Št. 128 (15.300) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - IH. Montecchl 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 moggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ ICnn UD PO^NA PLAČANA V GOTOVINI IZJUULIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% CISALPINA GESTIONI S|xA. investicijski skladi M BClKB BANCA 01 CREDITO 01 TROSTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA PONEDELJEK, 15. MAJA 1995 OSREDNJE DRŽAVNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU POLITIKA / PO DOLGEM POGOVORU Konec slovesnosti s Triumfom LJUBLJANA - Osrednje državne slovesnosti ob 50-letnici nca druge svetovne vojne ter zmage nad nacizmom in fa- so se včeraj končale z množično obiskano slavnos-: vojaško postavitvijo slovenske vojske in umetniško akci-st !r!ltmf' Pred tem sta bili maša za domovino v ljubljanski rjtoi in slavnostna seja državnega zbora. Nobene od treh prireditev - umetniške akademije predsi-Cl v Cankarjevem domu ter včerajšnje seje DZ in Triumfa -Se Diso udeležile vse stranke. Na slovesnosti na Trgu repu- blike, ki se je začela s piskom ladijske sirene, potekala pa je pod plapolanjem velikanske slovenske zastave, se je zbralo približno petnajst tisoč ljudi. Domače in tuje goste je pozdravil premier Janez Drnovšek. V dobro uro trajajočem spektaklu, ki ga je režiral Matjaž Berger, je sodelovalo 130 artistov in Športnikov, himne svojih držav pa so intonirale vojaške godbe Francije, Rusije, ZDA, Velike Britanije in Slovenije. (KaN) Foto: S. Z/BOBO Na 6. strani Lamberto Dini omehčal Mancusa Ministra je prepričal, naj ne bo tog RIM - Lamberto Dini (na telefoto Ap) se izkazuje kot spreten posredovalec. Potem ko mu je uspelo, da se je s sindikati dogovoril za pokojninsko reformo, se je moral italijanski premier lotiti včeraj nič manj kočljivega problema odnosa med sodstvom in pravosodnim ministrom Filip-pom Mancusom. Po dve-urnem pogovoru je Dini pravosodnega ministra, ki je znan po svoji trmoglavosti, dovolj omehčal, da je Mancuso odstopil od svojih togih stališč. Na ta način je Diniju uspelo preprečiti spopad v parlamentu, ki bi bil lahko ogrozil tudi obsotoj vlade. Po pogovoru z Dinijem je Mancuso objavil tiskovno sporočilo, v katerem je poudaril, da ne bo nobene inšpekcije na palermskem državnem tožilstvu, da je začel razčiščevanje z inšpektorji, ki jih je hotel Se v soboto odstaviti, in da bo spoštoval usmeritvene pristojnosti parlamenta. Čeprav minister ni priznal zelo odkrito svojih napak, pa je bilo sporoči- lo dovolj, da so stranke, som. ki podpirajo vlado napo- Po včerajšnjem delnem vedale, da ne bo več po- umiku pravosodnega mi-trebna nezaupnica pravo- nistra je marsikomu odle-sodnemu ministru. Pomi- glo, saj vse je kazalo, da rjevalno je vplivalo tudi bi lahko prišlo do take za-vsedržavno združenje so- ostritve, ki bi lahko ogro-dnikov, ki ni hotelo zao- žila tudi samo vlado, s tri ti polemike z Mancu- Na 2. strani Treu: Zakonski osnutek o pokojninah je pripravljen RIM - Vladni zagonski osnutek o Pjeosnovi pokojninskega sistema je pripravljen, par-latnentu pa ga bo-oo predložili v naj-^ajšem času. To je vCeraj potrdil novinarjem minister za delo Tiziano Treu JO jim dal tudi ne-^ai pojasnil. Med dolgim je povedal, da bodo imeli delo-larnalci pravico do Upokojitve pri 57. letu in s 35-letno Prispevno dobo oziroma s 40-letno Prispevno dobo ne Slede na starost vse dotlej, »dokler bo rajalo prehodno obdobje«, se pravi “skoraj gotovo« do ata 2013. Na vpra-®anje, aij sj Jj0cl0 lahko tisti, ki jim je dozorel čas za upokojitev v lanskem atu oziroma jim bo dozorel letos, pri-v°šCili zasluženi Počitek v priho-.)am letu, pa je Uunister odgovoril: »Verjetno se bodo ahko upokojili leta 96 v štirih izmenah.« JADRANJE America’s cup odromal v Novo Zelandijo AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1 Schumacher na benettonu zmagal v Barceloni SAN DIEGO - Novo- riško celino. Za Ameri-zelandska jadrnica ko je to drugi pekoč po-Black Magic je tudi v raz v 144-letni zgodovi-peti preizkušnji gladko ni tega tekmovanja. Pri-premagala Young hodnje tekmovanje bo Americo in tako je pre- tako po vsej verjetnosti stižni pokal America’s v Aucklandu, na Novi cup spet zapustil ame- Zelandiji. Nemec Michael Schumacher je na včerajšnji avtomobilski dirki za veliko nagrado Španije v Barceloni dosegel eno izmed svojih najbolj prepričljivih zmag, dobro formo Benettona pa je z drugim mestom potrdil se Anglež Johnny Herbert, ki je na ta način dosegel svoj največji uspeh v formuli 1. Aleši, ki je na treningih pokazal impresivno formo, predstave ni mogel izpeljati do konca, saj mu je v 25. krogu odpovedal motor. Na 13. strani Danes na športnih straneh Zapravljena možnost za Sovodnje Ekipa Sovodenj je imela možnost, da si zagotovi napredovanje v promocijsko ligo. S porazom pa si je to možnost zapravila in sedaj mora čakati na razplet tekme med Mosso in Pro Romansom. Na dodatnih tekmah za prestop bo nastopila tudi Zarja, medtem ko se prvenstvo Se ni končalo za trebenskega Primorca Stran lOinll Zmaga Romingerja na »gini« Švicar Toni Rominger je z včerajšnjo prepričljivo zmago v drugi etapi na kronometer na kolesarskem »giru« oblekel roza majico. Z zaostankom 47 sekund sta na dlj privozila Danes Sorensen in Italijan Fondriest Stran 13 Milanova usluga LazKi V italijanskem nogometnem prvenstvu A lige je Lazio premagal Inter, Milan pa je odpravil Romo. V boju za obstanek v ligi je Foggia naredila korak naprej z zmago nad Fiorentino. Stran 14 Teniška tekmovanja V finalu teniškega turnirja v Hamburgu je Rus Medve-djev premagal Zorana Ivaniševiča, na ženskem teniškem tekmovanju v Rimu pa je prvo mesto zasedla Španka Martinez, Id je v finalu premagala rojakinjo Sanchez. Stran 14 Sovon petič svetovni prvak Kubanski boksar težke kategorije Felix Savon je postal prvi boksar, ki mu je uspelo na amaterskih svetovnih prvenstvih v boksu osvojiti peti zaporedni naslov svetovnega prvaka. Stran 14 TOTOCALCIO 221 111 XXX 21 2X Dobitki: 13-87.707.000 lir 12-2.701.000 lir L PODKUPNINSKA AFERA / PO POGOVORU S PREMIEROM DINIJEM Mancuso spravljivejši z inšpektorji in Palermom Stranke, ki podpirajo vlado, ne bodo predlagale nezaupnice RIM - Pravosodni minister Filip-po Mancuso se je vsaj delno premislil. K umiku od izredno togega stališča, ki ga je zavzel v soboto zvečer v odnosu do inšpektorjev, ga je pripravil premier Lamberto Dini, ki se je z njim pogovarjal včeraj dopoldne dobri dve uri. Po pogovoru z Dini jem je Mancuso izdal tiskovno sporočilo, s katerim je poudaril, da nima v načrtu nobene inšpekcije na palermskem tožilstvu, da je začel razčiščevati odnose z inšpektorji in da je pripravljen upoštevati mnenje parlamenta. Ob objavi tega sporočila si je marsikdo oddahnil, saj ni nobena od strank, ki podpirajo sedanjo vlado hotela tvegati vladne krize. Toda pripravljene so bile predlagati nezaupnico ministru, Ce bi vztrajal v svojem stališču. Predsednik pro-gresistiCnih senatorjev Cesare Salvi je takoj po objavi Mancusovega sporočila izjavil, da je v ministrovem stališču zaznal znatne novosti, NOVICE saj je minister poudaril, da ne bo inšpekcije v Palermu in da najbrž ne bo odstavil inšpektorjev, ki so vodili inšpekcijo na milanskem tožilstvu. Dodal pa je, da mora minister imeti zmeren odnos tudi do milanskega sodnijskega tima »Ciste roke« in upoštevati usmerjevalno pristojnost parlamenta. »Če se bodo stvari razvijale v tej smeri, bo možno razcišcenje,« je dejal Salvi, po katerem najbrž ni več potrebno, da bi predložili predlog nezaupnice. VrC vode na ogenj polemik je zlil tudi podpredsednik poslanske zbornice Luciano Violante, ki je ocenil, da je minister upošteval pripombe političnih sil in pozitivno spremenil stališče. Predstavnik Ljudske stranke Giuseppe Gargani pa je podčrtal, da je vprašanje odnosa med ministrom in inšpektorji notranje vprašanje ministrstva. Po Mancusovem sporočilu je tudi demokrat Stefano Passigli umaknil zahtevo po ministrovem odstopu. Veliko je k umiritvi položaja prispevalo tudi združenje sodnikov. Podpredsednik združenja Mario Cicala, ki je v prejšnjih dneh izredno ostro reagiral na napoved nove inšpekcije v Milanu, je vCeraj poudaril samo, da bo najbrž treba zakonska določila, ki urejajo pristojnosti inšpektorjev preučiti in dopolniti. Vozel odnosa med pravosodnim ministrstvom in sodstvom - zlasti tistim, ki deluje nq prvem okopu boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ni še razpleten. Stanje pa je vsekakor manj napeto, kot je bilo v soboto, ko je kazalo, da ne bo druge poti kot razrešitev ministra z izglasovanjem nezaupnice. Premieru Diniju je uspelo, da je omehčal ministra. Mancuso zaenkrat ne vztraja veC v Čelnem spopadu z inšpektorji in z milanskim tožilstvom, vendar ta delni umik najbrž ne bo zadostoval, da bi presekah gordijski vozel, ki ga je s svojo trmoglavostjo spletel. VARESE / VCERAJ Nepričakovan, tihi odhod pevke Mie Martini Našli so jo mrtvo v novem stanovanju ti na turnejo po Kampanj.' zato so se zjutraj zgasili p11 njej, a stanovanje je bilo za prto in nihče se ni oglaS1 na njihovo zvonenje. Krna lu zatem so obvestih lastn1 n4-r\ TDz-n-f-l O CGfTTjrI * finirane italijanske p®VN lahke glasbe. Njeno ime s® je prvič pojavilo v javnos daljnega 1970 leta na m1 lanskem festivalu gla®n® novih tendenc: zmagala je kategoriji pevcev in peV medtem ko se je kot skup1 na takrat prvič proslav1 Premiata Fomeria Marco111’ Domenica si je izbrala nov° ime Mia Martini, ker ni b° i - • ena- ime Mia Maram, Kei ^ tela, da bi jo občinstvo ena Čilo s sestro Loredano Ben6' X /Tl n i-i /-v i n roni-n T*Q '/11 ICO * Pevka Mia Martini V Zairu je umrla četrta italijanska misjonarka BERGAMO - Cerkveni krogi v Bergamu so vCeraj sporoCih, da je v zairskem Kikvvitu umrla 59-letna nuna Dinarosa Belleri, ki je bila doma iz okolice Brescie. To je že četrta italijanska misijonarka, ki je v umrla v Zairu zaradi epidemije virusa Ebole. V zairskem Mosangu je Bellerijeva 17 let kot bolničarka pomagala gobavcem in jetičnim, leta 1983 pa so jo premestili v Kikvvit, kjer se je pred tedni okužila. Do zadnjega so vsi upali, da bo preživela, ker se že nekaj dni njeno zdravstveno stanje ni slabšalo, v soboto je nastopila kriza, tako da je vCeraj umrla. Rabin Toaf 80-letnik - SARDINIJA / V ABBASANT1 PRI PRISTANU n Včeraj so ugrabili žensko Žrtev je 65-letna ovčerejka Giovanna Maria Licheri ORISTANO - Štirje oboroženi in zakrinkani moški so včeraj ob 5.30 zjutraj pri Abbasanti v pokrajini Ori-stano ugrabili 6 5-letno Giovanno Mario Licheri, ki ima s 76-letnim možem Ginom Leonejem in štirimi sinovi ovčerej sko farmo. Ugrabitelji so pred napadom onesposobili družinskega pomagača in pastirja Giovannija Dessija (20 let), ki ga je uro pozneje našel zvezanega neki sosed. Poklicala sta karabinjerje in policiste, ki so takoj postavili cestne zapore in nekaj ur pozneje bhzu Ottane našli zapuščeno lancio themo, s katero so banditi pobegnili (avto so seveda ukradli). Vest o ugrabitvi je presenetila krajane, ki zatrjujejo, da Leone in Liche-rijeva nista bogataša in si zaradi tega ne moreta privoščiti visoke odkupnine. Sicer pa so razlogi za ugrabitev morda drugačni. Notranji minister je poslal na Sardinijo podšefa policije in generalnega direktorja Criminapola Giannija De Germ ara, da bi uskladil delo preiskovalcev. Z Licherijevo vred ima sardinski kriminal zdaj v rokah tri ugrabljene osebe, namreč še trgovca iz Macome-rja Giuseppa Vincija (od 9. decembra lani) in lastnika tovarne plutovine Giuseppa Sircana iz Calangianusa pri Sassariju (od 20. februarja letos). Giovanna Maria Licheri je obenem dvajseta ugrabljena ženska oziroma 180. ugrabljena oseba na Sardiniji po 1970. letu. Malce optimizma vpliva varnostnikom in preiskovalcem okoliščina, da je bilo žrtve do sedaj skoraj vedno mogoče iztrgati zločinskim tolpam kmalu po ugrabitvi. VARESE - Malo po 13. uri so v njenem novem stanovanju v kraju Cardano al Čampo našli mrtvo priznano italijansko pevko lahke glasbe Mio Martini. Njeno truplo so našli na postelji, oblečeno v trenirko. Odkrili so jo gasilci, ki jih je na kraj poklical lastnik stanovanja Francesco Bemasconi. Slednji je povedal, da že nekaj dni Mie Martini, katere ana-grafsko ime je bilo Domenica Berte, ni bilo na spregled, pa Čeprav je bil pred hišo parkiran njen avtomobil. Vzroke smrti bo pojasnila šele obdukcija. Preiskavo o smrti vodi javni tožilec iz kraja Busto Arsizio Luca Viha. Starši Mie Martini so zadnjič srečali hčerko pretekli Četrtek, ko je bila pri njih na večerji. Včeraj so zasumili, da se je hčeri kaj pripetilo, ker se jim ni veC oglasila. Zvečer bi morala odpotova- la od ekstravagantne sesu ” Bila je mogoče malce čuda ška (ah vsaj oblačila in kj0^ buk s širokimi krajci so ^ zali na to), a tudi zelo xeze! virana. Nikoli ni posta ^ zvezda, kritiki pa so ji Prl_ znavali dober glas in obča teno interpretiranje PeSIJ!n Piccolo uomo in Minue sta bili njeni najbolj znan1 plošCi. Izšli sta v nie®*jn. zgodnjem pevskem obdo bju, pred umetniško kriZa v katero je zašla sredi osen ^ desetih let. Pred dvema ® torna je celo nastopila na 6 stivalu italijanske poPe\, " Sanremu. Takrat je m ^ ... 1 ~ n j. n ~ ~ ^^ t-L- r j Tl o f-* j etn e novinarske potega šCine. Eden od novinarje jo je že prvi večer festiv proglasil za zmagoval ’ kar je izzvalo polenu med drugimi pevci in n) hovimi delodajalci, las®U gramofonskih hiš. No, I” . Martini tistega festivala zmagala, a se ni nad tem ti preveč hudovala. Bna paC taka... RIM - Na pobudo rimskega župana Francesca Ru-tellija so glavnemu rabinu italijanske židovske skupnosti Ehu Toafu priredili slovesnost na Cam-pidogliu (na sliki AP) ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Slavnostni govornik je bil dosmrtni senator Paolo Emilio Taviani, ki je spregovoril o življenju »svojega prijatelja«. Obnovil je ključne življenjske trenutke »moža in partizana« Eha Toafa. Taviani je spregovoril tudi o antisemitizmu, o krščanskih krivdah za ta pojav in o grozotah druge svetove vojne ter poudaril: »Ce se ponovno pojavij Kajnov sin Arij, mu je treba takoj streti glavo. Uničiti ga je treba z isto odločnostjo, ki jo imamo, ko stremo glavo kači.« Trojna presaditev COSENZA - Včeraj ponoči so nekaj ur poprej umrli 40-letni Enrichetti Marchese iz Piane Gratija izrezati srce, ledvice in obe roženici ter jih s pooblastilom pokojničine matere (hci ni bila omožena) presaditi petim težkim bolnikom. Srce je dobil mlad Neapelj-Can, ledvice in roženici pa štirje moški v Kalabriji. Nemčija kritizira politiko Italije do pribežnikov BERLIN - Nemški notranji minister Manfred Kant-her je vCeraj očital Italiji, da ima preslab nadzor nad ilegalnimi priseljenci iz Srbije, Cme gore, Albanije in Turčije. Vsak dan se tako ati drugače izkrca v Apuliji na stotine pribežnikov, ki se teden dni zatem že prikradejo v Francijo in južno Nemčijo, je izjavil minister ter obtožil rimsko vlado, da ne spoštuje sporazuma o mejah iz Schengna, ki ga je sicer podpisala. Tudi obljube, da bo vsilila ljudem iz bivše Jugoslavije vizum, ni držala. PESIO / VCERAJ PONOČI Dvojen samomor mladih: naveličana sta bila življenja Oba sta obiskovala klasični licej MILAN - Tragičnemu pojavu mladinskih samomorov ni konca. VCeraj ponoči sta si zavestno vzela življenje 17-letni Filippo Samuele Fosso-rier iz Bovisia Masciaga in 18-letni VValter Cali-endo iz Brugheria. S Ca-liendovim fiatom uno sta se predsinoCnjim odpeljala v predmestje De-sia, parkirala vozilo pri športni palači, z gumijasto cevjo povezala izpušno cev in notranjost avtomobila, prižgala motor in avto spremenila v plinsko celico. Ko ju je zgodaj zjutraj zapazil mimoidoči pešec, je bil Ca-liendo že mrtev, Fossori-er pa je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Karabinjerji, ki jih je poklical pešec, so v fiatu našli brošuro Jehovcev, ki je bila odprta ravno na strani, kjer je govor o nezadovoljstvu mladih, listek z narisano človeško lobanjo in napisom »Onkraj smrti« ter listek s podpisom prijatelja Mat-tea Pressutta in njegovo izjavo, da bo umrl za Ca-liendom in po letu 2075. Fossorier je obiskoval 4., Caliendo pa 5. razred znanega klasičnega liceja »Zucchi« v Monzi. Oba sta bila vzorna študenta in ne eden ne drug nista imela razvidnih problemov v družini, paC pa je Pressutto potrdil karabinjerjem, da sta bila naveličana življenja in da sta že večkrat izrazila željo po smrti. Ne samo, Fossorier si je že lansko leto poskusil vzeti življenje z maksidozo pomirjevalnih sredstev. GORICA / ZGODOVINA JIH NI NAUCIiXl Zborovanje ob 50. obletnici »okupacije" Strah pred prelevljenimi komunisti in barbari GORICA - »Zoran Thaler in politiki preko meje ostajajo balkanski komunisti preoblečeni v liberalne demokrate, ki še niso zreli za Evropo. Evropeizma jih moramo šele naučiti. Ignac Golob je ”Mister Njet“, oziroma Gromiko, ker ima isto moskovsko šolo.« In še »Nezaslišana nesramnost Thalerja, ki postavlja zahteve po meji na Nadiži.« Podobne in tudi še hujše izjave recimo »o novih barbarih«, ki pritiskajo na meje zahodne (latinsko-italijanske) civilizacije je bilo slišati na včerajšnjem javnem zborovanju združenja ANVGD v kinodvorani Corso. Zborovanje so priredili ob 50-letnici okupacije FJK s strani jugoslovanske vojske, kakor smo lahko prebrali na lepakih. Najbolj zgovoren v ocenah je bil nekdanji podtajnik v zunanjem ministrstvu Livio Caputo, ki je podal svoje gledanje odnosov med Italijo in nekdanjo Jugoslavijo in še zlasti na dogajanje po razkroju bivše federacije, pa tudi oceno odnosov do Hrvaške in drugih držav na Balkanu in zaželel, da bi spet prišel v vlado, da bi ta stališča tudi uresničil v praksi. Na zborovanju so govorili še predsednik združenja ANVGD Lu-cio Toth, ki smatra sosednje narode še zmeraj za »nove barbare« in go-riški župan Valenti, ki pa je imel zelo umirjen in lahko reCemo istituci-onalno obarvan poseg. Zavzel se je za to, da^ g pri urejanju odnos0 sosedi vlada prisluhu tudi krajevnemu Pre valstvu. , . k0t Senator Romoh 51 dober komercialist dnarodne odnose m ^ žitje v Evropi, kjer ^ veliki in mali nam ’ vsi z enakim dost°) stvom, zamišlja k° t0 zmerje sil (številk) 111 tudi zelo grobo P° kako naj se na enava. pravni osnovi ,e„ rjamo z državico, k1 je komaj 1, 6 min) ^Zborovanje je ^f0 duhovnik hlal11^ m Rocchi, ki se je SP° tirJ. vseh istrskih, dam1 skih in drugih žrte REPENTABOR / KRAJANI Z OBEH STRANI MEJE Proslavili 50. obletnico zmage Pohod preko meje naj bi v bodoče postal tradicionalen Bicincitta: 350 kolesarjev je včeraj vozilo po ulicah Kakih 500 repentabi skih krajanov z obeh strar je včeraj slovesno i; Phsrcno proslavilo 50-le JPco osvoboditve (Fot' ^ROMA). Po jutranji maž ?a domačine, ki so padi rd žrtve nasilja, je bil °srednja proslava pri spe rrrsniku vsem žrtvam fasi 21119 na Colu. Prisotnim s spregovorili: v imem ZPI-ANPI Alojz Milič, re Pentabrski župan Aleks: p^žman, predstavnik kre Krile skupnosti Repente i01 y Sloveniji Zoran Sto 9vic in predsednik občir f*'6 skupščine Sežana Mai 0 Kosmač. Kultmni prc so oblikovali osne prisolci repentabrske Sol nlo)z Gradnik in učenci i utovelj, lovski pevsk °r Doberdob in treben p a godba na pihala Vikto sriiia. Zatem so se udele rilci podali na prvi pohoi i odprti meji, ki naj bi j°doče postal tradiciona en in tako Se bolj poveza IMi oi, mejj Prijetno sre jFjjo se je zaključilo s pi I kom v repentabrski te ovadnici. O proslavi bc 1110 še poročali. (B) Kolesarska netekmo-valna dirka Bicincitta je včeraj dopoldne združila Trst z drugimi 120 italijanskimi mesti, v katerih je istočasno potekala podobna prireditev. Na startu na Trgu Unita se je zbralo nad 350 kolesarjev, ki so se odpeljali na kolesarski sprehod po mestnih ulicah. Prireditev je organiziralo združenje UISP, ki bo vpisnino izročilo Združenju za zdravljenje skleroze AISM. Ob koncu so bili nagrajeni prvi vpisani tekmovalec (Karin Vitez), najbolj originalni kolesar in naajbolj originalno kolo ( bersaljer Mario Veroglia se je predstavil z vojaškim kolesom iz leta 1912), in pet najbolj številčnih skupin (največ kolesarjev je vozilo v skupini Spompai non p er caso). Konec meseca (28. maja) bo UISP priredil novo kolesarsko dirko, in sicer bike-orientee-ring v centru Ervatti pri Proseku. V Križu slovenski zbori D°m Alberta Sirka v Križu °boto gostoval 22. revijo Pesen ^°Zna meja, ki je nastala iz prija sle llieu lldjuuij imiUALLild j 9 srečanja v zamejstvu in mt v matični domovini. Korenine te pobude segajo d sr Zalln sicer v Branik, kjer ji ^oraj pred 30 leti vsklilo seme ti ki združuje ne glede na drža j®!® Pevce iste narodnosti in is ob' a’ VSe Slovence v idealr ■p J611111 slovenske pesmi in pi tri® je v imenu prirediteljev 1 Siri 6®a ^ru®iva vesna dejal N v K Ki je med drugim podčrtal 1 Zbost sodelovanja na reviji (L že drugič) MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika. Pozdrave je udeležencem v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev prinesel predsednik Ace Mermolja, ki je med drugim podčrtal važnost kulturnega poslanstva, ki ga širijo zbori s svojim delom in nastopi. Na reviji so z bogatim programom sodelovali MoPZ Foltej Hartman iz Pliberka (vodi ga Božo Hartman), MePZ Avgust Pavel iz Gornjega Senika (pod vodstvom Marija Trifusa), MoPZ Svoboda iz Trbovelj (pod vodstvom Alenke Ramšak), MoPZ Franc Zgonik iz Branika (pod vodstvom Gvida Filipčiča), MoPZ Jezero iz Doberdoba (-pod vodstvom Marija Pavlice), DPZ Vesna iz Križa (pod vodstvom Bogdana Kralja), MePZ Primorec-Ta-bor (pod vodstvom Matjaža Sčeka) in MoPZ Vesna iz Križa, ki ga vodi Marij Pavlica. Vse zbore je občinstvo nagradilo s toplimi aplavzi, na koncu pa so se ponovno na odru zbrali vsi zbori. Zadonela je Zdravljica, nato pa še niz partizanskih pesmi, revijo pa so zbori sklenili z Vstajenjem Primorske, ki že dolga leta zaključuje prireditev. V domu Alberta Sirka so se pevci zadržali pozno zvečer; na družabnosti so se dogovarjali o novih nastopih in o prihodnji reviji, ki bo po vsej verjetnosti v Braniku. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 15. maja 1995 ZOFKA Zat^0nce vzide ob 5.34 in riptie ob 20.28 - Dolžina oiKF 14.54 - Luna vzide e 20.09 in zatone ob Jutri, TO 16. maja JOŠT , VReME VCE 2- URI; 21 uo'i mb 1 19 na uro sev obl 74"°dstoti teiiaCno’ mori 4?,7,*‘ura ” cr .^PONEDELJKA, 15., SPELJE, 21. maja odNa°rraalen urnik lekarn >d0old9O303'°0 ^ °d l3'«0kctorin6.00dpr‘e °d 7Rns„trsKa ulica 18 (tel. sl06.47?). Skedenj - Ul. °aciI1i 179. 2262m°VICA - (tel' nu 1U' samo po telefo-re a najnujnejše prime- lo^bKnrne odprte od do 20.30 denS.trsKa ulica 18, Ske-Trp 1 'i. Kil' Soncini 179, b ,'berta 6. 2262mOVlCA - (tel' au; 1 ' NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 (tel. 421125). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.40, 20.30, 22.20 »Genio per amore«, i. VValter Matthau, Meg Ryan, Tim Robbins. EKČELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, i. Marlon Brando. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »L’esca«, r. Bertrand Ta-vernier, prepovedan mladini pod 18. letom. AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Broderick. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II so-sia«, i. Michel Blanc, Phi-lippe Noiret. NAZIONALE 2 - 16.30, 17.00 »Piccole ca- naglie«. 18.30, 20.20, 22.15 »Agenzia salvagen-te«, i. Steve Martin. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A proposito di donne«, i. VVhopi Gold-berg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II prete«, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 16.00 -22.00 »Donne analmente perverse«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 17.50, 19.10, 20.30, 22.00 »La carica dei 101«, risanka, prod. VValt Disney. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.10 »Sostiene Pereira«, r. Roberto Faen-za, i. Marcello Mastroian-ni, Stefano Dionisi. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbins. Zaradi skorajšnje obnovitve razstavnih prostorov OPREMA —j Nudi na JI vseh razstavljenih artiklih POPUST Od 20 do 80% POHITITE ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje J. in W. Grimm- M. Košuta ?i!i v izvedbi gledališke šole pod vodstvom A. Rustje V torek,16. maja, obl8. uri v Kulturnem domu d PRIREDITVE STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja do ponedeljka 22. t.m., v Boljuncu pri gledališču F. Prešeren "PRAZNIK TISKA”. SKD VIGRED-Sempolaj in KD Rdeča zvezda-Salež prirejata II. otroško revijo ”Vsi smo prijatelji” v nedeljo, 21. t.m., ob 18. uri v SKC v Zgoniku. Prijateljsko vabljeni. 13 OBVESTILA SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO iz Trsta se iskreno zahvaljuje Saški Pertot-Vidoni za bogato darilo: oblačila, perilo, nogavice, majice za dojenčke, otroke in odrasle. Obilni dar bomo porazdelili potrebnim šolarjem in njihovim mlajšim bratcem pri nas, večji del blaga pa bomo Cimprej poslali prepotrebnim v Sarajevo. SK DEVIN sklicuje 21. redni občni zbor, ki bo v petek, 19. t.m, na sedežu v Cerovljah v prvem sklicanju, ob 19.30 in ob drugem sklicanju, ob 20.30. Zaželena so tudi nova imena na kandidatni listi, posebno maldih članov za priliv novih mladih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi člani, prijatelji ter druga prijateljska društva. Sledi kot običajno družabnost. ZPZ I. GRBEC naznanja, da je že 15 let odkar veselo poje in navdušuje vaša srca. Zato želi to obletnico praznovati skupaj z vami. Toplo ste vabljeni v nedeljo, 21. t.m., ob 17.30 v gledališče Marijinega doma pri sv. Ivanu (Ul. Barndesia). Čaka vas veliko presenečenje. SKD GRAD iz Banov vabi na prijeten večer, kjer bo predavanje o zdravju, dobri prehrani in o lepoti. Kogar zanima vsaj ena od treh stvari je vabljen v sredo, 17. t.m., ob 20.30 na sedež v Banih na predstavitev izdelkov Herbalajs. VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo vaščane na sestanek, ki bo v. petek, 19. t.m., ob 20.30 v prostorih Društvene gostilne na Kontovelu. Dnevni red: jusarske posesti in odbori, razno. KD RDEČA ZVEZDA vabi v društvene prostore vse vaščane na sestanek v sredo, 17. t.m., ob 20.30. Govorili bomo o popravilu spomenika padlim v NOB v Saležu in 50-letnici društva. Zaželjena čim SirSa udeležba . Vljudno vabljeni. IZLETNIKE ki so se prijavili za »Krožno vožnjo po Italiji« od 1. do 4. junija prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v četrtek, 18. maja, v potovalnem uradu Au-rora, v Ul. Milano 20, in sicer med 9. in 12. ter med 16. in 18. uro. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu vabi svoje člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v soboto, 20. maja, ob 17.30 v dvorani ”A. Ukmar” kulturnega društva ”F. Venturini” pri Domju. BI IZLETI SPD TRST priredi v nedeljo, 21. maja izlet z vlakom na Gorenjsko s hojo do planinskega doma Pristava. Odhod s Trsta ob 5.45 s Trga Oberdan z avtomobili in ob 7.00 z vlakom iz Nove Gorice. Vpisovanje v uradih ZSSDI (tel. 635627). Obvezna prijava in plačilo 15.000 lir. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje otroških vrtcev in sol vseh stopenj, da bodo objavljene 20. junija začasne pokrajinske lestvice za opravljane suplenc za naslednja tri Šolska leta. Dokončne pokrajinske lestvice bodo objavljene 20.8; obvešča vse Solnike, da Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Izobr. center Modra organizirata Poletne tečaje slovenskega jezika na Slovenski obali.Prijave do 30. junija na naslov: Izob. center Modra, II. Prekomorske brigade 43/E, 66000 Koper, Tel. 00386-66 23235.(pon. in sred. 16.30 -19.) MALI OGLASI ISCEM enostanovanjsko hišo na Kontovelu ali Križu s pogledom na morje. Tel, 662023. ISCEM zazidljivo zemljišče s pogledom na morje. Tel. 0330-239804. ZIDARJA isce gradbeno podjetje. Tel. 818141. ISCEM delo v okolici Trsta za varstvo otrok ali v gospodinjstvu. Tel. 0038666-81472. DAM v najem 70 kvm skladišča. Tel. 228390. 21-LETNI fant, po poklicu kamnosek, isce resno zaposlitev, Tel. 200882. PODARIM simpatične male mucke. Tel. st. 220793. MLADICA KOKERJA (samčka) kupim. Tel. (0481) 21317 okrog dvanajste ure. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic. OSMICO ima odprto Kuzmič v Prebenegu. OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Rupi - Ul. Buonarotti. Toči domače belo in črno vino. OSMICO ima Paolo Ferfolja, Medja vas. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICA je odprta pri Simčevih v Križu 202. OSMICO sta odprla Nini in Valter Pertot v Nabrežini St. 10 (Spjlni). OSMICO je odprl Lau-riha Boris v Dolini 445. Toči belo in črno. OSMICO je odprl Škrk Joško- Salež 61. OSMICO sta odprla v Borštu Stevo in Sonja. Vabljeni. OSMICO imata odprto Ivan in Cvetko Colja v Sa-matorci 20. PRISPEVKI Ob 50-letnici osvoboditve in v počastitev spomina dragih prijateljev Branka Babica, Žarka Raceta in Stanka Boleta daruje Dušan Košuta z družino 250.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 250.000 lir za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah in 500.000 lir za Stadion 1. maj. Ob 2. obletnici smrti drage mame Silvestre Colja Guštin daruje hčerka Meri z družino 50.000 lir za repentabrsko cerkev, 50.000 lir za KD Kraški dom in 50.000 lir za NK Kras. Ob 2. obletnici smrti našega dragega Franca Mahorčiča darujeta Gizela in Paolo Mahorčič 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 19. obletnici smrti Dominika Sedmaka in Štirih padlih bratov Tence, Josipa, Ferdinanda, Maria in Ivana, darujeta Kristina in Majda Tence 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Za popravilo spomenika NOB pri Domju so darovali: Angelo Luin (Domjo) 10.000 lir, Angela Prasel (Domjo) 50.000 lir, Mario laiza (Domjo) 20.000 lir, Duilio Bandelj (Domjo) 10.000 lir, Marcello Flego (Domjo) 10.000 lir, Bruno Jercog (Domjo) 30.000 lir, Igor Labiani (Domjo) 20.000 lir, Egidij Sternad (Domjo) 50.000 lir, Armando Rosso (Domjo) 50.000 lir, Carla Vicini (Domjo) 10.000 lir, Majda Berdon (Domjo) 20.000 lir, Marino Zobec (LakotiSCe) 30.000 lir, Marcella Sever (LakotiSCe) 25.000 lir, Karmela Sever (LakotiSCe) 25.000 lir, Adriano Bandi (LakotiSCe) 20.000 lir, Mario Macor (LakotiSCe) 50.000 lir, Pe-ter-Lojz Krmec (Krmenka) 20.000 lir, Antonio Gabrielu (LakotiSCe) 10.000 lir, Cino Bertesina (Domjo) 10.000 lir, Boris Bandi (LakotiSCe) 20.000 lir, Alessandra Inglessi 20.000 lir. V spomin na pok. Stankota Štoko darujejo Norma, Mili, Nina, Jolanda, Marija, Marcela, Bruna in Andrej Starc 110.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontove-la. V spomin na pok. Stankota Štoko darujejo Francko Stefančič s Križa 10.000 lir, Gigi Bogateč 20.000 lir, Pepi Starc - Ci-len 10.000 lir, Bruna in Ivanka Stoka 20.000 lir in družina 100.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB s Kontovela. V spomin na Stankota Štoko in Irene Suc daruje Vida Gerlanc Mennucci 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela. t Dne 13. t.m. nas je zapustila naša draga Zora Berginc Pogreb bo jutri, v torek, 16. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: brat Dario z ženo Eldo ter ostalo sorodstvo Trst, 15. maja 1995 15.5.1989 15.5.1995 Minilo je šest let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi Ivan Čač Z ljubeznijo in žalostjo v srcu se ga spominjajo Vsi njegovi Bazovica, 15. maja 1995 NOVICE SICET / PREDLOG UKREPOV PREVALA - BLAGOSLOV OBNOVLJENE CERK\7TCj[ Pobude društva "La Meridiana” Združenje ”La Meridiana”, ki deluje v Javnem vecanemsnkem socialnem centru v ulici Baiamon-ti, in ki prireja številne pobude za starejše občane, ponuja v maju štiri različne prireditve: 16. maja izlet v Trst z ogledom "Fedore” v dvorani Tripcovi-ch, 19. maja prirejajo izlet v Chioggio, 24. maja izlet na Krminsko goro in sprehod v gozdu na PleSivem, 25. maja večerjo na kmečkem turizmu v Steverja-nu. Pester spored prireditev so pripravili tudi v juniju. Drevi zborovski koncert v Kulturnem domu v Gorici Goriški upokojenci vabijo drevi, ob 20. uri, na koncert v počastitev 50-obletnice osvoboditve in zmage nad nacifasizmom. V goste so povabili moški pevski zbor trboveljskih rudarjev, s pesmijo se bodo predstaviU tudi sami. Na krstni nastop se je namreč pripravil obnovljeni pevski zbor Društva upokojencev. V prvem delu veCera bodo izvajali nardone pesmi, v drugem pa partizanske pesmi. Vstopnine ne bo, paC pa bodo zbirali prostovoljne prispevke za pomoč beguncem. Danes bodo prekopavali tudi ulico Carducci Iz županstva so sporočih, da bodo danes opravih izkop na ulici Carducci in bo zato promet oviran, oziroma prekinjen. Poseg je v zvezi z deli za prenovo omrežja v bližnji Semeniški ulici. Iz županstva so tudi sporočili, da se uvajajo spremembe v prometni ureditvi v križišču ulic Leoni- P. Diacono in T. Grossi. Avtomobiliste opozarjamo na previdno vožnjo. Odšla je najstarejša Števerjanka Marija Hlede vd. Gravner V Novi Gorici je prejšnji teden preminila Marija Hlede vd. Gravner, po naših podatkih najstarejša Števerjanka. Rodila se je še v prejšnjem stoletju in je bila takorekoC na pragu stoletnice. 2e več kakor Štirideset let je živela v Novi Gorici, kamor se je preselila iz Steverjana. Z možem sta odšla k otrokom, ki so se po razmejitvi preselili v takratno Jugoslavijo. In prav pri sinu Marjanu je Juta (tako so jo namreč poznali starejši Steverjanci, pa tudi po tem, da je Številno družino devetih otrok preživljala s prevažanjem in prodajanjem mleka v Gorico) preživljala jesen življenja. Pokopali so jo v soboto na solkanskem pokopališču. Spor zaradi dežnika in udarec s steklenico po glavi Je bil kriv samo dež? Tako bi se lahko vprašali ob dogodku, ki se je pripetil v soboto okrog 17.30 na Travniku in v katerega sta vpletena slovenska državljana T.T. in C.A. Enega so ovadili zaradi suma kraje dežnika, drugega pa zaradi povzročitve telesnih poškodb. Eden od dveh naj bi pomotoma vzel dežnik, drugemu pa to ni bilo všeč. Besedni spopad je prešel v fizičnega, ko naj bi T.T. udaril s steklenico po glavi C. A. Epilog: dve prijavi in nekaj dni zdravljenja za C.A., ki se je po zdravniško pomoč zatekel v Sempetrsko bolnišnico. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611. fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044. fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Koizo treba ohraniti Store tipične stavbe se rušijo, z njimi podobo mesto Sindikat SICET opozarja na nevarnost, da se bo v nekaj letih povsem spremenila podoba go-riškega Korza, ob upoštevanju dejstva, da je vse več investitorjev iz drugih krajev, ki se zanimajo za nakup stavb. Nevarnost obstoji v dejstvu, da trenutno ni jasnih določil glede ohranitve stavb, ki so pretežno namenjene stanovanjem. Ker je prisotnost investitorjev vezana na tržno logiko (iz naložbe Cimveč pridobiti) in ker gre za stare stavbe, kjer se da zelo dobro izkoristiti obstoječo prostornino, je Se najbolj preprosta in najverjetneje najhitrejša rešitev v rušenju obstoječih stavb in ponovni pozidavi. S tem pa izginja del go-riške preteklosti, pravzaprav njen najbolj dragocen del, ugotavlja pokrajinski tajnik sindikata SICET Diego Kuzmin. Obenem predlaga, da bi v dogovoru z Občino in Zavodom za spomeniško varstvo čimprej pripravili načrt, kako nesmiselno uničevanje zajeziti. Korzo, ki povezuje središče mesta z železniško postajo (zgrajena je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja), je nastajal v drugi polovici prejšnjega stoletja, tja do prve svetovne vojne. Takrat je dobil tudi današnjo podobo, ki pa se, kakor opozarja Kuzmin, naglo spreminja. Stavbe večinoma kupujejo družbe iz drugih krajev, seveda je njihov pristop pretežno investicijski: cimvec iztržiti. In prav v tem vidi Kuzmin nevarnost. Občinski re- gulacijski načrt namreč opredeljuje območje Korza kot rezidenčno področje, vendar pa ne predvideva nobenih vinkulacij v smislu ohranitve obstoječih stavb. Edini trenutno možen način zavarovanja je Poseg Zavoda za spomeniško varstvo, vendar pa so postopki navadno zelo dolgi in je torej tudi taka možnost težko izvedljiva. Potrebni so premišljeni ukrepi in predvsem jasna določila, ki bi omogočila po eni strani investicije, po drugi pa ohranitev tipične podobe najbolj značilne go-riške ulice. Vprašanje bo na dnevnem redu skorajšnjega srečanja z županom Valentijem in nadzornikom za spomeniško varstvo, za kar je dal pobudo sindikat SICET. Kako se spreminja podoba Korza je kaj lahko ugotoviti, zlasti v osrednjem delu, kjer so v zadnjih letih med hiše, ki delujejo usklajeno, kot celota, z gradbenimi posegi uspeli vriniti tudi stavbe, ki nikakor ne sodijo v to okolje. Preobrazba bo v prihodnje še hitrejša, če medtem ne bo primernih ukrepov. Utegne pa se v mno-gočem spremeniti tudi podoba južnega dela korza, kjer prevladujejo tipične eno ali dvo-družinske stanovanjske hiše z vrtovi, v mno-gočem podobne hišam v Celovcu, predmestju Dunaja ali Ljubljane, ki so bile zgrajene približno v istem času. Primer arhitekture, ki bi ga kazalo vsekakor ohraniti. Množica vernikov na slovesnosti Objekt je ves čas po vojni propadal Na robu Prevale je bila vCeraj popoldne slovesnost ob blagoslovitvi prenovljene Marijine cerkvice. Kljub gostemu dežju se je na kraju, ki ga danes označujejo skrbno obdelane njive in vinogradi, še v letih po prvi svetovni vojni pa je bilo to pusto in zamočvirjeno območje, v popoldanskih urah zbralo zelo veliko vernikov iz MoSa, Koprivnega, LoC-nika, Steverjana, Krmina in tudi številnih krajev v Brdih. Obred posvetitve je opravil goriski nadškof Bommarco, ob sodelovanju krminškega dekana Nevia Pina in številnih duhovnikov, tudi iz Slovenije. Po blagoslovitvi zunanjih in notranjih zidov je vernike nagovoril nadškof Bommarco, ki je poudaril pomen dogodka in zlasti navezanost ver- nikov na cerkvico, ki je bila od nekdaj Stičišče različnih narodov in ki naj bi tudi v prihodnje delovala v smislu miru in sodelovanja. Bommarco se je zahvalil vsem, ki so v nekaj letih - predvsem pa deželna uprava -prispevali za realizacijo načrta. V cerkvico se je vrnila starodavna Marijina podoba - pozlačen leseni kipec, ki so ga okronali. Obnovitvena dela na sakralnem objektu, ki je bil deloma poškodovan med zadnjo vojno in ki je nato naglo propadal, so se zaCela leta 1992. Med izvajanjem del so na objektu samem in v neposredni bližini odkrili ostanke gradbenega materiala iz česar je mogoče sklepati, da je na mestu sedanje cerkvice, ki je iz 15. stoletja, pred tem stala Se starejša stavba. Kljub temu, da j6 cerkvica posvečena Ma riji, je Bricem kraj p°z nan kot sv. Marko. Na sliki - foto Studio Reportage - med vce rajšnjo slovesnostjo. PRISPEVKI Ob 15. obletnici smrti sestre Mile daruje Ivim Cotič 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah- GORICA VITTORIA 18.00' 20.00-22.00»Leon«. povedan mladini po' d 14’ je Dolby letom. Ozvočen stereo. n. CORSO 18.00-20.uu 22.00 «Don Juan de Mar co - maestro d’amore«- LEKARNE KRONIKA Prepir se je končal v bolnišnici in zaporu V noči od sobote na nedeljo so v goriško bolnišnico sprejeli 23-letnega Luco Zuttionija zaradi številnih vbodov z nožem. Na srečo rane niso bile globoke in bo ozdravel predvidoma v desetih dneh. Včeraj, v prvih jutranjih urah, pa so na domu v Porpettu, priprli mladeniča, ki naj bi Zuttionija ranil. Dogodek, ki še ni v celoti pojasnjen, naj bi se pripetil okrog prve ure zjutraj v Fari, kjer se je na srečanju zbralo kakih tristo motoristov iz raznih krajev. Prišlo naj bi najprej do besednega spopada, ki naj bi prerastel v fizični obračun, pri čemer jo je skupil Zuttioni. Pred težjimi poškodbami ga je menda obvaroval debel jopič. AIRC / POBUDA MARIA THERESIA CLUBA Zbiranje denarja za raziskave prali raku Dober odziv no humanitarno pobudo Tako kakor v številnih italijanskih mestih, so se včeraj tudi v Gorici pridružili pobudi združenja AIRC v korist raziskovalne dejavnosti za boj proti rakastim obolenjem. V Gorici so pobudo izvedle članice Lyons cluba -Maria Theresia v sodelovanju s številnimi prostovoljci. Zbirali so prispevke - članarino za združenje AIRC, za vsako minimalno kvoto pa darovalcu izročili azalejo. Odziv je bil dober, škoda le, da je pobudo, ki se je odvijala pod oboki na Trgu sv. Antona, motilo slabo vreme. Dež je ponagajal tudi organizatorjem raznih drugih pobud. Tako pri sv. Ivanu ni bilo napovedanega slikarskega ex tempore. (foto Studio Reportage) NA LEKARNA TDENTI. Trav . 531972. , NA LEKARNA SKA 1, Ul- T®' 16, tel. 482787- POGREB! Danes, ob 13.15. Gis Ferletic vdova Vi2in ’ iz mrliške veže spl° bolnišnice na Palkisce- V gospodu je zaSPain naša draga mama, nu* pranona Viktorija PeteliB vd. Radetič Za njo žalujejo sinovi i hčere: Milka, Virg11-Marija, Helena, Luci)ai’ Francko, Viktorija, Enul’ Marta, Milena m . Bernardka z družina" _ maša J Pogrebna ®v- "T,0oV jutri, 16. t. m., ob J- / v župnijski cerkvi Jamljah. , ujte Namesto cvetja d v dobrodelne namene. Sabliči, 15. maja SVET BOSNA IN HERCEGOVINA Šibi stiskajo obroč okoli Sarajeva SARAJEVO - Bosanski Srbi so Se bolj stisnili obroč okoli Sa a)eva, zavračajo pogajanja o odprtju letališča, ne dovolijo do Plina in preprečujejo pristanke letalom s humanitarno po ai°C)o, so v nedeljo sporočili predstavniki Združenih narodov. Srbski poveljniki so pogajanja o odprtju letališča preložili n; 1 Je povedal eden od predstavnikov Unproforja, ki pravi, da osanski prestolnici že zmanjkuje hrane. Zračni most s Saraj ®n, ena najdaljših operacij te vrste, je bil prekinjen pred petin eaai, ko so Srbi streljati na eno od letal s pomočjo. Srbi namre f^ntevajo popoln nadzor nad letališčem, ki so ga dotlej izvaja ^ttcoski pripadniki mirovnih sil. Predstavnik Visokega komisi Združenih narodov za begunce v Sarajevu je dejal, da mesi °Di le polovico od potrebne hrane. Srbi so tudi zmanjšali dobi 0 plina Sarajevu, tako da ga zdaj dobivajo le najnujnejši pon ^jki, je potrdil predstavnik Združenih narodov John Fawa ejal je se, da gre pri tem za politično odločitev in da ni nika tehničnih težav. a to območje padlo vec kot tri tisoč izstrelkov. Srbi skuša Pomembni koridor nekoliko razširiti. Včeraj so območje okol j8a močno obstreljevale hrvaške enote. Poveljstvo Združenih narodov v Bosni je svojim vojakom da lahko odgovorijo na provokacije, sestavljati pa mc Potočila za svoje nadrejene v New Yorku, ki bodo odloči Ptemembi mandata mirovmih sil na Balkanu. Generalni sela OUtrOS GaIi' 1P nntrHil Ha iitponp nrih" Hn Peter Cunlifie - Jones / FRANCIJA Jacques Chirac bo dolžnosti Predsednika prevzel v sredo PARIZ (Reuter, dpa) - Jacques Chirac, pariški župan in ne-kolisticni predsedniški kandidat, je bil v soboto tudi uradno glasen za zmagovalca francoskih predsedniških vohtev. Ustavni svet je objavil podatke, po katerih je za Chiraca v /Pgem krogu volitev 7. maja glasovalo 15.763.027 votilcev, kar Pomeni 52, 64 odstotka glasov. Njegov socialistični protikandi-l j® zbral 14.180.644 oziroma 47, 36 odstotka glasov. Chirac dolžnosti predsednika fiancoske republike zaCel opravljati PreH Primopredaji, ki bo v sredo, 17. maja, ob 11. uri. Novi dsednik bo novega premierja najverjetneje imenoval kmalu tom, ko mu bo odhajajoči predsednik Frangois Mitterrand Vn ri dolžnosti. Čeprav Se ni uradne potrditve, je skoraj goto-■ da bo novi predsednik vlade postal dosedanji zunanji mini-j ■mmn Juppe. Novi Sef diplomacije na Quai d’Orsay bo ve-mJ?0. Herve de Charette, dosedanji minister za stanovanjsko jj. dajo, ki je proevropsko usmerjen in je dober prijatelj nekda-8a predsednika Valeryja Giscard d’Estainga. j 7 razglasitvijo rezultatov volitev je ustavni svet tudi objavil, co fi^dbacovo osebno premoženje vredno 8, 3 milijona fran-lashvi kdnkov (i> 6 milijona dolarjev). Chirac je med drugim an . dvorca v pokrajini Correze (1, 4 milijona frankov), sta-Jtoja v Parizu (2, 2 milijona frankov) in dveh (ostarelih) av-mobilov znamke Peugeot.? Predstavitev veščin posebnih policijskih enot v Beogradu (Telefoto: AP) Močan potres na severu Grčije ATENE (Reuter, AFP, dpa) - Severozahodno Grčijo je v soboto opoldne prizadel potres z moCjo 6, 6 stopnje po Richterjevi lestvici. Epicenter je bil med mestoma Kozani in Grevena, 130 kilometrov zahodno od Soluna,- Potres je porušil ati poškodoval nekaj sto his, ranjenih pa je bilo 25 ljudi. V noči na nedeljo je tla stresel nov potres, tokrat z močjo 4, 8 stopnje po Richterjevi lestvici. Prizadeto območje v kmetijski pokrajini Kozani, kjer živi približno 150 tisoč prebivalcev, so popotresni sunki stresali tudi v nedeljo, zato je veliko ljudi noc preživelo na prostem. K sreči je do potresa prišlo v Času, ko so bile šole in cerkve zaprte, večina kmetov pa je delala na poljih. Vojska je v prizadete kraje pripeljala šotore in poskrbela za začasno nastanitev ljudi, ki zaradi popotresnih sunkov vsaj še 48 ur ne smejo oditi na svoje domove. Po podatkih seizmološkega inštituta v Atenah so potres Čutili po vsej celinski Grčiji in na Peloponezu. Grška vlada je v pokrajini Kozani razglasila izredne razmere. Naj večjo škodo je potres povzročil prav v mestih Kozani in Grevena, kjer so na številnih novejših zgradbah nastale nevarne razpoke, veliko starih hiš pa se je porušilo. Telefonske povezave z vasmi so prekinjene, poškodovano pa je tudi električno omrežje. V tem delu Grčije doslej ni bilo večjih potresov, zato ni bil registriran kot potresno območje. Oče in sin sta zaradi potresa izgubila streho nad glavo (Telefoto: AP) MIROVNI PROCES NA BLIŽNJEM VZHODU Izrael ne bo vrnil zaplenjene zemlje Predstavniki PLO pravijo, da gre za grobo kršenje mirovnega sporazuma JERUZALEM - Izrael, Id zavrača očitke Palestinske osvobodilne organizacije in mednarodne skupnosti, je vCeraj potrdil svojo odločitev, da zapleni arabsko zemljo v vzhodnem Jeruzalemu. Izraelska vlada premiera Jicaka Rabina je zavrnila predlog levičarske stranke, da zamrzne odlok o zaplembi, vendar je sklenila, da novih zaplemb ne bo. Predstavnik PLO je obsodil odločitev o zaplembi 53 hektarjev zemlje, na kateri naj bi zgraditi nova zidovska naselja in policijsko postajo, CeS da bi utegnila pripeljati k »izbruhu nasilja na celotnem območju«. »Ne gre samo za kršitev mednarodnih resolucij, temveč tudi za grobo kršenje mirovnega sporazuma med Izraelom in PLO,« je dejal Marvan Kanafani, eden od svetovalcev palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Josi Sarid, minister v izraelski vladi in pripadnik levičarske stranke Meretz, je dejal, da je vlada sklenila, da ne bo izvajala nadaljnjih zaplemb, kar je po njegovem mnenju zelo pomembna odločitev. Varnostni svet Združenih narodov, ki je o tej temi razpravljal že v petek, se bo znova sestal danes. Izraelsko-palestinska pogajanja o statusu Jeruzalema naj bi se začela v roku enega leta. Palestinci zahtevajo vzhodni Jeruzalem, ki so ga Izraelci zasedli med vojno z Arabci leta 1967 in ga razglasili za glavno mesto židovske države. Zunanji minister Simon Peres je dejal, da je zaradi na- ravne širitve mesta zaplemba arabske zemlje nujna. Neka izraelska skupina za človekove pravice pa trdi, da je vlada pravzaprav ugodila zahtevam židovskih priseljencev. »Takšna politika je groba kršitev človekovih pravic in v nebo vpijoč primer diskriminacije na osnovi nacionalne pripadnosti,« pravi Eitan Felner, ki vodi skupino BTselem. Zagovornik politike trde roke, jeruzalemski župan Ehud Olmert, je zatrdil, da se bo zaplemba zemlje v vzhodnem Jeruzalemu nadaljevala, Čeprav je raziskava, ki jo je objavil dnevnik Jedioth Ahronoth, pokazala, da kar 52 odstotkov Izraelcev nasprotuje zaplembam v svetem mestu. »Menim, da gre za načrtno spodkopavanje mirovnega načrta,« je dejal Faisal Al Huseini, predstavnik PLO, odgovoren za zadeve v zvezi z Jeruzalemom. »To bo uničilo vse, kar smo doslej dosegli na Bližnjem vzhodu, in posledice ne bodo ugodne za nikogar,« je še dejal. Trije vodilni izraelski pisatelji so včeraj protestirali pred premie-rovim uradom, ko je potekala seja vlade, in zahtevali, naj zemljo vrnejo Palestincem. »Ko se odločimo korakati po poti mira, to pomeni, da moramo spremeniti naše stališče o pomenu miru,« je na izraelskem radiu povedal pisatelj David Grossman. »Današnja odločitev vlade je v nasprotju s politiko miru in bo prispevala k ohranjanju vojnega stanja. Dannv Girarieh /Reuter Ponedeljek, 15. maja 1995 5 PORTUGALSKA / ZASEDANJE WEU Varnost na Stari celini Kako preprečiti nevarnosti nenadzorovanega oboroževanja BRUSELJ, LIZBONA (Reuter) - Na današnjem sestanku Zahodnoevropske unije (WEU) v portugalskem glavnem mestu bodo zunanji in obrambni ministri iz 27 evropskih držav razpravljati o varnostnem položaju na Stari celini in prihodnosti skupnih evropskih obrambnih mehanizmov. Srečanje najverjetneje ne bo prineslo prelomnih odločitev, opazovalci pa pričakujejo, da bodo predstavniki držav zahodne, srednje in vzhodne Evrope naredili sicer majhne, toda praktične korake k dolgoročnemu cilju - okrepitvi in operacionalizaciji delovanja WEU. Zahodnoevropska unija je načrtovana kot varnostni mehanizem Evropske unije, vendar je v preteklosti delovala bolj na papirju oziroma, kot se je izrazil neki obrambni analitik: »Cas je, da končno damo nekaj mesa na okostje, ki že obstaja.« WEU ima samo deset polnopravnih Članic: Belgijo, Francijo, GrCijo, Italijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko, Portugalsko, Španijo in Veliko Britanijo. Preostalih pet držav EU (Avstrija, Danska, Finska, Irska in Švedska) imajo status opazovalke. Sest srednje- in vzhodnoevropskih držav, tri baltske republike, Islandija, Norveška in Turčija imajo z WEU sklenjene sporazume o pridruženem članstvu ati o sodelovanju z njo. Ker pa WEU nima svoje vojaške infrastrukture, so lahko razmišljanja o njenem hitrem preoblikovanju v evropski Nato trenutno samo pobožne Zelje. Velika Britanija in Francija, ki sta najmočnejši evropski vojaški sili, vztrajata pri stališču, da bi morala biti hitrost in način oblikovanja skupne evropske obrambne organizacije v rokah Članic EU, in ne pod taktirko bruseljskih evrokra-tov, ki težijo k federalizaciji Evrope. Najpomembnejši dosežek tokratnega lizbonskega srečanja bo po mnenju diplomatskih opazovalcev potrditev prvega dela obsežnebele knjige’ o varnostnih vprašanjih, ki se tičejo vse Evrope -od nevarnosti, ki jih prinaša nenadzorovano oboroževanje, do tihotapljenja mamil. Drugi del bele knjige, študija o možnih odgovorih na ta vprašanja, naj bi bil dokončan do začetka prihodnjega leta. V Lizboni naj bi tudi dali zeleno luC za predloge o oblikovanju politiCno-voja-ške strukture ter vzpostavitvi obveščevalnega in poveljniškega centra WEU. NOVICE Virus ebola terjal že 64 žrtev KIKVVIT - Zaradi okužbe s smrtonosnim virusom ebola, ki je izbruhnil v treh zairskih mestih, je doslej umrlo že 64 ljudi. Oblasti v Zairu so postavile cestne zapore okoli mest, kjer je največ okuženih. Svetovna zdravstvena organizacija meni, da bo epidemijo mogoCe ustaviti, Četudi bi se razširila v milijonsko mesto Kinšaso. Na letališču v zairskem glavnem mestu so zadržali skupino novinarjev in snemalcev, ki so bili na območjih, kjer razsaja smrtonosni virus. (Reuter) Poraz nemških liberalcev BONN - Nemški liberalni demokrati, ki so koalicijski partner v vladi kanclerja Helmuta Kohla, so na včerajšnjih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji in v Bremnu doživeli hud udarec. Kot je poročala nemška televizija ARD, liberalcem, ki jih vodi zunanji minister Klaus Kin-kel, ni uspelo zbrati petih odstotkov glasov, da bi si zagotovili sedeže v deželnih parlamentih. Nekateri komentatorji so še pred objavo teh izidov opozarjati, da utegne Kinkel odstopiti s položaja predsednika liberalcev, na katerem je že dve leti. (dpa, na stiki AP: vodja liberalcev Klaus Kinkel) Iran bo zgradil 20 nukleark NEW YORK - »Iran bo v prihodnjih dvajsetih letih zgradil vec kot deset jedrskih central, ne namerava pa izdelovati jedrske bombe,« je v intervjuju za nedeljski New York Times povedal Reza Amrolahi, odgovoren za iranski jedrski program. Iran je že lani sklenil kupiti dva jedrska reaktorja od Kitajske, celoten posel pa je vreden od 800 do 900 milijonov dolarjev. Za jedrski posel z Moskvo, o katerem je bilo veliko govora tudi na nedavnem rusko-ameri-škem vrhu, pa bodo morali v Teheranu odšteti 700 milijonov dolarjev. ZDA se bojijo, da hoče Iran izdelati jedrsko bombo, saj zaradi obilice nafte in plina ne potebuje še jedrskih central. »Naš zemeljski plin je eden najboljših. Želijo ga kupiti številne države, zato ga bomo raje prodajali,« je povedal Amrolahi. (AFP) NOVICE SKLEPNE SLOVESNOSTI OB OBLETNICI Častni znaki za veterane LJUBLJANA - V sklopu proslav 50-letnice konca druge svetovne vojne ter zmage nad nacizmom in fašizmom je predsednik RS Milan Kučan včeraj sprejel predstavnico ZDA na proslavi, pomočnico državnega sekretarja za obrambo Deborah Lee. Zatem je priredil sprejem za predstavnike veteranov in tujih zavezniških sil. Z zlatim Častnim znakom svobode RS za zasluge v dobro slovenskemu narodu v drugi svetovni vojni ter krepitev prijateljstva med Slovenijo in matično državo je odlikoval Clauda Chappeya, VVilliama Deakina, Jamesa M. Goodwina, Franklina Lindsaya in Petra VVilkinsona, posmrtno pa Ivana Petroviča RibaCen-ka. S srebrnim Častnim znakom svobode RS je odlikoval Clauda M. Kicklighterja, s Častnim znakom svobode RS pa Johna Phillipsa, Johna W. Andrese-na, Billa Pettyja in Johna C. Rucigaya. (KaN) Položitev vencev LJUBLJANA - Delegacija RS, ki jo je vodil predsednik države Milan Kučan, je včeraj dopoldne položila venec k spomeniku v spominskem parku padlih borcev in talcev na Zalah ter na pomnik padlim v vojni za Slovenijo. Za njo pa je vence k spomenikom položila delegacija veteranov zavezniških vojsk. (C. R.) Slovenija vključena v mrežo pomoči mladim inovatorjem LJUBLJANA (STA) - Slovenska podjetniško-inovacij-ska mreža (SPIM) se letos na področju pospeševanja in pomoči inovatorjem vključuje, poleg evropskega programa SPRINT, tudi v mednarodni program pomoči mladim inovatorjem, ki ga vodi mednarodna projektna skupina v sklopu YIN-YOUNG Inventors Netvvork in ga sofinancirajo vlade večine evropskih držav. Program obsega obveščanje, strokovno pomoč, iskanje partnerjev za realizacijo izumov, pomoč pri razvijanju poslovnih aktivnosti, iskanje financerjev in pomoč pri transferju inovacij. Člani omenjene mreže, v kateri že sodeluje 8 držav in 890 mladih inovatorjev iz vsega sveta, so mlade inovatorke in inovatorji, stari do 26 let, ki so razvili svojo novost več kot od stopnje ideje. V okviru nacionalnega programa, ki je pogoj za vključitev in delovanje v mreži, bo v okviru SPIM delovala tudi posebna projektna skupina mladih inovatorjev. Prvo leto bo SPIM zagotovil financiranje in strokovno vodenje programa pomoti mladim inovatorjem. Slovenski program bo obsegal strokovne posvete, brezplačno razstavljanje na razstavnih prostorih in oceno razstavljenega izuma ali inovacije, tržno perspektivnost in ostale oblike pomoči, najboljšim pa bo omogočil vključitev v mednarodni program YIN-YOUNG. Mariborski Večer srečal Abrahama MARIBOR - Pomembna medija, Radio Maribor in Večer, ki sta veliko prispevala k razvoju SV Slovenije, sta v preteklih dneh srečala Abrahama. Prvi predhodnik Večera je bil dnevnik Tabor, ki je začel izhajati po pni svetovni vojni, neposredni predhodnik, iz katerega je izšel današnji Večer, pa je bil Vestnik, katerega prva številka je izšla 24. maja 1945. Vendar je Večerov rojstni dan 9. maj 1945, ko je v nakladi dvajset tisoč izvodov izšel znameniti list z Jakčevim portretom Tita in naslovom Maribor svoboden. V preteklih petdesetih letih je Večer poleg Radia Maribor postal najpomembnejši informativni glasnik v severovzhodni Sloveniji in pomemben dejavnik v razvoju tega dela države. Teh pet desetletij so še posebno zaznamovale tri prelomnice. Prva je bila ta, da je časnik v svojem zadnjem obdobju zdržal pritiske republiškega centra, ki je želel tisk skoncentrirati v Ljubljani, pa mu zaradi trme in vztrajnosti ljudi, ki so časnik ustvarjali, to ni uspelo. Druga prelomnica je velika regionalizacija časnika, ki mu je dvignila naklado in s tem ustvarila pogoje za vsebinsko celovit dnevnik z vsemi komponentami. Tretja prelomnica je tehnološka prenova časnika, ki omogoča izhajanje v barvah s trenutno najkakovostnejšim tiskom v Sloveniji. »Kljub nenehnim političnim pritiskom v preteklih desetletjih, ki pa so sredi prejšnjega nekoliko popustili in se znova okrepili po prvih volitvah, je Večer zdržal predvsem z argumentom, da ni bil časnik neke določene politične linije, ampak da je hotel predvsem kakovostno informirati in Sele potem komentirati,« je za Radio Maribor izjavil glavni in odgovorni urednik Večera Milan Predan. (M. P.) Samozavestnejši pogled v lastno, skupno zgodovino Nobene od treh osrednjih prireditev se niso udeležile vse stranke LJUBLJANA - Nadaljevanju osrednjih prireditev ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifaši-zmom je bilo včeraj naklonjeno tudi vreme, saj je skozi raztrgane oblake že zjutraj posijalo sonce. Na Trgu republike, kjer sta bili vojaška postavitev slovenske vojske in umetniška akcija Triumf, se je zbralo okrog petnajst tisoč ljudi iz vse Slovenije. V poslopju parlamenta je bila slavnostna seja državnega zbora. Ob pol devetih zjutraj je bila v ljubljanski stolnici maša z evharistično daritvijo za domovino. Na masi je pridigal Iju-bljansJa nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je dejal, da je cerkev v Sloveniji spet priznala svoj del krivde, prosila odpuščanja in sama odpustila, ter da upa, da bo Čedalje več takih, ki bodo imeli dovolj plemenitosti in človečnosti, da bodo tudi sami storili to, kar hoCejo storiti kristjani. Poudaril je tudi, da se Evropa zaveda, da brez sprave ni prihodnosti, da pa prav zato ne morejo razumeti, da je pri nas v nekaterih krogih tako malo pripravljenosti. Ne samo da obnavljajo staro sovraštvo in netijo nove sovražnosti, temveč tudi jasno in glasno ponavljajo, da sprava pri nas ni mogoča. Dr. Šuštar je pridigo sklenil z besedami, naj bo maša povabilo vsem k spravi, odpuščanju in ljubezni. Uro kasneje se je začela slavnostna seja državnega zbora, ki se je niso udeležili predstavniki cerkve, Slovenskih krščanskih demokratov, Socialdemokratske stranke in Slovenske nacionalne desnice, medtem ko je Slovenska ljudska stranka prepustila presojo o udeležbi posameznikom (tudi sicer se nobene od treh osrednjih državnih slovesnosti niso udeležile vse stranke). Na seji, na kateri so bili navzoči najvišji državni predstavniki in diplo- matsko-konzularni zbor, je govoril predsednik državnega zbora Jožef Skolc. Dejal je, da je bil maj 1945 za vse evropske narode praznik stoletja, praznik zmagoslavja nad fašizmom, žal pa ni bil za vse tudi praznik nove demokracije. Mnogim narodom - med njimi tudi Slovencem - se je ta odmaknila daleč v prihodnost, z njo pa se je odmaknila možnost, da bi do konca in kulturni stopnji zahodne civilizacije primemo razčistili s preteklostjo. Skolc je spomnil na besede prvega predsednika slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja, da se šele s konstituiranjem večstrankarskega parlamenta končuje državljanska vojna med Slovenci. »Treba je občudovati njeno modrost in zaupati v njeno jasnovidnost: verjeti, da se uresničuje,« je dejal Skolc. Predsednik državnega zbora tudi meni, da svojih besov, napak in razočaranj odslej ne moremo veC zvraCati niti na tujce niti na nerazumno totalitarno ureditev. »Soočiti se s sabo je v mira vCasih težje kot v vojni,« je dejal, »ker ni Cmo-belih delitev, ampak nepregledna množica vsakdanjih možnosti.