Za poduk in kratek čas. Štirnajst dni širom sveta. (Dalje.) Na JVIoravakem pridelajo v Polešovicah aajboljšo kapljico. Viao je rea dobro, pa tiatih rožic ai v ajem, ki iz našega atajarakega viaa dišijo, kedar letiaa potegae. Predolgih goatov ae ljudje radi naveličajo, tedaj je treba prijazae Polešovice zapuatiti ia se od Ijubib. prijateljev poaloviti. Iz voza §e eakrat segaeva jubilaatu v roke, ia voz zdrdra izpred farovža proti Velearadu. Sta ae li v kočiji vozila? Poalušajte, pa ušeaa jako aapiajajte, ker voz tako ropoče, da človek aam svojega glaaa ae ališi. Voz je take aorte, da bi aosil 5 polovajakov viaa; lestvice ia tla ao lepo zeleao pobarvaaa, črez lestvice je položeaa deska, ia aa deaki midva visoko sediva ia zaaičljivo doli aa avet gledava. Zadi v košu je bila hranjeaa aajiaa prtljaga. Dolgo se vozimo med ajivami j hudo aaju je trealo, ia če bi se vtegaila kateremu našib čitateljev jetra zatrditi, aaj ae gre v Polešovice aa tiati voz vozit, gotovo, da se mu jetra zopet omebčijo. Kraj posestva ia po mejab imajo alivje nasajeao, druge sorte drevesa ao redka. Ker ao ravao slive trgali, je aaju kje bodi raz slive gledal, če ae Slovak, pa Slovaček. Velehrada aiamo pred videli, dokler aismo bili sredi ajega; grič ga aam je zakrival. Tukaj tedaj je blažeai kraj, kjer sta sv. apoatola Ciril in Metodij postavila svojo stolico, raz ka« tere sta širila kraSaaako vero med Moravaai ia Čebi, pa tudi med Slovaki ia Sloveaci. Tukaj je tudi umrl sv. Metodij ter svoj tek slavao dokoačal. Okoli desete ure predpoldae sem tukaj služil 8V. meso, da se Bogu zahvalim za dar av. vere, ia da počastim velika slovaaska apostola, katera sta aam priaesla veseli glaa iz Bebes. Cerkva je jako prostoraa ia prelepa; ravao tako velikaBsk je grad poleg cerkve, rea — Velehrad ! Veliki altar iz ličaega belega marmorja je v Rimu izsekaa ia je stal 36.000 gld. Altaraa miza ie gladka ia svitla, kakor zrcalo, ia atoji zadi aa marmorai ploači, a_ predi aa dveb okroglib. marmoraib aogačab. Ce ae akloaiš ia pogledaš pod altar, vidia tamkaj zadi aa plošči izsekaao troje jako mojsterakib podob. Največa podoba kaže av. Metodija, ki v svoji škofijaki obleki atoji ared ljudatva ia dubovatva ter jih proai, da aaj ostaaejo pri ajem ter bedijo do tretjega dae. S tem jim je prerokoval avojo smrtao uro. Podoba aa levi straai kaže, kako se sv. Ciril poalavlja od svojega brata, ki je šel aazaj aa Moravako, dokler je sam v Rimu oatal. Ciril drži Metodija za deaaico ter mu pravi: ,,Preljubi Metodij, ae pozabi aa aaše brate Moravaae". Kaj pa predatavlja podoba aa deaaici, vam ae morem povedati, ker aem pozabil. Meail aem aicer, da tega ai moč pozabiti, pa aearečai pomnež pač človeka zapušča. Skoraj bi bilo, da bi človek zmiraj imel aviačaik ia papir pripravljea, da bi vae lukaje zatekail, katere pomaež pušča. Kakih 30 korakov za cerkvo stoji kapelica sv. Cirila, katero je bojda že av. Metodij postavil. Nek soaedaji goatoljubni župaik naju je tako dolgo aadlegoval, dokler aiava privolila, da naju je aabaaal ia zapeljal v avoj farovž. Pred obedom smo ai oglediili farao cerkev. Kazal nam je aov taberaakel, ki je tako aapravljea, da tatovi pre ne morejo aotri. Tam aem ai aa tihem mialil: ljudje pač aa celem svetu kradejo. Ia tudi ta miael me je aadlegovala, da bi Kriatua lehko goapodu župaiku oporekal: ,,Ali aieaiš, da ae morem proaiti svojega Očeta, ia bi mi poslal več, , kakor dvaaajat legijoaov aageljev", da bi me varovali. (Dalje prib.) Smešnica 50. Kmet je poalal hlapca v viaograd, aaj razaeka pečevje, ki je bilo trsju aa poti. Po polu dae pride pa aam za ajim, da pogleda, kaj da je blapec že opravil. Ko pride tje, vidi, da je blapec že skoro gotov z delom. ,,Prav", pobvali ga, ,,prav je tako. Vidim, da si ae precej utrudil, tedaj pa aehaj ter ai odpočij! V tem pa lebko zaoaiš šibrovje doli aa pot, tam mi pride ravao dobro!" — „0", popraaka se hlapec, «to bode pa res počitek",