METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2016 Climate in August 2016 Tanja Cegnar dolgoletnem povpreč ju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se obič ajno že pozna vpliv vse daljših noč i in šibkejšega sonč nega obsevanja, popoldnevi pa so še lahko vroč i. Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka avgusta 2016 od povpreč ja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, August 2016 Avgusta je bila povpreč na meseč na temperatura blizu dolgoletnemu povpreč ju, več ina odklonov je bila v mejah ±1 °C, le na Krasu je odklon presegel 1 °C. Približno v polovici Slovenije je bil odklon negativen, drugod pa pozitiven. Hude vroč ine avgusta ni bilo. Padavine so bile, tako kot je poleti -9 -6 -3 0 3 6 9 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -6 -4 -2 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -6 -4 -2 0 2 4 6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 obič ajno, porazdeljene krajevno zelo neenakomerno. Največ padavin, nad 240 mm, so namerili v delu Julijcev in na manjšem delu Karavank. Veliko skromnejše so bile padavine v Pomurju, Slovenski Istri, na Krasu, v Vipavski dolini in več jem delu Trnovske planote ter deloma tudi na Notranjskem, kjer so namerili od 40 do 90 mm. V Portorožu je padlo le 41 mm dežja. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je približno v polovici Slovenije padlo več dežja kot v dolgoletnem povpreč ju. Za več kot č etrtino so dolgoletno povpreč je presegli v Zgornjesavski dolini, delu Notranjske, na Celjskem in v Mariboru z okolico. Moč no so za dolgoletni povpreč jem zaostajali na jugozahodu Slovenije, v Prekmurju, Vipavski dolini in osrednji Sloveniji. Mesec sta zaznamovala dva dogodka s krajevnimi neurji, prvi 15., drugi pa 29. avgusta. Trajanje sonč nega obsevanja je preseglo dolgoletno povpreč je, približno na polovici ozemlja je bil presežek od 10 do 20 %. V avgustu 2016 izstopa ohladitev ob koncu prve tretjine, ki se je poznala tudi v zač etku druge tretjine meseca, nadpovpreč no vroč e pa je bilo v zadnji tretjini meseca (slika 1). Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1981–2010 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 1981–2010 V Ljubljani je bila povpreč na avgustovska temperatura 20,6 °C, kar je enako dolgoletnemu povpreč ju. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povpreč na avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povpreč ju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledili so mu avgusti 1992 (23,7 °C), 2012 (23,3 °C), 2001 (22,9 °C), 2011 (22,8 °C) in 2013 (22,5 °C). Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 15,2 °C, kar je 0,1 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa 2003 s 17,7 °C. Povpreč na najvišja dnevna temperatura je bila 27,0 °C, kar je 0,3 °C nad dolgoletnim povpreč jem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši pa avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Avgust 2016 je bil v visokogorju nekoliko toplejši od dolgoletnega povpreč ja. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 7,2 °C, kar je 0,4 °C nad dolgoletnim povpreč jem in povsem v mejah obič ajne spremenljivosti. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povpreč no temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povpreč na temperatura avgusta 2003, 9,2 °C je bilo avgusta 2011, 9,0 °C v avgustih 2012 in 2015 in 8,8 °C avgusta 2009. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. 10 15 20 25 30 35 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 0 5 10 15 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Taki dnevi so bili avgusta zabe- leženi le na Kredarici, našteli so 4. Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti, letos jih je bilo manj kot lani. V Ljubljani so zabeležili 3 vroč e dneve (slika 3), kar je manj od dolgoletnega povpreč ja. Največ vroč ih dni je bilo avgusta 2003, in sicer 23, brez vroč ih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov. Na Obali in na Goriškem je bilo 15 vroč ih dni, v Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu 2, v Celju 3 in v Slovenj Gradcu en tak dan. