teto XXXVI. Štev. ZZO li, s petek, m 25 scptembro im Inserati: Enostop. petitvrsta (72mrn)i za enkrat . . . , lit; za dvakrat . . . , H „ za trikrat .... S „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah starie enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. ur$ popoldne. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■----Vsprejema naročnino, Inserati« i® reklamacije. Clpravnlškega telefona Stev. 188. MKtvc.i: r i Velja po poŠti i ■Vi celo leto naprej K 261— $4 pol leta „ „ 13-— oSilj, ria dom 20 h na mifsec, Psuamezne Stev, 10 h. iSredinstVO .'«• * Kopitarjevih ulicah 51. 2 (vhod čev . „,„- dvorlSČe nad thliarno), — Rokopisi sr se vrafsjo; nefranklrana pisma se r.e sprejemajo. (IredulSkega telefona {tev. 74. Današnja številka obsega 6 strani. lil k ne So siru? Deželna vlada kranjska in osrednja dunajska sta zadnje dni pokazali veliko nespretnosti, res, toda ni ga z lepa človeka, ki bi se temu čudil. Prepričani smo, da zlasti naša deželna vlada sama predobro čuti, da njeno »upostavljanje javnega miru in reda« in »povdarjanje državne avtoritete« od petka do nedelje ni bilo ravno mojstrsko delo. To se pozna na tem, kako je od ure do ure izpreminjala svoje ukrepe in samo sebe oficiozno in neoficiozno po dunajskih listih dementirala, tako da še danes živ krst ne ve, kdo da je prav za prav bil zadnje dni odgovoren za to, da se vzdrži red. Iznenaden, kakor rečeno, ni nihče vsled tega, kajti po receptu gotovih krogov se itak da vladati le z »vurštlarijo« in mi smo čisto prepričani, da se tem krogom čisto prav zdi, da je Ptuju sledila Ljubljana, Ljubljani pa Maribor itd., kajti na ta način nobena stranka druga drugi ne more nič očitati. Nekaj drugega pa je, kar moramo pribiti, in menimo, da so v tem edini vsi Slovenci. Deželna vlada kranjska je energijo pokazala šele zdaj, ko je začel z Dunaja dol grometi od Kreuterjeve Line informirani Prade! To je, kar govori več kot vsa zgodovina, kako so nas v teku dolgih vekov zatirali in tlačili, več celo, kot po nedolžnem prelita kri nedeljskih žrtev. Ce to dejstvo ne bo dalo Slovencem skupne odporne sile proti tujstvu, potem ne vemo, kaj bi moralo še na nas priti. Mi imamo ta vtis: Vlada, deželna in osrednja, sta se res dozdaj trudili biti ali vsaj zdeti se objektivni, toda sovraštvo, ki so mu vojaške puške dale prve duška 20. septembra, sovraštvo, ki je do teh dogodkov vedlo, ni šlo mimo vladne hiše, da ne bi tudi tam sledov zapustilo. In tudi to še ni prav rečeno: ni sledov pustilo, ampak zbudilo se je v vladi, kar je v njej že dolgo tlelo. Skratka — sovražijo nas od zadnjega nemškega poba pa gori do deželnih pred-sedništev. Mi jim tudi tega zamerili ne bomo. Vlada kaže te dni, da nima dobre volje, da bi Slovencem dala kakršnegakoli zadoščenja, o tem niti ne sanjamo, ne, ona celo kaže,, da ji je veliko več do tega, da se Nemcem da prilika blatiti nas, kot pa, da bi se obojestransko duhovi pomirili. Vsak razsoden vladni politik — politizirati se pravi naprej vedeti — bi lahko že v ponedeljek vedel, da se nemiri v Ljubljani ne bodo ponovili, toda še v petek, ko to pišemo, je Ljubljana bolj podobna vojaškemu taborišču, kot pa deželnemu stolnemu mestu; ponoči patrulira orožništvo in vojaštvo in podi prestrašene podgane po praznih oglih, ali pa skrbi za to, da se razburjajo redki pasanti, ki ne pojmijo, zakaj so, ko se vračajo iz kavarne, zastraženi in opazovani od postav, ki se jim sveti kovina na puškah in sabljah. In posledica tega? Po listih se bahajo, koliko polkov prihaja dan na dan v Ljubljano, tako da bo Ljubljana kmalu največja avstrijska garnizija, vlada se balia, kako bo pri najmanjši priložnosti obsedno stanje proglasila — zdaj pošiljajo tudi že premalo energičnega Sclrvvarza v pokoj — širni svet pa je ob taki pisavi seveda prepričan, da se v Ljubljani Nemci ob belem dnevu koljejo in se jim ropajo trgovine. Ne zamerimo tega, smo rekli. Ce vlada drugače ne zna, kakor ji narekavajo njena čustva, tudi mi ne bomo drugače znali, kakor nam veli srce. Na vsak način je zdaj vse od tega odvisno: ali bo tudi osrednja vlada dala si svoje postopanje narekovati od nadležnega Pradeja, ki je ob ljubljanskih dogodkih že docela svojo starikavo pamet izgubil. Kakor se vidi iz vojaške azistence, je tudi za barona Becka zdaj Prade najmerodajnejša oseba: edina nam prijazna izjava je ta, da sta Bienerth in Beck Maliku pojasnila, da je dogodkov precej tudi to krivo, da so Nemci v Ptuju na slovenske žene pljuvali in jih bili. Kar se Pradeja tiče, objavljajo ravno današnji listi nekatere njegove izjave nasproti uredniku »Osterreichische Volkszei-tung«, izjave, ki bi v vsaki drugi državi ministra, ki bi se tako daleč izpozabil, na-mah storile nemogočega. Baron Beck, mož dobre volje, seveda mora krevljati naprej s takimi bergljami, kakoršne predstavljajo takozvani ministri-krajani. Prade označuje dogodke v Ljubljani »škandal, ki je brez i primere v svetovni zgodovini«, nekaj »ta-I ko nezaslišanega, kar se še v nobeni vre-I jeni državi ni zgodilo.« Ekselence se navadno po tem od navadnih smrtnikov razločujejo, da bosede svoje nekoliko tehtajo, predno jih izgovore, gospod Prade pa bo v tem oziru moral hoditi še v šolo, kakor se vidi. Čuda, da ni razbite kazinske šipe z razdejanjem Niniva primerjal. Taisti oblastni minister ponavlja še javno za izmišljotino označeno, od neprizadetih »prizadetih« celo po nemških listih dementi-rano trditev, da so se v Ljubljani plenile nemške trgovine. Ali bi ne bilo presneta dolžnost kranjske deželne vlade dunajsko informirati, da se v Ljubljani ni plenilo in da je neresnično, da bi si Nemci na cesto ne upali — nasprotno, da Nemci in da nekateri častniki ter moštvo 27. pešpolka že zdaj, ko se je komaj posušila na ljubljanskih ulicah kri žrtev, provocirajo ? Da se sploh tekom vseh dogodkov nikomur nič ni zgodilo, da celo oklofutan nihče ni bil? Ali ni to nezaslišan škandal, da sme minister oficijelno trositi laži, katere mu je nanesla na Dunaj neka histerka? (Zagrizeni starec ščuva vlado do najostrejših sredstev in patrulje po mirni Ljubljani dokazujejo, da ima njegovo ščuvanje tudi uspeha.) Mi pravimo: Pa naj se tudi zavleče dan povrnitve, gotovi smo, da pride in da ga nihče ne bo ustavil. Take krivice ne morejo kar izginiti, niti se kompenzirati zadostno —zakon izravnave hoče, da se bodo poplačale popolnoma. Kar zdaj zahtevamo, je le to, za kar nam državni temeljni zakoni sami dajo pravice: Ista mera za Ptuj, Maribor, Celje, Ljubljano! Tudi ministru Pradeju ne sme biti dovoljeno iti preko tega; mislimo, da smo s tem izrekli zelo skromno željo, XXX Koroški Slovenci in dogodki v Ljubljani» Odbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« je sklenil v svoji seji dne 24. t. m. soglasno sledečo izjavo: Odbor »Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem« izreka v imenu koroških Slovencev slovenski prestclici Ljubljani na nedolžno preliti slovenski krvi najglobokeje sožalje, obsoja brutalni nastop tujerodnega vojaštva, vo-tira v znak sočutia za nagrobni spomeniki nedolžnih žrtev 50 kron ter izraža svoje veielje, da je v razdvojenih bratih moč sovraštva rodila moč ljubezni. Za »Kat. pol. in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« v Cclovcu: Pr. .Janko Brejc, predsednik Fr. Stnodej. tajnik. — Celovec, 24. septembra 1908. Pravičnost in resnica nad vse! Splošno se čujejo pritožbe, da vsi nemški listi brez razlike strankarstva pišejo o zadnjih ljubljanskih dogodkih pristransko. za nas Slovence sramotilno. -Ce je bilo kaj pretiranega, obsojalo se je i pri nas. — V srce pa zbode človeka, ko vidi, da odseva mržnja, narodna nestrpnost do nas Slovencev, pa časniška nelojalnost. netočnost in neresničnost v poi ročilih tudi v onih listih, ki bi morali po svojem značaju biti vse kaj drugega, nego fanatično-pristranski. Izrazi, ki z njimi pitajo te dni razni dunajski in gra.ški listi pošteno slovensko prebivalstvo ljubljansko, — ne kažejo najmanjše germanske olikanosti. S tem je obenem že dano tudi navodilo vsem Slovencem, ki naročajo in plačujejo označene nemške dnevnike. Zahte-vajmo vsi in vsak zase: Ali preklicati in popraviti krivico, — a!i pa vrnemo listo za vselej ! Bodimo dosledni. Kar se ni moglo doseči v desetletjih, doseglo se je v enem dnevu. Izginili so nemški napisi trgovin, kakor bi jih kafra vzela. Najprvo moramo sedaj zahtevati od vseh javnih uradov na slovenske vloge slovensko rešitev. — Deželni odbor, magistrat in privatniki, ako dobite na vašo slovensko vlogo nemško rešitev od vlade ali kakega drugega c. kr. urada, ne sprejmite ga. Naša c. kr. okrajna glavarstva imajo izključno samo nemške štampilije! Odločno zahtevamo od vlade, da jih takoj z dvojezičnimi nadomesti, istotako morajo izginiti samonemški poštni pečati na Kranjskem. Nemec ne bo spregovoril slovenske besede v družbi, čeravno je pravilne slovenščine popolnoma zmožen. Slovenec pa takoj ponižno prične nemščino, če le vidi, da Nemec neče govoriti slovensko. Mi ne zaničujemo nemškega jezika, mi ne zaničujemo Nemca, kar hočemo, je, da se nas ne prezira in vedno potiskuje v stran. — Bodimo dosledni, veliko več ugleda bodemo imeli! V spomin nedolžnih žrtev. V spomin v nedeljo ustreljenih žrtev Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra se bode bodočo nedeljo molilo po vseh kranjskih cerkvah. Pred Ljubljano je bil — (Ptuj. Pod tem naslovom priobčuje praška »Politik« krasen članek o ljubljanskih dogodkih. Župan Hribar je izdal naslednji oklic: Someščani! Poslednje dni primerili so se baje v Ljubljani lučaji, da e je proti posameznim vojakom na cesti ali v javnih lokalih na razne načine izražala nevolja. Dasiravno je to pripisovati veliki razburjenosti, ki ima izvor v zadnjih vsega obžalovanja vrednih dogodkih, ponavljam vendar kar najresneje svoje svarilo ter Vas kar najodločneje poživljam, da opustite vsako dejanje, ki utegne kakor koli nasprotovati obstoječim zakonom ter kaliti zopet povra-i čujoči se mir in poprejšnje dobro razmeri je med prebivalstvom Ljubljane in tukajšnjo posadko. Dostojnost, kakršno ste v neizmerni svoji boli nad nesrečnima žrtvama pretekle