občinstvu
svojo pekarno
Večkrat na dan svež kruh. Prodaja ae moka i« prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah.
O« k n meblovana, zračna, pri slovenski družini OUUd, se odda takoj. Ulica Cuniculi št 13, IV. vrata 13.	1778
Tlltaf* se želi seznaniti z gospodično ali mlado I UJE Is vdovo v svrho ženitve. Ponudbe pod „Tujec" na Inseratni oddelek Edinosti.	1414
ooeoooooocooocoococccoc ooooooooooooooooooooooc ooooooooooooooooooooooc
o
o
ooooooooooooooooooooooc ooooooooooooooooooooooc C o C o O O o o c o o o o o o o c cooooc
PRIPOROČENE TURDKE
Mesarji:
Mre A P -ALOJZU (Luigi) DOLENZ. — Trst, IfltOnn „lica Belvedero št. li.
Slovenci! Slovani 1 StFS
edino slovenske urarne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsake naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k •volim I Udani ALOJZU POVH. **
Skrivnost lahke, elegantne hoje.
Pristna peta iz gumija
Palm l
Dobiva se v vseh v to stroko -padajočih —	■ ■------ — - ^ trsrovinah.
:: ZOBOZDRAVNIK ::
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—«.
V dobropoznani
cevljarniei O. Scubicli
ulica Carducci štev. 15, se razprodaja vse blago z velikim popustom, □ da se napravi prostor za zimsko blago. □
! J Vsak naj izrabi ugodno priliko !!

lADUNSKA
KTHTOto IV PRODAJA i
Em rifbaurb, obligacij«. Ujm ja, p »i JOKIMTK, delvics, ibbflklIZK
VALUTE nr DEVIZE.
PREDUJMI	__
, FAPIBJB TV BLAG« LKttCl ? jlVHTH SKLADIŠČIH.
SATE-DEPOSITS. — PROMESE.
BRSOJATT: JAPKAJtSKA.
mm- MENJALNICA. "N
TRST, VIA CASSA M KISPAPMIO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE).
VLOOI NA KNJlZlCB
A' DO DNEVA VZDIOA
OD DNEVA VLOGE
4%
imsi datu PLaCCJB ba1txa IS 8TOJBGA.
na teko6 in žiro-račun po dooovoru.
toVAHUA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI.
uradne ure: 9—12, 2V»—5V».
ESKOMTUJBi aaanfl* men ai rnm»
ZAVAROVANJE ▼mđvercinb paperjbt r*on imun lmbbl
BKTI3UA ffRSBAJfJA SBECl ITD. BBEIFLACHO. STAVBNI KREDITI. REMBOURS^KREDITI
URDITl PILOTI DOKUME3TOM DKBCAJVJA.
borzna naroČila. - inkaso.
TZLKFOKI: 11M, 1799. _
___ __ _ --
Filljslke v Opatij« in Uubljani.
i
Slovenci, se hočete omeni po ceni?
Obiščite dobro znano trgovino
Alla citta di Trieste
Tla Giosuč Cardueci št 40
(ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovrat nikom, hlače, srajce, malij itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri.
Alla citt& di Trieste
Tla G«osufc Cardu^ci št. 40
EMILIH CERE0RT0
Campo San Giaeomo štev. 2. Priporoča cenj. občinstvu svolo
trgovino pisarniških in šolskih potrebščin.
Prodaja razglednic in igrač vseh vrst
			
dl—			—LU
RESTAVRACIJA
flURORA
Trst, nI. Carducti št. 13.
Na umetniškem potovanju Črez Vratislavo, Krakov in DuDaj gostuje znani in zelo priljubljeni muzikalni, instrumentalni in kabaretDi Ausambl
The (Deihins
že ponovno v restavraciji Aurora
Vsak večer
velike predstave od 7. do 12
Ob nedeljah in praznikih:
Vstop prost izvzemši ob nedeljah in praznikih Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Toči se dobroznano I.a Goes% jvo pivo,
vedno Bveže iz hektoliterskih »odov. r>}
II	Ht~P
Ivan Žniderčič
Trst, nlioa Belvedere 17, Tat
Trgovina jestvin in kolonijah].
Zaloga testenin iz Bist ce /n Neao ja, vsakovrstna olja, trila. kive itd. VELIKA ZALOGA vaeh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd., po pešti. Cene ugodne in točna postrežba.
Skladišče kož barvane, v*eh vrst rumene in črne za ćevlfarje in sedljirje z delavnico gornjih delov čevlje t (tomaje). fe ečjo kože črne in rumene (Bokskaib). ošči a na aajbol|e vrste za barvana čev«je. Naročbe za vse kraje deželo Izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggianelli
v Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17.

JOSIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario
odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu
ZALAGATELJ ČEVLJEV c ki. finančne Btraže za Trat, Koper in Pulo, c, kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in drugih skladišč.
Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za = moške, ženske in otroke.