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Na Obali so bili taki vsi avgustovski dnevi, po 29 jih je bilo v Biljah in na Krasu. V več ini krajev je bilo od 22 do 26 toplih dni, v Rateč ah so jih našteli 11. V Ljubljani je bilo 26 toplih dni, kar je 5 dni nad dolgoletnim povpreč jem; največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. Slika 3. Število vroč ih dni v avgustu in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in August and the corresponding mean of the period 1981–2010 Slika 4. Število toplih dni v avgustu in povpreč je obdob- ja 1981–2010 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in August and the corresponding mean of the period 1981–2010 Absolutna najnižja temperatura je bila v več ini krajev zabeležena 12. avgusta, le v visokogorju je bilo najhladneje že dan prej. Na Kredarici se je ohladilo na −2,5 °C, v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je živo srebro spustilo na −6,0 °C, sledil mu je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 9,2 °C, kar je opazno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). V Rateč ah se je ohladilo na 3,6 °C, v Postojni na 7,4 °C, v Č rnomlju na 6,0 °C, v Koč evju in Slovenj Gradcu pa na 5,5 °C. Najvišja je bila najnižja temperatura v Biljah (10,7 °C) in na Obali (9,4 °C). V Postojni so najvišjo avgustovsko temperaturo, in sicer 31,0 °C, izmerili 4. avgusta. Na Dolenjskem, v Beli krajini in na Štajerskem ter v Prekmurju je bilo najtopleje 5. avgusta. V Murski Soboti se je ogrelo na 32,1 °C, v Mariboru na 31,7 °C, v Celju na 30,7 °C, v Č rnomlju na 32,0 °C, v Novem mestu na 30,9 °C in na Bizeljskem na 31,9 °C. 9. avgusta je bilo najtopleje v Godnjah (33,0 °C) in v Biljah (33,5 °C). Na Kredarici so 28. avgusta izmerili 17,3 °C, v preteklosti so avgusta izmerili višjo temperaturo v letih 2011 (19,6 °C), 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). Na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji je bilo najtopleje 29. avgusta, v Rateč ah je termometer pokazal 28,0 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 31,5 °C, precej višja temperatura pa je bila avgusta izmerjena v letih 2013 (40,2 °C), 2003 (37,3 °C), 2012 (37,1 °C), 1971 in 1992 (obakrat 36,5 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Na Obali se je najbolj ogrelo 30. avgusta, izmerili so 32,5 °C. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 10 20 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) avgustovska temperatura in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in August and the 1981–2010normals Slika 6. Odklon povpreč ne temperature zraka avgusta 2016 od povpreč ja 1981–2010 Figure 6. Mean air temperature anomaly, August 2016 V pretežnem delu Slovenije je bil odklon povpreč ne avgustovske temperature v mejah ±1 °C, le na Krasu je odklon presegel 1 °C, v Godnjah je znašal 1,6 °C. Povpreč na meseč na temperatura je bila približno v polovici Slovenije nekoliko pod dolgoletnim povpreč jem. 4 6 8 10 12 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 24 27 30 33 36 39 42 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA -8 -6 -4 -2 0 2 4 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 8 11 14 17 20 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 2 5 8 11 14 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 24 27 30 33 36 39 42 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA -1°C 0°C 1°C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 Slika 7. Potek povpreč ne temperature zraka v avgustu Figure 7. Mean air temperature in August Slika 8. Sonč no in toplo vreme je bilo dobrodošlo za paradižnike, Grosuplje, 4. avgust 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Sunny and warm weather was good for tomatoes, Grosuplje, 4 August 2016 (Photo: Iztok Sinjur) 2 4 6 8 10 12 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 18 20 22 24 26 28 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO 14 16 18 20 22 24 26 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka ( °C) CELJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Slika 9. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), avgust 2016 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), August 2016 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) BILJE -5 0 5 10 15 20 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) KREDARICA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) LJUBLJANA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) NOVO MESTO 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) CELJE 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MARIBOR 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2016 Figure 10. Precipitation amount, August 2016 Slika 11. Višina padavin avgusta 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981- 2010 Figure 11. Precipitation amount in August 2016 compared with 1981–2010 normals Avgustovske padavine so