nedelje pokazali zadnje dni, naj Vas tudi zanaprej ne zapusti. Proti vsakomur pa, ki bi kakorkoli pregrešil se proti zakonom, postopalo se bode kar najstrožje. Someščani! Ne valite krivde po-t sameznikov na ves stan in trezno uvažujto moje resno svarilo v lastno korist in korist in čast našega mesta. V Ljubljani, 24. sept. 1908. Zupan: Ivan Hribar. Malik. — Dodpisnik »Tagespošte« in v f kaki nevarnosti so Nemci v Ljubljani. Smešni Malik se je šel k ministroma Becku in Bienesthu pritožit, da vlada na njegova izvajanja ne polaga potrebne važnosti in da ničesar ne stori proti agitaciji Slovencev, da se v Ptuju skliče protestni shod. Ce ga vlada ne prepove in misli zraven Slovence še ščititi, naj pa ščiti še Nemce, da bodo priredili v Ljubljani shod vsenemškega društva za »Ostmarko«! Beck in Bienesth sta seveda Maliku dejala, da bosta skušala preprečiti tako slov. zborovanje v Ptuju, kakor shod »Ostmar-ke« v Ljubljani. Dejala sta mu tudi, da jo ravno on v Ptuju ljudi kaj malo pomirjeval in da so zlasti napadi na slovenske žene bili krivi razgnevljenja. Malik je začel nato zabavljati in sc celo spozabil psovati pred ministroma Slovence. Pri Pradeju je bil seveda dobro sprejet. — Lopovski dopisun »Tagespošte« danes (25.) zopet piše. da se noben Nemec v Ljubljani ue po noči ne upa na cesta. Pa včeraj je ta častivredni mož sam ob belem dnevu se šopiril po Ljubljani s potrmuljenim obrazom in je bil pri županu Hribarju. »Zeit« poroča, da vlada misli na podržavljenje ljubljanske policije in da pride to vprašanje že v prihodnji seji ministrskega sveta n?? vrsto. — Grof Barbo te dni tudi igra velikega moža. Pusti se intervievati. Sicer pa svetuje Nemcem, naj se ne ogibajo Ljubljane, ker nemirov se ni več bati. Nemci zahtevajo odškodnino. Nemško - nacionalna Korespondenca« piše: Zdaj, ko so nastopile nemške stranke in povzročile izjavo ministrstva, se zdi, da je kranjska dež. vlada našla eneržijo. ki je potrebna, da se vpostavi mir in red. Da se popravi krivico, ki se je zgodila ljubljanskim Nemcem, naj se takoj dožene škoda na nemški lastnini — predsednik nemškega šulferajna dr. Gross si je že ogledal »demoiirane« šole — in vlada naj izplača odškodnino nemudoma. Kajti čakati Nemci ne morejo, da bo končan med vlado in občino spor, kdo je pravzaprav v kritičnih dneh izvrševal policijsko oblast. Imenovana korespondenca pravi, da so dogodk; »brez primera«. Kaj pa Ptuj, Maribor, Celje? — Trdi tudi, da se je v ponedeljek napise nemških trgovin s silo od-stranjalo. Nemškonacijonalna korespondenca pravi, da ni biio nobenega povoda za nadaljevanje izgredov (nedeliskih žrtev nemške podivjanosti pozabljajo!) in je opravičeno mnenje, da so se hoteli liberalni Slovenci maščevati nad Nemci za njih »Abschwenken« k S. L. S.! Zato pa tem bolj preseneča, da tudi glasilo S. L. S. odobrava protinemške demonstracije. Kakor se vidi, je slišal dopisnik »Nemško-nac. Korespondence« travo rasti, toliko glede kakega zbližanja Nemcev Slovenski Ljudski Stranki, kolikor glede našega odobravanja izgredov proti nemški lastnini. Nemški šulferajn in poškodbe na njegovih šolah. Nemški šulferajn je imel dne 23. t. m. sejo. v kateri se je bavil s poročili o poškodbah nemških šol v Ljubljani, Spodnji Šiški, Sevnici na Štajerskem in Pablovu na Moravskem. Odbor je izrazil svoje ogorčenje nad »brutalnimi nasilstvi na-hujskanih narodnih nasprotnikov«, obžaloval je, da javne oblasti niso ščitile nemških šol, ter pozval vlado, da že napravi kraj »anarhičnim« razmeram v nekih delili države. Obenem so izrekli prepričanje, da je bolj kakor kdaj potrebno, da se vsi Nemci tesno sklenejo v svojih zaščitnih društvih, kajti le z lastno močjo si izsilijo svoje pravice. Za ljubljanske Nemce v Gradcu. V Gradcu imajo radi ljubljanksih Nemcev na »Herbstmesse« veliko hrušča. Pred veliko lopo graških trgovcev so napravili velik nabiralnik za ljubljanske Nemce, poleg tega pa prenašajo po slavnostnem prostoru nelik nabiralnik, ki zbira darove »fiir die von Wenden zerstorte deutsche Schule in Laibach«. — Nemški nacijonalizem tako berači z lažmi! »Ranjeni« Belgijci. Šele po petih dneh, ko se je dan na dau poživljalo Belgijce, naj pokažejo svoje »ranjence«, katere je baje množica »ata-kirala s kamenji«, katere pa v nedeljo zvečer županu in dr. Oražnu v nedeljo niso mogli pokazati, objavlja današnja »Tages-post« listo ranjenih kanalčkov po zdravniškem izvidu. Ti ranjenci so: Franc Ohne-sorg (opraskana roka); Jožef Spielberger (se mu pozna kamen na desni meči); Roh-rer (lahka kontuzija), Fabian (kamen padel na prsa in na desni veliki palec), Reichen-vatter {desni sredinec nekoliko »zmečkan"), Tiefengraber (opraskan in nekoliko kože se rnu je oddrgnilo na nogi), narednik Schmidt (opraskljaj na glavi), GlokI (lahka kontuzija). — To po res strahovite rane. Samo vprašanje je, kod so jih dobili ti junaki — soditi po značaju teh poškodeb, so si jih večinoma sami prizadjali, ko so bili okoli sebe ali pa ko so natikali v divji naglici bajonete ali pa ko so pri puški odpirali zatvoro s silo! Najbrž je tudi taalioni svojega druga dregnil z bajonetom ali v divjem metežu. Vprašanje je tudi, ali so ti »ranjenci« od Mayerjeve patrule? To je glavno vprašanje. Če je res morda kje na kakem oglu mesta kaki fantalin zagnal pesek proti vojakom, nima to za krvave dogodke na Marijinem trgu nobenega pomena. Ampak značilno je to, da se le o dveh trdi, da sta zadeta od kamna, ne da bi se označil značaj poškodbe! To je bil »Steinhagel«, ki je dva vojaka zadel, ne da bi jih poškodoval . . . Tiste praskotine in zmečkljaje (Ouetschung) so si vojaki brez dvoma sami prizadjali. Mayer sprejet tudi v Zidanem mostu. »Tagespost« poroča, da so Mayerja sprejeli tudi v Zidanem mostu na kolodvoru in da je sedem orožnikov komaj zadr-žavalo množico, da ni nanj planila. »Frau Lina Kreuter-Galle« streže vojakom s čajem. Kritični dan, v nedeljo, je smešna Lina Kreuter-Galle na Franc Jožefa cesti hodila s svojo hišno z veliko kanglo v roki okoli vojakov in jim delila čaj, da bi jo bolj varovali pred kakim vlomivcem. Častnike je pa pri sebi pogostila . . . Ranjenci v bolnici. Poročilo nemških listov, da so v bolnici odrezali enemu ranjencu nogo, ni resnično. Danes se ranjenci bolje počutijo. Napad dragonca na službujočega mitni- škega paznika. V soboto zvečer je stal mitniški paznik ob ograji pri evangelski cerkvi. Bil je v službi ter opazoval, kako surovo nastopa kavalerija na Marije Terezije cesti, ki je vsakogar napadla z golimi sabljami. K mit-niškemu pazniku je pristopil nek možak, ki je dejal, da še ni videl takega postopanja. Kar ju zagleda nek dragonec in zdrija proti njima. Oba odskočita v stran, dragonec pa je že vsekal, ali udarec je priletel na ograjo in sicer s tako silo, da se je močne kavalerijske sablje kakih 35 cm dolgi kos odlomil ter padel na vrt. Ta kes je sedaj na magistratu, kamor naj se izročajo eventuelni slični dokazi teh podivjancev. Dragonec je nato zdirjal k svojim tovarišem. Skrajna bestijalnost! Sedaj se je uradno konstatovalo, da so nemški vojaki pod poveljstvom poročnika Mayerja tekli za bežečo množico in vanjo streljali kakor se streljajo kunci! — Sedaj si lahko razlagamo strele na Ko-lovraterjevi hiši! Deželna vlada proti odpovedi stanovanj? Nemški listi poročajo: Dozdaj so odpovedana stanovanja trem častnikom 27. pešpolka. Deželna vlada je poklicala doti-čne lastnike hiš ter jim ukazala, da morajo odpovedi, ki da so le demonstrativnega značaja, takoj preklicati, ker bi se sicer postopalo proti njim z vso strogostjo postave. — Ce se je res komu kaj takega zgodilo, naj se oglasi v našem uredništvu. »Windische Hunde, Lausbuben« itd. so predvčerajšnjim upili pobesneli nemški vojaki skozi okna v vojašnici Belgijcev, videč, da se štirje strojevodje južne železnice pogovarjajo slovenski. Opsovanci so šli k inšpekcijskemu častniku in se pritožili zoper take barabske napade nemških vojakov. Častnik je dal moštvu nastopiti in so spoznali nekaj najhujših izzivačev. Ta bi bila lepa, da bi človek še mimo vojašnice ne smel iti radi te lepe nemške kulture! — Cujemo, da se je na dan pogreba ravno tako psovalo, dokler ni oblast posegla vmes in povzročila, da so morali za časa pogreba vsi pod orožje in na dvorišče, kjer so svoje puške postavili v piramide. S tem jim je bilo onemogočeno nadaljnje izzivanje. Prosimo vse, ki so sišali kake psovke od vojakov peš' polka 27., da se prihodnji ponedeljek ali torek od 6. do 8. ure zglase v našem uredništvu. Belgijci med sabo. Cujemo, da so se v vojašnici Belgijci pri 13. stotniji med sabo stepli, ker je ena stranka trdila, da ni prav, da se jc streljalo, drugi so pa arogantno odobravali streljanje. Govori sc, da je poročnik Mayer v nedeljo pred krvavim dejanjem svo.e vojake napojil! Prosimo za priče! Dr. Hans Hoegler, tobačne tovarne zdravnik, menda še ni pozabil viharja v tobačni tovarni leta 1902, kateri bi ga bil skoro odnesel v njegov rojstni kraj. Predvčerajšnjim je lazil okoli osebnosti, ki so z kočevskimi razmerami dobro znane, včeraj pa jo je od- | kuril v Kočevje, ne da bi postavil namesti nika za bolnike tobačne tovarne. Tako se je zgodilo, da bolnice iz mesta niso mogle dobiti zdravnika, ker sta bila druga dva zdravnika službeno odsotna, a rajonski zdravnik dr. Hoegler je najbrže organiziral kočevsko »Gemeinbiirgschaft« proti Slovencem. Opozarjamo vodstvo tobačne tovarne na ta slučaj! Velikansko skrb si je nakopal na glavo celjski župan dr. Jabornegg, skrb namreč za — Slovence, kv je izdal odlok, da se v nedeljo dne 20. septembra ne smejo nositi narodni znaki in društveni kroji. Zagrozil je celo, da bodo kršitelji te prepovedi kaznovani po nekih §§ neke srednjeveške postave iz leta 1854. Čudno, da celjski župan ne pozna nikdar tistih paragrafov, po katerih bi se kaznovalo znane celjske nemške razgrajače in tisto celjsko policijo, pod katere patronanco so se v nedeljo vršila vsa lopov stva proti celjskim Slovencem. Streli v kostanjih. V prvem konstanju na vogalu pri semenišču sta dva strela, eden vodoraven, drugi poševen. Nemški listi izgovarjajo poročnika Mayerja. da so njegovi