« Po pol stoletja je mogoče odpustiti, mogoče je razumeti, mogoče - ne le mogoCe, nujno je nasuti gomilo na nepokopane mrtvece in popraviti krivice, ki so se zgodile živim, je dejal Skolc. Vseh tistih, ki niso preživeli, ne zdaj ne kdajkoli ne bo mogoCe spraviti v preprost kalup poražencev in zmagovalcev. »Morda je res Cas, da jim, Cisto vsem, postavimo tudi spomenik in sklonimo glavo pred njihovo žrtvijo,« je dejal Skolc. Po minuti tišine je predsednik državnega zbora končal govor s prirejeno etično parolo slovenskega partizanstva: NE fašizmu! Svoboda narodom! Dogajanje se je nato preselilo na Trg republike, kjer se je s piskom ladijske sirene in pod plapolajočo velikansko slovensko zastavo zaCela prireditev Triumf, na kateri so se zbrali predstavniki slovenske vojske, borcev in udeležencev NOB, policije, veteranov osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 in zavezniških oboroženih sil ZDA, Rusije, Francije in Velike Britanije, katerih godbe so intonirale himne svojih držav. Predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil Milan KuCan je pregledal postavitev Častne enote slovenske vojske. Zbrane je pozdravil predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. »Med bojem proti nacifašizmu in proti njegovemu dvojčku, stalinizmu, ni in ne more biti nasprotja,« je dejal. Isti vzgib, ki je gnal Slovence v boj za svobodo v drugi svetovni vojni, je bil na delu desetletja kasneje, dokler nismo, kot je dejal, odvrgli še zadnjih ostankov totalitarizma in končno zaživeli kot državna in demokratična skupnost. Zato danes praznujemo tudi enega ključnih korakov k samostojni Sloveniji, k polni uveljavitvi Slovencev kot državotvornega naroda. »Dogodki zadnjih let, nove vojne, znova oživeli rasizem in etnični fundamentalizem, ki divjata celo po najbolj razvitih državah Zahoda, nas opozarjajo, da je bila leta 1945 dobljena velika, ne pa gotovo zadnja vojna,« je poudaril Drnovšek in dodal, da nas zato po praznovanju spet Čaka trdo delo: vsakdanji boj proti vsem oblikam neS T pnosti in nesvobode, tu * zunaj blišča uradnih Pr0 slav. Po njegovih besedau bomo z doslednostjo v te boju najbolj sledili izroCi velike zmage pred petdeS® timi leti. »S preseganje1** izključujočih se občutke^ zmagoslavja in grenkobe. ^ samozavestnejšim p°8 dom v lastno, skupno zg0 dovino pa bo nas korak sodobni svet trdnejši in za nesljivejsi,« je dejal Jan® Drnovšek. Foto: B. P., S. Ž./B0B0 .0» 1>’ Primorski dnmš Ob 50-letnici izhajanja Primorskega dnevnika nudimo tudi tistim, ki še niso naročeni, izjemno priložnost, da postanejo stalni naročniki po ugodni ceni .in da si ob tem zagotovijo posebno darilo, knjigo "Primorski dnevnik 1945-1995", ki smo. ga ob tej priliki namenili samo našim naročnikom. POGOJI: 6-mesečna naročnina (od 1.7. do 31.12.) stane 190.000 Lir. V juniju pa boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno. Naročilo sprejemamo samo- na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 7796600) in Gorici (tel. 533362). Ponudba velja do konca meseca maja. os ti H Z ti U ti ti O izidi in lestvice Moška B2 liga IZIDI 25. KOLA: Asola - Lugo 0:3, Viserba - Ces-salto 3:0, Mestre - hnsa Kmečka banka 3:1, Lu-nazzi - Chioggia 3:0, Isola - Faenza 3:2, Riviera -Bussolengo 1:3, Ravenna - Sedico 3:0 VRSTNI RED: Lugo 44, Volley Mestre 40, Riviera in Bussolengo 32, Asola 30, Viserba in Ravenna 26, Sedico in faenza 20, Imsa Kmečka banka 18, Isola 16, Lunazzi 14, Cessalto 8. PRIHODNJE KOLO (20.5.95): Faenza - Viserba, Sedico - Lunazzi, Bussolengo - Mestre, Chioggia - Asola, Cessalto - Riviera, Lugo - Isola, Imsa Kmečka banka - Ravenna. Moška C1 liga IZIDI 25. KOLA: Monfalcone - Casal 0:3, Motoa-gricole Tn - Ponte nelle Alpi 0:3, P ali. Ts - Fle-bus 3:0, S. Giustina - Mogliano 3:0, Marzola -San Miguel 2:3, Pordenone - Argentario Tn neo-digrano, ker se Argentario ni predstavil na igrišču, Noventa - Koimpex 0:3. VRSTNI RED: San Miguel 46, Pordenone 40, Koimpex, S. Giustina in Pallavolo TS 30, Marzola, Argentario in Casal 28, Monfalcone in Ponte nelle Alpi 22, Mogliano 18, Flebus 10, Noventa in Motoagricole 8. PRIHODNJE KOLO (20.5.95): San Miguel - Motoagricole, Koimpex - S. Giustina, Argentario Tn - P ali. Ts, Mogliano - Monfalcone, Alpi - Pordenone, Casal - Marzola, Flebus - Noventa. Ženska C1 liga IZIDI 25. KOLA: Kennedy - Fontane 3:0, Tar-cento - Godigese 2:3, Bor Mercantile - Cus Ud 2:3, Cassola - Orna 0:3, Dolo - Gemona 1:3, Vivil - Heraclia 0:3, Porcia - Koimpex 3:0. VRSTNI RED: Heraclia 50, Godigese 36, Gemona 32, Dolo 30, Bor Mercantile 28, Fontane 24, Keneddy, Vivil, Oma in Koimpex 22, Porcia 20, Cassola 16, Tarcento 14, Cus 12. PRIHODNJE KOLO (20.5.95): Gemona - Tarcento, Koimpex - Cassola, Heraclia - Bor Mercantile, Oma - Kennedy, Godigese - Vivil, Fontane - Dolo, Cus Ud - Porcia. Moška BI liga VRSTNI RED: Crema 36, Padova 30, Rovigo 28, Bergamo 26, Mantova 24, Eurock, Bassano in VBU 20, Ferrara 16, Alessandria 14, Pavic 10, Mondovi 8. Ženska BI liga IZIDA 24. KOLA: Camst Videm - Loreto 3:1, Fi-renze - Latisana 3:1. VRSTNI RED: Latisana 42. Jesi in Forli 38, So-liera 36, Soima 34, Camst 30, Firenze 28, Prato in Feltre 24, Trento in Trevi 18, Noventa 10, Loreto 6, R. Emilia 4. Ženska B2 liga IZIDa 23. KOLA: Sangiorgina - Baltisti 1:3, Mogliano - Alloys 3:0 VRSTNI RED: Ferrara in Mantova 42, Vignola 40, Sarmeola in Piove 34, Corlo 30, Sangiorgina 28, Povo 24, Battisti 20, Albatros 16, Mogliano 12, Rovereto in Sommacampagna 10, Alloys 8 MOŠKA B2 LIGA / V ZADNJEM KOLU GORIČANI DOMA PROTI RAVENNh En set bi Imso Kmečko banko rešil vseh skrbi Isola je v veliko hujšem položaju, saj mora zmagati 3:0 s prvim v gosteh in upati v prav tako gladek poraz valovcev Valovci so v soboto z zmaganim setom vnovčili največ, kar so lahko pričakovali. Proti ekipi kot so Mestre, je bilo namreč nemogoče upati v karkoli več. Zmagan set pa bo gotovo Goričanom še kako koristen. Po zmagi Isole proti Faenzi z rezultatom 3:2 ohranjajo Verončani le še malo upanja v obstanek. Edini koristen rezultat za Isolo v naslednjem kolu bi bila zmaga s 3:0 in upanje v poraz valovcev z istim rezultatom. Ce pa pogledamo, kdo bodo tekmeci obeh ekip, postaja tak razplet precej neverjeten. Isola bo zadnjo tekmo igrala v gosteh proti prvouvrščenemu Lugu. Malo verjetno je, da bi, čeprav brez vsake motivacije, domačini gladko klonili v zadnji prvenstveni tekmi pred domačim občinstvom. Tudi valovci bi morali po vsakem predvidevanju osvojiti proti Portu iz Raven-ne vsaj en set - ki bi že zadostoval - če ne celo tekme. V gosteh so namreč proti tej ekipi klonili šele po tie breku. V soboto pa bodo imeli še prednost domačega igrišča. Druga prednost Goričanov bo še ta, da bodo že pred nastopom vedeli za izid tekme v Lugu, ki se bo pričela ob 18. uri. Edina skrb, ki sedaj ostaja plavordečim v pričakovanju zadnjega nastopa je zdravstvena. Kot smo že poročali, si je v soboto Marchesini (na sliki) , standardni podajač plavordečih, zvil gleženj. Kot že celo leto torej zla usoda še naprej zasleduje valovce, ki pa bodo morali dokazati, kot so doslej že vežkrat, da je vsaka ovira premostljiva. (A&D) NIŽJE LIGE Koiting ugnal vodilno ekipo Poraz borovk proti Julii 1. MOŠKA DIVIZIJA V 1. moški divizui so najprijetnejše presenečenje pripravili igKj1' d zdručžene ekipe Kor-tinga, ki so si z zmag0 nad prvoplasirano Nuova Pallavolo.s 3:1 spet odprli možnosti za napredovanje v D lig°-Kortig-Nuova Pallavolo 3:1 1. ZENSKA DIVIZIJA Prevenire - Breg 2:J (13:15. 7:15, 15:5' 16:14,10:15) Sloga - Virtus 0:3 Killjov - Kontovel 3:0 2. ZENSKA DIVIZIJA Trst, play-off za na' predovanje: Julia - B® 3:0 Gorica: Dom Imsa -Grado 3:1 (8:15, 16:14’ 15:7,15:5) MOŠKA C1 LIGA / V PREDZADNJEM KOLU Gladka zmaga Koimpexa Slogaši so nastopili z okrnjeno postavo - Cilj zdaj tretje mesto Nova Gens - Koimpex 0:3 (13:15, 10:15, 11:15) KOIMPEK: Božič (4+6), Cisolla (4+12), Aljoša Kralj (0+0), David Kralj (6+7), Riolino (2+9), Rovere (3+1), Strajn (0+0), Terpin (7+6). servis točke napake Koimpex 6, 8; Nova Gens 5,17. V predzadnjem kolu je Koimpex osvojil še eno gladko zmago, tokrat na račun skromnega _ in že izpadlega nasprotnika. Pred tekmo so bili v Sloginem tabom nekoliko zaskrbljeni, saj ekipa ni šla na gostovanje v svoji najboljši postavi. Doma sta ostala kapetan Sgubin in Mario Gač, glavni Koimpexov napadalec Aljoša Kralj pa je poškodovan in je le občasno lahko stopil na igrišče, ni pa mogel dati svojega običajnega doprinosa. Kljub temu pa se je vse izteklo na najboljši možni način. Nasi fantje so odigrali solidno tekmo, v kateri bi bil po razpletu dogodkov na igrišču rezultat v posameznih setih lahko se odločneje v kc> nase ekipe. Koimpex je namreč v vseh visoko povedel, potem pa zaradi manjše z ^ nosti ali povsem nepotrebnih napak P0?115 . Najbolj zgovoren v tem smislu je tretji^ Naši igralci so zelo agresivno začeli in P° . hitrem postopku prišli do vodstva 12:1 ■ v ^ torej že kazalo, da je seta konec. Tedaj so ^ gaši zaigrali lagodno, Nova Gens pa je zmg1^ na vse ali nič in začela zmanjševati zaostan > da bi dosegla vsaj delni uspeh. Vendar ^ Koimpex v končnici spet pokazal, kar zna ^ uveljavil svojo absolutno boljšo priprav0 zapečatil izid. + Kolo pred koncem je tako Koimpex se no na tretjem mestu na lestvici, katerega^ obdržal z zmago v zadnji tekmi, ko bo g° ekipo Santa Giustina. Ce mu bo uspelo. 0°^ y lahko govorili o izrednem uspehu novin ligi, ki je imel pred prvenstvom kot cilj t® ranitev statusa državnega tretjeligaša. (nn® i—j ŽENSKA C1 LIGA / KQ1MPEX MORA V ZADNJEM KOLU NUJNO PREMAGATI CASSOLO, CE NOČE TVEGATI NAZADOVANJAJ Slogašice izgubile s Porcio Bor plačal ki podcenjevanje V ženski odbojkarski Gl ligi je položaj na vrhu povsem jasen. V B2 ligo bosta napredovala Heraclia in Godigese. Mnogo bolj pa je zapleteno na dnu, kjer je se neznan Četrti potnik v C2 ligo. CUS, Tarcento in Cassola so že izpadli, Četrta ekipa pa bo ena izmed peterice Vivil, Kennedy, Koimpex, Oma in Porcia. Koimpex, ki si je z gladkim porazom v Por-cii precej pokvaril položaj, se samo z zmago reši vseh skrbi, saj ima slabši količnik v setih kot ostah. Porcia - Koimpex 3:0 (15:8,15:9,15:10) KOIMPEK: Brumat (4+4), Ciocchi (5+0), Fabrizi (1+3), Gregori (2+2), Milic (0+0), Pertot (3+0), Pittio-ni (4+4), Sosič (0+0), Skerk (0+0), Vidali (3+4). Servis, točke napake Koimpex 11, 7; Porcia 12,13. Ce bi ob koncu prvega dela prvenstva kdo napovedal, da si bo Koimpex prav v svoji zadnji tekmi zaigral vse prvenstvo v odločilni bitki za obstanek v ligi, mu gotovo tega nihče ne bi verjel. In vendar se je zgodilo prav to. Zelo važno tekmo v tej borbi za obstanek je Koimpex odigral v soboto v Pordi, ki je za njim zaostajala za štiri točke. Poraz bi pordenonsko ekipo dokončno pokopal, zato so se njene igralke vrgle v boj za vsako žogo in bile zelo odločne od začetka pa vse do konca. To se pa žal ni dogajalo v Koimpexovih vrstah. Naše igralke so naredile ogromno napak, osvojene točke pa so bile v glavnem zasluga zelo ostrega serviranja, ki je onemogočil domačinkam nadaljnje igranje. Servis pa je tudi edina pozitivna nota srečanja, za osvojitev zmage pa seveda to ni bilo dovolj. Slogašice so popolnoma odpovedale v napadu, tako da so na drugo stran pošiljale prelahke žoge. To pa je bilo za Porcio, ki slovi predvsem po dobri obrambi, kot nalašC, da je lahko organizirala protinapade. Obramba slogašic pa je bila tokrat vse preveč nihajoča, da bi se lahko zoperstavila nasprotnicam in poraz je bil zato neizbežen. Kot rečeno bo zdaj odločitev o usodi Slogine ekipe padla prav v zadnjem kolu, ko se bodo naše igralke na Opčinah pomerile s Cassolo, ki je že izpadla iz lige. (Inka) Bor Mercantile -Cus 2:3 (15:10,15:4,10:15,13:15, 13:15) BOP MERCANTILE: Gregori 5+5, Benevol 4+1, Flego 5+13, Ažman 7+6, Vodopivec 6+3, Pitacco 9+5, Gruden 4+0, Faimann 1+0, Cok 3+3, Zadnik, Servis (točke/napake): Bor Mercantile 14/12, Cus Stanje v boju za obstanek pred zadnjim kolom Število točk Seti Nasprotnik Keimedy 22 48:54 OMA Vivil 22 46:53 GODIGESE Oma 22 46:55 Kermedy - Koimpex 22 47:58 Cassola Porcia 20 44:52 CUS Z velikimi tiskanimi črkami tekma v gosteh 16/15; napake: Bor Mercantile 20, Cus 21: trajanje setov: 12. 20, 30, 22, 20 minut. Proti že izpadlemu Cusu sc borovke doživele povsem nepričakovan poraz, ki ga gre pripisati nedopustnemu podcenjevanju nasprotnic, potem ko je Bor Mercantile po pol ure borbe že vodil z 2:0 v nizih, nasprotnice so bile skromne, vendar so igralke Cusa v odločilnih trenutkih pokazale veliko več borbenosti, zato je njihova zmaga povsem zaslužena. Trener Kalc je v prvih štirih setih (razen za nekaj trenutkov v drugem setu) pustil na klopi Benevolo-vo, ki med tednom zaradi bolezni ni trenirala. Na njenem mestu v centru je tako zaigrala Azmanova. Začetek ni kazal na neuspeh in vse je kazalo, da bo srečanje hitro končano v korist plavih. V 3. setu so gostje povedle s 7:1, borovke pa so se Sosičevo in Gregorijevo čaka še ena preizkušnja (Foto Kroma) jimv končnici uspele približati na 10:13, toda zaradi asa na servisu in napake v napadu so set dobile g Tudi v Četrtem setu so gostje stalno vodile, v izenačeni končnici pri izidu 13:13 pa so si spet z dve asoma Videmčanke zagotovile tie break. OdIoC1, niz, v katerem je Bor nastopil s standardno sester ^ je bil stalno izenačen. Cus je v končnici povede 12:9, borovke so reagirale in jih pri tem izidu uj toda to je bilo tudi vse kar so storile. ŠPORT, ODBOJKA Ponedeljek, 15. maja 1995 MOŠKA C2 LIGA / V ZADNJEM KOLU SE BO VSE ODLOČILO P ŽENSKA D LIGA —1 Izredno važna zmaga Olympie CDR proti Vivilu Toda obstanek še ni zagotovljen - Bor Fortrade z izvrstno igro premagal Maniago - Borovci zdaj na koncu lahko osvojijo celo četrto mesto Plympia CDR - Vivil 1:2 113:15, 7:15, 15:13, 15;12,15:9) OLVMPIA CDR: Janez ippm 9+21, Sfiligoj 8+2, Qrnik 6+12, Gravnar +0’ Ferfoglia 5+12, Batti-J1’ Maraž 1+2, Andrej Vo6ric- p=- 7'8Semoiki,3“ke,nap,ke,: F*lympia je na svoji ac*nji domači tekmi Sv°jila izredno po-pembni točki, saj bi bila „ P^roern poraza že ob-s lena na izpad. V soboto 0 namreč zmagali tudi Sl ostali tekmeci za ob-Q^k, tako da je položaj r skoraj nespremenjen , ,kožnih razpletih v seb')6111 P^Semo P°" la ^okrna z Vivilom je bi-i Pa Goričane izredno set+f - Sa' 80 kik po dveh k igre že na pragu po-2a- Vivil je sicer že Val nk toden napredo-p ’,Vseeno pa je prišel v 0riCo po točki. Poleg te-S° k*k gostitelji tudi ■ 6ono nervozni in nape-j’Saj so se zavedali, ve-p e8a pomena te tekme. Jttembnosti srečanja pa )e zavedala tudi števil-1 Publika, ki je skozi ce-o pknio glasno bodrila so '?0 ekiP°- Igralci pa naj P 2 zmago nekoliko ad°lžili za blede pred-v prejšnjih kolih, bil k^lb dveh setih je o-^.O^mpia premalo (. ^kovita v napadu, pa 1 sprejem je šepal. V y Veiu setu so sicer Go-t‘0ani tudi povedli s 12:8, En r v končnici seta so s itelji nerodno zapra-i?i! Prednost, Vivil pa je sj Sflstil večjo izkušeno-■ la neuspeh je Se bolj d domače igralce, ki so zaCeli drugi set precej zmedeni. Zaradi napetosti in nesprošCenosti niso mogli predvajati svoje običajne igre, tako da so bili stalno v podrejenem položaju. Gostje so tako brez večjih težav osvojili drugi niz. Tudi tretji set so Goričani zaCeli slabo, saj je Vivil povedel 6:1. 01ym-pia pa se ni vdala. Počasi je nadoknadila zaostanek in prehitela nasprotnika. Od tega trenutka naprej pa so bili Goričani v vodstvu praktično celo tekmo. Počasi se je namreč igralcem večala samozavest. Bolje so zaigrali v obrambi, sprejem je bil zelo dober, tako da je lahko podajač dobro zalagal razpoložene centre. Na krilu pa je bil kot običajno prodoren Janez Terpin. Po zmagi v tretjem setu je prišlo v go-riške vrste tudi večje navdušenje, tako da je postalo vse lažje. Pomembno pa je tudi to, da tokrat pri Goričanih v končnicah setov ni prišlo do običajnih padcev koncentracije, ampak so izkoristili p arktično vsako priložnost. Navijačice in navijači Olympie so odigrali pomembno vlogo Veselje v goriškem taboru je bilo seveda po tekmi izredno, rezultati ostalih tekem pa so verjetno nekoliko pokvarili vzdušje. Naslednje kolo bo zares odločilno... Bor Fortrade - Maniago 3:0 (15:3,15:10,15:7) BOR FORTRADE: Ta- V zadnjem kolu več možnosti V tem kolu so zmagale vse ekipe vpletene v boj za obstanek razen Maniaga in Torriane. Prihodnji nasprotnik 01ympie Mossa (količnik v setih 43:66) je matematično izpadla. Da ohrani sedanjo pozicijo je 01ympii (44:54) dovolj en set. saj je Natisoma (39:54) v tem primeru ne more doseči. Za obstanek pa mora 01ympia prehiteti Como (46:54), Torriano (44:51) ali Maniago (48:53). 01ympia mora vsekakor zmagati, po možnosti brez izgubljenega seta. Precej pa je seveda odvisno od rezultatov ostalih ekip, saj so te v prednosti. Ce Como zmaga, ga 01ympia ne more več doseči. Zanimiv bo spopad med Torriano in Maniagom, kjer Maniagu zadostuje en set za obstanek. Za 01ympio je torej bolje, da zmaga Maniago s cim bolj gladkim rezultatom. berni (8+2), GombaC (6+14), Koren (6+8), Del Turco (2+3), Marega (5+6), Coloni (3+3), Stulle (0+1), Danieli, Cella (0+1), Rutar (0+0). Borovi odbojkarji so v predzadnjem kolu prepričljivo premagali goste iz Maniaga. Z igro pa so res navdušili, kajti nasprotnika so resnično nadigrali. Naši fantje imajo sedaj res lepo priložnost, da zaključijo prvenstvo visoko na lestvici, kajti poraza Prevenireja in Pra-te dopuščata še celo možnost, da dosežejo 4. mesto, kar pred prvenstvom ni nihče pričakoval. V zadnjem kolu pa bo treba premagati v gosteh Nati-sonio, ki se na vse kriplje bori pred izpadom. Priložnost pa je res velika in upajmo, da bodo borovci obdržali potrebno koncentracijo. V sobotnem srečanju so varovanci Stefana Celle od vsega začetka zaigrali zelo koncentrirano in odločno. Servisi so bili stalen trn v peti gostov, vse je delovalo kot po olju, povrhu pa je še blok zaustavil najnevarnejšega napadalca Maniaga. Po prvem gladko zmaganem setu je bil drugi izenačen. Naši so naredili nekaj odvečnih napak, Maniago je vodil vse do 10:8, tedaj pa so se naši ponovno zbrali. Z napadi Gombača so v enem mahu zaključili set. V tretjem pa so povedli celo s 13:1. Na igrišču so se borovci skoraj poigravali z že demoraliziranim nasprotnikom, nato so sicer nekoliko popustili, suverena in zelo prepričljiva zmaga pa ni bila nikoli v nevarnosti, za kar gre res pohvaliti vse igralce. (Dejan) "CjiNSKA C2 LIGA / LEPA IGRA SOKOLA IN KMEČKE BANKE, TUDI BREG ZAIGRAL DOBRO »He break« odločil derbi v Nabrežini S°kol je sl lavil šele po petih nizih (F. Kroma) Sokdl Indules - Kmečka banka 3:2 (15:10, 15:13,12:15,4:15,15:11) r " jJkllF INDULES: Tanja Masten 10+3, Ma-celii 5+4, Vidah, Ban 0+0, Lara Masten 9+9, suta 8+9, Kosmina 3+2, Visentin 0+0, Lu-a I+T Semec 0+0, Švara. (MEČKA BANKA: Brisco 9+9, Zavadlav eh i’ Miklus 3+0, Monica Tomasin 18+11, Mi-•p e a Tomasin 2+1, Pellegrin 10+9, Braini 0+0, ^soratt; 0+2, Černič 0+0, Pavio 1+3, Blasizza ®ervis: Sokol 6/11, Kmečka banka 10/21. Prir v nE letošnje sezone je izpolnil ^^kovanja, zmagala pa je izkušenejša ekipa. Sobotna tekma je bila lepa, saj sta se obe ekipi dobro borili, pa tudi preobratov ni manjkalo. Tekmo je začel bolje Sokol, ki je v prvih dveh setih igral skoraj brezhibno. Dobro je serviral in blokiral, medtem ko gostje niso bile dovolj učinkovite prav na servisu. Sokolovke so igrale izredno dobro tudi v polju, kjer so se zagrizeno borile. Tudi v drugem setu so bile gostiteljice na začetku boljše. Povedle so že s 14:8, nakar je goriška združena ekipa reagirala in se nevarno približala, toda seta ni mogla osvojiti. V tretjem setu se je Jerončič odločil za spremenjeno postavo. Briscovo, ki je do tedaj podajala, je postavil na krilo, v vlogi podajaca pa je zaigrala Blasizza. Obenem pa je Paviova nadomestila nerazpoloženo Michelo Tomasin. Te spremembe so se dobro obrestovale, posebno Briscova je bila za sokolovke skoraj neustavljiva. Po lepi in izenačeni igri so tako Go-ricanke osvojile tretji set. Četrti niz je bil enosmeren, saj so gostje povedle z 12:2 in brez težav zmagale. V tie-breaku je prišla na dan večja izkušenost domačih igralk, ki so manj grešile in bolje servirale. Sokol je povedel 8:1, Kmečka banka se je približala do stanja 11:9, vendar veC ni zmogla. IZJAVI: Cirila Kralj (Sokol) : »Tekma je bila zelo lepa. Zadovoljna sem z našo igro predvsem v prvih dveh setih. Vse igralke zaslužijo pohvale, predvsem pa LupinCeva, ki se je dobro uigrala v ekipo. Čestitam Kmečki banki, saj nam je bila enakovredna. Zares Čudno, da je taka ekipa izpadla. Ce smo mi tretji, bi lahko bili oni tudi četrti.« Zoran Jerončič (Kmečka banka): »Razočaran sem, ker smo prišli v Nabrežino ob 19.10, telovadnico pa so odprli komaj ob 19.50, tako da smo se ogrevali slabe pol ure. Tu je po mojem glavni razlog za slabši prvi set. Drugače pa je bila tekma na visokem nivoju.« Fiume Veneto - Breg 3:1 (10:15, 16:14, 15:1, 15:12) BREG: Bandi 5+6, Canziani 2+2, KocjanCiC 7+7, S. Slavec 1+1, Zeriali 5+7, K. Slavec 7+9, Pettirosso 1+1. Servis: Fiume Veneto 11/13, Breg 15/13. Brežanke so tokrat presenetile nasprotnika z dobro igro, kljub temu pa so spet potegnile krajši konec. Prvi set je bil verjetno Bregov letošnji najboljši set. Z dobrimi servisi in obrambo je povedel z 10:4. Gostiteljice so se približale pri stanju 12:10, potem pa je Breg le osvojil set. V drugem setu je Fiume Veneto povedel s 6:0. Gostje so reagirale in pri stanju 14:12 imele na razpolago tri set Žoge, dve pa so ju zapravile že z zgrešenima servisoma. V tretjem setu so gostje popolnoma odpovedale, medtem ko je bilo bolj izenačeno v četrtem setu, vendar je bila domača ekipa na koncu le boljša. Kljub slabi igri nova zmaga Goričamk Olympio ima lepe možnosti da konča ligo brez poraza Oualso - 01ympia Ce-rimpex 2:3 (15:10,12:15, 16:17,17:16,10:15) OLVMPIA CERIMPEK: Bulfoni 2+4, Zotti 18+4, Hadrijana Corsi 13+9, Kristina Corsi 1+3, Sošol 1+1, Vanja Cemic 6+0, Princi 8+4, Mirjam Cemic 6+5, Braini 0+2. Servis: 14/10. Blok: 8+3. Kljub slabi igri je 01ym-pia dosegla novo zmago in zdaj ima resnično dobre možnosti, da konCa prvenstvo neporažena. Sobotna tekma je bila grda, saj se pri Goričankah pozna de-motiviranost in pomanjkanje koncentracije. Nasprotno so se gostiteljice dobro borile, posebno ko so spoznale, da imajo tudi možnost premagati 01ympio. V prvem setu so Go- ricanke naredile ogromno napak in Qualso je bil stalno v vodstvu. V drugem nizu so Goricanke reagirale in povedle z 11:3. S šestimi zaporednimi točkami so se gostiteljice približale, toda v končnici je bila 01ympia le boljša. V tretjem setu so gostje precej slabo sprejemale, saj je Qualso v celem setu dosegel šest točk na servisu in povedel 10:6. Goricanke so počasi nadoknadile zaostanek in povedle s 14:10. Gostiteljicam je uspelo izenačiti, na koncu pa je 01ympia dosegla zadnjo točko kar s servisom. Četrti set je bil tudi izenačen, v končnici pa so bile gostiteljice uspešnejše v bloku. V tie-breaku pa Goricanke niso imele težav, stalno so vodile in brez večjih težav zmagale. izidi in lestvice Moška C2 liga IZIDI 25. KOLA: Como - Prevenire 3:1 (15:11, 15:12, 9:15,15:4); Bor Fortrade - Maniago 3:0 (15:3, 15:10, 15:7); Prata - Mossa 2:3 (7:15, 7:15, 15:11, 15:12, 11:15); SoCa Sobema - Buia 3:2 (15:5, 12:15, 15:12, 8:15, 15:13); San Vito - Natisoma 0:3 (3:15, 6:15, 1:15); Torriana - Faedis 0:3 (10:15, 8:15, 12:15); 01ympia CDR - Vivil 3:2 (13:15, 7:15, 15:13, 15:12,15:9). VRSTNI RED: SoCa Sobema 46, Vivil 38, Buia 34, Prevenire, Bor Fortrade, Prata in Faedis 28, Maniago in Torriana 22, Como in 01ympia CDR 20, Natisoma in Mossa 18, San Vito 0. PRIHODNJE KOLO (20.5.95): Natisoma - Bor Fortrade, Vivil - SoCa Sobema, Faedis - Prata, Buia -Como, Maniago - Torriana, Prevenire - San Vito, Mossa - 01ympia Cdr. Ženska C2 liga IZIDI 25. KOLA: Monfalcone - Farra 3:0 (17:15, 15:6, 15:13); Sokol Indules - Kmečka banka 3.2 (15:10. 