prikazane na sliki 10. Največ padavin, nad 240 mm, so namerili v delu Julijcev in na manjšem delu Karavank. V Logu pod Mangartom so namerili 254 mm, na Kredarici 250 mm, v Rateč ah 222 mm, v Novi vasi 215 mm in v Kamniški Bistrici 204 mm. Samo od 40 do 90 mm dežja je bilo v Pomurju, v Slovenski Istri, na Krasu, v Vipavski dolini in več jem delu Trnovske planote ter deloma tudi na Notranjskem. V Velikih Dolencih so namerili 72 mm, v Lendavi 89 mm, v Murski Soboti 53 mm, na Bizeljskem 89 mm, v Postojni 69 mm, v Godnjah 46 mm, v Portorožu 41 mm in v Biljah 75 mm. V primerjavi z dolgoletnim povpreč jem je približno v polovici Slovenije padlo več dežja kot v dolgoletnem povpreč ju. Za več kot č etrtino so dolgoletno povpreč je presegli v Zgornjesavski dolini, delu Notranjske, na Celjskem in v Mariboru z okolico. V Logu pod Mangartom in Rateč ah je bil presežek 48 %, v Novi vasi 45 %, v Mariboru 42 %, v Celju 39 % in v Lescah 36 %. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno, kot je za poletje znač ilno, saj je več ina padavin konvektivnega nastanka. Tako je ponekod padavin moč no primanjkovalo. V Murski Soboti je padlo 52 % dolgoletnega povpreč ja padavin, v Godnjah 39 %, v Portorožu 48 %, v Postojni 61 %, v Biljah 67 % in v Ljubljani 66 %. Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kamniški Bistrici, in sicer 12, po 11 takih dni je bilo v Rateč ah, na Zgornjem Jezerskem, v Kneških Ravnah in Slovenskih Konjicah. Le po 5 takih dni je bilo na jugozahodu države in na Bizeljskem. 40 mm 90 mm 140 mm 190 mm 240 mm 40% 75% 100% 125% 150% Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 Slika 12. Padavine v avgustu in povpreč je obdobja 1981- 2010 Figure 12. Precipitation in August and the mean value of the period 1981- 2010 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in snežno odejo. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. Slika 13. Meseč na višina padavin v mm avgusta 2016 in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 13. Monthly precipitation amount in August 2016 and the 1981–2010 normals 0 100 200 300 400 500 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO 0 50 100 150 200 250 300 Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje Portorož Postojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Konjice Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1981 - 2010 avgust 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 Slika 14. Število padavinskih dni v avgustu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki – avgust 2016 Table 1. Monthly meteorological data – August 2016 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 204 106 12 Brnik 384 115 85 7 Zgornje Jezersko 740 184 119 11 Log pod Mangrtom 650 254 148 8 Soč a 487 201 96 9 Kobarid 263 153 83 9 Kneške Ravne 752 161 82 11 Nova vas 722 215 145 9 Sevno 515 144 122 10 Slovenske Konjice 330 126 101 11 Lendava 345 89 103 8 Veliki Dolenci 308 72 78 8 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals in % SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) Slika 15. Padavine v avgustu in povpreč je obdobja 1981- 2010 Figure 15. Precipitation in August and the mean value of the period 1981- 2010 Avgusta je v Ljubljani padlo 90 mm padavin, kar je 66 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja avgusta 2016 v primerjavi s povpreč jem obdobja 1981– 2010 Figure 16. Bright sunshine duration in August 2016 compared with 1981–2010 normals Na sliki 16 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. Trajanje sonč nega obsevanja je preseglo dolgoletno povpreč je, približno na polovici ozemlja je bil presežek med 10 in 20 %. V Murski Soboti je sonce sijalo 257 ur in le za malenkost preseglo dolgoletno povpreč je. Tudi v Rateč ah je bilo z 234 urami dolgoletno povpreč je komaj preseženo. Kot je poleti obič ajno, je bilo najmanj sonč nega vremena v gorah; na Kredarici je sonce sijalo 181 ur, kar je 4 % več kot obič ajno. V Novem mestu je bil presežek 5 %, sonce je sijalo 265 ur. V Biljah so dolgoletno povpreč je s 324 urami presegli za 19 %. Največ sonč nega vremena je bilo na Obali, 352 ur, kar je 16 % nad dolgoletnim povpreč jem. Slika 17. Avgustovsko trajanje sonč nega obsevanja in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 17. Sunshine duration in August and 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 282 ur, kar je 10 % več od dolgoletnega povpreč ja. Najmanj sonč ni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sonč nega vremena. Odkar merimo trajanje sonč nega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sonč nega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur) in 1992 (323 ur). 