NAŠA ANKETA
Turistu lahko marsikaj pokažemo
Skorajda v vsaki vasije kaj. karbi utegnilozanimati turista.Če bi mu to le znali na pravšnji način pokazati.
Janez Kraljk, upokojenec z Jezera pri Podpeči: »Pri nas ima turist kaj videti. Lahko se gre kopal na jezero ali obišče brunarico ob njej, lahko pa tudi kupi ribolovno karto in v jezeru lovi ribe. Seveda pa s tem nikakor Se niso izkoriščene vse možnosti, ki jih imamo v turizmu. Po Ljubljanici v Podpeči na primer bi čisto lahko ob nedeljah vozila kaka gondola, morda celo tja dol do Ljubljane ali pa v obralno smer.«
Dušan Hočevar, prometni inženir tz Velikih Lašč: »LaSdani se lahko ponašamo z našimi velmožmi: Trubarjem, Lcvstikom in Stritarjem. Turistom imamo kaj pokazati in ponuditi. Lahko si ogledajo Trubarjevino na Ra$ci, ki je v zadnjih lelih dobro obiska-na, ali pa obiSčejo Stritarjevo in Levsiikovo rojstno hišo. Žal pa v Laščah še vedno ni na voljo prenočišč, samo središče kraja pa bi potrebovalo malo več prometne kontrole, saj vozniki ne upošteva-jo preveč omejitve hitrosti. To je lahko nevarno še zlasti za šolske otroke, ki tamkaj prečkajo cesto.«
Pavd Škerlj, mizar iz Baudkov pri Robu: »Sam bi turista. če bi me povprašal, kaj si lahko ogleda pri nas, napotil h Kobiljemu curku. Gre za zanimiv slap nedaleč od tod, ki je dobil ime po majhnem potočku tam zraven. Tam raste tudi redka, zaščitena cvetlica kranjski jeglič. Zdaj je že odcvetela.
Tu okoli bi se našlo še nekaj drugih zanimivih tunstičnih točk - Bukovec, Krvava peč, Sv. Primož. toda ceste, ki peljejo do njih. so Se vedno zelo slabe. Morali bi jih urediti. Vse premalo pa je ludi turistične reklame.«
Pavel ČepoH, Sofer iz Polhovega Gradca: »Za uspešnejši razvoj turizma v Polhovem Gradcu bi bilo ireba sioriti Še marsikaj. Predvsem bi morali asfaltirati glavno avtobusno postajo in urediti cesto od Dobrove do Polhovega Gradca. ki je že krepko dolrajana. Tudi staro graščino v Polhovem Gradcu že urejajo in obnavljajo kot Noetovo barko. Grajski kompleks, ko bo enkrat v celoti obnovljen, bi morali v večji meri izkorisiiti za gostinske namene.
saj od samega muzeja ne bo nič. Nasploh pa potrebujemo več reklame.«
Nata^a Crien, tajnica KS na Rakitni: »Sama bi turista. Le bi ga srečala, najprej napolila k našemu jezeru in k brunarici. Tam pa bi ga napotiti naprej. Lahko bi si, denimo, ogledal okolico klimatske-ga zdravilišča, ali pa se odpravil na krožno pol okrog Rakitne (prek NovaŠke gore, Smrekovca in Španovega vrha). Lahko pa bi si ogledal tudi Sotesko.
Za živahnejši razvoj lurizma Rakitna nujno potrebuje boljšo cestno povezavo z Ijubljansko kotlino, v samem kraju pa koga. ki bi se zače! ukvarjati s kmečkim turizmom; cene gostmskih in turističnih uslug pa bi bilo Ireba prilagoditi delavskemu žepu«
Ana Loitčar, dijakinja Srednje tekslilne šo\e iz Horjula: »Pri nas se prišlek lahko poda na Koreno. lahko si ogleda znamenite freske v cerkvi Sv. Kancijana na Vrzdencu ali se povzpne do cerkve Sv. Urha nad Zaklancem oziroma nad Podolnico.
Mislim pa, da bi se morali v naSem kraju turisti^no bolje organizirati. Predvsem bi bilo ireba ustanoviti novo tunstično društvo in poskrbeli za prenočiSča, kjer bi turisti lahko prenoče-
BRANKO VRHOVEC