15:13, 12:15, 4:15, 15:11); Cordenons - Rivi-gnano 3:0 (15:10, 15:0, 15:5); Martignacco - Asfjr 1:3 (15:13,13:15,14:16, 8:15); Altura - B-Meters 0:3 (3:15, 3:15, 12:15); Fiume Veneto - Breg 3:1 (10:15, 16:14, 15:1, 15:12); Codroipo - Torriana 3:2 (9:15, 1 t+O i r-i 3 lO-lt 15-101 VRSTNI RED: Cordenons 50, B-Meters 42, Monfel-cone in Sokol Indules 30, F. Veneto, Asfjr, Torriana 28, Codroipo 26, Rivignano 24, Martignacco, Farra 22, Kmečka banka 12, Altura in Breg 4. PRIHODNJE KOLO (20.5.95): B-meters - Sokol Indules, Torriana - Martignacco, Breg - Cordenons, Asfjr - Monfalcone, Kmečka banka - Fiume Veneto, Farra - Termogas, Rivignano - Codroipo. Moška D liga IZIDI 25. KOLA: Fincantieri - S ant’ Andrea 1:3 (15:13, 3:15, 7:15,10:15); Tranciati - VBU 1:3 (2:15, 11:15,15:12,10:15); Club Altura - Espego 0:3 (6:15, 12:15,14:16); Cordenons - Rojalese 2:3 (9:15,10:15, 15:10,15:12,14:16); Rozzol - San Sergio 0:3 (11:15, 13:15, 13:15); Porcia - Grado 3:1 (17:16, 15:10, 14:16,15:9) VRSTNI RED: Porcia 42, Vbu 40, Rojalese 34, Grado 32, Rozzol 30, Club Altura 28, Tranciati in Espego 22, San Giorgio 16, S ant’ Andrea 14, San Sergio 12, Cordenons 8, Fincantieri 0. (Sant’ Andrea ima tekmo vec) PRIHODNJE KOLO (20.5.95): San Giorgio - Tranciati, Grado - Cordenons, Cgss - Altura, Reana - Fincantieri, VBU - Rozzol, Espego - Porcia, prost SantAndrea. Ženska D liga IZIDI 25. KOLA: Qualso - 01ympia Cerimpex (15:10, 12:15, 16:17, 17:16, 10:15); Natisoma - e (1 2:3 Pa- luzza 3:0 (15:10, 15:11, 15:6); Libertas Gorica - Po-voletto 1:3 (14:16, 10:15, 15:6, 8:15); Azzurra - Vama 3:0 (15:3,15:1,15:9); Pasiano - Spilimbergo 3:0 16:1, 15:8, 15:13); Sgt - San Vito 3:0 (15:9, 15:11, 17:15); Fiumicello - Sacile 3:1 (13:15, 15:2, 15:4; 15:7). VRSTNI RED: 01ympia Cerimpex 50, Natisoma in Paluzza 42, Sacile 38, Fiumicello 34, Azzurra 28, Sgt in Pasiano 22, Qualso 18, Spilimbergo in Povo-letto 16, San Vito in Libertas Gorica 10, Vagaia 0. PRIHODNJE KOLO (20.5.95): Spilimbergo - Natisoma, Sacile - Azzurra, San Vito - Libertas, Paluzza -Sgt, 01ympia Cerimpex - Pasiano, Povoletto - Fiumicello. PO PORAZU V ZADNJEM KOLU 1. AMATERSKE LIGE V ZADNJEM KOLU PROMOCIJSKE LIGE Veliko razočaranje v tabora Sovodenj Sedaj bo treba počakati na razplet srečanja med Pro Romansom in Mosso - Ali prvi ali dodatna srečanja Sovodnje - Futuia 2:3 (1:1) STRELCI: Caporale v 15’, Zanutta v 47’, Zarinita v 61’, Tomizza v 80’ (11-metrovka), Bertoldi v 89’. SOVODNJE: Gergolet, Černič, Tomšič (v 57’ Bastiani), Tomizza, Hmeljak, Zotti, Caporale, Interbartolo, Casa-grande (Visintin v 46’), Fajt, Businelli. FUTURA: Versolatto, Castellarin, Delbianco, Dallamora (v 67’ Cesa-rin), Bertoldi, Finco, Cristin, lacomin, Ber-chiesi, Nolgi (v 60’ Bo-goni), Zanutta. RDEČI KARTON: Tomizza in Berchiesi v 82’, Businelli v 88’. Črni oblaki nad Sovo dn jami, tako meteorološko kot nogometno. Domači igralci, ki so na teren stopili ob podpori številnih gledalcev z nalogo in namenom, da proti Futuri osvojijo točko ali dve, so v razpletu vrednemu najsrhljivejših Hitchcockovih kriminalk morali položiti orožje pred gosti. Napetost pred tekmo je bila več kot očitna in to se je poznalo pri domači vrsti, ki sprva nikakor ni uspela vsiliti svojega običajnega ritma. Ko je po Businel-lijevi podaji Caporale z glavo zatresel Futurino mrežo, se je vsem odvalil kamen s srca. Očitno tudi nogometašem v plavo-belih dresih, ki so brez večjih težav nadzirali goste. Iz čedalje vsiljivejšega dežja so Sovodenjci prešli pod kap, ko se je regularni čas prvega dela že Iztekel: zaradi nesporazu- ma v obrambi in je namreč Zanutta z neposredne bližine zatresel Ger-goletova vrata. Po istem kalupu se je začel tudi drugi del, saj je pri Cupinijevih varovancih strah očitno prevladal nad željo, da se napor 29. kol zaključi uspešno. Tako je po četrt ure padel gol, znova zaradi obotavljanja domače obrambe, a spet je bil »krivec« Zanutta. Tedaj so Sovodenje silovito pritisnile, toda brez pravih idej. Deset minut pred koncem se jim je ponudila rešilna bilka: Businelli si je spretno priboril prekršek v kazenskem prostoru, zanesljivi izvajalec najstrožje kazni pa je bil Tomizza. Zadnjih 10 minut je na igrišču prevladala nerazumljiva grobost in tudi po tekmi je bilo precej hude krvi, ker je vladal vtis, da se je Mossa skoraj nerazumljivo pretirano trudila, kot bi njej sami šlo za napredovanje. Najprej je prišlo do obračunavanja med To-mizzo in Berchiesijem, nato je rdeči karton dobil tudi Businelli. Njegov prekršek je bil usoden. Vsi Sovodenjci so pri prostem strelu stekli na bližjo vratnico, dolgo podajo-pa je Bertoldi nemoteno potisnil v mrežo. Po trikratnem sodnikovem žvižgu so zabrneli prenosni telefoni: »Mi smo zgubili, kaj pa drugi? Zaule so zmagale, dohitele so nas, Ca-priva le 0:0, Mossa sploh ni stopila na riževo polje v Romansu. Sovodnje in Zaule 42, Mossa, s tekmo manj seveda, in Capriva 41.« Tako sta ugotavljala Gianni Marson in župan Igor Petejan, ki je tudi spomnil na slabo igro vezne vrste, ki je pobudo prepustila nasprotniku, zaradi česar so bile težave v napadu. Treba je torej počakati na izid, ki ga bo Mossa dosegla v Romansu v sredo ali nedeljo. Ce Mossa zmaga, si neposredno zagotovi napredovanje, Zaule in Sovodnje pa čaka medsebojni obračun, nakar se bo poraženec moral potruditi še na dodatnih tekmah. Ce Mossa izenači, prepusti prvo mesto zaradi boljših medsebojnih obračunov Zaulam in igra odločilno tekmo s Sovodenjci. Seveda pa vsi upajo, da Romans, ki si le z zmago lahko pribori obstanek v ligi, odpravi Mosso. (Dimitrij Križman) Juvenfina se je poslovila z gladko zmago na tujem Pro Fiumicello - Ju-ventina 2:4 (1:2) STRELCI za Juventi-no: Marzilli v 15’, Devetak v 30’, FRanti v 70’ in v 77’ JUVENTINA: Zanier (v 46’ Pascolat), Capo-torto, Candutti, Trevi-san, Padovani (v 46’ Kovic), Kavs, Devetak (v 80’ Trampuš), Fran-ti, Tabaj, Peteani, Marzilli Tako domači kot Ju-ventina so igrali brez vsakršne obremenitve, tako da je bilo srečanje kljub nadležnemu dežju res privlačno. Igralci so bili namreč sproščeni in so lahko pokazali vse svoje znanje. Pro Fiumicello je tudi kaj kmalu povedel (okrog 10. minute), potem ko je štandreska obramba nekoliko zaspala (gol je namreč dosegel branilec). Gostje pa se niso vdali in so kaj kmalu vzpostavili ravnovesje: Franti je dolgo podal do Marzil-lija, ki je dosegel pravi »evrogol«. Standrežci so Se pritiskali, Trevi-san je izvedel prosti strel, pritekel je Devetak in dokazal, da je mož beseda: pred tekmo je obljubil, da se bo vpisal med strelce in tako se je tudi zgodilo. Igra je bila odprta, gostje so napadali, domači so se sicer branili, vendar tudi sami niso vse stavili na obrambo, saj navsezadnje ne eni ne drugi niso imeli od tekme kaj V 1. AMATERSKI LIGI n Primorje neodločeno Prosečanl se niso preveč namučili Mereto Don Bosco - Primorje 1:1 (1:0) STRELEC za Primorje: Bragagnolo v 57'. PRIMORJE: Babich, Luxa, Muslej, Guštin, Stoka, Sa-varin, Palese, Škabar, Bragagnolo, Sardoč (v 82’ Emili), Štolfa. Prosečani so na zadnji tekmi v gosteh iztržili neodločen izid. Tekma je bila zanje povsem nepomembna, medtem ko bi domačini morali zmagati: z delitvijo točk jih namreč čaka dodatna tekma, da si zagotovijo obstanek v ligi. Ze začetek včerajšnjega srečanja je bil dober pokazatelj nezadostne koncentracije »rdeče-mmenih« in izredne motivacije, če že ne prenapetosti domačinov. Mereto je prešel v vodstvo v 21. minuti, kmalu zatem pa je Se zadel pečko. Komaj proti koncu polčasa so se prebudili tudi Prosečani in prvič ogrozili vrata nasprotnikov z Bragagnolom. V drugem polčasu so gostje izvedli nekaj učinkovitih protinapadov in izenačili v 57. minuti, ko je najprej pi ustvarili še nekaj priložnosti, no na mestu. (S.M.) vratarja sta bila ved- dobiti ali izgubiti. Zato je bilo tudi prekrškov bolj malo. V drugem polčasu je Juventina dobro zacela> a do gola je spet prV prišel Pro Fiumicello v protinapadu. Za iz® načenje sta poskrbe a Marzilli in Franti, ' sta res dobro igra .j Marzilli si je prisluZ^ prosti strel, ki ga je ua tančno izvedel Fran 1 in žogo poslal naravno st v vrata. Preteklo ] nekaj minut in JuvenL na je izid zaokrožil3, domači so s prekrškom znova zaustavili Idar zillija, Kavs je podal do ka^ zenskega prostora, k) ^ je bil Franti znova naj prisebnejši. Standrežc bi lahko dosegli se pe Mar- ašel zadetek, in sicer z zillijem, ki se je zn: sam pred vratarjem, pa mu je žogo ubranj in obenem prepreči ’ da bi osvojil pokal n0) boljšega strelca, saj 5 sedaj deli prvo mes skupaj s Faddijem P a ranzano), ki je tudi 0 segel 15 zadetkov. V poročilih zadnjih srečanj smo omenili, da se v Stan^ drežu že pripravi]3) na prihodnjo sezonm potem ko jim je v ® tosnji spodletel cilj, rej napredovanj® Prihodnje leto pa ho ekipo precej pomladi' nekateri igralci bo ^ zamenjali sredino l primer vratar Zanier^ tako da bi se verjetno zadovoljili tudi z uv stitvijo sredino lest' ce. Za taka raz- mišljanja pa je še čas- ri ZADNJE KOLO V 1. AMATERSKI LIGI ZA ZARJO IN VESNO NI BILO POMEMBNO Za Zaijo še dve tekmi za napredovanje Pri Vesni so s prvenstvom zadovoljni Zarja - Muggesana 0:0 ZARJA: Cocevari, Dussoni, Germani (od 46’ Sedmak), Dizdarevič (od 15’ Ferluga), Grgič, Kalc, Renčelj, Sclaunich, Dan dri, Pescatori, Ravalico. MUGGESANA: Scrignani, Fuccaro, Bagattin (od 74’ Marši), Stefani, Bassanese, Stokelj, Costantini (od 79’ Flego), Barilla, Lando, Giovini, Vignali. Pred številnimi razmočenimi gledalci sta ekipi igrali povprečno in sta se ob koncu razšli pri »napovedanem« neodločenem izidu, ki pa ni vplival na končno uvrstitev, saj si je Zarja kolo pred koncem že zagotovila nastop na dodatnih srečanjih za napredovanje, a Muggesana je trdno zasidrana na sredini lestvice. Tekma pa je bila za goste »zgodovinska«, saj je bila za miljsko društvo nasploh zadnja: v prihodnjem letu se bosta namreč Muggesana in For-titudo združila in nastalo bo novo društvo, ki se bo imenovalo Muggia. Kot smo dejali, se za zarjane prvenstvo še ni končalo, saj jih čakata srečanji proti ostalima ekipama, ki sta konec prvenstva dočakali na tretjem mestu v skupinah A in B prve amaterske lige. Enajsterice se bodo med seboj pomerile le enkrat (skupaj bodo torej tri tekme), a zmagovalec tega mini turnirja bo napredoval v promocijsko ligo. Včerajšnja tekma ni bila zelo privlačna, zarjani so namreč Sledili z modni za naslednje nastope. Trener je tako poslal na teren nekoliko spremenjeno postavo: vezni igralec Ispiro je bil na primer na klopi, ker se je hotel izogniti četrtemu rumenemu kartonu, ob njem so bili tudi Gregorič, Sedmak, Ferluga in Crosilla. Med gledalci sta bila Štrukelj in Tognetti. Po 15 minutah se je poškodoval Dizdarevič in na njegovo mesto je stopil Ferluga. Igra se je odvijala pretežno na sredini in oboji so poskušali pot do zadetka s streli iz razdalje. V prvem polčasu pa sta ekipi ustvarili le po eno stoodstotno priložnost za zadetek. V 30. minuti se je napadalec Muggesane Lando znašel sam pred Cocevarijem, vendar je njegov strel končal nad vrati. Deset minut kasneje je Ferluga z levega krila lepo podal v sredino kazenskega prostora, kjer je Ravalico z glavo zadel žogo, a usnje je končalo mimo vrat. V začetku drugega polčasa so domačini igrali bolj napadalno in so bili nevarni prevsem z Ravalicom. ki je zapravil dve lepi priložnosti. Priložnosti so se ponudile tudi Pescatoriju in Sclaunichu, žoga pa ni hotela v mrežo. V 65. minuti je mojstrsko posegel Cocevari in z roko odbil v kot strel Stoklja s kakih 25 metrov. Tekma je bila zatem res nezanimiva in obe ekipi sta z velikim zadovoljstvom dočakali končni sodnikov žvižg. (E.B.) Vesna - Buiese 2:3 (1:0) STRELCA za Vesno: Beorchia v 30’in Soavi v 90’ VESNA: Zemanek, Košuta, Ricci, Venturini, Lakoseljac, Maracich, Sedmak, Mauro (v 60’ Soavi), Padovan, Kriscjak (v 75’ Morassut), Beorchia Križani so se od prvenstva zal poslovili s pora- zom. Sicer niso igrali slabo, vendar so jim bile usodne zadnje minute, ko so prejeli dva zadetka. Vsekakor so s končno uvrstitvijo lahko več kot zadovoljni. Začetek prvenstva je bil namreč dokaj slab, nakar so se nekoliko okrepili (Venturini je vnesel več reda v vezno vrsto), ekipa je postala vse zanesljivejša in po srečanju z Muggesano, pred božičem, se je začela vzpenjati na lestvici. Vrnimo se k včerajšnjemu nastopu. Vesna se je takoj podala v napad in večkrat ogrozila nasprotnikova vrata. Na krilu sta se izkazala Padovan in Lakoseljac, ki sta v sredino podala precej uporabnih žog. Prva priložnost se je ponudila Lakoseljacu, ki je po Padovanovi podaji v sredino vse prehitel, a žoga je končala mimo vratnice. Podobna akcija se je ponovila nekaj minut kasneje, tokrat jo je zaključil Peter Sedmak. Zatem se je vratar Buieseje rešil pred strelom Padovana iz bližine. V naslednjih minutah so bili gostje trikrat nevarni: najprej je napadalec Ponton za las prehitel Zemaneka, vendar je udaril nad prečko, nakar sta se priložnosti ponudili napa-dalu De Agostiniju, vendar mu je Maracich žogo »ukradel« pred strelom. Dvakrat je srečo z udarcem izven kazenskega prostora poskusil Venturini, a žoga je končala nad mrežo. Naposled je Beorchia po Padovanovi podaji le zatresel mrežo. Buiese je izenačU že po desetih minutah drugega polčasa, in sicer z udarcem s črte kazenskega prostora, pri čemer Zemanek ne nosi nobene krivde. Križa- ni so nadaljevali s svojo napadalno igro in v 35. miti dosegli drugi zadetek: Lakoseljac je z desne P dal na nasprotno stran, kjer je povsem prosti So ^ žogo preusmeril v mrežo. Vesna je nekoliko p°Pu la, namesto da bi se nekoliko zaprla in popazu3 obrambo, je nadaljevala še bolj odprto, kar so g03 J izkoristili in z dvema protinapadoma (v 83. m minuti) zapečatili končni izid. Po srečanju je društvo kot vsako leto ob koncu P venstva poskrbelo za svoje zveste navijače s p grizkom in domačo kapljico. (S.K.) ŠPORT Ponedeljek, 15. maja 1995 ZADNJE KOLO V 2. AMATERSKI LIGI JE BILO VAŽNO LE ZA PRIMOREC NOVICE Trebence čaka zdaj še trd boj za obstanek v ligi Primorec bo igral dodatne tekme - Gaja in Kras že prej izpadla Mariano - Primorec 2:2 (0:i) strelca za Primor- ,a: APUzzo v 20’ in Bir- savge’. PRIMOREC: Savarin, ®cubellis, Frasson, 6rluga, Castro, Polli-ardi, Apuzzo, Santi, 8§er' Bulich, Birsa, i R° včerajšnjem neod-°cenem izidu in hkrat-eta neodločenem izidu j'*6'1 Pro Farro in Piedi-°ntem so Trebenci akljucili prvenstvo na • mestu. S tem pa si niso P s|;anka Se zagotovili ob- saj bodo morali igrati dodatna eCanja z ekipami, ki so ostalih skupinah dru-,,, amaterske lige ^tijucil, mestu ^ ^le prvenstvo na em od Petih bosta nazadovali i. e’ tri pa bodo ostale -v S®L Dodatna srečanja bi j^tnorala pričeti 27. -p Mekino z Marianom so tebenci pričeli zelo obetavno in v 20. minuti jj0 tudi povedli z za-. e kom z glavo Apuzza .Po podaji Eggerja). Igra j °da nato umirjena. V dgi polovici drugega Po Časa pa so imeli go-bj^Ookaj težav v obram-: J kar so domačini takoj oristili in izenačili. V . ■ minuti so igralci Ma-ana celo prešli v vod-n V,° z akcijo v protina-adu. Sodnik je nato po-Jšal srečanje za celih j st minut, saj se je Fer-. 8a poškodoval, vendar p nato ostal na terenu, 'moreč je z Zadnjimi °cmi poskušal doseči , a) točko, kar mu je tuni UsPelo, saj je Birsa z ^avo preusmeril v - .ežo Ferlugovo podajo 2 da snega krila. Tekme je bilo tako konec, za Primorca pa se prvenstvo pravzaprav pričenja... Gaja - Poggio 2:1 (2:0) STRELCA za Gaj o: v 15' Vrše in v 30’ Subelli. GAJA: Vesnaver, Leban, Parovel, Veglia, Craievich, Košir, Puglie-se, Kirchmayer (v 46’ Capolino), Musolino, Subelli, Vrše (v 85’ Vengust) Na razmočenem pravokotniku na PadriCah se je Gaja tokrat poslovila od 2. amaterske lige z zasluženo zmago. Naši fantje so do zadnjega igrali zagrizeno in požrtvovalno in na koncu osvojili celotni izkupiček. Rezultat bi lahko bil še izdatnejši, če napadalci ne bi toliko grešili. Sicer v taboru Gaje ob izteku 90 minut in ob dosežen rezultatu ni 'vladalo kakšno posebno navdušenje: zele-norumeni so se zelo potrudili predvsem iz lastnega zadoščenja, saj sta dež in slabo vreme ob padriško igrišče privabila zelo malo gledalcev. Gajevci so po navodilu trenerja Privileggija igrali napadalno in hitro, tako da smo bili že v uvodnih minutah priča dvema zgrešenima stoodstotnima priložno-stima za gol. V 15. minuti pa je Vrše po napaki gostujoče obrambe naposled z glavo le potisnil žogo v mrežo. Zatem so si naši fantje znova zapravili nekaj res lepih priložnosti, bodisi s Subellijem kot z Vršetom. V 25. minuti so po prekršku nad kapetanom Musolinom imeli v korist tudi 11- Birsa je izenačil rezultat'za Primorec (Foto Kroma) metrovko, ki jo je napadalec Subelli zastreljal. Pet minut kasneje je Subelli po lepi skupni akciji z Vršetom postavil izid na varno. V drugem polčasu so se zapravljene priložnosti vrstile kot na tekočem traku, najprej s stoperjem Lebanom, zatem s Craievichem, Pa-rovelom itd. Gostje pa so le v poslednjih minutah zadeli mrežo nekrivega vratarja Vesna-verja, nakar je izid do konca ostal nespremenjen. (Kalc) Kras - Fogliano 6:0 (1:0) STRELCI: Lacalamita v 24’ (11-metrovka), Re-betz v 47’, avtogol v 50’, Lacalamita v 53’, Vailati v 56’, Aleks Majcen v 90’ KRAS: Martellani, Grisovich, Aleks Majcen, Vailati, Maiorano, Coccoluto, Suc (v 46’ Soggia), Lacalamita, Re-betz, Messina, Norbedo (v 54’ Andrej Majcen) Kras je na dostojen način zaključil letošnje prvenstvo, v katerem mu sreča ni bila posebno naklonjena. Poškodbe raznih igralcev in druge nevšečnosti so ga namreč obsodile na izpad. Društva pa kljub temu ni zajelo malodušje in so trdno odločeni, da v naslednji sezni znova poprimejo za delo in se skušajo prebiti v 2. ligo, ki nekako odgovarja njihovim zmožnostim ter tudi celotni strukturi. Zavedajo pa se, da n$ bo lahko, še zlasti zato, ker nimajo mladinskega sektorja, zaradi Cesar se morajo za okrepitve zatekati drugam. A vrnimo se k tekmi, saj bo za taka in podobna razmišljanja, ugoto- vitve in načrtovanja še Cas. Prvi polčas je bil še kar izenačen, domači pa so povedli z Lacalamito, ki se je v protinapadu prebil do vratarja, nakar ga je slednji zaustavil s prekrškom, sodnik pa se je odločil za najstrožjo kazen, ki jo je izvedel sam Lacalamita. V drugem delu tekme so gostje, ki so nazadovali že pred časom in so bili dokaj demoralizirani (na klopi za rezerve so na primer imeli enega samega igralca) vidno popustili, tako da so domači imeli skoraj prosto pot do gola in so dodobra napolnili mrežo Fo-gliana. Na koncu so ob igrišču poskrbeli za prigrizek, tako da je bilo razpoloženje kljub nič kaj lepemu vremenu in razumljivi grenkobi ob neuspešnem prvenstvu sproščeno in veselo. Elitna liga IZIDI 30. KOLA: Sacilese - Aquileia 0:0, Gradese - Fonta-nafredda 4:1, Porcia - Gemonese 2:1, Cormonese - Man-zanese 1:3, San Sergio - Pro Fagagna 0:2, Centro Mobile -Ronchi 4:1, Palmanova - San Daniele 0:0, Itala San Mar-co - Tamai 4:1. KONČNI VRSTNI RED: Palmanova 41, Centro Mobile 40, Sacilese 34, Cormonese, Gemonese in San Sergio 33, Aquileia, Itala, Manzanese in San Daniele 29, Pro Fagagna in Ronchi 28, Gemonese 26, Tamai 25, Porcia 24, Fontanafredda 20. Palmanova napreduje v meddežeho ligo. Tamai, Porcia in Fontanafredda izpadejo v promocijsko ligo. Promocijska liga IZIDI 30. KOLA: Trivignano - Staranzano, 2:1 Pro Fiu-micello - Juventina 2:4, San Giovanni - Maranese 2:2, San Luigi - Ponziana, 1:2 Aiello - Cervignano odi., Man-zano - San Canzian 0:0, Ruda - Sangiorgina 1:2, Lucinico - Torviscosa 3:1. KONČNI VRSTNI RED: Trivignano 43, Torviscosa in Sangiorgina 40, Juventina 36, Aiello* 35, Ponziana in Staranzano 33, San Canzian 29, Pro Fiumicello in San Luigi 28, Maranese 27, Manzano in Ruda 26, Lucinico 19, Cervignano* 18, San Giovanni 17. * tekma manj Trivignano napreduje v elitno ligo, Torviscosa in Sangiorgina igrata dodatno srečanje za napredovanje. Lucinico, Cervignano in San Giovanni izpadejo v prvo amatersko ligo. 1. Amaterska liga Skupina B IZIDI 30. KOLA: Palazzolo - Capriva 0:0, Fortitudo - Edi-le 1:0, Sovodnje - Futura 2:3, Opicina - Isonzo 1:0 Gonars - Latisana, 2:0 Pro Romans - Mossa odi., Union -Portuale 2:2, Villanova - Zaule 1:3. KONČNI VRSTNI RED: Sovodnje in Zaule 42, Capriva in Mossa* 41, Futura 37, Edile in Gonars 34, Fortitudo 32, Union 26, Isonzo 24, Opicina, Villanova in Palazzolo 22, Latisana 21, Portuale in Pro Romans* 19. * tekma manj Latisana, Portuale in Pro Romans izpadejo v drugo amatersko ligo. Skupina C IZIDI 30. KOLA: Bearzi - Aurora 1:2, Torreanese - Basal-della 1:3, Vesna - Buiese 2:3, Reanese - Donatello 4:0, Zarja - Muggesana 0:0, Tavagnacco - Flambro 0:0, Mere-to - Primorje 1:1, Colugna - Rivignano 1:1. KONČNI VRSTNI RED: Rivignano 46, Colugna 45, Zarja 40, Vesna 35, Basaldella 34, Muggesana in Reanese 30, Bearzi* 29, Primorje, Tavagnacco in Torreanese 27, Aurora 26, Buiese in Mereto 24, Flambro 23, Donatello* 11. * tekma manj Rivignano in Colugna napredujeta v promocijsko ligo, Zarja igra dodatna srečanja za napredovanje. Flambro in Donatello izpadeta v drugo amatersko ligo, Buiese in Mereto igrata dodatno srečanje za obstanek. 2. Amoterska liga Skupina E IZIDI 30. KOLA: Moraro - Fincantieri 2:1, Kras - Fogliano 6:0, Domio - Isonzo 0:1, Pro Farra - Piedimonte 2:2, Gaja - Poggio 2:1, Mariano - Primorec 2:2, Costalunga -San Lorenzo 1:0, Audax - Villesse 3:1. KONČNI VRSTNI RED: Costalunga 43, Fincantieri 39, Mariano 36, Moraro 34, Audax, Isonzo, Poggio in San Lorenzo 33„ Domio 29, Villesse 28, Piedimonte in Pro farra 27, Primorec 26, Kras 24, Gaja 22, Fogliano 13. Costalunga in Fincantieri napredujeta v pivo amatersko ligo. Kras, Gaja in Fogliano izpadejo v 3:ALk, Primorec igra dodatna srečanja za obstanek. MLADINSKI NOGOMET / DVA VISOKA PORAZA MLADINCEV JUVENT1NE IN B EKIPE ZAČETNIKOV PRIMORJA'INTERLAND A ekipa začetnikov Primorja bi s Triestino zaslužila zmago Mladinci 6:q (S))Sersio ■juventina JUVENTINA: Pavio, Ro-q 1°’ Berem, G. Trampuš, rU rainPus, Gergolet, Pa-n 5J1'’ Ballaben, Gambi-iGaUo, Ferro. vJur^hici štandreške Jude? f16 se P0slavliai0 od Sok' 6®a Prvenstva z vi-fjO111,Porazom, ki so ga v 5Vteli na izločilni tekmi slu s San Sergiom. ^intleSGenem in blat" t6eLi vTU se nasi noS°- okm' ^ 80 nastopih se z jjj l6110 postavo, nikakor Prvih^r?^' pePrav sc bili v 6n i zu minutah povsem So .ovredni gostiteljem in uorS (?,e^0 ustvarili nekaj Nat, Ir priložnosti za gol. ijn ,®ndnejs° je vsekakor Dreu harro, ki se je sam Podstavil pred nasprot- strelp™, vrat^rjem, njegov vrat. Pa je za las šel mimo Zapraveljene priložnosti pa se nato drago plača in tako se je zgodilo tudi Ju-ventini, ki je prejela prvi gol po napaki obrambe. Ko pa so gostitelji dosegli še drugi zadetek, je Juventina povsem popustila in ob izteku polčasa prejela še tretji gol. V drugem polčasu je povsem potrto štandreško moštvo prejelo še tri zadetke in visoka zmaga domačinov je bila tu. ZAČETNIKI Primorje Interland A -Triestina A 0:0 PRIMORJE: Furlan, An-tonini, I. Križmančič, Privi-leggi, Švara, Puzzer (Mihe), V. Križmančič, Kante, Pav-lehč, Merlak, Strajn. Na predzadnji tekmi proti vodilni Triestini je našim nogometašem za las ušla zmaga, ki pa bi si jo po prikazani igri in številu priložnosti vsekakor zaslužili. Tekma je bila na zares kakovostni ravni, Čeprav so nogometaši obeh ekip imeli nemalo težav z blatnim igriščem in da se je srečanje končalo brez gola. Uvodni del tekme je bil v korist Triestine, nakar so nasi nogometaši vzelo pobudo v svoje roke in v 9. min. imeli izredno priložnost za zadetek, žoga pa se je zaradi blatnega terena ustavila prav pred gol črto, od koder jo je gostujoči branilec poslal v »out«. Primorje je nadalejvalo z napadi, toda Puzzer in Merlak pri strelih proh vratom nista imela sreče. Podobna slika se je ponovila tudi v drugem polčasu in gostitelji so imeli prav v zadnji minuti Se eno zelo ugodno priložnost za gol, toda žoga ni šla in ni šla v mrežo. Vsekakor je treba pohvaliti vse naše nogometaše za dobro igro in veliko požrtvovalnost. Primorje Interland B -Triestina B 0:10 (0:6) PRIMORJE: Suc, Stoka, A. Gregori, D. Gregori, Cauter, Bachi, Jerman, Za-nei, Pipan. Zaradi bolezni nekaterih igralcev in ker sta dva nogometaša igrala z A postavo, je Primorje B nastopilo le v desetih. Z igralcem manj proti močnemu nasprotniku so naši nogometaši igrah zelo požrtvovalno in borbeno, visokega poraza pa niso mogh pre-prečih. TURNIR »SGARBAN»V TRICESMU Maniago - Primorje Interland 2:1 (0:0) STRELEC ZA PRIMORJE: pavlehč. Začetniki A ekipe Primorja so z vodilno Triestino igrali neodločeno (Foto Balbi/Kroma) PRIMORJE: Furlan, An-tonini, I. Križmančič, Mihe, Švara, Puzzer, V. Križ-mancic, Kante, Pavletič, Merlak, Strajn, Cauter, Pri-vileggi, Suc. Proseško moštvo je na turnirju v Tricesimu za začetnike končalo svojo pot v četrtfinalu. Naši nogometaši so namreč izgubili proti močnemu Mania-gu, čeprav bi si po prikazani igri zaslužih kaj vec. Maniago je bil v prvem polčasu v premoči, toda naši nogometaši so se dobro branili in do konca polčasa niso prejeli gola. V drugem polčasu je naše moštvo soptilo na igrišče bolj zbrano in tjdi vsililo nasprotniku svoj tempo igre. Nasprotniki pa so nepričakovano povedli z enajstmetrovko, ki je bil pravi sodnikov »poklon« Maniagu. Kmalu nato je Maniago dal še drugi gol in tekma je bila dejansko za- pečatena. Primorje je nato sicer reagiralo, s pavle-tičem doseglo tudi častni gol, da bi lahko izenačilo, pa je preostalo premalo časa. Kljub porazu pa so naši nogometaši na tem turnirju povsem zadovoljih in si tudi pridobili dragocene izkušnje za bodoče nastope, saj so igrah proti nekaterim res kvalitetnim ekipam. SKIROLKE / MEDNARODNI GRAND PRIX Kriška Mladina se je spet odlično izkazala Vsestranski uspeh prireditve - Kar 200 tekmovalcev in tekmovalk - Brankovičeva in Ponti absolutna zmagovalca Včerajšnja mednarodna tekma Grand Prix v skirolkah, ki jo je priredilo SD Mladina pod pokroviteljstvom Italijanske kotalkarske zveze in ZSSDI, je vsestransko uspela. Organizacija je bila odlična, saj so se domači kotalkarski delavci, z Borisom Bogatcem na čelu, spet zelo izkazali, tako da so od vseh udeležencev prejeli nadvse laskave ocene. Vreme, ki je bilo ves teden deževno, je včeraj požrtvovalnim kriškim dleavcem le prizaneslo, tako da so tekmovanje brezhibno izpeljali. Udeležencev sicer ni bilo kot na lanski rekordni izvedbi, nastopilo pa je 200 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 društev in štirih držav, kar je dalo včerajšnjemu Grand Prixu Se poseben pečat. Ob progi se je zbrala prava množica privržencev tega športa in ljubiteljev športa sploh, ki so zanosno spodbujali ski-rolkarje. Absolutna zmagovalca sta bila v ženski konkurenci Kranjčanka Tadeja Brankovič, v moški pa Maurizio Ponti iz Lissoneja pri Milanu. Na društveni lestvici pa je premočno zmagalo SD Mladina, ki je seveda imelo najvecje Število udeležencev in je tudi poseglo po dveh prvih mestih: Mateja Paulina je namreč zmagala med najmlajšimi, David Bogateč pa je bil najuspešnejši pri naraščajnikih. Sklepna prireditev z zelo bogatim nagrajevanjem je bila v Ljuskem domu v Križu, kjer je Oskar Košuta v več jezikih pozdravil goste, priložnostni govor pa je imel predsednik PO ZSSDI Livio Valencie, ki je podrCrtal pomembnost te manifestacije in se je iskreno zahvalil organizatorjem, da so priredili športno tekmo, ki je vsem nam v ponos, (bi) REZULTATI ZAČETNIKI: 1. Zoran Jeger (Ihan) 5:18, 52; 14. Martin Lah 5:54, 43; 15. Lorenzo Schirra 6:00, 97; 16. Laeksander Tretjak (vsi Mladina) 6:44, 62. ZAČETNICE: 1. Urša Mrzel (Olimpija) 6:18, 13; 6. Danja Košuta 7:40, 81; 8. Sara Turko (obe Mladina) 8:16, 96. NAJM-LAJSI: 1. Eros Sullini 5:55, 70; 2. Matija Sirk (oba Mladina) 6:00, 70; 6. Marko Sedmak (vsi Mladina) 9:55, 73. NAJM-LAJSE: 1. Mateja Paulina (Mladina) 7:02,07. KADETI: 1. Klemen Lauseger (Kranj) 8:32, 05; 20. Edoardo di Felice 10:27, 94; 24. Jan Prinčič 10:50, 89; Ivo Lachi 11:04, 35. 