vojaki kar sami pričeli streljati, ko je dejal: »Fertig, schiessen« in da niso čakali povelja »Feuer«! Ko je pa Mayerja v nedeljo poprašal obč. svetnik dr. Oražen, ali je on dal streljati, mu je Mayer to ponosno potrdil. Po Ljubljani semtertje. Danes so kostanj v Šolskem drevoredu fotografirali. Fotografirali so tudi vse važnejše predmete. Cujemo, da so pri vseh aretiranih demonstrantih našli samo en kamen in 12 kamenčkov. Ranjenih je bilo pri demonstracijah sedem stražnikov, na roko pa tui di policijski svetnik Lautar. V poslopju fin. ravnateljstva je dvajset orožnikov. Opraviti nimajo ničesar. Preganjajo si dolg čas s kvartanjem. Urar Somnitz na v. Petra cesti je bil eden prvih Nemcev, ki je silil zopet na dan z novim nemškim napisom. Ponoči je pa tudi novi napis izginil. Če pogledaš s Frančiškanskega mostu proti sv. Jakoba mostu, vidiš v vodi polno Maggijevih nemških reklamnih tabel. V nepopisni razburjenosti, ki je te dni vznemirjala duhove, je naravno, da nastajajo razne govorice, katerih nepristranske istinitosti uredništvo v hitrici ne more vedno preiskovati. Tako smo v ponedeljek objavili došlo nam poročilo, da je gospa soproga finančnega nadsvetnika gosp. Lenarčiča ploskala in klicala »bravo«, ko so se v nedeljo zvečer slišali prvi streli voajkov. Gospod finančni nadsvetnik Lenarčič se je z gospo soprogo oglasil v našem uredništvu. Oba sta slovesno zatrjevala, da poročilo ne odgovarja resnici in je le pomota. Ko so se začuli streli, je gospa v zadnji sobi, v tretjem nadstropju mestne hiše na Pogačarjevem trgu pisala pismo. Ko je začula prve strele, je prihitela v prvo sobo k gospodu soprogu ter celo grajala nepremišljenost vojakov, ki so brez nujne sile rabili orožje. Mi objavimo to pojasnilo, ker vedoma nikomur nočemo delati krivice. G. Dzimski se na stara svoja leta vedno bolj nevarno razburja. Ko je 23. t. m. ob 7. uri neki kmet prišel v hišo, kjer stanuje Dzimski, gobe prodajat, vpil je gosp. Dzimski: Ti p.....i kmet, ti svinja kmečka.« Taka je nemška olika! V vojaškem prekrbovališču leže prazni Koslerjevi sodčki za pivo. Ali si je ondi gosp. Kolerju v usodnih dneh dalo dovoljenje za kantino? Graški listi danes pišejo, da mesto z ozirom na dogodke zadnjih dni ne bo gradilo nove vojašnice in da je to sklenil obč. svet. O kaki taki zgradbi v občinskem svetu sploh govora ni bilo. Na vadnici prepovedujejo učencem črne znake. Zakaj? Moštvo 27. pešpolka ne sme ,iz vojašnice. Kranjska nemška hranilnica. Stranke prihajajo kar trumoma po svoj denar. Šestdcsetletno ženšče, ki je včeraj stranke prosila, da naj prizanašajo nemški hranilnici, naj ne dvigajo denarja, nadomestujeta danes nočni čuvaj in hišnica. Na dolgo in široko razlagata krneč-t kini strankam, kako varno jc denar naložen pri — Nemcih, kako dobri so Nemci itd. Ljudem pa le nc gre v glavo, kako je mogel tisti, ki je postavljen s puško za stražo, pri najmanjši demonstraciji — zbe-žati. Le malokatera stranka se da pregovoriti. Denar gre ven. Mnogi dvigajo denar, ne da bi do konca oktobra počakali obresti. Izjemno stanje v Ljubljani. Vest, da hoče vlada v Ljubljani izjemno stanje, ako se ponove demonstra- cije, je zelo razburila češke poslance. Isti so izjavili, da češka ministra Fiedler in Prašek take naredbe ne podpišeta; ako bi to storila, morala bi položiti svoje poslanske mandate. Kdo ima prav? Prejeli smo in objavljamo: V Ljubljani, dne 24. sept. 1908. Slavno uredništvo! Z ozirom na notico »Človekoljubnost, Nemcev« v št. 216 z dne 21. t. m. Vašega lista prosim, da objavite sledeče: Jaz sem se povrnil še le včeraj s potovanja in izvedel o govorici, da je moja rodbina izražala svoje dopadajenje ali da se je sploh kdo v mojem stanovanju demonstrativno obnašal, ko so se bili začuli prvi streli. Po tem temeljitem in najstrožjem poizvedovanju sem dognal, da je mogla ta govorica nastati le ali vsled pomote ali pa vsled zlobnosti. Zagotavljam marveč lahko, da tudi jaz in moja rodbina, kakor vsakdo obžalujemo nesrečne nedeljske dogodke. V nadi, da ustrežete moji prošnji in to pojasnilo v Vašem cenjenem listu objavite, beležim z odličnim spoštovanjem Kulavics. Tisti, ki so prišli v naše uredništvo povedat dogodek, pa pravijo, da so prav videli in slišali. Realčni ravnatelj Junovicz ni dovolil šestošolcem, da bi izkazali zadnjo čast pokojnemu tovarišu Adamiču. Ko je prišel dijak v imenu celega razreda prosit, da jim da prosto uro od štirih do petih, za katero je bila nastavljena telovadba, mu je ravnatelj odgovoril: »Mein liebes Kind. das geht nicht, dass Sie an offent-lichen Aufziigen teilnehmen«. In frivolno je pristavil: »Es ist besser, dass Sie tur-nen, ist sehr gesund!« Pieteta do mrtvili se je vedno smatrala za plemenito čustvo, ki zasluži, da ga vzgojitelji negujejo. Zato so se tudi zavodi polnoštevilno udeležili sprevoda. Kakšno zaupanje pa naj imajo učenci do vzgojiteljev, ki skoro zasmehuje njih sveta čustva? Pričakujemo, da bo deželni šolski svet poučil gosp. šolskega svetnika Junovvicza o vzgojnih sredstvih. Sploh ne razumemo, zakaj gosp .ravnatelj, ki je že davno zrel za pokoj, še vodi zavod in s svojo nezmožnostjo podpira nemi ško gonjo na ljubljanski realki, ki ima skoro dve tretjini slovenskih dijakov! Enkrat za vselej! Časih so v naše uredništvo prihajali častniki, ki so hoteli nemški govoriti. Tem gospodom smo tenreljito pojasnili, da se v našem uredništvu govori samosloven-ski. Danes sta prišli v naše uredništvo pa celo dve nemški civilni stranki, ki sta hoteli govoriti nemški. Povedali smo strankama, da se v slovenskem uredništvu samo slovenski govori in ker stranki nista znali slovenski, sta odšli. Vsi, ki prit hajajo v naše uredništvu, naj vedo, da je občevalni jezik v uredništvu »Slovenca« samoslovenski. C. kr. višji deželnosodni svetnik Andolšek nam je poslal glede poročila o nastopu orožnikov napram njemu in njeg. soprogi pojasnilo, da ni prišel s svojo soprogo po orožnikih, ampak po dragoncih v veliko nevarnost, ko se je zvečer vračal s svojo soprogo s kolodvora, kjer sta čakala svojo družino, ki je prihajala z Dolenjskega. Nemec o dogodkih v Ljubljani. Neki tukajšnji Nemec se je izrazil: »Muss meinen Leuten schreiben und sie beruhigen, weil die deutschen Zeitungen viel mehr schreiben, als wahr ist.« — (»Moram pisati svojim ljudem, da jih pomirim, ker nemški listi veliko več pišejo, kakor je res.«) Ime, če potreba, objavimo. Laž na laž. Celjska »Deutsche Wacht« je porabila vsa sredstva, da bi dvignila celjsko nemško fakinažo proti Slovencem. Glavno njeno sredstvo je bila — laž, in ena najgrših je ta, da je zdebelimi črkami natisnila, da se je v Ljubljani z revolver-j i streljalo na Nemce. Kako so postopale Nemke. V nedeljo zvečer se je vračal krojaški pomočnik g. Jožef Medved v družbi gospe Gostinčarjeve vdove, stanujoče na Gradu, in g. Jožefa Himelreicha, krojaškega pomočnika pri g. Slaparju, z Rožnika. Ko pridejo do pošte, jih ustavi orož-ništvo. Naenkrat začuti g. Medved, da je ranjen. To pove g. Gostinčarjevej, ki se hitro obrne in zagleda neko Nemko, ki je skrila velik kuhinjski nož za rokav. Napad na raznašalko »Slovenca«. Ana Škof, raznašalka »Slovenca«, je šla v soboto v svojem poslu zvečer čez Zvezdo proti realki. Tam so bili postavljeni vojaki 27. pešpolka, ki je niso pustili naprej. Prosila je nekega desetnika, da bi jo pustil naprej; ta pa je ukazal vojakom, naj ji zagroze s puškami. Ona je zbežala v Zvezdo, kjer je hodila sem in tje. Prišle so neke Nemke, ki so jo oplju- vale in ji rekle, da ne bo raznašala »Slovenca« po Ljubljani. Velikansko fantazijo imajo pač nekateri, ali pravzaprav vsi nemški listi, ko pišejo o ljubljan. dogodkih. Seveda se tu posebno odlikujejo oni zakotni čifutski lističi, kateri žive večinoma le od zlaganih senzacij. Tak list je n. pr. dunajska »111. Kronen-Zeitung«, znan revolverski list, ki celo prinaša sliko »krvavih bojev v Ljubljani«. Po kaki razglednici je neki »—ski« napackal neko ozadje, ki bi naj predstavljalo Pogačar-jev trg s stolnico in semeniščem. Štirje vojaki v plaščih stoje tu z namerjenimi puškami in častnik z vzdignjeno sabljo za njimi. Obrnjeni so proti frančiškanskemu mostu. Na tleh ležijo trije ali štirje ranjenci. eden pada vznak. Neki demonstrant — cel dunajski »Plattenbruder, drži v roki kamen, dve pesti debel, po zraku pa leti kamenje, debeleje od človeške glave. Po podobi bi moralo biti tedaj na Pogačarjevem trgu par tisoč ljudi. Naravnost nesramno! Radovedni smo le, kako neki plačajo dunajski čifutski listi lažnjivim svojim ljubljanskim nemškim poročevav-cenr za njihove nebovpijoče laži! Prostovoljec. Neki nemški prostovoljec se je še soboto popoldne nasproti nekim civilistom bahal, kako energično bo šel proti »feige Bagage«. Poročevalca »Agramer Tag-blatta« so Belgijci osuvali s kolbami. Moral je, od kavaleristov zasledovan, skočiti čez ograjo Prešernovega spomenika, odkoder je potem nadalje opazoval dogodke. Nedolgo predno sc je streljalo, je neki gospod vprašal nekega četovodjo 27. pešpolka, ako imajo vojaki za to noč do-klado. Četovodja je odgovoril: »Ja, die Zulage werdeit wir schon geben.« Kmalu nato so počili streli . . . Poročevalec trdi, da je Mayer komandiral celo: »Feuer! Gradaus!« Torej čisto kakor v vojski z naznačbo cilja! Padla ni salva, ampak bilo je posamezno streljanje. Vojaki so bežeče zasledovali. Agitatorica za nemško šolo. Piše se nam: Ze dolgo je znano, da imajo Slovenke preklicano malo čuta za narodno stvar. Zlasti se odlikuje v tem neka učiteljica, ki se piše Zupančič in prav rada sodeluje pri narodnih slavno-stih, n. pr. v »Narodnem domu«, pri »Sokolih« itd., na skrivnem pa — čujte — na vse kriplje agitira za šulferajnsko šolo. Pri tem pred vsem staršem prigovarja, naj vpišejo svoje otroke v šulferajnsko ponemčevalnico, češ, da se tam bolje izobrazi, da ni tako strogo kot drugod itd. Vem za več slučajev, v katerih je imelo njeno jezikanje uspeh, da so starši svoje otroke vzeli iz slovenske šole in jih vpisali v nemško! Na pomoč žrtvam! Prejeli smo 6 K in pismo: Slavno uredništvo »Slovenca«! Ker je tudi kri težko ranjenih žrtev v dež. bolnici trpečih revežev tekla na milo nam slovensko zemljo, polagam to darilo po -svojili skromnih gmotnih razmerah. Zeleč, da bi se na tej zemlji slovenski, ki je pila kri nedolžnih žrtev našlo veliko usmiljenih src in da bi globoko posegli v žepe itak dobro znane slovenske človekoljubnosti, beležim Ivan Slana, krojaški mojster, sv. Petra nasip 67. Slava vrlemu obrtniku! Pridružujemo se njegovemu klicu in prosimo, da se darove za nesrečne žrtve pošilja naravnost vodji dež. bolnice gosp. dr. Vinko Grego-riču. (Mm u čdRem deželnem zboru. Veliki nemiri so bili včeraj v češkem deželnem zboru. Ko je namreč dež. maršal princ Lobkovic otvoril sejo, zakliče posl. Iro: »Prosim besede k zapisniku!