Pozor! ZdIožo lzgotovllenin oblek za moSKe
Kadi predstojeće Sp*OŠ!te preureditve trgovine, prodam vse po zelo zniža- 9fl0| 7ifl°l Rfl°i in več, po vrsti blaga. — nih cenah do JU |0, Tli |0f JU [0 Vsakdo, ki kupi blaga za najmanj b K, se lahko udeleži tekme za \eliko denarno nagrado.
Boga! U bor oblek za dečke«
Fer d. Dobavšek, Trst
ulica Giosue Carducci štev. II.
Tehnična poslovnica
FRAHfC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
doba vata:
Tangyet najfzvrstnejfie motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na iafto,
8'stem „Diesel" stoječe in ležeče nstrojbe.
Lokomoblle na benzin In paro. Prevzemajo delo induBtrijalnih tovaren kakor : Milni za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamenoloma, stroji in tovarne za cement, stroji in nsmeiSenja za mizarsko Obrt, centralno korjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
NameŠSenje za električno razvetljavo in prenoe moči. Električna vsdigala za OSebe (Llft) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderna transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in prede za vino. Olje, zamahi, pipe itd. „Andoro* najbolji in najcenejši pokrov hiš.
---Pror&Aunft 1» oblak nsnlkov saatoaj. — — —
Ivan de Lorenzo SiiSiVS
Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste. ■■■■■
Zastopstvo c. kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Bludenz-u.
Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč.
Sprejemajo se poprave, ki spadvjo v to stroko. — CENE ZMERNE.
Vbod po glavnih vratih —B-
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma St. 2. — Telefon 952.
IV Ima no razpolago Jekleno varnostno celico
ki j« nrni proti vlomu ia poimrn, v kateri »o SHRAMBI OE, ki M oddaj ejo Itzaakam v najem ia sicer
za oelo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20f za en meseo „ •
ghrambice ao 24 cm visoka, 24 em Širok*, iS cm globoka. Shrambto a* mora drogi odpreti kakor stranka, U —a osebno shranijo svoje stvari, kojih ai fraba prijaviti.
IS" Oddaja hranilne pusice TS2S
katar« priporoča posebno stariSem, da na ta najnovejli in najvapeMieji način navajajo Btediti svojo deoo. Nadaljaa pe|aaalia daje zavod eb uradnih arah. j
8822
Točne ure prodaja
Emilio Muller
najuglednejša ia najsta-rejfta prodajalni ca ar v Tratil, via 8. Antonlo
(vogal ulica S. Nicolfc).
VELIKA IZBERA
verlilo, al a tih, erebr-nih, kakor tudi sten-aklb nr vsaka vrate.
liataaovljaaa lato IS5S.
Naravni led
v štacgah in koaih iz tvornice naravnega leda v Banah
se prodaja na debelo in na drobno v
LATTERIA 1GIENICA
„TRIFOLIUM"
Za izdelovanje ledu se vporablja le bro-
jenska voda (Aurisina). Znano je, da se pri nakupu naravnega ledu priitedi 300%, ker dlje traja nego kristalni led
Ivan Krže
Trst - Piazza S. Glovannl St. I.
Kuhinjskih in kletarakih potreb, san od icaa in pletenin, škafov, brent, čebrov in kad, sndČekov, lopat, reSet, sit in vsakovrstnih koSev, jerbusev in metel ter muogo drugih
v to stroko spada- PrLinrtmnfl. "^J0 jofth predmetov.— * l i^lOl Wv<» govino a
kuhinjBko posodo vnuke vrate bodi od porceiana, šamije emaila, koaiterja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničnje pipe, kroglje, aemljeno in stekleno poaodo ta vino.
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7
Prodaja moke I. vrste, sladčice In prepečene! (biskoti) najboijših vrst, velika Ubera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, butel|ke, fina, desertna vina, dalmatinska in Istrska vina z razprodajanjem pure v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim hlgijeničnlm ===== električnim strojem.	—
]osip Trampuš
Trst, ulica Industria št. 3
(Sv. Jakob)
priporoča svojo pekarijo. Večkrat ns dan Bvež kruh
Zclo§a moke oseke urste Iz — proib mllnoo. —
Vino in likeri v steklenicah. SladšČice in biškotini. - Postrežba tudi na dom.
Pohištvo
najfiu«Jše,zaj<*meeiio,izdeliUio 8 finim ukusom
se prodaja po zelo primerDih cenah v dobro znani zalogi
Guglielmo Brod & Co
ulica G occhino Rcsslni in ui. Zo.ita 2
Dajejo se tudi olabave v plačilu Cen ki zastonj.	Ceniki zastonj
Ottomnn tu, Ottomon tem
povsod me i&čejo povsod me radi imajo.