27. Jara Košuta (vsi Mladina) 12:53,41. KADETINJE: 1. Polona Brišar (Olimpija) 10:19, 71; 6. Mateja Bogateč (Mladina) 10:52, 07. NARAŠČAJNIKI: 1. David Bogateč 15:51, 47; 15. Mitja Tretjak 18:23, 23; 16. Daniel Tence 18:23, 55; AljoSa Paulina (vsi Mladina) 18:25, 82. NARASCAJNICE: 1. Tadeja Brankovič (Kranj) 16:44, 03. CL ANICE: 1. Dorota Dziadkovviec (Poljska) 16:44, 35. MLADINKE: 1. Živa Tavčar (Brdo) 19:44, 90. MA-STER 2 (M): 1. Remigio Pinza-ni 15:56, 01; 4. Enzo Cossero (oba Mladina) 17:19, 87. MA-STER 1 (M): 1. Antonio Gnata (S. Betici) 29:15, 99; 2. Giaco-mo Petozzi 30:20, 33; Pierino Di Lenardo 33:19, 25; VValter Tedesco 33:19, 79: 8. Renato Grattoni 33:37, 25; 12. Giovan-ni di Maria [vsi Mladina) 37:27, 04. ČLANI: 1. Maurizio Ponti (Lissone) 28:59, 35; 7. Gianni Rupil 29:14, 94; 14. Denis luri 33:37, 59; 16. Fabio Fonda 33:38, 65; 21. Andrea Beltramini (vsi Mladina) 37:52, 28. MLADINCI: 1. Kristijan To-misa (Rijeka) 29:01, 57; 9. Erik Tence 32:53, 52; 12. Mateh Lachi (oba Mladina) 33:32,11. ABSOLUTNA LESTVICA, ZENSKE: 1. Tadeja Brankovič (Kranj) 16:44,03. ABSOLUTNA LESTVICA, MOŠKI: 1. Maurizio Ponti (Lissone) 28:59, 35; 8. Gianni Rupil 29:14, 94. DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Mladina 924; 2. Olimpija Ljubljana 874; 3. Rijeka 754; 4. Montebelluna 754; 5. Ihan 375; 6. Brdo 270; 7. Caltrano 240; 8. Merkur Kranj 216; 9. Bassano 207; 10. Logatec 198 itd. NOGOMET / B LIGA Udinese ugnal vodilno Piacenzo A liga vse bliže VIDEM - Udinese je vse bližji povratku v A ligo. Včeraj so VidemCani doma premagali Se vodilno Piacenzo in imajo štiri kola pred koncem pred Saler-nitano in Atalanto, ki si delita Četrto mesto sedem točk prednosti. Udinese si je zmago zagotovil že v prvem delu z zadetkom Ripe v 23. minuti. Ob ugodnem razpletu bi VidemCani lahko proslavljali matematično napredovanje že prihodnjo nedeljo, ko bodo igrali s Perugio, ki je dejansko že odrezana od boja za napredovanje. Ce VidemCani zmagajo in Salemitana ah Atalanta izgubita, bi bil Udionese tri kola pred koncem že v A ligi. Poraz Sa-lemitane je manj verjeten, toda Atalanta pri vodilni Piacenzi kaj lahko izgubi. IZIDI 34. KOLA: Ancona - F. Andria 2:1, Atalanta - Lucchese 1:0, Como - Salemitana 1:4, Cosenza -Perugia 0:0, Palermo - Chievo 0:0, Pescara - Ascoli 0:3, Udinese - Piacenza 1:0, Venezia - Cesena 0:2, Verona - Acireale 1:0, Vicenza - Lecce 2:0. VRSTNI RED: Piacenza 68, Udinese 63, Vicenza 58, Salemitana in Atalanta 56, Ancona 55, Perugia r| TENIS / MOŠKA C LIGA h rH PLAVANJEj Matteo Ferualio prvi v delfinu Miloš Kalc 2. v prsnem Borov plavale0 Matteo Femglio je na tekmovanju v spomin na lani umrlega predsednika deželne pla' valne zveze Ervina Embergerja premagal vso deželno konkurenco začetnikov A in na lOOm delfin z izvrstnim časom 1:11.02 (svoj osebni rekord je popravil za 3, u sekunde) osvojil prvo mesto. Na stopničke je stopil tudi Miloš Kalc, ki je bil s časom 1:20.1 drugi na 100 m Pr' sno. O tekmovanju bomo podrobneje še poročali. Gaja mora premagati še Garden Gladka zmaga v Gradežu TC Grado - Gaja 1:5 Bertoli - Aleš Plesničar 1:6,0:6, Pišu - Montesano 0:6, 0:6, Bean - Franco 0:6, 0:6, Samele - Bomt Plesničar 6:1,1:0 (predaja B. Plesničar zaradi poškodbe), Pisu/Bean - Aleš Ple-sniCar/Franco 0:6,1:6, Bertoli/Samele - Bomt PlesniCar/Mon-tesano 6:4,2:6,5:7. V deželni C ligi je Gaja v Gradežu dosegla pričakovano prepričljivo zmago. Že sami izidi posameznih srečanj jasno pričajo o velikanski kvalitetni razliki med ekipama. Edino točko za domačine je osvojil samele proti Boratu Plesničarju. Toda tudi do te točke so domačini prišli zaradi predaja gaji-nega igralca, ki je rahlo poškodovan in je zato iz taktičnih razlogov dvoboj posameznikov raje predal, da je nato lahko nastopil v dvojicah. Ker je ZaccareUi včeraj v gosteh premagal Garden, ima Gaja v nedeljo možnost, da si z zmago nad ekipo Gardena zagotovi uvrstitev v polfinale, naloga seveda ne bo lahka, vendar pa imajo gajevci tako ekipo, ki lahko v tej konk-lurenci premaga vsakogar. VČERAJŠNJI IZIDI Skupina 1: TC Pordenone - TC Triestino 5:1, Generali -Cordenons 0:6, Martignacco - Monfelcone 6:0. VRSTNI RED: Cordenons in Pordenone 8, Martignacco in Triestino 4, Mon-felcone in Generali 0. Skupina 2: Grado - Gaja 1:5, Garden - ZaccareUi 2:4, Lati-sana - Muggia 5:1. VRSTNI RED: ZaccareUi 8, Garden 6, Gaja in Latisana 5, Grado in Muggia 0. PRIHODNJE KOLO: Gaja - Garden, ZaccarelU - Latisana, Muggia - Grado. ATLETIKA / ZA DIJAKE IN DIJAKINJE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL V GORIČI Zanimivo tekmovanje na Rojcah 50, Cesena 47, Verona 45, Venezia 42, F. Andria 41, Cosenza in Palermo 40, Pescara 38, Chievo 37, Lucchese 36, Ascoli in Acireale 33, Como 28, Lecce 18. PRIHODNJE KOLO: Ascoli - Vicenza, Cesena -Pescara, Chievo - Cosenza, F. Andria - Acireale, Lecce - Como, Lucchese - Venezia, Palermo - Ancona, Perugia - Udinese, Piacenza - Atalanta, Salemitana -Verona. Na stadion na Rojcah je bUo 24. aprila atletsko tekmovanje za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. Udeležba je bUa precejšnja, tekmovanje pa je v celoti uspelo. Med šolami so bili pri fantih najuspešnejši dijaki slovenskega oddelka pri Soh Iti GagUei, pred Zoisom, medtem ko so bUe pri dekletih najboljše dijakinje Zoisa pred Cankarjem. REZULTATI TEK 100 m Mlajša dekleta: 1. Katja Peršek (Gal) 14”53, 2. Barbara Uršič (Zois) 14”67, 3. Elena Kovic (Can) 15”24, 4. Urška Leban (Trn) 15”29, 5. Elizabeta Klede (Zois) 15”36, 6. Giuliana Pavio (Zois) 15”54, 7. Katja BandelU (Gre) 15”88, 8. Irena Bednarich (Trn) 15”95, 9. Jasmin Kocjncic (Zois) 16”01, 10. Patricija Troncar (Zois) 16”09,11. Petra Miklus (Zois) 16”10,12. Tanja Humar (Zois) 16”12,13. Danja Bagon (Zois) 16”35, Ana Cemic (Trn) 16”38, 15. Karin Tommasi (Can), 16. Sara Budal (Zois) 16”51, 17. Sara Spessot (Can) 16”65, 18. Sara Lombardi (Trn) 16”76,19. Susan De Rocco (Can) 16”81, 20. Elena Murenec (Zois) 16”91,22. Jezabel Hlede (Can) 17”25,22. Roberta Lutman (Can) 17”25. Starejša dekleta: 1. Martina Nanut (Zois) 14”05, 2. Erika Brisco (Zois) 15”25,3. Cristinajussa (Gre) 15”47. Mlajši fantje: 1. Alex Buzan (Zois) 12”23, 2. Manuel Devetak (ITI) 12”64, 3. Nikolaj Pintar (ITI) 12”86, 4. Marko Florenin (ITI) 12”94, 5. Enea Cemic (ITI) 12”99, 6. Dimitri FerletiC (Zois) 13”33; 7. Dušan Popov (Trn) 13”42, 8. Boris Budal (ITI) 13”45, 9. Aljoša Sošol (Tra) 13”66, 10. Robi Moro (ITI) 13”68, 11. Matej Leopold (m) 13”74,12. Luka Boškin (Zois) 13”91,13. Alessan-dro Braion (ITI) 14”06,14. David BandelU (Tra) 14”17, 15. Aleš Plesničar (Can) 14”18, 16. Matej FerletiC (ITI) 14”58,17. Mitja Morgut (m) 14”90,18. Matjaž KlemSe (Tra) 15”13,19. Boris Jelen (Zois) 15"25, 20. Vanja Sos-sol (Can) 16”16,21. Fabio Leghissa (Can) 17”44. Starejši fantje: 1. Stefan Tommasi (Zois) 11”52,2. Peter Žontar (Zois) 11”73, 3. Sasa Hlede (ITI) 11”82,5. Denis Pavio (Zois) 12”16, 5. Enrico Lapel (ITI) 12”16, 6. Guido Kovic (Can) 12”81, 7. Sebastiano Meniš (Can) 12”86, 8. Patrik Jarc (Zois) 12”87, 9. Manuel FrandoUc (Zois) 12”97,10. Matej Kobal (Trn) 12”99,11. Igor Florenin (Can) 13”06, 12. daniel Radetti (Trn) 13”19, 13. Peter Figelj (Zois) 13”36, 14. Sandro Skarabot (Can) 13”58,15. Patrik Seni (Zois) 13”62, 16. Matija Devetak (Can) 13”89,17. Aleksander Popov (Tra) 14”00,18. Tadej Dumik (Can) 14”93,19. Borut Albreht (Zois) 15”33. KROGLA Starejša dekleta: 1. Tatjana Mihelj (Can) 9, 50 m, 2. Martina Cemic (Trn) 9, 28 m, 3. Martina Sosol (Zois) 9, 18 m, 4. Barbara Vanbon (Can) 8,97 m, 5. Cristina Jussa (Gre) 8, 13 m, 6. Erika Brisco (Zois) 8,08 m, 7. Martina Nanut (Zois) 8,06 m, 8. Erika Grosar (Gre) 7, 98 m, 9, Tanja Kovic (Zois) 7, 64 m, 10. Evelin Bulfovi (Can) 7,55 m, 11. Tamara Miserit (Can) 7, 43 m, 12. Valentina Devetak (ITI) 7, 43 m, 13. Anita Mermolja (Cankar) 7, 39 m, 14. Silvija Semenič (Can) 6, 77 m, 15. Katerina Vetrih (Can) 6, 76 m, 16. Patricija Vižintin (Gre) 6, 47 m, 17. Tanja Uršič (Can) 6, 30 m, 18. Enrica Cemic (Can) 6, 14 m, 19. Nejka Stekar (Can) 5, 68 m, 20. Darja SfiUgoj (Gre) 5, 30 m, 21. Apolonija Obljubek (Can) 4,80 m. Mlajša dekleta; 1. Katja Zavadlav (Zois) 8, 53 m, 2. Federica Cemic (Zois) 8.35 m, 3. Katja Perše (ITI) 8, 30 m, 4. Savina Radikon (Can) 8,18 m, 5. Francesca Bruno (Gre) 8,13 m, 6. Katerina Devinar (Can) 7,97 m, 7. Denise Tomažič (Gre) 7,83 m, 8. Erika Domi (Can) 7, 67 m, 9. Tanja Figelj (Gre) 9, 76 m, 10. Alessandra Pisilhpo (Gre) 6,66 m; 11. Sandra Lombardi (Tra) 6, 19 m, 12. Marjana Marini (Can) 6, 09 m, 13. Tanja Visintin (Gre) 5, 98 m, 14. Tanja Bagon (Can) 5,94 m, 15. Barbara Meniš (Can) 5,48 m, 16. Sarah Scherti (Zois) 5,09,17. Nataša Gorjup (Gre) 5,06 m, 18. Valentina Florenin (Can) 4, 93 m, 19. Lorena Blasig (Can) 4, 75 m, 20. Kristina Di Dio (Zois) 4,38 m. Starejši fantje: 1. Igor Florenin (Can) 11, 98 m, 2. Tomaž Mucci (Can) 11, 61 m, 3. Enrico Sfiligoj (Zois) 11, 63 m, 4. Enrico Lapel (ITI) 11, 32 m, 5, Patric Jarc (Zois) m 11,14 m, 6. Mark Jakin (ITI) 10, 29 m, 7. Maniel Soban (Can) 9, 84 m, 8. Peter Mužic (Zois) 9, 82 m, 9. AljoSa Trabarinkler (Can) 9, 81 m, 10. Stefan Tommasi (Zois) 9, 79 m, 11. Denis Pavio (Zois) 9, 63 m, 12. Andrej Petrovič (Can) 9, 37 m, 13. Srečko Bratož 9, 24 m, 14. Borat Zavratnik (Can) 9,09 m. Mlajši fantje: 1. Aleš Plesničar (Can) 10, 50 m, 2. Nikolaj Pintar (ITT) 10, 30 m, 3. David Musig (Can) 9,05 m, 4. Roman Perdec (Can) 8,87 m, 5. Matej Leopoli (ITI) 8, 74 m, 6. Alex Buzan (Zois) 8, 71 m, 7. Manuel Devetak (ITI) 8, 40 m, 8. Enea Cemic (IH) 8, 30 m, 9. Robi Moro (ITI) 8,14 m, 10. Mitja Faganel (Tm) 7, 96 m, 11. Marko Jarc (Trn) 7,45 m, 12. Tuhomir Blagojevič (Zois) 7,43 m, 13. Aleš Vodopivec (Tm) 6,97 m, 14. FabioLe-ghissa (Can) 6,28 m, 15. Mitja Morgut (ITI) 5,23 m. DALJINA Mlajša dekleta: 1. Katja Flise (ITI) 3, 70 m, 2. Irena Bednarich (Tm) 3, 60 m, 3. Karin Hoban (Zois) 3, 53 m, 4. Helena Braini (Gre) 3,42 m, 5. Jezabel Hlede (Can) 2, 93 m. Mlajši fantje: 1. Mitja SimCiC (Gre) 5, 08 m, 2. Marko Florenin (ITI) 5, 05 m, 3. Diego Fajt (Zois) 4, 73 m, 4. Aleksander Buzan (Zois) 4, 62 m, 5. Nikolaj Pintar (FTI) 4, 62 m, 6. Enea Cemic (ITT) 4, 37 m, 7. Iztok Prinčič (Can) 4, 29 m, 8. AljoSa Sosol (tm) 4,20 m, 9. Matej Leo-poh (H19 4, 15 m, 10. Davide Geigolet (Can) 4,13 m, 11. Manuel Devetak (ITI) 4,13 m, 12. Peter Gus (Tm) 4, 08 m, 13. Robi Moro (ITT) 4, 05 m, 14. Aleš Plesničar (Can) 3, 90 m, 15. Mitja Primožič (Tm) 3, 90 m> Mitja Morgut (TIT) 3, 83 m, 17. Erik Planinšek (Zoisi 76 m. 2 Starejša dekleta; 1. Tatjana Mihelj (Can) 4, 04 ^ Cristina Jussa (Gre) 3, 296 m, 3. Martina Nanut (Zo j 91, 4. Erika Brisco (Zois) 3, 79 m, 5. Tamara Miz®?^ Can) 3, 65 m, 6. Aleša Velikonja (Gre) 3, 38 m, 7- M® na Štrukelj (Can) 3,30 m. ^ Starejši fantje: 1. Saša Hlede (ITI) 5, 52 m, 2. o) ^ Peršič (Can) 5, 44 m, 3. Daniel Radetti (Tm) 5, 23 1 Igor Florenin (Can) 5, 00 m, 5. Patrik jam (Zois) 4, j 6. Enrico Lapelj (ITI) 4, 90 m, 7. Stefan Tommasi l 4,82 m, 8. sebastiano Meniš (Can) 4, 81 m, 9. Dem5 vio (Zois) 4, 74 m, 10. Borat FioreUi (Can) 4, 26 ®’ ( Aleksander Makuc (ITI) 4, 60 m, 12. Peter (Zois) 4,46 m, 13. Peter Figelj (Zois) 4, 29 m, H' ^ Gergolet (ITI) 3,62 m. TEKSOOm , „ 2. Mlajša dekleta: 1. Elizabeta Hlede (Zois) 3 1 Katja PerSe (Gal) 3’12”, 3. Martina Humar (Zois) 3 Starejša dekleta; 1. Erika Brisco (Zoi) s 3’03’, 2-tina Gorjan (Can) 3’05”, 3. Martina Sošol (Zois) 3 0 ■ Mlajši fantje: 1. Nikolaj Pintar (ITT) 2T8”, 2. j Jarc (Tra) 2’30”, 3. Enea Cemic (ITI) 2’34”, 4. M®1 Devetak (ITT) 2’38”, 5. Matej LeopoU (TIT) 2’39 ^ ■ ris Budak (ITI) 2’41”, 7. Luka Boškin (Zois) 2’53 > ; ^ bi Moro (ITT) 3’00”, 9. Dimitri FerletiC (Zois) 0 0 ’ „ Mitja Morjut (ITI) 3’02”, 11. Marko Cemic (Tru) 3 12. Fabio Leghissa (Can) 3’45”. _ peter Satrejši fantje: 1. Guido kovic (Can) 2’24’, 2- „ ^ Žontar (Zois) 2’26”, 3. David Lavrenčič (Can) 2 ’» Stefan Tommasi (Zois) 2’34”, 5. Peter Figelj (Z°i^ „ 7, 6. Kristjan Pisk (Can) 2 g Andrea Marassi (Can) 2 ’ g Enrico Lapelj (Cal) 2 ’ r Matjaž Pintar (Gre) 27”, Florenin (Can) 2’48’, H-. , pg. Pavio (Zois) 3’23”, 12. Da®6 detti (Tra) 3’23”. ŠTAFETA Dekleta: 1. Zois 1’00’-Z " lei - Gregorčič 1’01”, 2- ^Fantje: 1. Galilei ^'}% Zois 49’84“, 3. Cankar50 5i • UVRSHEV PO SOLA« g Fantje: 1. Iti Galilei 2. Zo ’ Cankar, 4. Trubar, 5. Greg0 g Dekleta: 1. Zois, 2. Ca®^;. Gregorčič, 4. Trubar, 5. lei JADRANJE / AMERICAN CUP New Zealand iztrgal pokal Američanom Drugi poraz v slavni 144-letni zgodovini jadranja SAN DIEGO - Dennis Conner je drugič ob Pokal, v finalu lahko natopijo trije, Peter Blake Je v Novi Zelandiji postal novi Edmund Hil-in One Australia bo ^ekaj sto metrov pod Sladino Pacifika za vse Čase postala spomenik tetosnjim, vse prej kot običajnim dogodkom v tekmovanju za America^ cup. 2 drugim porazom v 144-letni zgodovini je sampanjec s 70 centime-jr°v velikega pokala Osnovanega Auld Mug, spral ameriški prah in Onadoma so s takšnim lzidom zadovoljni vsi, Cjtdi Američani. Edini K-alimero v letošnji zgodbi je Dennis Con-ner, ki se bo z nostalgijo spominjal Časov, ko je pokal pomenil prevlado Amerike. Nekdaj je stal v newyorškem jadralnem klubu in bili so tako prepričani, da bo tam tudi ostal, da so ga nekega dne z vijaki privili na polico v vitrini. Potem je prišel Dennis Conner in pokal je odšel v San Diego in prišel je John Bertrand in pokal je šel v Fremantle v Avstraliji. V deželo kengurujev je moral nato Conner po izgubljeni pokal, da ga je prinesel nazaj v San Diego, in spet je prišel John Bertrand, ki se mu je nato pred San Diegom potopila jadrnica. Z njim je prišel tudi Peter Blake in pokal je odšel na Novo Zelandijo, kjer so Kiviji doma. Tako nekako bi se glasila balada o Dennisu Connerju. Peter Blake, ki pred koncem tekmovanj ni hotel besedičiti o pokalu, je po peti zmagi v finalu z minuto in 50 sekund naskoka naposled izjavil: »Pokal bomo dodobra očistili«. S temi besedami je Blake izrazil mnenja mnogih, ki so se v zadnjih letih potegovali za to lovoriko. Potem ko je San Diego še tretjič gostil najdražje in najstarejše jadralno tekmovanje na svetu, se je poleg izzivalcev tudi večina Američanov naveličala večno istega kalifornijskega vetra in sonca, vedno drugačnega spreminjanja in prikrajanja pravil ter nenazadnje tudi Dennisa Connerja. Ameriški jadralski magnat Bill Ko- ch, ki je že razmišljal, da bi kot elan drugega jadralnega kluba nastopil v razredu izzivalcev, je pritrdil Blakeu: »Novozelandci bodo brez dvoma dodobra prevetrili to tekmovanje in mu dodali prepotreben zagon in predznak športnega dogodka.« Prihodnje tekmovanje bo tako po vsej verjetnosti v Aucklandu, vremenske razmere na Novi Zelandiji pa so precej bolj razgibane kot v Kaliforniji in konstruktorji jadrnic, ki bodo nastopale na prihodnjem America^ cupu bodo imeli za spremembo malce drugačno nalogo. Tudi stroški tekmovanja na Novi Zelandiji bodo po vsej verjetnosti manjši, kar bo pritegnilo večje število izzivalcev in tako poskrbelo, da to tekmovanje res končno postane šport. ZaCelo se je sicer v Angliji zaradi spora dveh Angležev, ki sta oba mislila, da imata hitrejši jadrnici, pa se je pojavil American, ki je imel najhitrejšo, odnesel pokal in ga poimenoval America's cup. In naposled je k skupnemu vetru moral pritegniti še Conner: »Z zadržanim optimizmom se nadejam, da bomo naposled vstopili v novo obdobje tekmovanja za America‘s cup.« Pri tem je imel nedvomno v mislih še eno obdobje Dennisa Connerja, ta pa bo tokrat, namesto da iz spalnice stopi v jadrnico, za spremembo moral preleteti pol zemeljske oble, kajti Auckland je tam, kjer so Kiviji doma... (JuM) KOLESARSTVO / KROŽNA DIRKA PO ITALIJI AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1 Prepričljiva zmaga Schumacherja Beneffonu tudi drugo mesto s Herbertom BARCELONA - Z zmago na dirki formule 1 za veliko nagrado Španije je Nemec Michael Schumacher najbolje odgovoril tistim, ki so menili, da niti on sam niti njegovo moštvo Benet-ton Renault nista v pravi formi. Schumacher je dosegel eno izmed svojih najbolj prepričljivih zmag, dobro formo Be-nettona pa je z drugim mestom potrdil še Anglež Johnny Herbert, ki je na ta način dosegel svoj najveCji uspeh v formuli 1. Start Četrte letošnje dirke je minil brez zapletov. Schumacher in Aleši sta zadržala najboljši mesti, ki sta si jih priborila na treningu, dogajanje za njima pa je bilo bolj burno. Odlično je Start uspel Damonu Hillu, ki se je s petega povzpel na tretje mesto, ■ a ir” fin stiP ■ mm ASSISI - Na včerajšnji dru-8i etapi italijanske kolesarske krožne dirke je šlo vse po Predvidevanjih. Napovedova-h so zmago Tonija Romin-§erja in Rominger ni razoca-ral- Z zmago je prvič v svoji uspešni karieri tudi prvič oblekel roza majico. V ciljno crto je po devetnajstih kilo-ruetrih silovite bitke s Časom Pod dežjem privozil v 25 minutah in petih sekundah, kar Pomeni s hitrostjo veC kot 45 kilometrov na uro, ter 47 sekund pred drugo in tretjeu-vrscenim, ki sta bila danski kolesar Sorensen in Fondrie-st; Slednji je kar dobro opra-vil svojo kronometrsko pre-'zkušnjo, čeprav ga je na Predvečer marsikdo napove-uoval kot možnega zmagoval-oa- Presenetljivo se je odrezal rudi Franco Casagrande, ki je zaostal za 51 sekund, med-rem ko je svoje navijače ■; U#l jppH F ■ H krepko razočaral šele petou-vršCeni Berzin, lanskoletni neoporečni zmagovalec »gi-ra«. Ce naj jemljemo za verodostojne njegove izjave pred dirko, da bo zanj uspeh, Ce bo izgubil pol minute pred Romingerjem, da bo pa katastrofa, Ce bo izgubil minuto, lahko rečemo, da je z včerajšnjo izgubo kar 55 sekund že nekoliko kompromitiral končno uvrstitev na najvišji stopnički. Kaj dosti mu očitno ni pomagalo niti posebno ekskluzivno kolo za dirke na kronometer, ki ga je njegova ekipa Gevviss včeraj prvič preizkusila, sicer pa je tudi sam priznal, da so poleg kolesa potrebne tudi mišice. Se slabše pa se piše enemu od ljubljenčkov italijanskih kolesarskih navijačev, Claudiu Chiappucciju, ki je na tako kratki progi izgubil skoraj dve minuti ali po dobrih šest 1 mm /i* Pit ■ H sekund na kilometer. Se dobro, da Rominger vsaj v prvem delu včerajšnje etape ni dal vsega od sebe, kot je sam izjavil na cilju, sicer bi bili zaostanki še veCji. Rominger je skratka dokazal, da je v izredni formi in da bo trd, morda pretrd oreh za vse ostale tekmovalce, Čeprav v svoji skromnosti, ki mu je tako značilna, rad podcenjuje svoje sposobnosti in možnosti. Zanimivo je, da se je bolj kot svoje zmage veselil zmage svojega velikega prijatelja Schumacherja v Formuli 1, s katerim se v prostem času rada podajata na pot s kolesom. Rominger torej kot Schumacher, Čeprav eden zmaguje na štirih drugi pa na dveh kolesih in brez pomoči motorja. Danes bo na vrsti 161 km dolga etapa od Spoleta do Marotte, ki je kot nalašč za šprinterje, ki pa se bodo mo- rali zavarovati pred morebitnimi pobegi. Vrstni red 2. etape (Foligno - Assisi): 1. Toni Rominger (Svi) 25 minut in 5 sekund; 2. Rolf Sorensen (Dan) 47 sekund zaostanka, 3. Mauri-zio Fondriest (Ita) 47”; 4. Francesco Casagrande (Ita) 51”; 5. Evgenij Berzin (Rus) 55”; 6. Piotr Ugrumov (Rus) 1’8”; 7. Lelli (Ita) 1’10”; 8. Belli (Ita) 1’10”; Tonkov (Rus) 1’12”: 10. Cipollini (Ita) 1’20”. Splošni vrstni red: 1. Toni Rominger (5 ur, 40 minut in 56 sekund); 2. Mauri-zio Fondriest (Ita) 43” zaostanka; 3. Rolf Sorensen (Dan) 49”; 4. Francesco Casagrande (Ita) 53”; 5. Evgenij Berzin (Rus) 57”; 6. Mario Cipollini (Ita) 1’10”; 7. Piotr Ugrumov (Rus) 1’10”; 8. Massimiliano Lelli (Ita) 1’12”; 9. VVladimiro Belli- (Ita) 1*12”; 10. Pavel Tonkov (Rus) 1’14”. veliko slabše pa Davidu Coulthardu, ki je s Četrtega padel na sedmo mesto. Tako je bil vrstni red po prvem krogu pri vrhu sledeč: Schumacher, Aleši, Hill, Berger, Hakkinen, Irvine in Coulthard. Do prvih postankov v boksih je prišlo že v 13. krogu, ko je po gorivo in gume zavil Hill. Sledili so mu vsi najboljši, razen Schumacherja, ki je to storil šele v 21. krogu. S tem se je začela jasniti taktika moštev. Z izjemo Benet-tona so se vsi odločili za tri postanke. Zato je bilo še toliko bolj presenetljivo, da si je Nemec že v uvodnih krogih privozil veliko prednost, saj je s sabo vozil veliko veC goriva kot ostali. Aleši in Hill sta zanesljivo držala svoji mesti, Coulthard pa se je medtem s sedmega prebil na Četrto mesto. Aleši, ki je na treningih pokazal impresivno formo, predstave ni mogel izpeljati do konca, saj mu je v 25. krogu odpovedal motor. To je prvi letošnji odstop kakšnega Ferrarijevega voznika. Le devet krogov pred ciljem je s pokvarjenim menjalnikom odstopil tudi Coulthard. Prav v zadnjem krogu je še Hillu odpovedala hidravlična Črpalka, a se je Anglež na Četrtem mestu le privlekel do ciljne Črte. Namesto njega je na stopničke stopil Gerhard Berger; ki pa tretjega mesta ni bil pretirano vesel: »Slabo sem že Startal, pa tudi pozneje mi ni šlo tako, kot sem si želel. Med dirko sem razmišljal, ali naj grem v boks dvakrat ali trikrat. Sel sem trikrat, kar pa se je izkazalo kot napačno. Naše moštvo na dirkah še vedno ni konkurenčno. Upam, da bodo motorji, ki jih zaenkrat uporabljamo šele na treningih, kmalu pripravljeni tudi za dirke.« Schumacher je povedal, da je ekipa cel konec tedna, se posebno pa zadnjo noC delala trdo, zato je uspeh pripisal celi ekipi. »Mnogi so v preteklih tednih govorili, da so bili neuspehi posledica moje psihične nestabilnosti. Tudi danes bi bilo verjetno tako, Ce bi imel kakšne tehnične težave. Današnji rezultat je dober znak pred nadaljevanjem sezone. Prihajamo v formo, avto je odličen, to pa še zdaleč ni naš skrajni domet,« je dodal Schumacher. Nemec je s točko prednosti prevzel vodstvo v skupnem seštevku za svetovno prvenstvo, med ekipami pa je vodstvo zadržal Ferrari. Prve letošnje točke so s petim mestom Eddieja Irvina osvojili pri Jordanu. Drugi njihov voznik Rubens Barrichello je podobno kot Hill v zadnjem krogu zašel v težave in dotedanje šesto mesto prepustil Oli-vierju Panisu, ki je prve točke osvojil tudi za Li-gier. Izidi (65 krogov, 307.114 kilometrov): 1. Schumacher (Nem, be-netton-renault) 1.34:20.507 (povprečna hitrost 195.320 km/h), 2. Herbert (VB, benetton-re-nault) + 51.988, 3. Berger (Avt, ferrari) + 1:05.237, 4. Hill (VB, williams-re-nault) + 2:01.129, 5. Irvine (VB, jordan-peugeot), 6. Panis (Fra, ligier-mu-gen), 7. Barrichello (Bra, jordan-peugeot), 8. Frentzen (Nem, sauber-ford), 9. Brundle (VB, li-gier-mugen), 10. Salo (Fin, tyrrell-yamaha) vsi + 1 krog, 11. Morbidelli (Ita, footwork-hart), 12. Verstappen (Niz, simtek-ford), 13. VVendlinger (Avt, sauber-ford) vsi + 2 kroga, 14. Martini (Ita, minardi-ford) + 3 krogi, 15. Schiattarella (Ita, simtek-ford) + 4 krogi. Vrstni red za SP - vozniki: 1. Schumacher 24 točk, 2. Hill 23, 3. Aleši 14, 4. Berger 13, 5. Coulthard in Herbert 9, 7. Hakkinen 5, 8. Frentzen 3, 9. Irvine 2, 10. Panis in Blundell 1. Konstruktorji: 1. Ferrari 27, 2. VVilliams 26, 3. Benet-ton 23, 4. McLaren 6, 5. Sauber 3, 6. Jordan 2, 7. Ligier 1. (S. D.) 14 Ponedeljek, 15. maja 1995 ŠPORT NOVICE Italijanska nogometna A liga IZIDI: Brescia - Napoli 1:2; Cagliari - Sampdoria 0:2; Foggia - Fiorentina 2:1; Lazio - Mer 4:1; Milan - Roma 1:0; Padova - Reggiana 3:0; Torino - Cremonese 1:1; Genoa - Juventus 0:4; Parma - Bari 1:0. LESTVICA: Juventus 67, Parma 60, Milan 57, Lazio 54, Roma 52, Mer 48, Cagliari in sampdoria 46, Fiorentina 44, Napoli in Torino 42, Bari 40, Padova 39, Cremonese 35, Genoa in Fiorentina 33, Reggiana 14, Brescia 12. PRIHODNJE KOLO: Bari - Roma, Cremonese - Padova, Fiorentina - Torino, Genoa - Foggia, Mer - Cagliari, Juventus - Parma, Lazio - Sampdoria, Napoli -Milan, Reggiana - Brescia. TOTOCALCIO PRAVILNA NAPOVED: 221111XXX 212X NAGRADNI SKLAD: 20.838.033.080 lir DOBITKI: 13 točk (123 dobitnikov): 84.707.000 lir; 12 točk (3.853 dobitnikov: 2.701.000 lir. TOTOGOL PRAVILNA KOMBINACIJA: 1, 4,10,13,18,19, 25, 29. NAGRADNI SKLAD: 10.639.966.592 lir toup PRAVILNA NAPOVED:ILNA NAPOVED: XI12 21 1112 12AD: 2.018.689.900 lir ' DOBITKI: 12 točk (6 dobitnikov): 112.149.000 lir; 11 točk (265 dobitnikov) 2.539.000 lir; 10 (3.340 dobitnikov) 201.000 lir. SAK na pragu 2. zvezne lige CELOVEC - Slovenski atletski klub (SAK) je na pragu druge avstrijske nogometne lige! Ekipa trenerja Ivana Ramšaka je v vrhunski tekmi 22. kola v regio-naM ligi-sredina (3. nogometna divizija) v gosteh premagala drugouvrščeno moštvo Votisbeig s 3:0 in vodi pet kol pred koncem prvenstva s štirimi točkami prednosti pred trojko Voitsberg, WAC in VSV. Pred impozantno kuliso skoraj 2000 gledalcev (od tega okoli 500 navijačev SAK) je SAK bil boljše moštvo, odločitev pa je padla med 67. in 75. minuto, ko sta Pihomer (2) in Alojz Sadjak trikrat zatresla mrežo domačinov. Trener Ramšak je po tekmi dejal, da je zdaj prepričan, da bo uspel podvig v 2. najvišjo avstrijsko nogometno ligo. Prvaki treh regionalnih lig se namreč direktno kvalificirajo za 2. zvezno ligo. (I.L.) Lestvica po 22. kolu: 1. SAK 30, 2. Voitsberg 26, 3. WAC 26, 4. VSV/Beljak 26, 5. Marchtrenk 22, 6. Traun 18, 7. LUV Gradec 17,8. SV Donau Linz 7. Na zahodu NHL trije dvoboji izenačeni na 2:2 NEW YORK (STA/AP) - Chicago Blackhavvks, Cal-gary Flames in St. Louis Blues so z zmagami na gostovanjih v severnoameriški poklicni hokejski ligi NHL izenačili rezultate v zmagah v Četrtfinalnih dvobojih zahoda na 2:2. Rezultati Četrtfinalov končnice - zahodna konferenca (na štiri zmage): Toronto Maple Leafs - Chicago Blackhawks 1:3 (2:2), San Jose Sharks - Calgary Flames 4:6 (2:2), Vancouver Canucks - St. Louis Blues 2:5 (2:2). NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA Lazio nasul Interju 4 gole Milan odpravil Romo (1:0) Pomembno zmago Foggie v boju za obstanek v A ligi Ko bi Lazio igral vedno na domaCem igrišču proti milanskim ekipam, bi bil gotovo italijanski nogometni prvak. Pred meseci je nasul prvaku Milanu štiri gole, enaka usoda pa je vCeraj dočakala tudi drugo milansko enajsterico, Inter. Milančani so sicer skušali v tekmi 31. kola nogometnega prvenstva A lige takoj prestrašiti Rimljane: po samih petih minutah igre je Berti premagal Marcheggianija in povedel svoje v vodstvo, ki pa je postalo v nadaljevanju le klavrna iluzija zmage. Pol ure kasneje je Signori izenačil s svojim 16. prvenstvenim golom, po treh minutah pa je Lazio še povedel z Negrom. Inter si odtlej ni veC opomogel. Sredi 'drugega polčasa je Rambaudi povišal na 3:1, Orlandini je namesto v mrežo streljal v prečko, prav ob izteku srečanja pa je VVinter dosegel še Četrti zadetek za Zemanovo ekipo. Če so se v Rimu Milančani jokali, so se pa v Milanu proti Romi veselili. Milan je, brez poškodovanega SaviCeviča, odpravil enajsterico trenerja Mazzoneja z golom Len-tinija v prvem polčasu. S tem je napravil uslugo Laziu, ki je prehitel mestnega tekmeca na začasni lestvici. Tekmi v Rimu in v Milanu sta bili osrednji nogometni poslastici po sobotnih anticipiranih srečanjih Juventusa in Parme. Včeraj je padlo 19 golov ( s sobotnimi petimi skupno 24). Goli so padli prav na vseh tekmah. Najbolj okrogla rezultata so zabeležili v že omenje- Ženski Open v Rimu Marlinezovi RIM - V »španskem« finalu ženskega teniškega turnirja v Runu je prevladala Conchita Martinez, ki je v dveh setih (6-3,6 - 1) premagala drugo najboljšo teniško igralko na svetu Arantoco Sanches ter si tako že tretje leto zaporedoma zagotovila to prestižno trofejo, poleg tega pa še 148.000 dolarjev prve nagrade, ki se tako pridružujejo 443.488 letos prisluženim dolarjem. »Martinez je igrala zelo dobro«, je po tekmi izjavila poraženka, »vendar gre njeno zmago bolj pripisati mojim napakam kot pa njenim zaslugam«. Danes se prične tudi moški turnir. Med da-našn jimi najbolj pričakovanimi dvoboji velja omeniti tista med Edber-gom in Boetschom ter Changom in Philippous-sisom. TENIS / HAMBURG Medvedjev ugnal Ivaniševiča Ukrajinec izkoristil nasprotnikove napake HAMBURG (dpa) -Ukrajinec Andrej Medvedjev je ubranil lanskoletno zmago s teniškega turnirja v Hamburgu. V finalu turnirja z 1.795 milijona dolarjev nagradnega sklada je gladko premagal Četrtega nosilca Hrvata Gorana Ivaniševiča s 6:3, 6:2 in 6:1. Ukrajinec je za zmago dobil 254.000 dolarjev in obenem prvič zmagal na katerem izmed turnirjev v letošnji sezoni. V finalu je bil potrpežljiv in je Čakal na napake Ivaniševiča, ki je iz niza v niz in iz igre v igro postajal vse bolj živčen. Želel je hitro in ob tem preveč na silo dobivati točke, kar pa mu proti razpoloženemu Medvedjevu ni uspevalo. Medvedjev je bil lani že med deseterico najboljših na svetu, po slabih igrah v zadnjih mesecih pa je zdrsnil na 20. mesto. Turnir na igriščih kluba Rothen-baum v Miinchnu velja za enega glavnih meril forme pred odprtim prvenstvom Francije, ki se bo v Parizu začelo 29. maja. Medvedjev je, preden je prišel v Hamburg, kar na dveh zaporednih turnirjih na peščenih igriščih izgubil v prvem krogu. Tokrat je vse dvoboje odigral mojstrsko in je eden izmed favoritov za zmago v Parizu. Ivaniševič je v svojem prvem letošnjem finalu izgubil Četrto igro prvega niza po svojem servisu in nato ni vodil niti enkrat veC. Hrvat se po porazu dolgo Časa ni pobral. Ko se je že začela slovesna razglasitev, je sedel na klopi, glavo pa je Mel pokrito z brisačo. nem Rimu (Lazio-Inter 4:1) in v Padovi, kjer so domačini s 3:0 pregazili že obsojeno Reggiano. V nedeljskih športnih Časopisih je Vlahovič napovedoval gol, s katerim bi ponesel Padovo do rešitve pred izpadom. Držal je obljubo: zatresel je mrežo v drugem polčasu, potem ko je Maniero že povedel ekipo iz Veneta v vodstvo. Ta igralec je nato malo pred koncem povišal še na 3:0. Fiorentina je igrala v Foggii kot Inter v Rimu. Povedla je v 10. minuti z Riuem Costo in vodila vse do 30 sekunde drugega dela, ko je Kolivanov izenačil. Takrat se je vzdušje na igrišču (in tudi na tribunah) razvnelo. Di Biaggio je spet zatresel mrežo za domačine, a sodnik gola ni priznal, ker mu je tako svetoval stranski sodnik. Le-tega so gledalci obmetali z vsemogočim. Navijači so (po tistem razočaranju) lahko dali duška veselju sedem minut pred koncem, ko je Cappellini konCno povedel za Fog-gio, a tekme ni bilo še konec: nekaj minut zatem je imel Kolivanov priložnost, da z 11-metrovko poviša na 3:1, a najboljši mož na igrišču, vratar Toldo, je strel odbil. Foggia je z zmago dohitela na lestvici Genoo. Prihodnji medsebojni obračun med obema ekipama bo verjetno odločilen za obstanek v A ligi. Med tistimi, ki se borijo zaobstanek, je bil včeraj zadovoljen tudi Cremonese. V gosteh je igral neodločeno proti Torinu. 