« Predsednik pa čita dalje dnevni red. Iro začne kričati, pridružijo se mu še drugi nemški poslanci. Ko predsednik podeli besedo dr. Skardi, nastane med nemškimi poslanci vihar. Vse kriči: »Škarda ne sme govoriti!« Nemški poslanci zapuste sedeže, gredo v sredo dvorane ter kriče: »Ne pustimo razprave, dokler ni prečitan zapisnik!« Iro, Glockner, Schreiter in drugi Nemci silijo v predsednika, Kasper iztrga Škardi iz rok poročilo in ga vrže na tla. Češki poslanci pritisnejo od vseh strani, nastane grozen krik, nevarnost je bila, da se spri-mejo z Nemci. Predsednik zapusti svoje mesto. Krik ne poneha. Grossl kriči; Ljubljana! Češki poslanci obstopijo poročevalca. Ko predsednik zopet stopi v dvorano, peljejo ga češki poslanci do sedeža. Škarda prečita svoje poročilo med vedno večjim krikom. Češki poslanci ploskajo, nekateri nemški poslanci pa polomijo miz-nice, udrihajo z deskami po klopeh ter kl iče: »Ne dopustimo razprave! To jc konec češkega dež. zbora!« Nemški radikalec dr. Herold se pridrenja do predsednika, češki poslanci ga odrinejo. Vsled nepopisnega krika predsednik zopet zapusti sedež. Nemški poslanci ga obmetavajo s papirji in zvezki. Poslanec Iro kliče: »Kon-i čana sta seja in dež. zbor!« Nemški agra-i rec Meier je skočil na mizo pred predsednikom, češki poslanci ga vržejo doli. Nato hočeta na mizo nemška poslanca dr. He-rold in Stransky. Poslanci se prično suvati in metati v obraz, kar je kdo mogel. Schreiter pridrvi na Cehe z desko, ki mu jo češki poslanec izvije iz roke. Ces. namestnik je brez vspeha rrtfril poslance. Med vednim krikom zapuste poslanci dvorano. Vladno poročilo pravi: Odposlanstvo nemških poslancev je zahtevalo pred sejo od dež. maršala, da odstavi ves dnevni red. Ker ni ugodil tej želji, zapretili so nemški radikalci z obstrukcijo. Po seji so nemški poslanci brzojavili nemškemu ministru Pradeju: »Ker je vsled češke silo zborovanje nemogoče, naj se takoj zaključi dež. zbor.« Prade je odgovoril, da mora to skleniti ministrski svet. Ta pa je nemogoč, ker min. predsednik baron Beck ni na Dunaju. Obenem je Prade pozval nemške poslance na Dunaj. Ces. namestnika so Nemci naprosili, nai se pretrgajo seje dež. zbora, dokler pogajanja niso končana. Češki narodni socialisti prirede jutri na Vinohradih veliko protestno zborovanje zaradi dogodkov v dež. zboru. Nemci hočejo z nemiri preprečiti volivno reformo. Dvorana dež. zbora je prava podoba razdejanja. Razbite so mnoge mize, črnilniki prevrnjeni, po tleh leže zvezki vsevprek. Predsednik je ukaza!, takoj napraviti red v dvorani in odstraniti sledove »parlamentarnega boja«. Prišli so takoj mizarji in drugi rokodelci, da hitro vse popravijo. Preproga pred klopmi nemških poslancev je vsa polita s črnilom. Tako burnih prizorov ni še bilo v češkem dež. zboru. Poslanec Iro ima skelečo rano na nosu. Nemški poslanci so po seji protestirali proti glasovanju o Škardovem poročilu, ki ga niso mogli razumeti. V nemških krogih sc govori, da vlada zaključi deželni zbor. Baron Beck pa se hoče še preje pogajati s strankama o premirju. Gotovo pa je, da se bodo nemiri ponavljali v drž. zboru, ako se vladi ne posreči premirje med Nemci in Čehi. VOLIVNO GIBANJE V ISTRI. »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« ima v nedeljo, 27. t. m. od-borovo sejo na Kozini. BOSENSKI SRBI IN MOSLIMI POJDEJO V CARIGRAD ? »Sibska Rieč« poziva bosenske Srbe in moslime, da se podajo k otvoritvi turškega parlamenta v Carigrad. NOVA ZAROTA NA PORTUGALSKEM? Dne 23. t. m. so v Lisaboni odkrili novo zaroto proti vladarski dinastiji. Zato so se pa zdaj združili monarhisti vseli strank, da rešijo prestol. Samostane so spremenili v skladišča orožja. Katoliški list »Portugal« pravi, da monarhisti pri prvem napadu s strani opozicije razrušijo hiše republikanskih listov. Ura novice. + Ustanovitev »Slovenske-krščansko socialne zveze za Trst in okolico se je v nedeljo pri Sv. Ivanu pri Trstu sijajno izvršila. Občinstva je došlo toliko, da je mnogo oseb moralo oditi. Bilo je navzočih nad 800 oseb. Dvorani obrtnega društva sta bili natlačeno polni. Govonli so: Cenčič, Lampe, Ukmar, Križman, Skerlj. Na veselici je svirala godba bosanskega pešpolka in so prepevali zbori: škedenjski, boljunski in svetoivanski. Nasprotnikov ni bilo. -i- V Radečah se je vršil preteklo nedeljo shod. Govoril je dež. poslanec Man-delj. Osnoval se je pripravljavni odbor za »Kmečko zvezo« v radeškem okraju. + Kmečka zveza« za ljubljansko okolico priredi v nedeljo, dne 27. t. m., ob treh popoldne shod na Viču pri g. Fr. Pav-liču h. št. 12. Na shodu govori državni poslanec gospod dr. Šusteršič. Pričakujemo velike udeležbe od članov »Kmečka zveze« in od somišljenikov S. L. S. Samo ti imajo pristop na shod. Kmetje, kličemo vam v teh hudih časih: združite se, organizirajte se, stopite vsi v »Kmečko zvezo«, v kateri se lahko borite za svoje pravice! + Deželni šolski nadzornik v Trstu. Vlada ne bo stalno imenovala deželnega šolskega nadzornika za Trst, temveč ostane projvizorij. Za provizoričnega nadzornika bo nameščen profesor dr. Fran Streinz z Dunaja. -! V bogoslovskem semenišču v Ljubljani je začetek šolskega leta 1. oktobra; ta dan je zglaševanje. Predavanja se prično 2. oktobra. — Semeniško vodstvo. — V Srednji vasi obstreljeni napadalec umrl. Umrl je v deželni bolnici Pavel Komatanovič, ki je napdel hišo župana v Srednji vasi v Bohinju in je bil pri teiit napadu obstreljen. — O tem dogodku se nam poroča iz Bohinjske Srednje vasi: Tudii pri nas je tekla v nedeljo kri. Dva Bošnjaka, ki delata pri novi cesti skozi Podjelje v planine, sta prišla v nedeljo, 20. t. m. popoldne v gostilno župana Korošca v Češnjici pit. Kar na lepem jameta izzivati in zbadati mirne goste. Zabavljala sta na župana, češ, zakaj ne pride v hišo. Ko pride župan iz zgornjega nadstropja in začne izzivača svariti, skoči starejši proti njemu v vežo, ga prime za vrat in mu nastavi svoj handžar na grlo. Gotovo bi bil župana zabodel, da niso nasilnežu izruvali okolistoječi noža iz rok. Tedaj seže ta za pas po revolver ,in nameri na župana, ki pa mu k sreči izvije orožje iz roke. Tedaj je tudi drugi Bošnjak segel po revolver. Komaj se je posrečilo ljudem izbiti ga mu iz rok. Nato so ju iz-tirali iz veže. Toda še nista hotela mirovati, ampak začela sta metati kamenje v vežo. Razbila sta steklene šipe. Debel kamen je zadel županovega brata v čelo, da se je nezavesten zgrudil na tla. Tudi dve ženski ste padli zadeti od kamnov vznak. Župan jc iz veže suroveža svaril in petkrat jima je v imenu postave zaklical, da bo sicer moral streljati. Ker se tujca nista za opomine nič zmenila, ampak razsajala dalje, je župan ustrelil, da bi ju ostraši!. Strel je zadel enega nemirnežev v nogo. Poklicali so orožnike in zdravnika. Ranjenca so obvezali in odvedli v bolnišnico, drugega so pa uklenili orožniki. Nad silovitima tujcema je vse ogorčeno. Že prej se ju je Podjeljem vse balo. Delala sta, kar sta hotela — če ju je kdo posvaril, sta za-pretila kar z orožjem. Načelstvo agrarne operacije naj ne pušča podjetnikom, da bi jemali k delu ljudi, pred katerimi človek niti življenja ni varen. Saj je domačinov dovolj, ki bi tudi kaj radi zaslužili. — Zupanov brat je zelo nevarno poškodovan* Kamen, k'i ga je zadel, je pest debel Hn krvav. Mož bruha kri in ne more skoraj nič uživati. Bati se je, da se mu zblede. — Stavci v Sarajevu so pričeli pasivno rezistenco. — Šolski štrajk v Črnem vrhu. Po poročilih, ki so nam došle, je štrajk popoln. Silvester je tri dni brusil pete okrog in nagovarjal ljudi, naj pošljejo otroke v šolo, pa zaman! Dokler bo Silvester v Črnem vrhu, ne pošljemo otrok v šolo. Zakaj ne, se razvidi iz aktov, na katerih sedi vitez Kaltenegger. Šolske oblasti se ne ganejo. Da bi le ne prišlo vsled te brezbrižnosti do kakih izgredov. Seveda ne pojde na ta lim nihče v Črnem vrhu. Štraj-kamo lahko popolnoma dostojno in dolgo časa, Silvestrovi šoli pa naših otrok ne izročimo. Poživljamo naše poslance, da vprašajo na pristojnem mestu, zakaj se sklepi deželnega šolskega sveta ne iz-vrše? — Zaradi roparskega umora notarja dr. Tonkoviča v Zlatarju so zaprli Josipa Svibnja in Ivana Laziča. Svibenj je bil svojčas pisar pri dr. Tonkoviču. Ni namreč mogel dokazati alibija in ne povedati, od kod ima večjo svoto denarja, ki so jo pri njem našli. Tudi je dal dan po umoru prat okrvavljeno srajco. Tudi neka sekirica, ki jo je pred umorom vedno imel, je izginila. Svibenj je bil pred tremi leti pisar v okrajnem uradu. Dolže ga, da je tam izvršil vlom v okrajno blagajno. Lazič je sin zlatarskega kovača in prijatelj Svibnjev. Oba sta kmalu po ropu plačevala dolgove. Oba osumljenca tajita. — K roparskemu umoru v Ilici v Zagrebu, Preiskava proti Ivanu Svetcu, ki je umoril in oropal Heleno Lavrič, je končana. Državni pravdnik ga bo tožil radi roparskega umora in radi neke tatvine. Kot kazen bo predlagal smrt na vislicah. Obravnava se bo vršila menda že počet-kom oktobra. — Italijanom dajo državna dela. Zidarska dela nove vojašnice lovcev v Trbižu je vlada oddala Italijanu iz kraljestva, Nasimbeniju. V seji celovške trgovske in obrtne zbornice je zbornični svetnik Polt-nigg ostro obsojal to kratkovidno stališče naše vlade. — Radi tatvine iz navade je bil v 1 r-stu obsojen 26-letni fakin Janez Zega iz Koprive na Krasu na šest let ječe. — Cerkev sv. Janeza ob bohinjskem jezeru bodo nekoliko popravili. Ta častitljivi in velezanimivi ostanek iz prve gotske dobe se pač mora ohraniti kolikor časa mogoče. V ta namen naj država priskoči nosti. — Roparski umor pri Kopru. O umoru Andreja Rupnika nadalje poročajo: Rup-nik je 61 let star, doma iz Hotedršice in je trgoval s suho robo. Našli so ga ob jarku ob cesti iz Gažona v Koper. Imel je mnogo ran zc nekim topim orožjem. Pri mrliču so našli le 1 krono in 38 vin. Iz tega sklepajo, da je bil oropan. Rupnik se je bil pripeljal na letni lesni trg v Kopru. Menda ga je napadalec nalašč zvabil iz mesta, kajti ni jasno, kaj bi iskal v Gažonu. — Srečo v nesreči so imeli upniki žalskega trgovca Viranta, ki je pobegnil iz Žalca, zapustivši okrog 300.000 K dolga. V zadnjem času si je izposodil 30.000 K, kar mu je ravno prav prišlo za potnino v Ameriko, kamor je mislil pobegniti. Toda v Trstu je imel smolo. Ravno, ko je hotel na ladjo, s katero bi se bil odpeljal, so ga spoznali in prijeli. Pri njem so dobili 32 tisoč kron. Viranta prepeljejo v zapor celjskega sodišča. »Ker se širijo po savinjski dolini vznemirljive vesti, da je »Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju« posodila pobeglemu Virantu iz Žalca znatno svoto in da je v nevarnosti isto izgubiti, izjavlja imenovani denarni zavod, da Virantu niti vinarja ni posodil.