20 minut pred koncem je celo povedel s BOKS /SVETOVNO PRVENSTVO Felix Savon petič najboljši na svetu Z Kubo zmagovita še Ariel Hernandez v srednji in Juan Hernandez v velterski kategoriji BERLIN -Kubanski boksar težke kategorije Felix Savon je postal prvi boksar, ki mu je uspelo na amaterskih svetovnih prvenstvih v boksu osvojiti peti zaporedni naslov svetovnega prvaka. Finalni dvoboj z Nemcem Luanom Krasniqijem je odločil že v drugi rundi, ko je sodnik prekinil srečanje po seriji udarcev Savona. Poleg njega sta zlati kolajni za Kubo osvojila še Ariel Hernandez v srednji ter Juan Hernandez v velterski kategoriji. Bolgar Daniel Petrov je končno osvojil zlato kolajno v mušji kategoriji, v lahki kategoriji pa je naslov pripadel Romunu Leonardu Dorofteiju. Izidi sobotnih finalnih dvobojev - mušja (48kg): Daniel Petrov iBolg) - Bernard Inom (Fra) 11:5; bantam (54kg): Raimkul Malachbekov (Rus) - Robert Giba (Poland) 5:3; lahka (60kg): Leonard Doroftei (Rom) - Bruno VVartelle (Fra) 12:4; velter (67kg): Juan Hernandez (Kuba) - Oleg Saitov (Rus) 4:2; srednja (75kg): Ariel Hernandez (Kuba) - Tomasz Borovvski (Pol) 6:2; težka (91kg): Felix Savon (Kuba) - Luan Krasniqi (Nem) prekinitev v drugi rundi. Izidi nedeljskih dvobojev - lahka kategorija (51kg): Zoltan Lunka {Nem) - Bolat Jumadilov (Kaz) 11:6; peresno lahka (57kg): Serafim Todorov (Bol) - Noureddi-ne Medjhoud (Alž) 10:4; Polvelter (63.5kg): Hector Vi-nent (Kuba) - Nurhan Suleymanoglu (Tur) 7:4; srednja (75kg): Francise Vastag (Rom) - Alfredo Devergel (Kuba) 12:4; poltežka (81kg); Antonio Tarver (ZDA) - Dio-svani Vega (Kuba) 7:3; težka (+ 91kg}: Aleksej Lezin (Rus) - Vitah j Klicko (Ukr) 12:3. Nicola Berti je povedel Inter v vodstvo Chieso, a Rizzitelli (16. prvenstveni zadetek) je nato izenačil iz enajstmetrovke. Pomembni zmagi v gosteh sta slavila Sampdoria in Napoli. Ekipa iz Genove je z dvema zadetkoma Mancinija v drugem polčasu premagal Cagliari, ki je tokrat odpovedal na vsej Črti. Sampdoria je tako na lestvici dohitela prav Cagliari in ima še možnosti za uvrstitev med ekipe, ki bodo prihodnje leto tekmovale v pokalu UEFA. Napoli je slavil v Brescii z goloma 19-letnega Imbrianija in Agostinija. Brescia je znižala rezultat z Gallom, kaj veC pa ni zmogla. Tako je zabeležila 12 zaporedni prvenstveni poraz, kar ni pred njo dosegla še nobena ekipa. Iz A lige se tako poslavlja z neslavnim rekordom. NAMIZNI TENIS Ui Kong Linghui svetovni prvak Vsi naslovi so šli na Kitajsko TIANJIN (dpa, Reuter) - 43. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu je mMlo v popoM prevladi Kitajcev in Kitajk, ki so osvojili vseh sedem naslovov svetovnin prvakov. Zadnji dan tekmovanja v Tianjinu je pri posameznikih slavil zmago Kong Linghui, pri ženskih dvojicah pa drugi nosilki Deng Vaping in Qiao Hong. Piko na i na izjemni kitajski festival je postavil 19-leM Kong Linghui, ki je s 3:2 ugnal rojaka Liu Guo-lianga. Kitajci so ponovili tudi podvig iz leta 1981, ko so na svetovnem prvenstvu v Novem Sadu osvojiti vseh sedem zlatih kolajn. S po tremi naslovi svetovnih prvakov sta bila v Tianjinu najuspešnejša tekmovalca drugi nosilec Wang Tao in olimpijska zmagovalka Deng Vaping. Slednja je zmagala pri ženskah posamezno, ekipno in v zenskih dvojicah, Wang Tao pa je poleg zlata v ekipni konkurenci ter v moških in mešanih dvojicah za »poslastico« osvojil še bronasto kolajno med posamezniki. Gostitelji so na dvotedenskem turnirju dosledno izkoristili vse prednosti, kar se tiče nastanitve tekmovalcev, prehrane, umika in žreba. Na Kitajskem je ostalo kar 17 kolajn izmed 28, medtem ko so Evropejci s sedmuni odličji doživeli pravi polom. Prvič v zadnjih desetih letih so bili v moškem polfinalu samo gledalci- Vsi dobitniki kolajn - moški: ekipno - finale: Kitajska - Švedska 3:2, 3. Južna Koreja, 4. Francija; zenske: ekipno - finale: Kitajska - Južna Koreja 3:0, 3. Hong Kong-4. Romunija; moški: posamezno - polfinale: Kong Linghui (Kit, 10) - Ding Song (Kit) 21:12, 21:18, 21:18; Lm Guoliang (Kit, 11) - Wang Tao (Kit, 2) 17:21, 21:15. 21:18, 21:16; finale: Kong Longhui (Kit, 10) - Liu Guoliang (Kit. 11) 17:21, 21:16,15:21, 21:16, 21:10; ženske: posamezno - finale:: Deng Vaping (Kit, 1) - Qiao Hong (Kit, 2) 14:21, 21:17, 21:17,14:21, 21:14, 3. Liu Wei m Qiao Vunping (obe Kit); moške dvojice: Wang Tao/Lu Lin (Kit) - Zoran Primorac/VVladimir Sams ono w (Hrv/Blr) 18:21, 21:15, 21:14, 21:17, 3. Jean-PhilipPe Gatien/DaMen Eloi (Fra) in Liu Guoliang/Lin ZhiganS (Kit); ženske dvojice - polfinale: Deng Yaping/Qia° Hong (Kit, 2) - Wang ChenAVu Na (Kit, 5) 14:21, 20:22, 21:11, 21:18, 21:9. Liu Wei/Qiao Vunping (Kit, D ' Csilla Batorfi/Krisztina Toth (Madž, 4) 18:21, 21:1'’ 21:19, 21:16; finale: Deng Yaping/Qiao Hong - L n1 Wei/Qiao Vunping 21:19, 21:17, 17:21, 21:19; mešane dvojice - finale: Wang Tao/Liu Wei (Kit) - Kong Lm ghui/Deng Vaping (Kit) 24:22, 21:18, 21:9, 3. En Lindh/Marie Svensson (Sve) in Lee Chul Seung/RT11 ” Hye 0. Kor) Država 1. Kitajska 2. J. Koreja 3. Švedska 4. Belomsija Hrvaška 5. Francija 6. Madžarska Romunija Hong Kong Zlat 7 Kolajne Srebro Bron 6 2 1 ŠPORT, KOŠARKA Ponedeljek, 15. maja 1995 PO ZMAGI PROTI CITTADELLI Jadranovci dobro opravili četrt poti do napredovanja Pogovor s trenerjem Vatovcem Četrt poti je opravljene. Jadranovci so povozili Cit-tadello, zabeležili prvo zmago in jim sedaj zadostuje še en uspeh za vstop v finale, ki bo odločal o Napredovanju v B ligo. Pred polnimi tribunami Ina eni tribuni so se namestili tudi mladi, glasni in barvani, navijači) so pla-vobeli zaigrali fantastično v prvem polčasu ter si z dvema delnima izidoma 19:0 ter 15:2) nabrali kar t9 točk prednosti Ze v 16. minuti. V drugem polčasu s9 gostje poskusili vse ali rde in prišli celo na same tri točke (64:61 v 29’), k meči pa so se naši košarkarji prebudili, stisnili so v obrambi in tekmo zaključili z visoko zmago. Trenerja Valterja "atovca smo vprašali, da narn bi podrobneje analiziral tekmo. »Za igro iz prvega Polčasa si zaslužimo oCe-no 10. V obrambi smo do malenkosti izvedli to kar smo se domenili, zelo 9spešni smo bili pri skoku m zato tudi učinkoviti v Protinapadih. Oberdan ni zgrešil cisto nic, odlično Jjpdil ekipo in tudi sam je ml v napadu brezhiben. V drugem polčasu pa se je Zgodilo to, kar se ne bi smelo. Ob visoki prednosti ?mo popustili in stopili na ^rišce nezbrani. Zgrešili smo nekaj enostavnih Dejan Oberdan v prodoru košev in avtomatično popustili tudi v obrambi. Oni so to izkoristili, uspelo jim je tudi provocirati Oberda-na, ki pa s svojo izkušnjo ne bi smel nasesti, saj je playmaker neobhodno potreben ekipi, on pa se je začel kregati z nasprotnikom, s sodniki in tako moral na klop Ze v 31. minuti. K sreči je Vitez, s svojo izkušenostjo nadoknadil ta hendikap, uspelo nam je spet zbrati koncentracijo in zlasti s pomočjo obrambe zatreti njihov odpor.« Servolana L. Carso - D. Bosco 81:69 (32:30) ^ERVOLANA: Ažman 14 (5:6 met za 2, - met za 3, 4:5 Pm), Čeme 14 (4:13,1:3, 3:3), D. Tommasini 13 (5:7, -, m3), Monticolo 2 (1:2, - , 0:1), Ceper n.v., Tonut 2 (1:2, -), Radovani 12 (5:5, -, 2:2), Ritossa 16 (8:12, 0:4, -J. Poropat 6 (2:4, 0:1, 2:2), Galavema 2 (1:3, -, -), trener -covatto. Met za 2: 32/54, met za 3:1/9, skupno 33/63; pm 14:16; dm Čeme 1. UON BOSCO: Guzic 7 (2:5, - , 3:4), Olivo 14 (1:3, 1:5, 9:9), Gionechetti 8 (4:6, - , 0:1), M. Vlacci 17 (5:7, 1:5, £4), Furlan 8 (3:6, 0:1, 2:5), Giovanelli 2 (1:3, 0:3, - ), vortunati 7 (2:4, 1:3, - ), Bisca 6 (0:1, - , 6:8), F. Vlacci Prv'. Križman n.v., trener Perin. Met za 2:18/35, met za 3: 3/17, skupno 21/52; pm 24/31. hodnika. Bassani (Gordano) in Trevisin (Varse). Kaj pa glede taktičnih potez v obrambi? Zamisli, ki smo si jih pripravili, so nam skoraj v celoti uspele. Rauber je odlično kril Zonto, tako kot Vitez, Pregare in Hmeljak Berna, ki je zatem Se izgubil živce in moral predčasno na klop. Edine težave smo tako imeli s Pe-ruzzom, kar pa je povsem razumljivo, saj smo se domenili, da Arena pomaga Rauberju nad Zonto in pusti vec prostora lastnemu nasprotniku. Peruzzo je bil zelo uspeSen pri metu, kljub temu pa bomo tako igrali tudi v sredo, saj mislim, da bo težko spet imel tako točno roko pri metu. Glede posameznikov naj še dodam, da me je zelo ugodno presenetil Hmeljak, ki je odigral svojo doslej najboljšo tekmo. Manj je igral Samec, ki ni ujel pravega ritme igre in si nabral preveč osebnih napak. Prepričan pa sem, da si je nabral nove izkušnje in bo na naslednjih tekmah še kako koristen ekipi, saj so napake nauk za pametne ljudi.« C2 LIGA / ZADNJE KOLO Domovci sklenili prvenstvene nastope z visokim porazom v Trstu izidi in lestvice C1 liga IZIDI PLAV OFFA: Jadran Tkb - Cittadella 95:75 (stanje 1:0 v zmagah), Servolana Latte Carso - Don Bosco 81:69 (stanje 1:0 v zmagah) POVRATNI TEKMI: Cittadella - Jadran Tkb (sre. ob 21.00), Don Bosco - Servolana Latte Carso. C2 liga SGT Motonavale -Dom Agorest 122:101 (66:55) MOTONAVALE: Collarini 2, Pecile 10, Monticolo, Buda 7 (7:10), Gori 20, elementi 3 (1:2), Gaio 13 (1:1), Dacunto 41 (4:4), Laporta 18 (2:2), Riva-riosa (2:4). DOM: Košuta 2 (-met za 2, - met za 3, 2:2 prosti meti), Jarc 16 (8:14, -, -), Corsi 18 ( 3:5, 2:10, 6:6), Podber-sig 20 (8:11, 4:5), Di Cecco 29 (16:28, -, 7:10), Ambro si 4 (1:1, -, 2:2), Kocjančič 2 (l:l, -), trener Miani. PM 21:25. PON: KoSuta (39). Sodnika: Dalmolin (San Daniele) in Ron-cioni (Tavagnacco). Domovci so na svojem zadnjem prvenstvenem nastopu visoko izgubili proti solidni ekipi Motonavale. Na tem srečanju se je sicer poznalo, da obe ekipi igrata povsem neobremenjeno, ne da bi posvetili preveč pozornosti obrambi. Po dokaj izenačenem začetku so si gostitelji priigrali 10 točk prednosti (v 11. minuti so namreč vodili z 38:28), predvsem zaradi velikih naivnosti in nepazljivosti »belorde-Cih« v obrambi. Veliko bolje so naši igrali v napadu, kjer sta bila posebno učinkovita Jarc, ki je dosegel 10 točk, in Di Cecco s 16 točkami (8:13 pri metu v prvem delu igre). Drugi polčas so »be-lordeCi« zaceli zares motivirano in z bolj organizirano obrambo tu- di nekoliko spravili v težave domačine in se jim približali v 6. minuti na 73:67. Hitro zatem pa so se ponovile stare hibe domovcev (prehitro zaključevanje napadov in izgubljene žoge), tako da so izkušeni domačini v hipu povečali prednost na 90:73 v 9.minuti. Tako je bilo srečanje tudi zapečateno in v ostalih minutah igre smo bili priča le goli ekshibiciji posameznih strelcev. Mimo končnega re-žultata bi tudi tokrat pohvalili sedmerico igralcev, ki se je do zadnje tekme značajno borila, kljub vsem težavam in zares nehvaležnemu mestu na lestvici. IZIDI 30. KOLA: hrtermuggia - Spilimbergo 84:92, Senators Go - Bor Radenska 104:91, Sgt - Dom Agorest 120:101, Martignacco - Fagagna 91:81, Arte Go -Porcia 65:76, Barcolana - Virtus Ud 80:81, Ferrovia-rio - Staranzano 73:69, Udinese - Manzano 86:103. KONČNI VRSTNI RED: Fagagna 50, Martignacco 48, Porcia 46, Sgt 40, Udinese in Manzano 32, Bor Radenska* in Lntermuggia 30, Arte Go, Barcolana Ts in Spi-limbeigo 26, Ferroviario Ts 24, Virtus Ud in Senators Go 22, Staranzano 16, Dom Agorest 10. (*tekma manj) ZAOSTALA TEKMA: Arte Go - Bor Radenska (tor. 16.5. ob 21.00) Fagagna bo odigrala dodatno tekmo s prvouvrSCeno iz Ligurije za prestop v Cl ligo. V D ligo nazadujejo Senators, Staranzano in Dom Agorest D liga IZIDI 28. KOLA: Largo Isonzo - Sokol Warm 72:74, Libertas Ts - Adi Ronchi 58:62, Pom Tržič - Grado 92:69, Goriziana - Lega Nazionale 82:84, Cus Ts -Santos prek, hiter 1904 - Acb Ts 101:65, Kontovel -Ardita Go 84:90, Ciribona Mingot - ScogKetto 81:89; z.t. Cus - Scoghetto 103:81. VRSTNI RED: Ardita Go 46, Pom Tržič 44, Santos* 38, Ciribona Mingot, Sokol Wann in Grado 36, Kontovel in Cus* 34, hiter 1904 30, Scoghetto, Lega Nazionale in Acb Ronchi 20, Largo Isonzo 19, Goriziana 14, Libertas Ts 9, Acb Ts 6. (* tekma manj) PRIHODNJE KOLO (19., 20. in 21.5.95): Grado - In-ter 1904, Cus Ts - Largo Isonzo, Santos - Lega Nazionale, Acb Ts - dedbona Mingot (sob. ob 20.30), Adi Ronchi - Kontovel (sob. ob 21.00), Pom Tržič - Sokol Waim (sob. ob 18.30), Ardita - Goriziana, Scoghetto -Libertas Ts. D LIGA / V 28. KOLU Kontovel na pragu podviga Proti prvouvrSčeni Arditi so plavobeli izgubili po 2 podaljških Kontovel - Ardita Go 84:90 (82:82, 72:72,42:38) KONTOVEL: Spadoni 16 (3:6), Kralj 11, D.GuliC 11 (1:2), Turk 11 (3:10), I.Emi-11 20 (12:17), Starec 1 (1:4), Čeme, A.Da-neu 8 (0:2), Vodopivec 6 (2:3); trener PM 22:44. SON: 30. PON: Kralj (40). D.GuliC (40). 3T: Spadoni 3, Kralj 3. ARDITA: Marini 29 (11:12), Ceschia 1 (1:4), Di Buonnato 9 (3:4), Bassi 10 (3:6), Turel 35 (17:18), Gratton, Zaban, Fabris-sin, Zoccoletto 2 (0:2), Cadeddu 4; trener Damiani. PM 35:46. SON: 30. PON: Turel (40). 3T: Bassi 1. Sodnika: Musella (Sacile), Toldo (Pordenone). Res Skoda! Kontovelci so zamudili veliko priložnost, da bi premagali vodilno Ardito, ki bi si s porazom zapravila tesno prednost nad drugouvrščenim Pomom. Goričani se morajo zahvaliti le izkušene- mu Turelu in »playmakerju»Mariniju, da so, po dveh napetih podaljških, ohranili celo kožo in si s to zmago skoraj gotovo, že zagotovili napredovanje, saj bodo na zadnjih dveh tekmah igrali proti skromnim nasprotnikom. V prvem polčasu so Kontovelci dobro igrah in z učinkovito obrambo nad Ture-lom povedli kar z 41:29 v 18’. V 25. minuti so plavobeli imeli se 10 točk naskoka (51:41), zatem pa sta Turel in Marini zaigrala, kot znata, in z delnim izidom 15:2 so goriski koSarkaiji prvič povedli (56:53). Vse do konca sta si bili ekipi enakovredni, Emili je z dvema prostima metoma 20 sekund pred koncem popeljal Kontovel v vodstvo, Marini pa je stanje izenačil. V prvem podaljšku je Ardita povedla (+5), z dvema trojkama pa je Spadoni izsilil nov podaljšek. Kljub temu da je bil Turel že na klopi, Starčevi fantje niso utegnili zaustaviti izredno hitrega Marinija, ki je praktično sam pirslužil Arditi zmago. (Vj) KOŠA DO KOŠA / V Cl, C2 IN D LIGI Obvestila Konec iger v košarkarski C2 ligi Tokrat kar štirje pekoči porazi Cl liga Po pričakovanju so jadranovci na prvi tekmi "play-offa« premagah Cetrtouvrsceno Cittadel-°’ y sredo pa bo doma pri nasprotnikih mnogo tGŽ)e, saj si gostje močno želijo stanje izenačiti. Czligg V zadnjem kolu letošnje sezone sta tako Bor ^ot Dom zapustila igrišče praznih rok Borovri ?° v Gorici nastopiti v dokaj pomlajeni postavi tprva tekma VVemerja Sancina in drugi »žeton« tu-^ ^ozaria’ °ba sta letnik 77) in prepustiti očki Senatorsu, ki pa se kljub temu ni rešil, saj je Ntus premagal Barcolano (s točko razlike) in se, zaradi boljšega obračuna z goriško ekipo, izognil Nazadovanju. Domovci so svojo prvo sezono v kV Bončah z visokim porazom proti Sgt, fjHb temu da pri nasprotnikih ni igral Fortunati, ^ )e na prvi tekmi z Domom dosegel kar 51 točk O Uga Kontovelci so za las zamudili prvovrstno Presenečenje in prestižno zmago nad vodilno Srdito, saj so izgubiti šele po 50 minutah ize-Necenega boja. Po daljšem času so sokolova le Nastopili skoraj v popolni zasedbi (odsoten je 11 le Damir Starc) in po napetem finišu (nasprotniki so nekaj sekund pred koncem zgrešiti a prosta meta, Sosič pa je zatem zadel v pro-NNapadu) zmagati na igrišču Larga Isonza. Cr-aga obdobja ni konec za dribono, ki je nani- zala Se peti poraz na zadnjih Šestih tekmah. Hočeš, nočeš so vsaki ekipi nujno potrebni tudi visoki igralci in ni naključje, da so »belozele-ni«, po hudi poškodbi Stefana Semna, zmagati le dvakrat na sedmih tekmah. TOP TEN 1. Boris Vitez (Jadran): Marsikoga je moCno zaskrbelo, ko je Oberdan moral že v 31. minuti na klop, njegovo mesto pa je prevzel izkušeni Boris, ki se je tudi v delikatni vlogi »play-makerja« zelo dobro obnesel. 2. Sandi Rauber (Jadran): Vatovec mu je večkrat ponovil, da je njegova obramba nad Zonto lahko bistvenega pomena in Sandi je bil, med eno »bombo« in drugo, stalno prilepljen nad visokim nasprotnikom. 3. Christian Arena (Jadran): V prvem polčasu so »tekabejevci« igrah v stilu NBA, najboljši med najboljšimi pa je bil nedvomno Christian. 15 točk, 5:7 za 2,1:1 za 3, 2:2 pm, 3 skoki, 1 ukradena žoga in 1 blokada je bil njegov »score« po 20 minutah. 4. Martin Pertot (Sokol): Pred Časom je dejal, da ne bo vec igral, soigralci pa so mu po par porazih dopovedati, da je Tinko ekipi neobhodno potreben. 5. David Barini (Bor): Tudi v Gorici je »Roc-cia« potrdil, da je bila to doslej njegova najboljša sezona. Bo Borov jolly, ki lahko igra v ka- terikob vlogi, poskusil jutri Se voditi ekipo namesto Sancina? 6. Marko Hmeljak (Jadran): Trener Citadelle si je nedvomno pripravil vec taktičnih pasti nad Jadranovimi posamezniki, pred povratno tekmo pa si bo nekaj moral izmisliti tudi za Marka, odličen tako v obrambi kot v napadu, zlasti pri skokih. 7. Pavel Rusija (Bor): Trener Vatovec je gotovo že položil od nad mladim borovcem, saj je Pavel vidno napredoval v teku letošnje sezone in potrdil, da sodi v kroh naših najbolj perspektivnih mladih igralcev. 8. David Pregare (Jadran): Po odlični igri v prvem polčasu je David najbrž podzavestno mishl, da je tekme konec in igral brez običajne odločnosti. Ko pa so se gostje pribhžali, je pritisnil na plin in razlika je spet narasla na +20. 9. Dean Oberdan (Jadran): Nedvomno je bil Dean med najboljšimi na igrišču, je pa Ze tako izkušen, da si ne sme dovoliti petega prekrška Zev31. minuti. 10. Viktor TomSiC (Cicibona): S trdimi treningi in pomočjo Čudnih lekamSkih produktov, je Tojo, od začetka sezone shujšal kakih 10 kg. Pridobil je na hitrosti in gibčnosti, zgubil pa. na teži in moči. Kljub temu pa ostaja eden izmed najuucinkovitih posameznikov letošnjega prvenstva. SZ JADRAN sporoča, da bo odhod avtobusa za Citadello v sredo 17. 5. ob 17. uri s Kržade na Proseku. Na avtobusu je Se nekaj prostih mest. Interesenti naj se javijo po telefonu 213403 uradu Jadrana med 11.30 in 13.30. SD PRIMOREC vabi elane in simpatizerje na 29. redni občni zbor, ki bo v petek, 19. maja ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah. KK ADRIA in Kolesarsko društvo Rog prirejata v nedeljo, 21. t.m., 8. MARATON PRIJATELJSTVA, ki bo kolesarje popeljal iz Ljubljane do Lonjerja. Start bo ob 9.30. Vse podrobne informacije dobijo interesenti v Četrtek, 18. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju, tel. 911275. SK DEVIN sklicuje 21. občni zbor, ki bo v petek, 19. t.m., na sedežu v Cerovljah v prvem sklicanju, ob 19.30 in ob drugem sklicanju, ob 20.30. Zaželjena so tudi nova imena na kandidatni listi, posebno mladih elanov za priliv novih mladih idej v delovanju kluba. Toplo vabljeni vsi elani, prijatelji ter druga prijateljska društva. Sledi kot običajno družabnost. PRIMOTOR KLUB vabi vse elane in simpatizerje na sejo v sredo, 17. maja 1995, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu. PRIMOTOR KLUB organizira izlet po severni Primorski v nedeljo 21. maja 1995. Vse informacije in vpisovanje v gostilni Sancin v Boljuncu vsak četrtek in petek od 21. do 22. ure. SK BRDINA prireja v nedeljo, 21. trn . pri nogometnem igrišču v Repnu 4. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom trofej LEA MOTOR BIKE. Začetek tekme ob 10. ure. Vabljeni vsi Športni ljubitelji te panoge. Vpisovanje na sedežu kluba v Proseski ulici na Opčinah 18. in 19. t. m. od 20. do 21. ure. Poklice me Michael iz Londona in pravi, da še nikoli ni doživel mesta v tako sveCani preobleki - da je ogromno prireditev. Mesto buhti od nostalgije, ko veterani proslavljajo, ves London živi z njimi in je enkratno. »Škoda, da te ni,« pravi, »da bi videla, kako Britanci proslavljajo svojo britanskost!« Si predstavljam. Angleži so ne-prekosljivi mojstri ceremoniala: »Pomp and Ceremony,« pravijo. Doživela sem že nekaj izrazov britanskega nacionalnega ponosa, ko imperij znova zaživi v vsakem posamezniku. Kljub razkroju britanske industrije, nezaposlenosti in nizkemu tečaju funta se ljudje udeležujejo prireditev, kjer se s ponosom identificirajo s svojim narodom. Ceremonije so namreč obredi, s katerimi si narod in posamezniki definirajo medsebojni status. Britanci se radujejo in žalostijo s svojimi princi in princesami Simbol angleškega naroda je kraljeva družina. Eno najbolj pre-sunljivih doživetij v mojem življenju je bila poroka princa An-drewa, sina britanske kraljice. Več milijonov ljudi je rajalo vzdolž londonskih ulic, po katerih je potovala poročna povorka zlatih rezljanih koCij in sijočih, s perjanicami okrašenih vprežnih konjev. Zvočniki po vsem mestu so v živo prenašali poročni obred. Ko sta si novoporoCenca izmenjala prstane, je zadonela britanska himna God Save the Queen, Bog živi kraljico! Človeka so oblili mravljinci svečanosti trenutka, ko se je milijone Londončanov ob ulicah slovesno združilo v napevu. Celo tujci smo začutili občutek pripadnosti in nevidno nit povezanosti v veliko nacionalno telo. Britanci se identificirajo s kraljičino družino skozi njihove obrede prehajanja, »rites of passage«. Rojstva, poroke in smrti dajejo priložnost, da se narod zgrne okrog njih in se pridruži veličastnemu spektaklu kočij, tiar, hermelina, zastav, procesij in vojaških godb. The Trupping of the Colour Rituali so vpleteni v ves londonski koledar. The Trupping of the Colour, poklon praporjev britanskih polkov kraljici, je slikovita manifestacija lojalnosti vojske. Se bolj ekstravaganten pa je The Last Night of the Proms, vsakoletni zaključni večer promenadnih koncertov v dvorani Albert Hall v navzočnosti člana britanske kraljeve hiše: tornado konfetov, šampanjca, cilindrov z Union Jackom - britansko zastavo, mahajočih praporjev in množičnega rjovenja. Vrhunec je zanosni napev »Rule Britannia«, vladaj Britanija. Besedilo je herojsko: »Rule Britannia, Britannia rule the ivaves...« Melodija pa je viktorijanski predhodnik nogometne mrzlice. Dvorana se trese, množica cepeta, maha z zastavami, fanfare parajo ušesa in nihče se ne izogne veličastnemu občutku pripadnosti zares pomembnemu narodu. Praznovanje se dviga in vodi v doživeto pesem »Jerusalem«, neuradno britansko himno, ki opisuje trpljenje in upanje britanskega delavskega razreda v devetnajstem stoletju. Manifestacija se zaključi z God Save the Queen, s čimer se vsa orgija patriotizma prelije v svečano potrditev britanskosti. Rdeči makovi cvetovi za padle veterane Vsa praznovanja pa niso poplava šampanjca - nekatera so slovesno spominjanje na tiste, ki so se žrtvovali za Britanijo. Spominske komemoracije so pomembna protiutež nacionalni razigranosti. Najbolj presunljivo obeleženje je vsakoletni mimohod veteranov na Remembrance Day, dan spominjanja. Vsako drugo nedeljo v novembru korakajo tisoči veteranov iz vseh bitk, ki jih je bojevala britanska vojska, mimo spomenika neznanemu junaku pred vladno palačo VVhitehall. Vsako leto ima narod priložnost, da se zahvali tistim, ki so padli in tistim, ki so tvegali življenje za britansko domovino. V navzočnosti kraljeve družine se vršijo slovesnosti. Predsedniki vseh britanskih parlamentarnih strank, vsi tuji diplomati in najprominentnejši uradni predstavniki v vojaških formacijah polagajo vence ob spomenik, posut z rdečimi papirnatimi makovimi cvetovi, simbol tega dne. Te makove cvetove izdelujejo veterani v spomin na svoje padle tovariše, z izkupičkom pa pomagajo onemoglim soborcem. Proslave ne častijo le ideologij, so tudi za ljudi Nek slovenski pisec meni, da je »vsaka proslava izraz politične linije« (V žarišču, TVl, 9. maja 1995). Za Veliko Britanijo to res ne drži. Tudi za Dansko ne. Danci so prav neverjetno patriotski. Ob vsaki priložnosti mahajo s svojimi rdeče-belimi zastavami, celo na pladnjih novoletnih pojedin so majhne, na zobotrebce nataknjene danske zastavice. Danski politiki ideološko usmeritev dosledno podrejajo skupnemu imenovalcu nacionalnega ponosa, si- cer njihova stranka ne bi preživela niti do večera. Tudi Britanija je tipična dežela, kjer so proslave zaradi ljudi, ne ljudje zaradi proslav. Tisti, ki se s proslavami ne strinjajo, imajo seveda pravico, da jih ignorirajo in ostanejo doma. Ena od nedavnih slovenskih debat o proslavah pa spominja na cepetanje ljudi, ki ne praznujejo svojih rojstnih dnevov, zato zahtevajo, da bi jih morali ukiniti tudi vsi drugi. Narod potrebuje povezovalne slovesnosti Vedno se najdejo ljudje, ki ne praznujejo osebnih obletnic, in taki, ki zavračajo nacionalne. Večina ljudi pa se rada spomni rojstnih dnevov, obletnic porok, rojstev, smrti, radi pa se tudi pridružijo manifestacijam in skupinski dinamiki. Praznovanja dajejo ritem in nadgradnjo eksistenci posameznika, družine, klana, pa tudi naroda. Močan narod je skupek tistih posameznikov, ki se identificirajo z njim. Seveda pa mora narod dati svojim ljudem priložnosti, da se zgrnejo okrog njega. Religije že tisočletja s pridom uporabljajo ritualne obrede in praznike, ki ovčice vsakokrat znova potrdijo v njihovem občestvu. Enak razlog velja za nacionalne prireditve. Med pomnike nacionalnega spomina, ki se jih da ceremonialno praznovati, sodijo tudi obletnice revolucije (Francozi), osamosvojitve (Američani) in bitk (Srbi). Zmago nad fašizmom je treba slaviti Petdesetletnica konca druge svetovne vojne je dovolj pomemben historični dogodek, da zasluži slovesno obeležbo. Angleži so imeli veličastno uradno prosla- vo, Francozi so jo imeli, celo Nemci so uradno proslavljali zmago nad fašizmom. Ce se lahko sodi narod po ravni ceremoniala v prestolnici, je Slovenija nekje v spodnjem predalu. Ljubljana, mesto brez zastav! Obvezne klobase, decibeli in nekaj ognjemeta, za gasilsko veselico bi zadostovalo. Hvala Nizozemcem za televizijski prenos spektakla obletnice desanta na Arnhem 8. maja, da nas je opomnil, čemu tokrat praznujemo. Zakaj Ljubljana ni bila polna zastav, ognjemetov, tribun z govorniki, mimohodov veteranov in godb na pihala, zakaj ni bilo vsaj nekaj atmosfere nekoč doživetega? Kranjske klobase in vino so premalo V koncept države spada tudi eksplicitna, masovna in slovesna manifestacija državnosti. Taki dogodki morajo biti paša za oči in adrenalin za množice, ne nekaj vencev klobas in z vseh koncev nabrani slovenski bendi. Državo imamo tudi zato, da nas spravlja v zanos, ne le da nam moli pod nos obrazce. Državo, ki se izraža samo skozi birokratski aparat in davkarijo, bi lahko nadomestilo čisto običajna računovodsko podjetje. Bi bilo ceneje, pa manj težav. Proslave je treba jemati vsaj tako resno kot delo V primerjavi z Britanijo so simboli slovenske državnosti nekam »polulana« zadeva. Slo vensko državotvornost naflir®. krojijo »špilferderberji«, kot b1 rekla pokojna Frajla Mici, dol goletna uslužbenka podjetj3 Naglas. Tisti, ki jim ni do proslav, bi se lahko zavedli svoje neodtu) Ijive pravice, namreč da osta nejo doma. Lahko pa bi prosi3' vij ali tudi drugače - kot Rotter dam, na primer. Vsako leto Z3 kraljičin rojstni dan konec apn la prinesejo prebivalci na ceste mize in jih združijo v kilometre dolgo pojedino in praznovanje' V Amsterdamu pa lahko na t3 praznik vsakdo prodaja, kar ho če. Ves dan se po mestu cech pivo, kadijo žari, prodajajo ku pi novih in starih stvari, preti vajo se žonglerji, maske, godb in množice ljudi v ekstazi pr®, znovanja. Holandci so ljudje,K jemljejo praznovanje vsaj tako resno kot delo. V vsak dobe žur vložijo mesece priprav, 23 pomembne pa tudi po nek3) let. Slovencem, mojstrom ihj. provizacij, pa zadošča teden 3 dva. Bo že kako. Jana Valencie Razlog za popularnost obletnic je preprost -lahko jih je predvideti, pridejo namreč same od sebe. Napovemo lahko, da bo prihodnje leto peta obletnica junijske vojne v Sloveniji, kar bi se že dalo državniško obeležiti. Ali bi lahko vrli odbori o prihodnji proslavi začeli razmišljati že junija 1995 in ne šele junija 1996? Recept za stabilno državo so izdelali že Rimljani' »Panem et circenses!