« — Novomeški kapelnik g. Hofner je v sredo zjutraj odpotoval v Plzen, da nastopi tam novo službo orkestralnega ravnatelja. Bil je pri vseh novomeških slojih jako priljubljen. Spravil je novomeške garde godbo zopet v pravi tir ter tudi oživil orkester, ki je že večkrat žel pohvale. Kdo bo njegov naslednik, se še ne ve. — Ogenj je v torek ponoči na stari žagi pri Črmošnjicah posestniku Pečaver-ju napravil precej škode. Zgoreli so tudi trije konji. Strašen vihar na Bahama otokih. Na Babama otokih je bil tako silen vihar, da so se skoro vse v bližini se nahajajoče ladje potopile. V Clarenceto\vnu je vihar porušil vladno poslopje, ječo, sodnijsko palačo in 97 odstotkov vseh hiš. — V Filipinskem arhipelu je silen vihar opustošil več otokov. * » * — Položnice priložimo jutri za vse cenjene zunanje naročnike, ki jim koncem tega črtetietja poteče naročnina. Prosimo, da se jih pravočasno poslužijo. NOVICE Z JUGA. Iz Plevlja prihajajo poročila, da turško vojaštvo in prebivalstvo kažeta sovraštvo proti avsrijskim posadkam. Proklamacije iz Belgrada hujskajo prebivalstvo proti Avstriji in njeni armadi. Odkar je zbežal Avstriji prijazni paša Sulej-man, so vsak dan mogoči večji nemiri. Družine avstrijskih častnikov so se že umaknile, v avstrijskih utrdbah so pomnožili vojne zaloge, straže pa Vzdržujejo redno zvezo med bosansko mejo, Pribo-jem in Prjepoljem. Družine podčastnikov se vračajo iz Sandžaka. Te dni prihajajo v Sarajevo številne žene podčastnikov iz sandžaških posadk z otroci. Od tod se podajo dalje k svojcem po raznih avstrijskih deželah. V Sandžaku je baje kljub temu vse mirno. S prvega početka da je bilo določeno, da častnikov in podčastnikov v Sandžak ne smejo spremljati družine. Milanske noulce. + Rekviem za žrtve 20. septembra. Danes ob 10. uri predpoldne je daroval stolni župnik in kanonik Erker sveto mašo zadušnico za žrtvi 20. septembra, in sicer ob asistenci. Stolna cerkev je bila natlačeno polna slovenskega ženstva v črni obleki, oziroma z žalnimi znaki. Tudi precej moških meščanov, istotako z znamenji žalovanja, je prisostvovalo sveti daritvi. Klopi so bile pregrnjene s črnino. Ganljivo petje s kora je povzdigovalo rekviem. lj Razbite šipe. Neki vojak 27. pešpolka je naznanil, da so danes ponoči pobili neznanci pri Recharjevi hiši v Hilšerjevih ulicah tri šipe. Takoj so se vršil epoiz-vedbe in dognalo se je, da sta bili dve šipi že dolgo časa ubite, tretjo pa je včeraj po nesreči ubil Warbinekov delavec, ki imajo v isti hiši delavnico. S tem je ta afera končana in tedaj to ne pride v poštev demonstracije niti od daleč ne. To smo priobčili zato, ker je po mestu že raztresena govorica o novem pobijanju šip. lj Hvale vredno. G. Josip Weibl, klju-čarski mojster v Slomškovih ulicah, je dal v torek popoldne svojim delavcem prosto, da so se mogli udeležiti pogreba slovenskih žrtev. Kljub temu jim je izplačal celo mezdo ter jim tudi kupil žalne trakove. lj Gostilničar Pavšek iz Ribičevega Laza ob jezeru si je v blaznosti dne 14. t. m. prerezal z britvijo vrat. Nahaja se v bolnišnici in bo ozdravel. Pred kratkim se je zastrupila njegova sestra tudi v blaznosti, lj Čez sedem let našel svoj goldinar. Svoj čas se jc po mostu, ki vodi čez Gru-barjev prekop neki dečko igral s srebrnim goldinarjem, ki mu je pri tem padel v vodo. Sedaj, ko so končali zatvornice, se je deček spomnil izgubljenega goldinarja, ter ga šel pod most iskat, kjer ga je tudi našel. To je druge otroke tako ojačilo, da dan na dan iščejo po jarku podvodnih zakladov. lj Pobegnil je neznano kam dne 20. t. m. iz Celja 16-letni dijak Oskar Potiorek. lj Nesreča. Pod voz je prišel predvčerajšnjim v Trnovem šolski učenec Alojzij Culkar in se na nogi tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v dež. bolnico. SILOVITOST CELJSKIH NEMCEV. Zadnje dni je tolpa celjskih Nemcev na kolodvoru zalotila na samem okoli-čanskega Slovenca, ki se je vračal s svojo soprogo in enim otrokom domov. Kakor kanibali, ko dobijo belokožca v svojo sredo, tako so zagnali ti kulturni gospodje krik, okoli preplašene trojice in so zahtevali, da mora dotični Slovenec žnjimi vpiti »heil«. Možak je precej trden, zato se ni hotel udati. Nemške barabe so pa začele biti po njem, kakor besne, s pestmi, palicami in koli. Nakrat je bil mož v krvi, a kljub temu ni hotel niti enkrat izreči besedice »Heil«, čeravno so pretili, da ga bodo toliko časa pretepali, da se jim uda. Smrtni strah navzoče žene in mili jok otrokov, ni ganil teh poživinjenih ljudi, tudi s človekom niso imeli usmiljenja, čeravno je bil že ves oblit od krvi. Bili so toliko časa po njem, da se je onesvestil. Potem so ga prijeli in vlekli onemoglega de mestne meje, med potjo huronsko hajlajoč. V bližino ni prišel ne policist ne orožnik! telefonsko In brzolauna poročila. NEMCI NADALJUJEJO OBSTRUKCIJO V ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU. Praga, 25. sept. Več ur pred začetkom današnje deželnozborske seje je že oblegalo radovedno občinstvo deželno-zbo palačo. Okolu 10. ure dopoldne so prišli nemški poslanci, ki so imeli na suknjah plavice. Najprej so nemški poslanci imeli klubovo sejo, medtem so pa socialni de-mokratje zasedli stopnjice in so nemški poslanci le z veliko težavo prišli v zboro-valno dvorano. Sklenili so, da prično s tehnično obstrukcijo, ako višji dež. maršal ne da besede Nemcem k zapisniku. V dvorani so estrado zasedli češki poslanci. Nemci so zahtevali, naj gredo na svoje sedeže, kar so s posredovanjem višjega dež. maršala storili. Ob 11. uri 15 minut je bila otvorjena seja. Višji dež. maršal je odredil, da se prebero došle vloge, kar so Nemci z zadovoljstvom pozdravili. Nemci so vložili mnogo dolgih nujnih predlogov, med drugimi predlog za izpremembo dež. redu. Sedaj je v zbornici mir. Zapisnikar čita. DANAŠNJI MINISTRSKI SVET OD-GODEN. Dunaj, 25. sept. Za danes napovedani ministrski svet je min. predsednik baron Beck takoj po svojem prihodu iz Budimpešte odpovedal. Odgoditev te seje, ki bi bila imela zaradi dogodkov na Češkem, v Ptuju in Ljubljani ter zaradi nemške obstrukcije v češkem deželnem zboru pre-bogato tvarino, zlasti ker bodo ti dogod-i ljaji močno vplivali na politiški in parlamentarni položaj, dokazuje, kako negotove in nerazjasnjene so razmere v sedanjem kabinetu. Beck je z odgoditvijo hotel vsaj zazdaj preprečiti krizo v kabinetu in namerava preje intervenirati pri posameznih ministrih in voditeljih strank, da reši situacijo v kabinetu, parlamentu in češkem dež. zboru. Že dopoldne so se vršili pogovori med min. predsednikom in rninistroma-krajanima Pradetom in Praškom. Sledili bodo pogovori s slovenskimi in nemškimi poslanci kranjskimi, štajerskimi in koroškimi. Če se bo baronu Be-cku posrečilo ta vozel razplesti, je seveda drugo vprašanje. Najbolj otežujejo položaj nekvalificirane izjave ministra Pra-deta o dogodkih v Ljubljani in na Češkem. Njega provokatorične in hujskajoče obnašanje je tako, da bi pravzaprav češka ministra morala takoj prekiniti vsako občevanje. Zdi se, kakor da je hotel Prade, ki bi itak moral ž eto jesen demisionirati, napraviti nalašč svojemu nasledniku ne-vzdržljiv položaj. Odgovora na Pradetovo ščuvanje baronu Becku slovanski poslanci ne bodo ostali dolžni. VOJSKE MED TURČIJO IN BOLGARIJO NE BO. Carigrad, 25. sept. Veliki vezir je vesti o vojski med Turčijo in Bolgarijo označil za borzne špekulacije. IZ ZAGREBŠKEGA »STARČEVIČEVE-GA DOMA«. Zagreb, 25. sept. Skupščina akcijo-narjev »Starčevičevega Doma« je izključila iz ravnateljstva Starčeviče, Paveliča in druge njihove pristaše, izvoljen pa je Frank, Bošnjak in drugovi. Nadtišljivi ! Edino sredstvo se nahaja, ki povzroča takojšnje utešenje, in to je od najuglednejših zdravnikov tu- in inozemstva priporočeni dr. Eshvirthov »Astmol«-prašek proti naduhi, preizkušen iu priznan od tisočev. Uporablja se zlasti na klinikah in v bolnicah za olajšanje in zdravljenje prsne težave in sipljivosti ter predvsem za hitro pomoč. Za .poskušnjo pošlje zastonj in poštnine prosto »Sclnva-nen-Apotheke«, Dunaj, Schottenring 14. Častniško potovanje s »Thalia«-par-nikom. Prihodnja zabavna vožnja s »Tha-lia«-parnikom avstrijskega Lloyda se vrši iz Trsta med 8. in 29. oktobrom čez Krf, Malto, Tunis, Alžer, Tanger, Gibraltar. Cagliari in Trst. Potovanja, ki bo zabavno in ob enem tudi poučno, se udeleži večje število častnikov. — Priglasila sprejema mejnarodna transportna družba na Dunaju I., Walfischgasse 15. Nadalje se vrši zdravniško poučno potovanje med 10. novembrom in 4. decembrom. Priglasila sprejema dr. Hugon Stark, Karlovi Vari. pojasnila daje glavno zastopstvo avstrijskega Lloyda, Dunaj I., Karntnerring 6. Meteoro^gično poročilo. Višina n. morjem 306 2 m. srea. zračni tlak 7360 mm. Čas opazovanja 24 25 9. zveč. Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urah v mm 737 0 12-1 | brezvetr. pol. obl. 00 38'1 37-4 75 209 * sr jug megla del. obl. 7. zjutr. 2. pop Srednja včerajšnja temp. 11'5°., norm. 13'6° Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodična Mici Sever po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v 23. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala 2383 Pogreb drage rajnice bode jutri v soboto dne 26. sept. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Turjaški trg št. 4. na pokopališče k sv. Križu. V Ljubljani, 24. sept. 1908. Žalujoča rodbina Sever. Zahvala. Povodom bolezni in smrti gospe Marije Novak se zahvaljujemo vsem, ki so nepozabno rajnico v bolezni tolažili, ali jej na ta ali oni način storili kako dobroto. Posebno se še zahvaljujemo [■ prečastili duhovščini in vsem, ki so ljubljeno pokojnico spremili na zadnjem potu. V Ljubljani, 25. septembra 1908. Žalujoči ostali | Glavna zaloga: P lekarna Ub. pl. Trnkoczy :: Ljubljana, t: 2 v r Prlmarlus dr. V. GREGORIČ Ljubljana kronska ej o ^^ / '» j t i * s * J. h X ustna o M, S H M 1 s i l * Al. mm n. n •rt C voda v^jrJ^ fZakonito zavarovan.) Špecialiteta za kadilce, o ^ i « i rt 8 2 | N H 2 I r i M B m D ^ 1 4 + * f 10 do 15 kapljic v kozarec ::: vode. ::: M* H Ml H ? s Mi Cena 2 kroni. 1 Glavna zaloga: 1 lekarna Ub. pl. Trnkoczy | :: Ljubljana. :: 1898 38 B Nova hiša v Krikem z vrtom in v bližini 6 oralov vinograda, travnikov in gozda se faitoj proda. HiSa je na lepem prostoru zraven mešfanske Šole in farne cerkve. 23^4 3 1 Pojasnila daje lastnik Josip Stnoar«, posestnik v Krškem štev. 45. 2384 3-1 sprei liliino-nMffo-nfe ■■<(■"> Najmilejše milo za kožo. 67-i 40-25 Slavnemu občinstvu, posebno pa pre-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom priporočam svojo dobro nrejeno podobarsko hi pozla-tarsko obrf v Wo!fot»ih ulicah šf. I nasproti frančiškanske cerkve ter vsa v vso to stroko spadajoča dela kot izdelovanje oltarjev, prižnic, taberna-kljev itd. in zagotavlja kolikormožno umetno in fino ter trpežno izdelavo po lastnih in predloženih načrtih. Cene zelo zmerne! Priznano dovršena delal 466 Z odličnim spoštovanjem 52—28 Hleks. GStzl podobar in pozlatar. C in?. immttz „S»QvencD" oesen so- StlUlGh! ~ immlte „SlQ«enCGJ i vajena vsacega dela ičče službe. HO kolodvorih! I Nastop t «kojj. Naslov pove uprav- 2381 1 ništvo „SIovenca". Pozor! 2380 1 assss®: a«ES2E£5ISSX!i U šojam si naznaniti, da je vse moje perilo, katero imam v prodajalni, samo domače in ne izdelek dunajskih tovarn- Za izdelovanje porabljam samo zanesljivo dobre kakovosti, in bodem v prihodnje gledal na to, da svojim cenjenim odjemalcem v vsakem oziru še bolj vstrežem, kakor dosedaj, zlasti z nizkimi in stalnimi cenami, ki so na vsakem komadu razvidne. Priporočam: nevestam opreme od priproste do najfinejše vrste; gospem telesno, posteljno in namizno perilo, gospodom pa srajce, hlače i. t. d. po meri. Naročeno perilo se v kratkem času izvrši. Anton Šare Ljubljana, Petra cesta. vssimsssmi l iWSSSSSSSSSS B \ Denarni promet 1.1907 ! . 0iaVnica K log 30. juaija 1908: K I4,225.*02'59. — Denarni promet v leta 1907: K 64,812.603 92. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. "■—-------- Za nalaganje po pošti so poštno hrranilne položnice na razpolago.____________ Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. V Ljubljani, dne 30. junija 190S. Josip Šiška, stolni kanonik podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trg. v Št. Vidu n Ljubljano. — Fran Povše, vodju, grašč.k, d ež odbornik, drž in dež. poslanec itd. Anton Kobi, posestnik in trgovec Breg p li. — Karol Kauschegg, veleposcttiiik v Ljubljani. - Mull|u Koiar, siomi dekan v Ljubljani. - Ivan Kregar, svetnik trg in obrt. zbu u. v Ljubliuni. Frančišek Leskovic, h.šni posestnih in blagajnik Ljudske posojilnice — Ivan Pollak ml., tovarnar. — Karol Pollak, tovarnar in posestnik v L|ubl|uni. — Gregor Šiibar. župnik na Kudniku. S lUlilinCi L« sni Ljubljana, Stari trg štev. 10 a Ertporoč* svojo veliko zalogo najraznovrstnejSUi klobn-tow, oillndrov ki 6«pio, kakor tudi najtrpežnctMi ' 1 6««lj *m y Delniška družb a združenih pivovaren Žalec in Laško jMPjtjpopocsi' svoje m® »tiru® jpa; wo» Špecialiteta: ,sSalwat«sr>" (črno pivo a la monakovsko). — Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). Pošiljatve na dom sprejema restavrater ^Narodnega doma" g. Kržišnik. (Telefon št. 82.) — ^m&MML in EliaMrn- jesl^ji Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič IfSoška konfekcija: f Deška konfekcija: Damska konfekcija: Čez 2500 oblek o o. ... K 8-- napre * ,g00 b, k K 3.90 , Jesen, in zimske obleke . . od K 10'- nap, , 1500 površnikov in zim- 500 nTaSekov a kanuco ' 3-Q0 ' Jesenske in zimske jopice . , , 4-- , ^hsPukenj.....12;- . • ° ^SoVTzi^ ' " " JJ'* : ° » £90 » , 20§ plašč ev.....T— , ' -kih cukenj g-- Jesenski in zimski ranglani „ „ 6-- , , 300 kožušnih sacco s krz- ■ SK,n ..........." 0 " Jesens. in zimski paletoti ., , 8 - , nastim ovratn.....161— , __Dežni plaščki s kapuco ... , 7-— „ _ , 2000 suknenih hlač . . , 3 90 , Suknene in delainove bluze , „ 3"90 , "V zalog i je čez lOOO velour-klobukov po Ti 5'80 aii čez 5GOO klobukov in kap od 1 K maproj * Dekliška konfekcija: Velika izbera oblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj. Priloga 220. itev. »Slovenca" dnč 25« septembra 1908 Kdo le v prvi urstl kriv llubllansklh žrtev In sploh nemirov na Kranjskem? Strašni dogodki v Ljubljani so odvrnili javno pozornost od tistega gnezda, v katerem se je spočela zadnja nesreča, od tistega kraja, iz katerega se še vedno širi nemški terorizem in krivica na vse strani. Ta kraj je mesto Ptuj. V dokaz navajamo sledeča fakta, katera bodemo v celem obsegu, ako je treba, zastopali tudi pred sodnijo. L Po poročilu tudi nemških listov je mestni svet ptujski na predlog dr. Plach-ky-ja (bivši Čeh) sklenil soglasno, da se Slovencev povodom zborovanja družbe sv. Cirila in Metoda sploh ne pusti na Ptuj. 2. Iz Ptuja so Nemci poklicali vso spodnještajersko nemško in nemškutarsko fakinažo na pomoč, da pretepe Slovence. 3. Ptujski Nemci so priredili nalašč v zadnjem trenutku za isti dan veliko zborovanje. 4. Župan Ornig si je zaprosil za 13. september policijsko pomoč iz Maribora, Celja, Celovca in Beljaka z motivacijo, »da je Ptuj v veliki nevarnosti pred Slovenci« (Pettau ist von den Slovenen bedroht, Ornigove lastne besede!) 5. Znani slovenski renegat Linhart je organiziral ptujsko ulico. Povsod so videli ravno njega sredi med razgrajočo fakinažo. 6. Fantje nove ptujske godbe (šolarji od 12. do 14. leta), ki so že znani po svoji predrznosti in kateri stoje pod posebnim varstvom Ornigovim, so dobili jedi in zlasti pijače, da so s piščalkami in kričanjem napadali mirno prihajajoče Slovence. Potem so se vpijanjeni hvalili, da so veliko dobili. 7. Ko je nemška pijana množica pr-vokrat (osobito na večer dne 12. septembra) napadla s kolodvora prihajajoče Slovence, ne pusteč jih v mesto, je Ornig mirno gledal iz svojega okna in pustil Slovence napadati. 8. Policija znanih nemških mest je ravnodušno gledala, kako so nemški poba-lini pretepali Slovence, pobijali šipe itd., a je takoj aretirala vsakega Slovenca, ki se je samo v bran postavil. 9. Glavni hujskač med poulično fakinažo je bil urednik »Štajerca« Linhart, ki je zaznamoval, koga naj pretepejo, z besedami: »Das ist ein Sokolist aus Lai-bach, den wascht's« Imamo priče! 10. Vsi treznomisleči in vsi pošteni Nemci kakor tudi merodajne oblasti na Ptuju so prepričani, da zadene vsa krivda nepopisljivih surovosti Nemcev proti Slovencem ptujskega Orniga, dr. Plachkyija in Linharta. 11. Prebivalci v Ptuju, zlasti pa nemški trgovci, so silno ogorčeni nad Orni-gom, dr. Plachkyjem in Linhartom, ker se sedaj ptujski in okoliški Slovenci ogibljejo njihovih trgovin. Na Ptuju hudo vre; Nemci so v velikem strahu, da jih Slovenci popolnoma uničijo — z bojkotom, kar je res čisto v njihovih rokah. snemanja nemških napisnih tabel dež. sod. svetniku pl. Laschanu. Svetnik Laschan je Nemec od nog do glave, skozi in skozi nacionalen in nima rad Slovencev. — Ce je to odredbo predsednikovo povzročil strah pred Pradejem, tedaj popolnoma upravičeno vprašamo, kako je to, da vodi v Mariboru preiskavo proti nemškim po-bijalcem nemški preiskovalni sodnik in da zastopa državno pravdništvo znani Du-chatsch (beri: Duhač)? Energija ljubljanskega državnega pravd-ništva in ljubljanskih sodišč. Nekoliko pobitih šip, nekoliko žvižga in klici »Zivio!« po ljubljanskih cestah in ulicah, zahteva po slovenskih napisih v slovenski Ljubljani, in že je na nogah ves znani nemški aparat. Od nemškega ministra deželana notri do zadnjega nemškega praktikanta pri deželni vladi kriči vse po izrednih sredstvih, s katerimi naj se ubije probujeno slovensko dušo. Teh klicev seveda ne sme preslišati ljubljansko državno pravdništvo, ne smejo preslišati ljubljanska c. kr. sodišča. In res je razvilo ljubljansko c. kr. državno pravdništvo z ljubljanskimi c. kr. sodišči naravnost nervozno energijo, da se spravi kot obdolženca pred preiskovalnega sodnika vsakogar. kdor se je v zadnjih osodepolnih dneh le prikazal na ulico in najsi jc to storil v najnujnejših in neodložljivih opravkih. Hodniki v prvem nadstropju justične palače so polni od zore do mraka in ..........Pikre besede nam silijo v pero in le z največjim samozatajevanjem opuščamo upravičeno kritiko, ker nočemo pisati samo za c. kr. državno pravdništvo. Lc neko pohlevno prošnjo do Slovencev v Ptuju, Mariboru in Celju si hočemo še dovoliti. Poročajte nam nemudoma, koli ko obdolžencev je bilo radi zadnjih izgre dov v Ptuju, Mariboru in Celju na zahtevo c. kr. državnih pravdništev v Maribo ru in Celju že zaslišanih pred tamošnjimi c. kr. sodišči. Pred deželnim sodiščem. Velikansko nervoznost lahko opažajo obiskovalci deželnega sodišča na hodniku pred preiskovalnimi sodniki in pred drž pravdništvom. Odkod toliko nervoznosti? Dobro poučeni krogi pravijo, da je to vspeh Pradejevega fermana. Ves uradni aparat je v najhujšem tiru, da se najde čim več krivcev in da se jih spravi po čim ostrejše kazenske določbe. Iščejo z mrzlično hitrostjo ljudi, ki so