«, kruha in iger. Na množice, Id oboje pogrešajo, pa naj se država raje ne zanaša. Kranjske klobase, preveč vina in z vseh vetrov zbrani pop pevci so premalo za slovesno državno praznovanje, kakršnega bi morali organizirati ob petdesetletnici zmage nad fašizmom (Foto: Bojan Velikonja/BOBO) Beseda našega prezidenta je naslov knjižice, izšle leta 1944, v kateri so zbrani govori divizijskega ge-nerala Leona Rupnika, ki jih je »naslavljal ob raznih Prilikah slovenskemu narodu, odkar mu je stopil na Celo«. To so besede, ki so bile izrečene ali v težkih preizkušnjah, ali v slovesnih trenutkih, bodisi ob ža-tostnih, bodisi ob radostnih prilikah. Nikdar ni pre-^ident zamudil prilike, da slovenskemu narodu da Prio, kar narod od njega kot svojega krmilarja pričanje - pravo pot v ten težkih Časih! NihCe ne bo mo-§el nikdar očitati slovenskemu prezidentu, da svoje ih knji i sami —___________________pa objavljamo predvsem osvežitev zgodovinskega spomina, ki je v zadnjih letih nenavadno opešal. Original knjižice hranimo v nedništvu in je na voljo vsem, ki jih Rupnikove miril tako ali drugače vznemirjajo. Slovenci in Slovenke! ukazu Vodje veliko-|jernške države je okrožni vo-]a in državni namestnik Ko-r°ske kot vrhovni komisar operacijske cone »Jadransko Primorje« postavil lastno de-elno upravo za Ljubljansko Pokrajino ter je nam Sloven-oerti s tem dana možnost, da sv°jo usodo se med to vojno ®atni vzamemo v svoje roke .r si z razumom, z marlji-1111 delom, s strogo discipli-°> s smislom za socialno Požrtvovalnost in z lojalno-)o Ustvarimo one pogoje, ki JJ3) slovenskemu narodu v ruzbi narodov nove Evrope agotove obstoj in srečno bodočnost. Po neznanskem trpljenju, s° nam ga prizadeli s sodniki Evrope tajno zveza-/ izdajalski, strahopetni ba-oijevci in njihovi priskle-niki ter domači boljseviski azbojniki in požigalci, bo Pac sleherni pošteni Slove-®c uvidel, da nas bodo k , rru, redu, konstruktivnemu , ein in k vsakdanjemu kru-u spet privedle samo str-Pnost z vsemi sosednjimi na-01, trdna bratska vzaje-Oost v naši lastni narodni v dpnosti in pa tudi zauplji-0 sodelovanje z nemško voj- 0 silo, ki smo sedaj pod nje- n° zaščito. Ce bomo vse svoje moči ^aPeli v tem smislu, lahko ‘Uiesljivo upamo, da gre slo-®nski narod srečni bodočno- 1 naprot; v vsej svoji celoti, nase naloge ogrožata Te ^atno dva sovražnika: boljse-,Zanr, ki nas za judovsko j. sveta hoče potlačiti do g0J>ih robotov brez duše in i. 8a> z njim pa plutokracija, ^ bi nam za judovske blagaj-6 rada ukradla Se to bore ^1°, kar imamo. Proti tema ema sovražnikoma, ki se z ^Prna ob svojih zaveznikih )nje nemška vojna sila na r°pskih frontah, se mora-^ 0 rni z vsemi sredstvi boriti -kih mejah naše domovi-Ilo’ ba si po vzpostavitvi ustvarimo tak mir, red g bcinvnost, da nam bo za-°vljena obnova in življe-, naši lepi domovini. .^Jamstvo z d ^.bodočnost našega naro-- ’• i bo iz tega boja vzklila, Jamstvo za uspeh tega boja 'odo bo i; ijeg ev Za sreCo vseh mladih 2 r°Pskih narodov, ki jim je lii ast in obnovo, - Vodja UKo^*— 1 - - v. - i vGga uuja v z-rvinci, m daje genialni vodnik bo- ber. nemške države Adolf Hi- tje^°brajinski upravi je pove- bv Valstv( žnost, naj vodi pre- Dr , — pokrajine tako, da Vsem z lastnimi silami doseže tako trdnost in tak ugled, kakršnega si je slovenski narod sam v svojem skoraj Stirinajststoletnem življenju v srednjeevropskem prostoru med svojima dvema velikima sosednjima narodoma že pridobil s svojo delavnostjo, s svojo vztrajnostjo, s svojo prizadevnostjo, s svojo nadarjenostjo in s svojo trdno vero v Boga. Na vseh poljih življenja, zlasti pa pri pokončavanju boljseviskih razbojnikov na lastni zemlji, pri priskrbi dela in kruha za vse delavoljne, pri uveljavljenju socialne pravičnosti in pri obnovi naše razdrte domovine bo pokrajinska uprava storila svojo dolžnost. Tako vse Slovence in Slovenke, Se posebno pa slovensko mladino, poziva k sodelovanju. Samo tako bo v novi Evropi mogla uspevati in bo prospevala naša slovenska narodna skupnost. Pustite tedaj vse malenkostne, jalove razprtije, ki so nam škodovale tako strahotno, postavite skupno blaginjo pred sebičnost, vrnite se na svoje domove k svojemu delu in pomagajmo si sami, da nam tudi Bog pomaga. Tiste pa, ki se ne bi ravnali niti po tem mojem klicu, bodo neusmiljeno zadele trde vojne postave za ta del Evrope odgovorne nemške vojne sile. Predsednik pokrajinske uprave: div. general Leon Rupnik (zgodovinski proglas Leona Rupnika, 23. 9. 1943) Fiihrer se je zahvalil za lojalnost slovenskih kmetov Moji dragi slovenski kmetovalci! Kadarkoli so naSo domovino zadele in razdejale vojne ali druge pogubne nesreče, vedno je slovenski kmet s svojo marljivostjo, pametjo in zaupanjem v Boga zastavil svoje-sile, da je vse popravil in obnovil. On je bil tisti, ki je vedno ohranil zvestobo naši skopi zemlji in je polagoma napravil iz nje vrt, da -lahko rečemo - mali zemeljski raj, ki smo bili nanj tako ponosni in ki smo ga vsi ljubili. NaS podeželski rod pa je poleg tega mogel dajati vedno nove delovne sile mestom in trgom, cerkvi in šoli, umetnosti in znanosti, trgovini in obrti ter vsem drugim področjem človeškega udejstvovanja. Ti možje kmečkega rodu, ki so po veliki večini ostali zvesti domači grudi in svoje- mu kmečkemu rodu, iz katerega so izšli, so mnogo pripomogli k izgradnji naše slovenske narodne skupnosti. Bili smo zato na najboljši poti, da v zrastemo v nastajajočo skupnost evropskih narodov kot majhen, toda sposoben in ugleden član. Toda prišel je - najprej nepoznan, skrit in zahrbten -sovražnik, židovstvo, s svojimi strupi. Samoljubje, dobi-čkaželjnost, zavist, razredno sovraštvo, zelja po uživanju so odtujili najprej poedinca, nato posamezne skupine in nato cele stanove domači zemlji in narodu, ki so jo obdelovali. Cim bolj pa so se ti odpadniki udajali judovskemu zapeljivcu, tem bolj so hoteli z vpitjem in hruščem zakriti svojo notranjo odtujitev od narodne skupnosti. Pri tem pa so na vsa usta rabili znana gesla o narodu in domovini. Tako je postal majhen del našega naroda zrel, da preko strankarske parlamentarne demokracije povsem pade v roke judovskemu svetovnemu sovražniku. Cim je to postalo vidno, je judovstvo zapustilo svoje tedaj skrito rovarjenje, je postalo odkrito nasilno in nas je po svojih poslušnih slovenskih zločincih in zapeljancih ščuvalo proti naši širši domovini -Evropi. Ne da bi se tega zavedal, je bil slovenski narod gnan v upor, v vojno in končno v najgrši samomor - samomor v boljševizmu. Tu pa se je - hvala Bogu -Judom in njihovim domačim pomagačem postavil po robu slovenski kmet. V svoji kot skala trdni zvestobi do rodne grude, v ljubezni do starih običajev in Boga je zgrabil za orožje in vzdržal kljub temu, da se je položaj zdel obupen. Kakor tolikokrat v zgodovini je tudi sedaj kmet rešil našo čast in naš obstanek ter se ni dal ubiti v boljševizmu. ELrabremu kmetu in njegovim borečim se sinovom je prišla pomoč, pomoč najboljših vojakov na svetu in njihovega velikega Fuhrerja. S tem pa je prišla tudi pomoč in podpora vsemu slovenskemu narodu. Tako smo bili priznani za člana družine evropskih narodov, naše domobranstvo pa je naši narodni skupnosti pokazalo pot do rešitve. In zopet so najzvestejši sinovi našega naroda, kmetje, ki so od leta 1941. dalje prestajali najtežje in žrtvovali največ, najprej - in preden je gospoda to storila - spoznali nas položaj, prišli k meni ter me prosili, da se v njihovem imenu zahvalim nemški vojski za pomoč in da velikemu Fiihrer ju Evrope javim, da so pripravljeni vzdržati v boju in delu proti komunizmu. Tako so - brez politikov in diplomatov - naši pošteni in verni kmetje obrnili na nas mali slovenski narod pozornost za vso Evropo borečega se Fuhrerja nemškega naroda in krmarja evropske usode. Bil sem zato v nedeljo pri slovesni proslavi enajstletni-ce narodnosocialističnega prevzema oblasti, ponosen, ko sem pred zbrano nemško oklopno divizijo slišal skupinskega vodjo g. generala Rosenerja reči med drugim naslednje besede: »V posebno veselje mi je, da se moram zahvaliti dela voljnemu slovenskemu narodu. Vi, gospod general Rupnik, ste sporočili v svojem pismu z dne 22. decembra po pokrajinskem vodji izjavo lojalnosti več tisoč kranjskih kmetov Fiihrerju nemške države". Pooblaščen sem, da vam, gosp. general, sporočim, da se je Fiihrer nemške države vašega sporočila zelo razveselil in vam po pokrajinskem vodji sporoča svojo posebno zahvalo. Obenem vas prosi, da sporočite zastopstvu slovenskih kmetov nje- govo zahvalo in priznanje.« To so bile besede g. generala Rosenerja. Srečen sem, da vam morem, moji marljivi rojaki, pre-čitati tudi pismo, ki mi ga je o tem pisal Vrhovni komisar Jadranskega Primorja, pokrajinski vodja in državni namestnik gospod dr. Rainer: »V svojem pismu z dne 22. decembra ste mi sporočili, da je zastopstvo dveh tisočev kranjskih kmetov izjavilo svojo lojalnost Fiihrerju nemške države in se zaobljubilo k brezkompromisni borbi proti boljševizmu. Prosili ste me, da to spontano izjavo dolenjskega prebivalstva sporočim Fiihrerju. Vaše pismo sem predložil Fiihrerju. Fiihrer je bil pisma vesel in mi je naročil, da Vam sporočim njegovo zahvalo. Prosi Vas, da sporočite zastopstvu slovenskih kmetov njegovo zahvalo in njegovo priznanje. Veseli me, da Vam morem, spoštovani gospod prezident, sporočiti to za kranjsko pomembno izjavo Fuhrerja. Pričakujem, da se bo prebivalstvo ljubljanskega mesta in pokrajine, vzpodbujeno po osebni zahvali in priznanju Fuhrerja, v podvojeni meri postavilo v borbo proti boljševizmu in s tem doprineslo svoj prispevek k rešitvi in novi ureditvi Evrope.« (iz govora zastopnikom kmečkega stanu, 2. 2. 1944) Izbral in priredil B. L. Ervvin Rosener deli slovenskim domobrancem ranjeniške značke Ponedeljek, 15. maja 1995 AKTUALNO Skozi Slovenijo na vzhod Pogovor z državnim sekretarjem ministrstva za promet in zveze Marjanom Dvornikom odpira nekatera sporna vprašanja: osnovni koncept razvoja slovenske družbe, katerega bistveni del so prav cestne povezave, hitrost gradenj, financiranje in udeležba tujega kapitala ter sodelovanje tujih podjetij. Dileme so očitne, pri nekaterih problemih dokaj ostre, vse pa se končajo pri osnovnem vprašanju: ali si Slovenci želijo odprto družbo, ali pa želijo ostati sami v svojem lepem alpskem svetu? Državni sekretar daje nekatere zanimive, vendar ne vedno dokončne odgovore. Kakšen je okvirni načrt gradnje slovenskih avtocest, katera so izhodišča in katere so prednosti? Ko smo analizirali promet v Sloveniji, smo ugotovili, da so nekatere ceste preobremenjene, napovedi o povečanju prometa in preusmerjanju prometnih tokov pa jasno kažejo, da se bo promet na nekaterih prometnicah znova povečal. Eden od pokazateljev je dogovor z Evropsko zvezo o prometnih smereh, ki naj bi državam EZ omogočil prodor na vzhodne trge, za nas pa je zlasti zanimivo, da sporazum ustreza tudi slovenskim potrebam po ureditvi prometne strukture. Izhodišča so torej skupna, kar se je pokazalo pri projektu povezave Trsta in Kopra z Madžarsko. Parlament je sprejel dokumente, ki upoštevajo analizo stanja, projektov, finančnih virov, možnosti javnega financiranja in tudi analize oblik uresničevanja projekta. Ustanovili smo delniško družbo z javnimi pooblastili Dars, ki bo zgradila infrastrukturo in opredelila njeno prednostno smer. Tako je bilo omogočeno oplemenitenje javnih sredstev z drugimi viri. Z Evropsko investicijsko banko in Banko za obnovo in razvoj smo začeli sklepati sporazume o najemu posojil, posebej pomembna pa so subvencionirana posojila. Tako je bila postavljena finančna konstrukcija za začetek izvedbe smeri vzhod-zabod. Kaj pa dinamika gradnje, kje so največje težave? Dinamika gradnje je bila ves čas odvisna od pripravljene dokumentacije. Ljudje težko razumejo, zakaj je potrebno toliko časa za odprtje gradbišča. Pri tem je treba rešiti vrsto vprašanj; lastninska vprašanja niso na zadnjem mestu, so ena od najobčutljivejših točk vsake dokumentacije. Postopek za pridobitev gradbenih dovoljenj traja več let, naša zakonodaja pa omogoča razmeroma hiter odkup zemljišč. Tako postopek traja dve leti. Parlament je leta 1993 vladi naložil breme gradnje cest, leta 1995 pa se že lahko začne gradnja na novih odsekih, kjer bodo letos razpisali natečaje za izvajalce. Za koliko kilometrov ceste in kakšna sredstva gre? V gradnji je 130 kilometrov avtoceste, v programu do leta 1995 je podpisanih pogodb za več kot 30 milijonov dolarjev. Zdaj bo stekla gradnja novih odsekov. S tem se bo prvi paket gradbišč zaprl. Dinamika dela je neprimerno večja, kot smo jo bili vajeni v prejšnjem obdobju. Hitrost gradnje bo vsaj desetkrat večja. Koliko cest obsega celoten program? 342 kilometrov avtoceste. Približno tretjina programa je Ze zakoličena. Vsa začeta dela bodo speljana do konca. Izjemno pomembna je gradnja avtoceste do Kopra. Za Slovenijo je to najpomembnejša odločitev. Menim, da bomo v letu 1996 lahko začeli graditi odsek od Ankarana proti Divači. Tako bomo pristanišču Koper zagotovili ustrezno infrastru-kturo in konkurenčnost. Govori se o skupnem znesku 1500 milijard dolarjev. To je velik denar. Kje so kritja? Osnovni vir je 16-odstotni pribitek na maloprodajno ceno bencina. Toda te zadeve so vedno fleksibilne. Menimo, da bo Slovenija napredovala, kar pomeni več voženj in seveda večjo porabo bencina. Ta vir se bo torej povečeval, leta 1994 je bencinski tolar prinesel približno 8, 5 milijarde tolarjev. Toda celoten priliv, tudi tisti iz posojil, je občutno večji, tako da prihaja do prenosa v leto 1995, za katero so predvideni celotni prilivi -približno 28 milijard tolarjev. S tem bo leto 1995 v celoti pokrito, toda leta 1996 se bo poraba še povečala in presegla 30 milijard, s tem pa celotna finančna konstrukcija ne bo več zaprta. Zato skušamo vključiti še druge finančne vire, ustanovljen je bil konzorcij poslovnih bank v Sloveniji, z njegovo pomočjo pa bo mogoče priti do dela sredstev. Naslednji vir so tuje poslovne banke. V okviru pogovorov z Evropsko zvezo skušamo zagotovili možnost črpanja sredstev Evropske investicijske banke. Ta banka je zanimiva, saj ima v primerjavi z drugimi nižje obrestne mere. Največja pozornost je seveda usmerjena v lastne vire. Skupina poslancev je ze vložila zakonski osnutek, vlada se je opredelila, osnutek bo kmalu vnovič v parlamentu. Vlada naj bi zakon podprla, s tem pa bi bila urejena celotna finančna konstrukcija. Vsi viri bi bili znani in zagotovljeni, odprto bi ostalo le še vprašanje prilivov v letih 1996 in 1997, ko bi bilo zaradi hitrosti gradnje treba najeti posojilo na prostem trgu. Poraba bo večja od prilivov, zato bo treba vključiti tudi tuj kapital. Gre torej za tri vire financiranja: sredstva iz bencinskega tolarja, ugodna posojila in posojila komercialne narave. Koliko bo vse to stalo? Približno 1500 milijonov dolarjev. Domači viri bodo pokrivali od 70 do 80 odstotkov, tuji viri pa ostalo. Mar ne bi bilo bolje povečati dotoka zdravega tujega kapitala, zlasti tistega z nižjimi obrestnimi merami? Zadolževanje, ko gre za produktivno naložbo, kot je gradnja prometne infrastrukture, je za gospodarstvo v bistvu koristno, saj pospeši gradnjo, z njo pa priliv dohodka... Nekatera posojila so dražja, nekatera cenejša. Subvencionirano posojilo Evropske investicijske banke je zelo ugodno, vendar je do takšnega posojila težko priti. To je politična banka Evropske zveze in manj banka s poslovno logiko. Njena posojila temeljijo na sporazumih med EZ in določeno državo ter jasno izraženem in- teresu EZ. Zveza se v zadnjem času intenzivno usmerja v srednjeevropske in vzhodnoevropske države in skuša najti model za gradnjo infrastrukture v teh državah. Za dolgoročno strategijo razvoja in približevanja evropskemu sistemu pa je infrastruktura gotovo odločilna. do Slovaške in Češke, na dru gi strani pa do Ukrajine, Bei° rusije, Moskve, pa tudi Romunije in Bolgarije do vi čije in Turčije. Te ambicije se jasno kažejo v definiranju ko ridorja številka 5, ki se zacne v Trstu in Kopru in ima za ključek v Kijevu. Za nas je P° membno, da je stična toCK Mar ni tudi za EZ velik problem horizontalna povezava od Barcelone do Trsta in nato do Kijeva? No, do Trsta je prometnica že zgrajena, Evropo pa si želi prek Slovenije povezati trge do Slovaško in Češke, na drugi strani pa do Ukrajine, Belorusije> Moskve, pa tudi prekBomunije in Bolgarije do Grčije in Turčije. Te ambicije se jasno kažejo v definiranju koridorja številka 5, ki se začne v Trstu in Kopra in ima zaključek v Kijevu. Za nas je pomembno, da je stična točka koridorja na slovensko-madžarsld meji, seveda pa je treba z Madžarsko nekatere zadeve še uskladiti. O tem je bil s predsednikom madžarske vlade dosežen načelen dogovor, in sicer med njegovim obiskom v Sloveniji. Mar ni tudi za EZ velik problem horizontalna povezava od Barcelone do Trsta in nato do Kijeva? No, do Trsta je prometnica že zgrajena, Evropa pa si Zeli prek Slovenije povezati trge koridorja na slovensko-uia džarski meji, seveda pa je tre^ ba z Madžarsko nekatere za deve še uskladiti. O tem je ^ s predsednikom madžars vlade dosežen načelen d°8° vor, in sicer med njegov1 obiskom v Sloveniji. Tuji kapital torej da, kal pa je s tujimi podjetji, ki 26 -lijo graditi v Sloveniji? To vprašanje je večplasto^; Vsaka država skuša šCipj_ svoja podjetja, svoje izvajal ce. Slovenska podjetja z ve ko težavo prodirajo na tuje ^ ge, ovir je veliko, največ p izdaji različnih dovoljenj, primer delovnih dovoljenj z zaposlitev tuje delovne si ■ Toda v Sloveniji gre za m dnarodne natečaje in s^°Xežj ski izvajalec se strogo ul predpisov za gradnje, ki ] financirajo evropske Obseg del je tako velik, da potrebno širše sodelovanje- Pred nekaj tedni je Sl°ye nijo obiskala predsednic deželne vlade Furlanije^ lijske krajine Alessanu Guera. Takrat je bil govori ^ nekakšnem sporazum11’ sodelovanju, ki vključuje di kompleksno sodelovanj pri gradnji slovenskih avr Ustvarjena je bila za sodelovanje pri gra. • osimskih cest, zlasti va je ponudba za izPe^qn, zakona št. 19 iz leta l9 Ponudbo smo na delovne sestanku poglobili. Pr|P,0. vljen je tudi širši osnU. pogovora med Slovenijo in r lanijo-Julijsko krajino o so , lovanju, ki bo osnova za konkretno pogodbo za n11 . ciranje gradnje os*?nii:u-cest. V tem kontekstu je k J čno pooblastilo slovenske deželne vlade družbi Avtov1 Venete in Darsu, da sklen^ pogodbo in angažirata sr ^ stva iz italijanskega zakon obmejnih območjih. Pobuda obeh vlad je u0^_ širša in ne zajema sam0,ne ste, marveč tudi druga oblike sodelovanja. mo, da gre za P°®f® nje ponudbo, saj bi sodelo okrepilo skupno konkur čno moč. „ Bogo Sam*8 TV SPORED Ponedeljek, 15. maja 1995 © RAI 1 >5.45 '7.30 '8.00 '8.10 '8.50 '9.35 20.40 22.40 22.50 0.05 0.15 0.25 0.55 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9-00, 9.30) dnevnik, 7.35 TGR Gospodatrstvo Nan.: Cose delValtro uiondo, 10.00 dnevnik Film: Come sposare un Primo Ministre (kom., Fr. ’64, i. P. Petit), vmes (11.00) dnevnik Aktualna odd. Utile futi-le vabi k pogrnjeni mizi Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Tenis: Mednarodni turnir Italije, moški Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Mara Venier) Vreme, dnevnik in šport Film: La strada del Para-diso (kom., ZDA '91, i. Melanie Griffith, Don Johnson, E. Wood) Dnevnik TG 1 Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere Green Aktualno: Literarna nagrada Hemingway RAI 2 8.40 8.45 9.35 "■30 '2.00 '3,00 '4,0o '4.30 '5.50 '6.30 '8.10 '8.35 '8.45 '9.45 20.20 20.40 21.45 23.30 0.15 Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Quante storie, vmes risanke Protestantizem Vabilo k branju Nan.: La clinica del la Porasta nera Nad.: Quando si ama TG2 - 33, rubrika o medi-(;iui, 11.45 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo-družbene teme, vreme Variete: Quante storie, ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 15-00 Santa Barbara Variete: Popoldne na RAI 2 (vodi G. Fossa) Film: Ombre del passato (dram., Avstral.’93, i. E. Anderson, N. Campbell), vmes (17.15) dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mixer Dnevnik, pregled tiska in vreme kport: avtomobilizem ^ RAI 3 6.30 8.30 'O.lo "■05 '2.015 '2,40 '4.00 '4.20 '5.00 '9.00 20.05 20.30 22.30 22.55 0.30 1.00 TG3 - Pregled tiska Oddaje Videosapere: španščina, filozofija, Far da sš, Prva pomoč, Potovanje po Italiji, itd Fantastica Eta Fantastica Mente Dnevnik, gospodarstvo, znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik in vreme, 14.50 TGR V Italiji Športno popoldne: nogo-®et C in B lige, tenis Dnevnik, deželne vesti, šport ^Port: Giro di sera Šport: Ponedeljkov pro- Dnevnik, deželne vesti Dok.: Hitler in Mussolini Dnevnik, pregled tiska in vreme Videosapere: Kultura news, 1.25 Variete: Fuori orario, Pre 20 leti gg RETE 4 7.10 8.00 9.00 14.00 14.15 16.25 18.00 20.45 22.50 Nan.: Strega per amore, 7.30 Tre cuori in affitto Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 nad. Guadalu-pe., 10.20 Grandi Magaz-zini, 10.35 Febbre d’amo-re, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi (vodi D. Mengacci) Aktualno :Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: Pensavo fosse amore invece era un calesse (kom., It. ’91, r.-i. M Troisi, F. Neri), vmes (23.30) dnevnik @ CANALE 5 n Na prvi strani Uili Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum fm Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful B Kviz; Complotto in fami-glia (vodi A. Castagna) Otroška oddaja, vmes risanke in variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza; OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme Striscia la notizia Film: Cape Fear, il pro- montorio della paura (dram., ZDA ’91, r. M, Scorsese, i, R. De Niro), vmes dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.25 Risanka: Bojan 20.30 Dnevnik 6" SLOVENIJA 1 09.00 09.30 09.55 10.20 10.45 11.15 11.20 11.30 13.00 13.05 14.35 15.00 15.55 16.25 17.00 17.10 17.25 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.05 22.00 22.45 23.20 Videostrani Malo angleščine, prosim Uporniki v službi kralja, 8/13 del Znanje za znanje, pon. Ohranimo otrokovo življenje Zdravje - nase največje bogastvo: Slaba drža Zdravje - naše največje bogastvo: Tehtanje Oglasi se! Tako temno je, ponovitev švedskega filma Poročila Športni pregled, ponovitev Tatovi svobode, dokumentarna oddaja Mahabharata, 5. del angleške nadaljevanke Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Taček: Trobenta Pravljičar, 2/9, ameriške nanizanke Regionalni studio Maribor Abc - Itd, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Prima sezona,, 4/5 del češke nadaljevanke TV konferenca: Dr. Jože Pučnik TV dnevnik, vreme, šport Sova Murphy Brovvn, 21. del ameriške nanizanke Mancuso, FBI, 9/20, ameriške nanizanke ITALIA 1 6" SLOVENIJA 2 Otroški variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Smile Variete: Non e la RAI Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Aktualnosti: Village Nan.: Beverlv Hills Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: II commissario Lo Gatto (kom., It. ’86, i. L. Banfi, M. Ferrini) K Mal dire gol di lunedi Variete: Giro sera IS Vktualno: Fatti e misfatti i Italija 1 šport A tutto volume gg£J Sgarbi quotidiani Euronevvs Berlin: SP v boksu, finale Izola: Jadranje, posnetek Zrcalo tedna, ponovitev Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Presodite, ponovitev Poglej me!, ponovitev Sova, ponovitev Služabnik, 2/3 del angleške nadaljevanke Mancuso, FBI, 8/20 del ameriške nanizanke TV avtomagazin Sedma steza Gospodarska oddaja: 10000 obratov 1939, 3., zadnji del švedske nadaljevanke Studio City Brane Rončel izza odra A KANAL A # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 22.10. 0.15 Dogodki in odmevi Film: II transatlantico della paura ® MONTECARLO 14.00 14.10 20.35 23.00 1.10 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Ladv L (kom., ’55) Film: Piccoli equivoci (kom., It. ’88, i. L. Sastri) Tappeto volante Časa: Cosa? 10.15 13.00 15.55 16.10 16.40 17.10 18.00 18.45 19.00 Ponovitve A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A shop Zlata nota, ponovitev Videoigralnica, ponovitev Klasična video glava, ponovitev Aliča v glasbeni deželi, glasbena oddaja A -shop Vrema LuC svetlobe, 425. del Dežurna lekarna, 25. del Vreme Utrip srca, am. film Študentska 1/4 Aliča v glasbeni deželi, ponovitev Spot tedna, A - shop 6B Koper Euronevvs Adalen 31, ponovitev švedska filma, 1969 Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik Čakajoč Petra Pana Euronevvs Ponedeljkov športni pregled Evromagazin TV dnevnik Športni ponedeljek Reportaže s primorskih športnih prizorišč (MUF Avstrijci 1 09.40 10.25 11.10 13.00 13.25 13.50 14.35 15.35 16.25 17.10 17.35 18.05 18.55 19.00 19.30 19.53 20.00 20.15 21.45 23.15 23.20 01.00 02.00 02.55 04.30 Knight Rider, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev Podjetna ploskonožca, italijanska akcijska komedija, ponovitev Heidi Viking Viki Smrkci Tom in Jerry Vesoljska ladja Enterprise Knight Rider Strašno prijazna družina Nas hrupni dom In vino veritas VVolffov revir Kazen Kuharski mojstri Pri Huxtablovih Od vrat do vrat Cas v sliki, vreme Vreme Pogledi od strani Otto -film, nemški film, 1987 Igrajo: Georg Blumensaat, Otto VVaalkes in drugi Pot v divjino, 1/4 ameriške nadaljevanke, 1988 Igrajo: Robert Duvall, Tommy Lee Jones, Ricky Schroder in drugi Režija: Simon VVincer Cas v sliki Zlato Sama Cooperja, italijanski vestern, 1966 Vsak dan s Schiejokom, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, ponovitev Harlekin, ponovitev avstralskega filma, 1980 Pot v divjino, ponovitev 1. dela (nEEF Avstrija 2 Cas v sliki Vsak dan s Schijokom, ponovitev Kjer buCi hudournik, ponovitev filma Cas v sliki Po rdeče - belo - rdečih sledeh, ponovitev Orientacija, ponovitev Moc strasti Umor je napisala Osmrtnica s posledicami Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Šport Hribovski zdravnik Na begu Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih Christo in Jeanne - Claude, portret umetnika Notranji krog, italijansko - ruski film, 1991 Pogledi od strani Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled slov. tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldan; 14.00 Drobtinice; 15,30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13,05 Igra; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Tuji koncerti; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori na vprašanja; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.00 Ob robu igrišča; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Lestvica Coccola; 22.30 Poned. koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10,30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8,40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14:50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 17.00 Anketa; 18.15 Zdravje; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio:Preddvor; 18.10 Vsak svoje pesmi poje; 19.30 Večerni pr. -Drugačen pogled - Tema: Reinkarnacija. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio študent 11.00 Che cosa?-Cosa nostra!; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF: 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.45 You Rock Iti; 19.00 TB: Šavrinske pupe en ra-gazoni; 20.00 Alter, Gar-bage; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.30 Slov. glasba; 9.15 Odprta knjiga: Čar indijskega juga (prip. M. Sardoč); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Potpuri; 15.00 Iz življenja mladostnika; 15.10 Orkestri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violinist A. Barilli, pianistka A. Fanfoni: 18.00 Znanstvene raziskave; 18.20 Re-vival; 18.45 Čakale na placu; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 1955-1995; Avstrijskja državna pogodba, člen 7 in njegova uresničitev. S SLOVENIJA LJUBLJANA SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 V sredo, 17. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma dijaški 5 večerni in izven. Predstava bo Se v Četrtek, 18. maja, ob isti uri, za abonma dijaški 7 večerni in izven. V petek, 19. maja, ob 19.30: W. Allen -ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven. V soboto, 20. maja, ob 19. uri: W. Shakespeare - HAMLET, za izven. LEVI ODER, tel.: 061/221-511 Danes, 15. maja, ob 21. uri: E. Ionesco -INSTRUKCIJA, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 V četrtek, 18. maja, ob 20. uri: F. Boyer -ALI BOG LAJA? za izven. V petek, 19. maja, ob 20. uri: M. Jesih -LJUBITI, za izven. MGL, tel.: 061/210-852 Danes, 15. maja, ob 20. uri: T. Partljič -STAJERC V LJURLJANI, za abonma Študentski C, predpremiera. Predstava bo še v torek, 16. maja, ob isti uri, za abonma mladinski 2, predpremiera. MALA SCENA MGL, tel.: 061/210-852 V torek, 16. maja, ob 19. uri: F. Mitterer - SIBIRIJA. Poslovilna vloga Branka Miklavca. V sredo, 17. maja, ob 22.30: L. VVilson -ZAZGI! LGL, tel.: 061/ 314-962 VELIKI ODER V soboto, 20. maja, ob 11. uri: Z. Kriliti -JAJCE, za izven. V nedeljo, 21. maja, ob 20.30: VEČER POEZIJE LILI NOVY, za izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/331-950 V Četrtek, 25. maja, ob 19. uri: Leos Janaček - JENUFA, premiera. Dirigent VACLAVNAVRAT, režiser FRANTISEK PREISLER, scenograf in ko-stumograd ALEKSANDER BABRAJ. V soboto, 20. maja, ob 19. uri: L. Minkus -DON KIHOT. Zadnjic v sezoni! KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V torek, 16. maja, ob 21. uri: gledališka kriminalka ANDREJ ROZMAN - RUPERT MAROVT, premiera CELJE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 Danes, 15. maja, ob 11. uri: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Gimnazija Center Celje. Predstava bo še v torek, 16. maja, ob 11.30, za abonma VIII. mladinski. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/221-206 Danes, 15. maja, Minoritska cerkev ob 20. uri: R. Serling - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. Predstava bo še v torek, 16. maja, ob 20. uri, za abonente in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V sredo, 24. maja, ob 20. uri: H. Ionesco -PLEŠASTA PEVKA, DELIRIJ V DVOJE, za abonma sreda in izven. SLOVENJ GRADEC V sredo, 17. maja, Kulturni dom ob 20. uri: premiera GLEDALIŠKE SKUPINE SPLOŠNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno gledališče gostuje z mladinsko igro Fulvia Tomizze »Bolhe v operi« danes, 15. t. m., ob 10. uri, v sredo, 17. in v Četrtek, 18. t. m., ob 9.30 v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu; jutri, 16. t. m., ob 11.30 v Devinu (osnovna šola); v petek, 19. t. m., ob 11. uri na Proseku (Kulturni dom) in ob 15. uri v Zgoniku (osnovna šola). Gledališče Rossetti Danes, 15. t. m., ob 20.30 »Up with People -Viva la gente«. Od 17. do 28. t. m. gostovanje Stalnega gle- dališča iz Veneta z Molierovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Predstava v abonmaju: odrezek št. 5. Predprodaja je v teku. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30- 12.30 in 16.00-19.00. Gledališče Miela V sredo, 17. t. m., ob 21. uri bo na sporedu umetniško-koncertna prireditev, s katero bodo počastili spomin pred 129 leti rojenega mojstra Erika Satieja. Na sporedu bosta video filma znamenitega računalniškega slikarja Edvarda Zajca ob glasbeni spremljavi Satiejevih in Ravelovih skladb, nakar bo nastopil pianist Aleksander Rojc. Gledališče Cristallo Jutri, 16. t. m., ob 10. uri mladinska igra »La strada dei ciottoli bianchi - variazioni su Cappuccetto rosso«. Vstopnice 5.000 lir. TRŽIČ Občinsko gledališče »Ecco mormorar 1’onde«: jutri, 16. t. m., ob 20.30 baletna predstava v izvedbi Ensemble Micha van Hoecke z izredno prisotnostjo Luciane Savignano. V Četrtek, 18. maja, ob 20.30 koncert ansambla London Baroque. KOROŠKA CELOVEC Univerza: jutri, 16. t.m., ob 12.30 - Branje in diskusija : Maja Haderjap (dvojezično). TINJE Dom: danes, 15. t.m., ob 15.00 - otroški popoldan. V Četrtek, 18. t.m., ob 20.00 - Felbc Mitterer: Sibirija. Igra Branko Miklavc. VtfOLFSBERG Velika Markusova dvorana: V sredo, 17. t.m., ob 20.00 - branje in pogovor z Muhidi-nom SariCem (Spomini iz nekega srbskega taborišča). RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CAFE 1EATER, Miklošičeva 1 V četrtek, 18. maja, ob 22. uri: piano bar s pianistom Blažem Jurjevčičem. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 15. maja, ob 20. uri: razgovor posvečen DNEVU KLIMATSKIH SPREMEMB. Na razgovoru bodo sodelovali: Jože Jan, dr. Marjan Vezjak, dr. Timi Ačimovič, mag. Bojan Radej, Andrej Kranjc. V sredo, 17. maja, ob 20. uri: EVA BAHOVEC - Zensko telo in oblast. »Kako dalje razvijati osnovno feministično idejo o kulturni konstituiranosti ženskega telesa (v nasprotju z domnevno naravno danostjo)? Odgovor bomo poiskali v polju feminizma in psihoanalize, primerov iz feministične literarne teorije in nekaterih filmskih analiz.« ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE, Trg francoske revolucije 7 V Četrtek, 18. maja, ob 12. uri: predstavitev publikacij GEOGRAFSKI ZBORNIK ACTA GEOGRAPHICA XXXIV 1994 in ACTA CARSOLOGICA KRASOSLO-VNI ZBORNIK XXm 1994. HOTEL SLON, Slovenska cesta 34 V torek, 16. maja, nočni klub ob 11. uri: predstavitev knjižne novosti ANDRIJA TUFEKCICA - Plavalec na drugem bregu Save. GALERIJA SOU KAPELICA, Kersnikova 4 V četrtek, 18. maja, ob 21. uri: predstavitev prekmurskih pisateljev FERI LAEMSCKA in ROBERTA TITA-NA-FELBCA. CELJE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, Muzejski trg 1 V torek, 16. maja, Levstikova soba ob 18. uri: predstavitev knjige SLOVENSKI DUNAJ avtorja DRAGA MEDVEDA. V sredo, 17. maja, ob 18. uri: dr. ALEŠ GABRIČ in dr. BOJAN GODESA bosta predstavila svoji najnovejsi deli z naslovom SOCIALISTIČNA KULTURNA REVOLUCIJA (1953/1962) in KDOR NI Z NAMI, JE PROTI NAM. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-355 V sredo, 17. maja, ob 20. uri: VEČER POEZIJE IN PESMI IZ VODNIKOVE DOMAČIJE. V torek, 16. maja, bo ob 18. uri v dnevnem prostoru Srednje policijske šole v Tacnu otvoritev razstave slikarja SLAVKA KORESA in kiparja GABRIJELA KOLBICA i_ ^ SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA, Danes, 15. maja, ob 19.30 koncert ZBORA AG. KUD F. PREŠEREN, tel: 061/ 332-288 Danes, 15. maja, ob 21. uri: inscenacija songov BERTOLDA BRECHTA v izvedbi BARBARE LEVSTIK in IVANA RUPNIKA. Glasbena spremljava: ERNO SEBASTIAN (harmonika) in JURE ZADNIKAR (tolkala). CEKINOV GRAD - TIVOLI V torek, 16. maja, ob 19.30: koncert ALENKE ZUPAN (flavta), PRIMOŽA FLAJSMANA (saksofon) in ANDREJA KNAPA (saksofon). K4, Kersnikova 4 V torek, 16. maja, ob 21. uri: koncert PETRA LOVŠINA (na sliki) in VITEZOV OBLOŽENE MIZE. MARIBOR V torek, 16. maja, Kazinska dvorana ob 19.30: koncert pihalnega tria SLOVV1ND. NOVA GORICA Danes, 15. maja, ob 20.30: koncert komornega ansambla SALZBURGER SOUSTEN. SEŽANA KC SREČKO KOSOVEL Danes, 15. maja, ob 20. uri: koncert pianista VLADIMIRJA BABINA. SLOVENSKE KONJICE V petek, 19. maja, Športna dvorana ob 20. uri: koncert ansambla ŠTAJERSKIH 7. •- SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23 Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20. maja. MODERNA GALERIJA KOPER GALERIJA LOŽA, Titov trg Razstava ENZA CUCCFflJA je na ogled do 30. maja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Gobja, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Rimale) je na ogled do 1. junija. je na ogled do 11. junija. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do 25. maja. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava slik KLEMENTINA GOLIfA je na ogled do 28. maja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja. KONEX CLUB, Cesta na Brdo 109 Na ogled je razstava ilustracij FOJZA A. ZORMANA. KI-CENTER KRIŽANKE Razstava URA JE PRIŠLA! je na ogled do 20. maja. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava JOŽETA BARACHNIJA je na ogled do 1. junija. GALERIJA SOU KAPELICA Danes, 15. maja, bo ob 21. uri otvoritev razstave kiparja DARIJA KREUHA. Razstava bo na ogled do 31. maja. MENGEŠ GALERIJA MEZNARIJA Razstava slik LOJZETA KALINSKA je na ogled do 21. maja. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija. CELJE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD ROGAŠKA SLATINA GRAFIČNI MUZEJ ROGAŠKA SLATINA Danes, 15. maja, bo ob 19. uri: otvoritev razstave ob 10-letnici Grafičnega muzeja. Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija. KAMNIK GRAD ZAPRICE Na ogled je 1. Mednarodni bienale Akvarela. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA NA VIDMU Razstava ALME DUJMOVIC je na ogled do 27. maja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA, Mestni trg 37 Razstava slik ANDREJA TROBENTARJA. ŠTANJEL GALERIJA L. SPACALA Na ogled je razstava najnovejših del L. Spacala. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSTGalerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben. Galerija Cartesius: na ogled je razstava slikarja Armanda Depetrisa. Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija. Art Galery: danes, 15. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Nadje Moncheri. Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov. OPČINE - SKD Tabor: na ogled je razstava Patrizie Devide. REPEN - Kraška hiša Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih nos. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30, ISIS. GORICA Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela slikar Oskar Beccia. SPETER - Beneška galerija: do 20. t. m. je na ogled dokumentarna fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled, poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bemharda Cel-la HiSa umetnikov: na ogled je razstava del Bri-gitte Kordine in Huberta Matta. Pri Joklnu: do 13. maja je na ogled razstava del Andreja Vilharja. TINJE Galerija Tinje: Na ogled so dela Garya Bikovnika iz New Yorka. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice Potre, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. Verdi - Dvorana 1 baletna sezona . m. ob 20.30 (red . Giordana »F^0 Beppe De Tom sredo, 17- rn" (red H). .. vstopnic in rezer biagajni dvora _ e Miela u eljek, 22. t.m-Koncert glasb Promen tadfli , 21. t. m., ved pa bosta 9ast??nr- po iandistico ;azzo (Videm ■kester SVEA V dvorana SC 20. septembra ” ' omel - Konce ^ 4/95: danes, 1 10 »Slovenski ss m., ob 20.30 Xao-iet3 ,, ANPI in Kul PROFILI Ponedeljek, 15. maja 1995 t SPOMINI AMERIŠKEGA DIPLOMATA HENRVJA KISSINGERJA 3. DEL Združene države in Nato ne smejo dovoliti, da bi vzhodno od Odre nastal prozen prostor leta 1945 še nisem imel določenega mnenja glede 'toidnosti Nemčije, kar sploh ni presenetljivo, saj sem bil . dvaindvajset let in Se nisem imel končane univerzitetne Ua v,'1' ' ^aCrtov finančnega ministra Henryja Morgentha- ’kl Je želel Nemčijo spremeniti v agrarno deželo, takrat Se „ J® poznal, prav tako pa nisem znal pravilno oceniti vlo-S;i dov)etske zveze, za katero sem po vojni še menil, da je na- Moje mnenje glede X feze P® ^ ' Sp' V Aueuo annaa I f d° nas že takrat oh °t do potencialnegi Najkasneje da k Seni bil že prepr: vipt i Prisl° do spora : An,8 ■ zvezo in da mi sovip?Lani °b Pogaian jetskimi sogovorniki dSQ trdno stališče. Tod; osie’ebil° m°iePOT *ŽSko,.pa.ievprc t ^ koalicija km; hi , razpadla. ZaCel adna vojna in s tem apecatena tudi d na Povojna oh « zahodu zaradi Mai 8a plana in ameris n Cl zelo hitro uspe dpmSkemgospodarsk n",žu Pa sta še p. ainbe vredna pog °c samih Nemcev nemSko-ameriški odnos, drugo pa so politične spremembe v vzhodni Evropi. Vedno sem zagovarjal tesne odnose med Nemčijo in Združenimi državami, toda ameriška stran ne sme dajati vtisa, da igra Nemčija neko posebno vlogo na sveto-vnem političnem prizorišču. Severnoatlantska zveza ne bi smela postati neke vrste nemško-ameriska zveza. Razen tega bi bilo napačno, Ce bi se obrambni interes Atlantske zveze končal na reki Odri. Tako bi nastal neke vrste vakuum moči v vzhodni in srednji Evropi, ki bi lahko povzročil, da bi za Nemčijo vnovič postala zanimiva ta »posebna pot«. Sprejetje Poljske v Nato in Evropsko zvezo ne sme biti razlog dolgotrajnih razprav z Rusijo, sploh pa ne sme biti pogojeno z ruskim vetom. Na to vprašanje je treba kmalu najti odgovor; Ce Za- treba postavljati v prihodnje, pa niso izoblikovane. Po koncu druge svetovne vojne je vladalo splošno soglasje, da je treba po vsem svetu podpirati svobodo, človekove pravice in demokracijo. Zdaj, po koncu hladne vojne, je drugače. Izrednega pomena je, ali bo zahodnim demokracijam uspelo določiti lastno vlogo, si postaviti nove cilje in te tudi zagovarjati. Po vsem svetu smo zadnje Čase priča menjavi generacij. Vse manj je ljudi, ki so Se doživeli vojno in povojno obdobje. Hkrati pa doživljamo prehod od sveta knjig k svetu slik. Za nase vnuke je računalnik že del vsakdana. Tako se vse bolj razvija nov duševni tip, ki se Čedalje manj uci iz knjig in Čedalje veC vizualno. Te spremembe, Se posebej glede menjave generacij v politiki, Nemčiji prinašajo Se dodatne probleme. Nemci se ne morejo opirati na uspešno politično tradicijo v dvajsetem stoletju. Vsak njhov sistem, razen današnjega, je namreč tako ali drugače doživel neuspeh. Zato je v Nemčiji manj kontinuitete kot v drugih po- trofi niso obupali, temno \t° ZaCek znova. S povoj-Hek emC^° Se danes Čutim Veli° P0Vezan°st, kar pa ne n J3 23 tisto iz tridesetih let stoletja. to fPP.atiiiski dnevi, kot je kor jP^deseta obletnica so ,Carruge svetovne vojne, žtni n° tudi dnevi za rasla n n? ° tem’ kaj bo prine-StjjPjOdnost. Danes, dobra tvj >Teta P° vnovični združi-Ue erticije, ne vidim nobe-l\fg ey5rnosti, da bi si lahko W Cl a Z0Pet izbrala »pose-2at j0t<< med vzhodom in Ho^d°m' Glede tega popol-Vru0, Zaupam nemškemu sniemn11' Hkrati Pa tudi ne kIpA i° Prezreti problemov, nanf ^t^th sta v smislu zu-PospK P°litike dve stvari Se ej Pomembni: prvo je hod glede tega vprašanja ne bo kmalu zavzel jasnega stališča, bo problem le preložil, ne da bi ga zares rešil. S tem bi si Zahod lahko nakopal resne težave, saj ne obstajajo nobeni razlogi, da po končni odločitvi ne bi z Rusijo tudi v prihodnje ohranili prijateljskih odnosov. Z notranjepolitičnega vidika so tudi Nemci soočeni z globalnimi problemi, s katerimi se spopadajo tudi druge zahodne družbe. K temu dodajmo Se specifično nemške probleme, ki vplivajo tudi na nemško zunanjo politiko. Kot vse zahodne družbe se tudi Nemci nahajajo v krizi glede razumevanja samega sebe. Vlada določena dezori-entiranost, natančne predstave o tem, kakšne cilje si je membnih državah. Toda to Se ne pomeni, da ni zaupati političnemu vodstvu, temveč le, da je Nemčija glede tega soočena s posebnim izzivom. K temu pridejo Se specifično nemški problemi, ki so posledica delitve Nemčije. Vzhodna in zahodna Nemčija sta se razvijali na drugačen način, ustvarjanje notranje enotnosti je zato zelo zahteven proces, ki je tudi poln napetosti. Nenazadnje pa so tu Se različne tradicije, ki še dodatno otežujejo zra-šCanje Nemčije do te mere, da je z zunanjepolitCnega vidika celo zaželeno, da Nemčija ostane del večje skupnosti - Nata in Evropske zveze -in se ne razvija v samo nacionalno državo. FAZ Konec Vodstvo nacistične Nemčije ni bilo pripravljeno odnehati, dokler ni bila vsa dežela v ruševinah Ko je bila lakota v porušeni Nemčiji najhujša, je prišlo prav tudi konjsko meso Z Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21. 3.- 20.4.: Velik trenutek je za vami, praznina je zapolnjena, prihodnost pa dobra nove obrise. Ker pridobivate novega sopotnika, boste uresničili vsaj pol svojih želja. BIK 21.4. - 20.5.: Nadaljevali boste s polno paro in z nemSljivim optimizmom. A bližje boste cilju, bolj boste spoznavali, da ste se v nečem zmotili. V merilu, s Merim sodite o uspehu. DVOJČKA 21. 5. - 21. d.: Zapletli se boste v zanke svojih pričakovanj, zato boste prisiljeni pretresti svoje najnovejse odločitve ter odstraniti iz njih vse tisto, kar smrdi po postanih iluzijah. RAK 22.6. - 22. 7.: Partner bo po dolgem času načel nek stari medosebni problem, vendar bo ubral napačno taktiko. Zaprli se mu boste in v stanju nedostopnosti uspeSno pretresli svoj delež. LEV 23.7. - 23.8.: Pokazalo se bo, da bi z nadaljnjim naprezanjem zgrešili cilj in pokurili energetske zaloge. Pravočasno boste stopili na zavoro in preprečili nov življenjski neuspeh. DEVICA 24 8. - 22.9.: V objemu majskega vzdušja boste nadvse zgovorni in prijazni; marsikdaj boste prestopili meje skromnosti in svojim besedam dodali sol. ki bo iz dobre juhe naredila Čorbo. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Nekega lepega trenutka, ko bo že vse kazalo, da ste končno osvojili novo srce, se bo pokazalo, da ste se vrnili tja, kjer ste nekoč pozabili na sol, imenovano iskrenost. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Tudi strupenjačam včasih narava malce ponagaja, zato se nikar ne čudite, če vas bo premagala višja sila in vas položila v posteljo. Se je čas, da se ji izognete. STREIEC 23.11.-21.12.: Ne boste vedeli, na koga bi se jezili: na druge, ki so vas opeharili, ali nase, ker ste bili tako naivni, da ste jim zaupali, še preden ste se prepričali o njihovem namenu. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Premagali boste skrbi v zvezi z zdravstvenim stanjem in nadalje\'a-li po starem. Duši bodo strupi ugajali, telo pa se bo začelo protestirati. VODNAR 21.1. -19. 2.: Se zmeraj boste precej nedostopni. Trmasto zazrti v svojo notranjost boste dajali videz trpina, ki premleva zadnje možnosti za preboj kletke, imenovane življenje. RIBI 20.2. - 20.3.: Nihali boste kot val na razburkanem morju; enkrat boste pretirano optimistični, drugič pretirano pesimistični. Umirili se boste šele. ko vas bodo ugrabili gospodarji sna. KRIŽANKA Vodoravno: 1. del prebavnega trakta, grlo, 8. lepotna Čebulnica, 10. kraj pri Črnem Kalu na Primorskem, 11. sredozemska rastlina, 12. ogaba, 14. francoski pisatelj (Emile), 15. ostanek kart pri deljenju, 17. dalmatinska oblika imena Ana, 18. muslimanski bog, 20. staro pomorsko mesto v Kilikiji, Issos, 21. avtomobilska oznaka Krškega, 23. zadnje počivališče umrlih, 25. Četrti rimski kralj, 27. krilo poslopja, 30. angleški plemiški naslov, 32. reka, ki teCe skozi Firence, 33. reka v Franciji, ki teCe skozi Grenoble, 35. gospodarsko pomembna morska riba, 36. hiter ameriški ples, 38. ženska, ki je poosebljenje zla. Navpično: 1. hrvaški gledališki igralec (Sven), 2. hruškasta steklenička za serume, 3. kemijski znak za radij, 4. rimska boginja jeze, 5. frnikola, 6. živinska krma, 7. albanski romanopisec s Kosova (Hasan), 9. posledica duševne ali telesne preobremenitve, 10. konica, 13. kar je treba vrniti ali poravnati, 16. zgornji del stopala, 19. ura (latinsko), 21. naslov vrhovnih islamskih poglavarjev, 22. staro mesto na Kreti z znamenito Minosovo palaCo, 24. madžarski skladatelj in pianist (Bela), 26. Črna žolna, krekavt, 28. kozaški bic, 29. glas, šum, 31. razmnoževanje rib, 34. grška črka, 37. kemijski znak za radon. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 e 11 12 13 S 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 e 23 24 25 26 e 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 •B>[UB1BS Tops^oj ‘im) ‘9J8SJ ‘OU -iy ‘pioj ‘pfej) ‘>piy ‘qoi8 ‘sj ‘ifBjv ‘auv ‘uojb) ‘ib(v ‘pn)s ‘)iie>[B ‘dsQ ‘sijiibiiib :ouABJopo/v A3JJSTH Katera pot je prava? ŠAH Bohak - Roza / Dopisna partija 1990 ^ 2e po otvoritvenih potezah je beli nap a svoja napadalna nagnenja. Dama, in skakač delujejo na cmo rokado, na ve beli diagonali a8 - hi pa gospodari beli vec. Beli, ki je na potezi, je zato upravice^ nadaljeval v napadalnem slogu. Za pasl igro Črnega je sledila kazen! Rešitev naloge h li' Z napadalno potezo l.h5! beli odpira nijo in Črni kralj se bo kmalu znašel v og ) belih figur! l...Dc8 / na l...Sbd7 2.hg6 g 7, 3.Se6!/ 2.Sh7:! Lepa žrtev skakača! 2.-Kri 3.hg6+ Kg8 4.g7! Kg7: 5.Lh6+ Kg8 6.Lg5 ni kralj je brez dobre obrambe in naPa(1nr)g lega prodre! 6...Te8 7.Sd5: Sbd7 8.Df5 D 9.Dh3 in Cmi se je vdal! Silvo Kovač SKANDINAVSKA KRIŽANKA 265 ZEMEU- SKOST .SUME ZA MESEC APRIL IFIGENIJIN BRAT V GR. MIT. PONOS, ČAST PERJE PRI REPI NAPISNA KRISTUSOVEM KRIŽU KRAJ PRI IT. GORICI NICK NOLTE RADIOAKTIVEN IZOTOP TORIJA AVSTR. EKSPRESIONISTIČNI PISEC (FRANZ TH.) ANTIČNO IME TROJAN AVTOR: SIMON BIZJAK DAJANJE SADIK V ZEMLJO NAČRT, OSNUTEK INDIJSKI FIZIK, NOBELOVEC LETA 1930 SIBIRSKI VELETOK MORSKI GLAVONOZEC NARODNI PARK V KENIJI ŠVICARSKI SLIKAR (JOHANNES) TRAČNICA KOSTUMO- GRAFKA VOGELNIK manjše NASEUE skladišče smodnika RELAK- SACIJA MOŽNOST RAZLIČNIH INACIC, VARIANT VEDA 0 ARABSKEM JEZ. OLIVER CR0MWELL IFIGENIJINA SESTRA V GR. MIT. KAMBOSKI PRINC SIHANUK OGENJ IN? GRŠKO PRISTANIŠČE NA PELOPONEZU STRUPENO IGLASTO DREVO ZNAMENJE, KI KAZE NA KAJ STARO- RIMSKI POZDRAV PISEC ' VELIKA-NOVIC KOSOVO IN - METOHIJA URADNA OBLEKA KA' TOUSKIH DUHOVNA ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD) GL. MESTO ŠVICARSKEGA KANTONA VALAIS NASIČEN OGLJIKO- VODIK, Cn H2n+2 FRANCOSKO MESTO OB BURGUNDSKEM PREKOPU BARVA KOZE, POLT POVEZANOST ZDRUZENOST VENO OKRASNI KAMEN RASTLINSKA VRSTA GRMIČASTA RASTLINA, RESA RADO MURNIK RICHARD STRAUSS ETBIN KRISTAN EDVARD STANIČ SL. TV REŽISER KRAGEU FRANCOSKI KOVANEC SL. SMUČAR KOŠIR EGIPČANSKA BOG.NEBA MADŽAR RT PRI VALENCIJI TEROR IGLA ZA MIKROBIOLOŠKE RAZISKAVE IZVORNI KRAK REKE MENAM KONICA, BODICA SAMOSTOJNOST NEODVISNOST POŽELENJE OLEG VIDOV INFEKCIJA NIKOLA TESLA NATRIJ NEKDANJI IT. PREMIER (GIOVANNI) MIRAN ALISIC GIUSEPPE UNGARETTI ZGODOVINSKA POKRAJINA V SUDANU EKRAN HORMON JAJČNEGA FOLIKLA TRINITRO TOLUEN NEON INDONEZIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA - LUKNJAČ VRTNA SENČNICA ■ ZANIMIVOSTI Ponedeljek, 15. maja 1995 SIRIJA SLONOKOŠČENA OBALA An/vad, eno zadnjih oporišč križarjev otočku ni avtomobilov in ne cest so le ozke uličice Bazilika v Vamoussoukri Predsednik jo je zgradil s svojim denarjem , 'z notranjosti po krivici ticno zapostavljene Si-J ,Vodi do sredozemske a e Široka cesta, ob kate-bolj prometnih odse-ta ponujajo tiho- Psko blago in sveže ribe. Q s a*ini trak se spušča z srednje planote nara-n ?st do Tartusa, dragega )vecjega pristaniškega esta v Siriji. Mesto je tudi ^njubljeno letovišče, saj Ppnasa z dolgimi pesce-jg Plažami. Toda Sirija ,. e Vedno predvsem mu-,panska dežela in za nsfce tam veljajo druga-a Pravila. Domačinke pi l o v vodo navadno kar eCene, za tujke pa je pri-^Ijivo, da oblečejo vsaj p .rnanj izzivalne enodel- ^kopalke. vpV T1118 ie v Casu križarjev , l9! za priljubljeno romar« nrestece. Zanimivo je, j. le zdaj ra2meroma veli-s mesto nekoč živelo v ci neznatnega otočka, ki le v' b°t privid dviguje le ^ • sto metrov od oba-j. strjeni otok se je nekoč enoval Arados oziroma Ruad. Že v fenicanski dobi je bil Arvvad pomembno središče, v njegove zidove se je med svojimi osvajalnimi pohodi zaganjala vojska Aleksandra Velikega, v Casu prevlade rimskega imperija pa otok ni več igral vidnejše vloge. Sele v casu največjih bojev za Palestino so križarji ob sredozemski obali ustanovili nekaj fevdalnih državic, utrjeni Arvvad pa je bil tedaj eno od pomembnejših oporišč. Tu so ostali še dolgo potem, ko je bližnji Tartus padel v roke sultana Saladina. Arvvad je bil zadnje oporišče križarjev na Bližnjem vzhodu, zapustili so ga šele leta 1302, ko so se dolgoletne vojne za spreobrnitev »nevernikov« že davno končale v prid islama. Na otok danes vozijo majhne barkače, ki se nenehno zaganjajo v velike valove pred Tartusom. Polna ladjica navadno za trenutek nasede na peščenem dnu, nato pa jo večji val potegne iz varnega zavetja pristanišča. Prav nic prijetno ni biti Utrdba (Foto: I. Fabjan) v leseni lupini, ki se prebija med visokimi valovi in tankerji, ki nedaleč od obale Čakajo, da bi se znebili težkega tovora. Kljub navidezni nebogljenosti pa so lesene barkače edino in razmeroma zanesljivo prevo- °zl J .1 HELSINKI OSLO'OOgrocKHOLM ,2,10^ o 6 z DUBLIN 3/9 O , AMSTERDAM V)----- LONDON 6/11 - 4/10 ---- Ac 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5:30 in zašlo ob 20:27. Dan bo dolg 14 ur in 57 minut. Luna bo vzšla ob 20:19 in zašla ob 5:59. PARIZ °BRUSEU ° 5/7 S/” kobenhaVn . 6/8 BERLIN 6/8 o MOSKVA 15/16 o 6 srnx čS VARŠAVA ° 8/17 o KIJEV 18/19 BEOGRAD SPLIT r ^ .o/- SOFUA RIM ^ SKOPJEo 16/24------ - 6ZZ1 ' -,23 loztr— ~ -< DUNAJ Ž5,N.EVA ‘Czzljubljana 5/4 MILANOj. 12/16 ° 14/17 ^v' ■■Bi x TRBIŽ M. SOBOTA O 4/14 CELOVEC O 2/15 ms CEDAD^s^ O KRANJSKA GORA A V14 O 3/15 TRŽIČ ? GRADEC 4/15 DANES „ 1 S MARIBOR C /j O 5/15 y\. 6 ceue _ o ^ °5/'4 A C-Jj. KRANJ ^ ^ J)7 °UUBUANA tS ZZ 6/16 /v, N. MESTO /W POSTOJNA ^aZ/ O 6Z ~ „ KO«''' O VIDEM 10/18 ^N. GORICA GORICA o 11/120 r ZAGREB 7/14 L------er" KOČEVJE UMAG PČREČ PORTOROŽ O ČRNOMEy O OPATIJA PAZIN q REKA 10/18 Slovenija: Večinoma sončno • Na Primorskem bo zapihala du rja. Najvišje dnevne temperature bodo od 12 do 17° C Sosednje pokrajine: Povsod bo delno razjasnilo. Ob seve nem Jadranu bo prehodno zap hala zmerna burja. TEMPERATURE MORJA IN REK °C Mura Sava (Radovljica) Sora 9,3 Ljubljanica 11,2 Savinja Vipava 9,1 10,6 Crikvenica 8,0 Malinska Šibenik Poreč Split /ipava 9,1 M. Lošinj Jadransko morje (Koper) 17,0 Dubrovnik °C 15.0 14.0 17.0 16.0 16,0 15.0 16.0 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: S 8 do 20 vozlov popoldne: SW 8 do 16 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 4.38 najnižje -67 cm, ob 11.04 najvišje 37 cm, ob 16.30 najnižje -25 cm, ob 2227 najvisje 56 cm lulri: ob 5.14 najnižje -67 cm ob 11.45 najvisje 37 cm, ob 17.09 najnižje -20 cm ob 23.00 najvisje TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 14 9 4 0 -3 -5 BI0PR0GN0ZA Vreme bo ugodno in spodbudno vplivalo na počutje ljudi. VOK POPULI Mnogi mislijo, da so trpeli, ker so izzvali bolečino. # 8 « Življenje ženske je prazno, JUTRI GRADEC 5/19 CELOVEC O 4/17 M.SOBOTA o5/I9 o NJSKA GORA _ 2/15 TRŽ,?5„8 9 GRADEC 4/17 MARIBOR O 6/19 O KRANJ ovidem 7/18 LJUBLJANA 7/18 UMAG "" ° m‘ x>- ^ o0i“. _"V l . lAOBEB 6 E” ',S,T' H <56^ PORTOROŽ UA ----Z rekab/18 POSTOJNA 7/18 0 - jv KOČEVJE D CRNOMEU "N o ^ OPATIJA PAZIN q V Sloveniji: V torek bo večinoma sončno in Cez dan pleje. Pihal bo jugozahoda veter. , Obeti: V sredo od žabo znova poslabšanje vremena. V1™1- J L lil JI s ^ v JI \ / ■ 11 ■ ■ im ■ -H J Portugalska se ne boji te poroke LIZBONA - V nedeljo sta si v lizbonskem samostanu Jeronimos obljubila večno zvestobo 50-letni vojvoda iz Bragange Dom Duarte Pio, pretendent na portugalski prestol, in 29-letna Isabel de Heredia (na zgornji sliki AP). Ob princih in princesah evropskih kraljevskih his, sta se poroke udeležila tudi predsednik portugalske republike socialist Mario Soares in predsednik portugalske vlade Anibal Ca-vaco Silva. Prisotnost obeh zgovorno priča, da je na portugalskem 85 let po strmoglavljenju monarhije republika trdo zasidrana. PešCica nostalgikov (na spodnji sliki AP) tega ne more spremeniti, ker so neenotni in ker so se potomci zadnjega portugalskega kralja vključili v portugalsko stvarnost. MS mm ®3yi|jis HARARE - Odgovorni urednik (Elias Rusike) in dva urednika zimbabvejskega neodvisnega tednika Financial gazette (Trevor Ncube in Simba Makunike) so se znašli za rešetkami, ker so objavili lažno vest, da se je predsednik Robert Mu-gabe poročil s svojo 30 let mlajšo ljubico Grace Mamful. Trojico so aretirali, ker sta jo prijavila predsednik vrhovnega sodišča Paddigton Garvve in minister za gradbeništvo Enos Chikovrore, v tedniku sta bila namreč navedena kot priti na poroki. BUENOS AJERES - Kot je sporočila argentinska policija, je 33-letna Gladys Betariz prejšji petek obiskala svojega ločenega moža Ariela Bar-rosa Buenarja. Vse je kazalo, da bosta obnovila razmerje, saj je mož pričel dvoriti svoji bivši ženi, ta pa je pristala, da se bo z njim ljubila. Kot pred ločitvijo, je možu zvezala roke in noge. V ženski pa se je nekaj zlomilo, po občevanju je moža večkrat zabodla. Buenar se je uspel odvezati, a to mu ni pomagalo, saj mu je žene v obraz zlila lonec vrele vode, M ga je pokončal. Kitajska policija ima »trde glave« Na mednarodnem policijskem peteroboju v Pekingu so posebni oddelki kitrij* vojaške policije kolegom iz drugih 25 držav dokazali, da imajo res »trde glave«. (