vpili »živio« ki so kličali vojaštvu in orožništvu »Ab zug«, ki so žvižgali, ki so table snemal itd. Ljudje, ki so bili med demonstranti bi morali preiskovalnemu sodniku skoraj dokazati, kaj da so delali ves čas na cesti ker je sicer vsled orožniških poročil zanje nevarnost, da pridejo v preiskavo zaradi hudodelstva javne sile. Mi sicer nimamo prav nič proti temu, da vrše državne ob lasti, zlasti sodišča svojo dolžnost, ker imamo v tem garancijo popolne varnosti, toda zaradi par pobitih šip je pa vendar nekoliko preveč »dobrega«. Ce bi se na enak način delalo tudi v Mariboru. Ptuju in Celju, bi bila polovica nemškutar-skih prebivalcev v preiskavi! o hoče postati povsem narodno mesto ter na ta način dati zadostila za življenje Slovencev. Kapitelj je razobesil tudi črno zastavo. Pl. Poli je umaknil na zahtevanje množice črno zastavo, isto je storil tudi 3ergman. Ogorčenje v Tržiču. Iz Tržiča se nam poroča: Tu vlada veliko ogorčenje. Mnogi Slovenci že snemajo dvojezične napise sami. Želimo, naj 3i županstvo, mesto da pripravlja žandar-merijo, rajše izdale oklic, da se odstranijo dvojezični iti nemški napisi. Dosedaj so baje le ti še povod slovenskemu ogorčenju. Črna zastava je visela iz hiš, kjer je slovenske bralno društvo, v znak sožalja za umorjenima. Dober svet dajemo požarni brambi, naj da slovenščini dostojno mesto! Slovenskim starišem, ki pošiljajo v nemško šolo svojo dcco, velja istotako resen opomin! Slovenski trgovci! V »Slovencu« objavimo trgovine s slovenskimi napisi! Kako je v Kamniku? Iz Kamnika se nam piše: Na malo-grajskih razvalinah, iz visokih zvonikov župne in žaljske cerkve ter iz večine vseh meščanskih hiš visijo črne zastave. Poleg vse te žalosti, v katero je sedaj cel Kamnik ovit, pa z veseljem opazujemo, kako zgin.iajo nemški napisi eden za drugim iz površja v morje večne pozabljivosti. Vsak čas vidiš kakega obrtnika, kako si čedi svoj napis nemških »čačk«. — Vse to pa »ljuliko« med pšenico, brez katere tudi v Kamniku nismo, grozno peče. Med vsemi se pa še najbolj jezi in togoti neko nemško, prav puranu podobno človeče, ki je kot sluga nastavljeno v vsenemškem »Badeanstaltu«. Sicer pa hoče na vsak način biti »Bademeister«, ne sluga. Temu pritlikavcu nikakor ne more v glavo, »dass die vvindischen Mistvieher so keck sind«. Jadikuje in stoka na vse mogoče načine, koliko škode ima »Kurhaus« radi par prekucnjenih že prej desetletja razpadajočih figur. Nazadnje še ta možakar grozi, da bo podrl brv črez Bistrico do kopališča, da nihče notri ne bo mogel. — Ta, ta je prava! Kaj tacega nas veseli. Le kar hitro! Uverjeni bodite, da vas nihče pri tem ne bo motil. — Odprte glave ste pa res, kar vas je od Edelvolka. To vam že moramo pripoznati. Avtentičen dogodek. V soboto, dne 19. t. m., od pol 9. do 10. ure se je pripetil sledeči slučaj: več da je tudi hudo kršenje predpisov, po katerih se ima obnašati službujoči častnik ob takih prilikah. — Očividec. Ptul. pol V spomin! Pokriva slovenska zemlja žrtvi ne-čuvene brutalnosti, poslovil se je narod od njiju, a vendar plaka še narod za njima! Časnike polnijo poročila o ljubljanskih izgredih. Dolži se slovenski narod surovim; dolži se župan Hribar nesposobnim vzdrževati red in mir! Grozi se po nemških časnikih z repre-salijami v parlamentu! A nikdo ne spominja se provzročitelja te razburjenosti. Pozabljena je poulična tragedija v Ptuju, pozabljen je župan Ornig! Niti erkice ne najdeš v nemških listih o tem hujskajočem nezmožnem županu avtonomnega mesta Ptuj. Ko bi bila c. kr. okr. glavar v Ptuju in župan Ornig storila svojo dolžnost — ne bi bilo razburjenosti v Ljubljani in drugih mestih — ne bi bila tekla nedolžna kri slovenskih mladeničev! Torej proč z županom Ornigom, kateri je sokriv nedolžnih žrtev Adamiča in Lundeija! Uuhlianski dogodki pred sodlSfcm. Strah pred dr. Pradejem. Minister Prade je ukazal, da naj vodi preiskave zaradi zadnjih demonstracij nemški preiskovalni sodnik. To je poizkus ministra, uvesti kabinetno justico. Po našem mnenju se sodišča za take ukaze ne bi smela brigati, a vendar je imel Pra-dejev ukaz ta uspeh, da je predsednik deželnega sodišča izročil preiskavo zaradi Z dežele Občinski odbor slovenske občine Ovsiše jc v seji 24. t. m. storil soglasno sledeči sklep: Občinski odbor slovenske obeme Ovsiše izreka svoje globoko obžalovanje, da je v Ljubljani v nedeljo, dne 20. septembra 1908. brez vsake potrebe streljalo avstrijsko vojaštvo na avstrijske državljane in pri tem ubilo več nedolžnih ljudi. Občinski odbor slovenske občine Ovsiše protestuje najodločnejše proti rabi orožja, zahteva neizprosno kaznovanje vseh vojaških in civilnih krivcev, se izreka v imenu svojih občanov solidarnega s slovenskim prebivalstvom bele Ljubljane in svečano izjavlja, da bodo vsi naši občani iz-vajali geslo: »Svoji k svojim!« — Jožef Pogačnik, župan. XXX Z u ž e m b e r k. Županstvo občine Žužemberk izreka sočutje rodbinam ustreljenih žrtev, zgražajoč se nad nečuvenim prelivanjem nedolžne krvi. — Vehovec, župan. XXX Ogorčenim nad nečuvenim nasil-stvom plakajočim ob grobu nedolžnih žrtev bo vzklila iz mlade nedolžne krvi lepša bodočnost. — Občinski odbor tržiške občine. V Novem mestu. Novo mesto, 23. septembra. Do današnjega večera se je več nemških napisov prostovoljno odstranilo, oziroma nadomestilo s samo. jvenskimi. Novo me- Položaj: Rezervni poročnik, domačin, pride popolnoma miren po Dunajski cesti do Motela »Slon«. Tu je imel poročnik 17. pešpolka Pakič službo; imel je namreč s kordotiom zaprto pot proti pošti; ozka pot proti »Unionu« pa je bila zaprta s kordo-nom žandarmerije, namešane z domobranci. Od zadaj pridrvi eskadrona, na čelu ji gospod nadporočnik Morawetz; ta potisne manjšo skupino ljudi, ki je stala pred vežo hotela »Slon«, v vežo. nato se obrne in drvi v razviti črti po Dunajski cesti nazaj. Omenjeni rezervni poročnik se obrne in gleda za eskadronom, kam bo šel. Ko opazi, da se eskadron pri »Figov-cu« zopet obrne in drvi proti »Slonu«, reče popolnoma mirno in dostojno v slovenskem jeziku: »To je pa vendar smešno, od spredaj in na straneh je zaprto, od zadaj nas preganja eskadron, nekam se nas bo vendar lahko izpustilo!« Na te besede priskoči kake štiri korake proč stoječi službujoči poročnik Pakič 17. polka in se zadere nad omenjenim gospodom: »Reden sie deutsch!« Isti odgovori čisto mirno: »Nimam vzroka govoriti nemško.« Oni zopet zakriči: »Sie verstehen ja!« nakar dobi rav primeren, a še vedno miren odgovor: »To nič ne de!« Nato pa zagrozi g. poročnik Pakič: »Ich kenne sie ja, sie sind Leutenant in der Reserve,« in pove popačeno ime nahruljenega gospoda in še pristavi: »Obrigens werde ich ihre Sache morgen erledigen« Nad tako nesramnim nastopom ogorčen je odgovoril gospod poročnik v rezervi: »To vas nič ne briga, danes sem za vas Ie to, kakršnega me pač vidite,« in pokaže na svojo obleko, s či-mur je hotel pokazati, da mu takrat, kadar on ne nosi uniforme, nima nikdo, naj-manje pa še službujoči častnik, zapove-dati, v kakem jeziku da naj govori. Pripomniti je treba, da insultirani gospod gospoda Pakiča sploh ni ogovoril! Gospod Pakič se je torej nemškega duha prepojen tako daleč spozabil, da je hotel civilno oblečenemu poročniku v rezervi z grožnjo, da bo istemu na njegovi šarži škodoval, izsiliti nemški govor. Pa je prekmalu spoznal, da je na slabega naletel. Kdor pozna namreč vojaške predpise, ta ve, da ta nastop g. Pakiča ni samo nesramno izzivanje mirnega občinstva, mar- š Ptujski nemški in nemškutarski trgovci so v velikem strahu: kar naenkrat »ta tumast kmečki folk« noče več v njihove štacune! Neki kmet je prišel v nemško trgovino v Ptuju, plačal svoj dolg ter rekel slovesno: »To vam je prinesla .slovenska svinja', kakor nas imenujete; za-kolncm se vam, da ne prestopim več praga vaše hiše!« In šel je. Dolgo je Ornig farbal s svojim »Štajercem« kmečko ljudstvo, ko so pa kmetje zadnjič sami videli, kako so podivjani Nemci pretepali mirne Slovence, se rekli: Sedaj vidimo, da je Ornig res naš največji sovražnik, sedaj vidimo, da je »Štajerc« satansko lažnjiv in goljufiv list. Proč ž njim! š Slovenske trgovine v Ptuju so sledeče: A. Senčar, trgovina z špecerijskim blagom; A. Jurca, vcletržec s poljskimi pridelki- Peteršič, prodaja papir in galanterijsko blago; Slovencem prijazen pek je Potočnik. Slovenske gostilne: Narodni dom, Mahorič, Slavinec, Brenčlč, Muršec. š »Štajerc« je vzadnji številki napisal satansko lažnjivo poročilo o izgredih v Ptu ii. češ, vsega so krivi Slovenci, ki so prišli pretepat, ki hočejo raztrgati zeleni Štajer in uničiti avstrijsko cesarstvo! Tako diabolične laži še ni hitro kdo pisal; Linhart je začel heilati po Ornigovem povelju, in lagati je bila odnekdaj najkrep-. kejša stran »Štajerca«. Ravnoisti dan je vsenemški poslanec Malik na nemškem zborovanju, na katerem je govoril tudi Linhart o nemštvu, navduševal navzoče za Hohenzollernce in Prusijo. Ornig, Linhart in Nemci pa so kričali: Heil Hohen-zollern! K. Linhart povejte, kdo je izdal svoj narod, kdo izdaja in trga avstrijsko cesarstvo?! Leta 1901 ste vi v Trstu agi-tirali za slovensko šolo, sedaj govorite za Orniga in vsenemške odpadnike. Ali veste kdo jc Efijalt ali Judež Iškarijot? — Pa »Štajerc« se bo na lastnih lažeh uničil, ljudstvo samo, ki se je dalo tako dolgo za-slepljati, ga bo sodilo! š Značilno za Ptuj! Za razpisano mesto slovenske ljudske šole blizu Ptuja so se priglasili med drugimi tudi trije nemški učitelji iz Schonererjevega okraja na Češkem. Vsi odpadniki in renegatje od vseh strani tiščijo v Ptuj in okolico. Heil Ornig! Ptuj smrdi po svojem šnopsu, svojem »Štajercu« in svoji nemški fakinaži že po celem svetu! š Prizor na ulici. Nemški trgovec v Ptuju mimoidočemu kmetu: »No, očka. dobei dan, ali ne bo danes nič novega!« »Aha, vi znate sedaj naenkrat slovenski,« se namuzne kmetič zvito in gre lepo dalje. Dobro uro pozneje: Ravnoisti drugemu kmetu: »Ljubi očka, sedaj pa le k meni. imam tako dobro in frišno blago!« »Ne, k vam ne grem, ker se bojim, da me ubijete ali pomažete z jajci, kakor se je to zgodilo v Ptuiu zadnjo nedeljo!« Nemec se je po-tipal za nos, češ, mogoče je postal enkrat daljši! Hrvatje za Slovence. V sredo zvečer se je vršil v Zagrebu v prostorih Draškovičeve pivovarne po poslancu Stjepanu Radiču sklican shod, katerega namen je bil natančneje seznaniti zagrebško občinstvo z dogodki v Ljubljani. Shod je bil zelo dobro obiskan, dvorana je bila nabito polna. Shod je otvoril poslanec Radič z dolgim, lepim govorom. Obžaloval je. da se v sedanjih razmerah ne more vršiti shod pod milim nebom, kajti sicer bi imeli tudi v Zagrebu Ljubljano. Potem je povedal vzroke krvavih dogodkov v Ljubljani. Nemci hočejo iztrebiti Slovence, da bi jim bila prosta pot do morja. S tem pa preti nevarnost tudi Hrvatom, treba je torej skupnega odpora. Vsemu je kriv dualistični sistem, dvorezni meč, katerega ostrina reže Slovane v Avstriji, druga pa na Ogrskem. Nemci hočejo na vsak način uničiti Slovence, ali Slovenci se ne dajo. Uriva se jim nemška kultura, ki je zelo nevarna. Ako hočejo Hrvatje storiti kaj za Slovence, potem naj se na vseh poljih emancipirajo od Nemcev. Svoj govor je zaključil z besedami: »Slava palim Slo-vencima! Slava nemačkoj kulturi v Zagrebu!« Za Radičem je govoril profesor Luka Roič, ki je hudo ožigosal razdor na Hrvatskem. Sedaj bi morali biti vsi složni. Zahteva, da se proglasi bojkot vsem trgovcem in javnim lokalom na Hrvatskem, kjer se nemškutari. Govoril je še Ivan Sirovat-ka, ki je dejal, da so Slovenci enodušno izražali Hrvatom svoja bratska čuvstva v težkih Hedervaryjevih časih, da je torej tudi sedaj dolžnost Hrvatov, da se pokaže- Jo brate Slovencev. Bosanski Hrvat Ivan Molinar je pozival hrvatsko mladino, da posnema Slovence in začne odločen boj proti nemški prevzetnosti. Na predlog poslanca Radiča se je poslala v Ljubljano brzojavka: »Sa hrvatske skupštine svili sta-leža i svili stranaka šaljemo izraz duboke boli i saučešča najvjernijoj i najiskrenijoj slovenskoj brači svojoj uz čvrstu odluku poraditi svim sredstvima, da u našem glavnom gradu Zagrebu, i u cijelog Hrvat-skoj nestane što prije traga svakom njerna-čkom i magjarskom uplivu na kulturnom i gospodarskoin polju. Kad zvijezde gasnu, zora sviče!« Shod se je nato zaključil. Po shodu je do 800 ljudi broječa množica demonstrirala pred lokali, kjer se največ nemškutari, posebno pred > Veliko kavarno« in kavarno »Corso«. Pelo se je »Lepa naša domovina«, in klicalo: »Slava pallm Slovencima« in »Bojkot švabskim lokali-ma«, »Dolje sa Švabania«. Mnogobrojna policija, ki je spremljala demonstrante, ni imela prilike posredovati. Na shodu se je zbralo 25 K, od katerih se je plačala brzojavka, ostanek pa se je poslal Družbi sv. Cirila in Metoda. Odložen koncert v Zagrebu. Slovensko društvo »Lipa« v Zagrebu je zaradi dogodkov v Ljubljani odložilo koncert, napovedan za dne 3. oktobra, na nedoločen čas. Glnsoul listov. »Agramer Tagblatt« prinaša uvodnik »Ljubljana«. Pravi, da je grozni dogodek vzbudil po vsem Hrvaškem bolestno sočutje. Saj smo najbližji bratje. Nesrečo, ki zadene Slovence, občutijo Hrvatje, kakor da bi njih same zadela. — »Pokret« se sklicuje na to, da njegova poročila potrjuje »Slovenec«, ki da je bil preje pro-tiven demonstracijam. Na splošno pa se je pri tej priliki pokazala prav živo potreba slovanskega korespondenčnega urada. Slovanski listi so večinoma netočno poučeni. »Omnibus« n. pr. piše, da so se stepli Nemci in Slovenci in da so prvi bili tepeni. Nemci da so napadli slovenske hiše in trgovine in Slovenci jim vrnili milo za diago. Mnogo listov navaja tri mrtvece in poroča o demoliranju (!) nemških poslopij. Mayer da ni ukazal streljati, nego so to njegovi vojaki storili iz lastnega nagiba. Tudi to neresnico so si dali nekateri natvesti, da jc ljudstvo metalo pred salvo kamenje na vojake. Tudi češki listi se bavijo z ljubljanskimi dogodki večinoma na uvodnem mestu. Izmed nemških listov presoja dogodi ke pravično tudi »Arbeiter-Zeitung«. SIouensKe ablturljente ki odhajajo na visoke šole, opozarjamo, da se ob pravem času preskrbe z zadostnim številom potrebnih listin. Treba je: 1. Vsaj dva od sodnije potrjena z 1 krono kolekovana prepisa zrelostnega spričevala; 2. več ubožnih listov (za visoke šole so predpisani posebni formularji, ki jih dobiš v Učiteljski tiskarni v Ljubljani po 5 h komad), potrjenih od župana, župnika, zemljeknjižnega in davčnega urada; 3. za polovično vožnjo po južni železnici je treba prositi na ravnateljstvo v Trstu. Priložiti se mora potrdilo gimnazijskega ravnateljstva, da si oproščen šolnine, in kuverto s prilepljeno znamko in svojim naslovom (v nji ti pošljejo certifikat); 4. Slika brez kartona, ki se rabi pri vpisu in pozneje kot legitimacija. KOLERA. Kolera na Reki. Z Reke prihaja poročilo, da je v neki javni hiši, v kateri so videli pred tedni v Trstu na koleri umrlega pomorščaka Sponza, obolela neka deklica na bolezni, o kateri sumijo, da je kolera. Deklico so prepeljali v infekcijsko bolnico. Kolera na Ruskem. Iz Peterburga poročajo: V cesarjevem dvoru v Petrovem dvorcu so konsta- tirali 27 slučajev kolere. Tudi v zimski palači in v palači velikega kneza Nikolaja je več oseb obolelo na koleri. V kadetni šoli v Peterburgu je na koleri obolelo 4(1 kadetov; šolo so zaprli. Včeraj ie v Pe-teiburgu nanovo obolelo 354 oseb na koleri, 172 oseb ie pa umrlo. Skupno število obolelih je 1005. * Slike naših mož, Vodnika, Slomše-ka, Prešerna in Gregorčiča v barvah in krasnem okvirju je ravnokar založili »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena za vsak portret v okvirju 7 K 60 vinarjev. Velikost slik z okvirjem vred 24 X 20 cm. Znižana ceno ..Leposlovni knjižnici". ,Leposlovna knjižnica" izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka več, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiljevanjem. — Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno pozornost občinstva na ,,Leposlovno knjižnico" s tem, (Ja znižamo za kratek čas ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj že skrajno nizka, treba je upoštevaj samo to, kar nudi »Leposlovna knjižnica* : število strani, lepa oblika itd. Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti spodaj označene zvezke po skrajno nizkih cenah, naj se oglasi še pred koncem tekočega leta; — daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče staviti, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje zvezke naročnik „Lepo-slovne knjižnice", naj to pri naročilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli. 1603 19 Po znižani ceni se dobi: mož s; mone. Roman iz francoščine Champol-Levstik. 304 strani, samo K 1'40. Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost in nam ostane dokler nismo povest prečitali ln odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možem ostudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gorko simpatijo. Razporoka. Roman iz francoščine Bourget-Kalan. 300 strani, mesto K 2' , samo K 120. Krasen prevod se lepo prilega finesi Bourgeto-vega sloga. Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamiš-oj|ni spisi, Jad&ck@ga cesta štev. 6 1. nadstropje 2385 2—i Isti mora biti vešč v izdelovanju vsakovrstnih tehtnic (vag). Delo trajno. Zahteva glede plače naj se naznani pismeno. 1353 5_2 IV. REBEK stavbeni in umetni ključar. Celje. Zlate urttisje: Bediš, Paril, Sim TZajbolj. kosm. Zoho-Jistil. sred' stvo - Al *^-"Tidelovat«l| — G. c$.vdi Ljubljana, Spltal.-Strttar. al. ? Nlalinčevil SIRU ■ 1 lekarnarja Piccoll-J 1: v Ljubljani :: :: c. In kr. dvornega dobavitelja s: papeževega dvornega dobavitelja je izboren prlrodni izdelek. Poštni za-bojček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju za 5 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in 100 kg sirupa z zavojem vred po I K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po I K 50 h. V zabojih po 25 stekl. z zavojnino vred v Ljubljani po I K 36 h. — Naročila 1617 po povzetju. 100—14 ■ ■ I I N I I I nMMmna«w—h 11 Iščemo nevest i ki si žele nabaviti opremo. Tudi razno blago za dom kupite najboljše v tkalnici bratov Krejoar, Dobruška št. 9117, Češka. Prepričajte se in napravite majhen poskus. 6 kosov rjuh, 1 ma 150/200 cm velikih K 15 40. Vzorci barhenta, cefirja in vseh vrst platnega in bombaževega blaga franko. 645 MOST ■**■*"" Br. MM 5£afi» domači pridelek tvrdke _ in na Rimski cesti št. 5. « JQ >N 0) C. 4* » O n s ■o mi C S3 Pozor! Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka Telefon št. 262. 1970 15 Josip Škerlj špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16. Telefon št. 262. glej [r «ir 5.1 N i w i © g o i fB g s i Zakaj v tujini iskati, Ce najboljše pred pragom leži. 1401 20-16 Planinškova pražena kawa se je vpeljala v kratkem času širom sveta. er je najfinejše kakovosti; zato priljubljena. er je strokovno potom vročega zraka pražena; z 11 o fino aromatična. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva, er je najizdatnejša zato najcenejša. In zakaj ??? = prva ljubljanska velika žgainica kave = Karel Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta, nasproti kavarne Evrope. Pedrainica i w Spijejo b M&Ma glavnioa I I I K 9,000.000. I I priporoča promese na Tiske srečke k K 7-—. — Žrebanje I. okt. sprejema tclog® taa knjižice ■'^MOfiiL. .jfiSk II O in na tekoči račun ter je ^Mffl^ffi^r obrestuje od dna vloge po ulice šfev. 2 Ol. dobitek K 180.000 ^ Rentnl davek plača banka sama. I ISaszartfgaž ? e s SK $00,0033» i a 5 ■■■■■nHMHManKaBi .^j^mBmssaa Fedrašatit; nlff? fi?."llt[Jl*Al' a,f,bcB ». «»«» »»M, »Vrt »lir: IV, : u„Ui »W»«M ansiimr, tr, -ep •••i/ >"" jVlIFiTa II MftftrftC* Sg«ajala3ua as CM >\ a j ur . L W»llitllt 1, II. ?xhi?ritnm », tli. U«f"(.>i> -iiiV »«ksv4z«) tU ts- rejun^s« v * sMEsssSi,1v 7?; VSi. MUiitblltrilMii« Vi, Vlili CvrubtahKaritmn »»."• >«. MIR. VlkrtaimiTun M XIX H ' ™ II, H.nflVin/ »a, n«jjawt»n s nn^-a■umuvaara n .p i$Bjalni#Ri3i iistalžfea družb« m ik» *78 n tt na u J IIR Busej, i, woiii«ut i bi»it«d K 90,000.091*, »aasv. x*k?.a,tt & 8 080.00* ftadkai&ntnoijai W in»kup m prodaja u Tiat taat, driavnihj*pirjsv, akcij, prioritet, rastem^ davi«, vitli-; La donarj* iw Zamenjava in eskomptir^e Kraffl!',