100% 110% 0 100 200 300 400 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število ur KREDARICA 0 100 200 300 400 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur NOVO MESTO 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 število ur PORTOROŽ Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci), avgust 2016 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2016 Na sliki 18 so podane dnevne višine padavin in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 20 40 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 5 10 15 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 30 60 90 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 5 10 15 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm)   0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) BILJE Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Slika 19. Število ur sonč nega ob- sevanja v avgustu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 19. Bright sunshine dura- tion in hours in August and the mean value of the period 1981– 2010 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Obali, in sicer 15, v Postojni jih je bilo 14, na Goriškem pa 13. Po 11 takih dni je bilo v Rateč ah in na Bizeljskem. Na severovzhodu Slovenije je bilo več inoma od 5 do 8 jasnih dni. V Ljubljani so bili 4 jasni dnevi (slika 20), kar je dva dneva manj od dolgoletnega povpreč ja. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 7 avgustov, največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992, 2000 in 2013. Slika 20. Število jasnih dni v avgustu in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 20. Number of clear days in August and the mean value of the period 1981–2010 Slika 21. Število oblač nih dni v avgustu in povpreč je ob- dobja 1981–2010 Figure 21. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1981–2010 Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Največ oblač nih dni je bilo v Č rnomlju in Slovenj Gradcu, našteli so jih po 7. Po 6 takih dni je bilo v Rateč ah in Koč evju. 5 takih dni so imeli na Kredarici, v Celju in Mariboru. Na Obali je bil oblač en le en dan v avgustu 2016. V Ljubljani so bili 3 oblač ni dnevi (slika 21), kar je dva dneva manj od dolgoletnega povpreč ja. Največ oblač nih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblač en dan je bil v avgustih 1961, 1971, 2001, 2003 in 2009 ter 2011. Najmanjšo povpreč no meseč no oblač nost so zabeležili na Obali, v Portorožu so oblaki v povpreč ju pokrivali 2,4 desetine neba, v Biljah je bilo v povpreč ju z oblaki prekritega 3,3 desetine neba. Več ina krajev je poroč ala o povpreč ni avgustovski oblač nosti med 4 in 5 desetinami. Nekoliko več ja je bila povpreč na oblač nost v Mariboru in Koč evju (5,1 desetine), največ oblakov pa je bilo na nebu na Kredarici, kjer je bila povpreč na oblač nost 5,4 desetine. 0 100 200 300 400 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število ur LJUBLJANA 0 3 6 9 12 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki – avgust 2016 Table 2. Monthly meteorological data – August 2016 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 19,0 0,8 25,1 13,5 28,7 29 8,1 12 0 22 0 270 111 186 136 10 6 0 0 0 0 Kredarica 2514 7,2 0,4 10,4 4,5 17,3 28 −2,5 11 4 0 378 181 104 5,4 5 6 250 117 10 8 10 2 7 11 757,1 7,6 Rateč e–Planica 864 16,0 −0,1 23,2 9,7 28,0 29 3,6 12 0 11 28 234 101 4,2 6 11 222 148 11 6 3 0 0 0 923,2 14,3 Bilje 55 22,5 0,7 29,7 15,3 33,5 9 10,7 12 0 29 0 324 119 3,3 3 13 75 67 8 5 0 0 0 0 1011,2 17,4 Letališč e Portorož 2 23,0 0,7 29,5 16,7 32,5 30 9,4 12 0 31 0 352 116 2,4 1 15 41 48 5 8 0 0 0 0 1016,9 16,8 Godnje 295 21,9 1,6 28,9 33,0 9 29 0 321 46 39 5 1 0 0 0 0 Postojna 533 18,9 0,6 26,2 12,8 31,0 4 7,4 12 0 23 0 295 116 3,5 3 14 69 61 5 9 3 0 0 0 Koč evje 468 17,6 −0,1 25,5 11,5 30,0 29 5,5 12 0 22 8 5,1 6 6 147 112 9 7 9 0 0 0 Ljubljana 299 20,6 0,0 27,0 15,2 31,5 29 9,2 12 0 26 0 282 110 4,7 3 4 90 66 9 9 3 0 0 0 984,6 16,8 Bizeljsko 170 19,9 −0,3 26,7 13,8 31,9 5 8,8 12 0 23 0 4,0 4 11 89 92 5 4 15 0 0 0 15,6 Novo mesto 220 19,8 −0,1 26,1 14,3 30,9 5 8,8 12 0 23 0 265 105 4,3 4 10 110 86 6 8 10 0 0 0 17,8 Č rnomelj 196 20,5 0,1 26,6 13,9 32,0 5 6,0 12 0 26 0 4,7 7 8 143 118 8 9 2 0 0 0 18,5 Celje 240 18,8 −0,2 26,5 12,8 30,7 5 5,6 12 0 24 0 267 112 4,7 5 7 175 139 9 13 5 0 0 0 991,1 17,5 Maribor 275 20,0 −0,3 26,3 12,7 31,7 5 23 0 273 112 5,1 5 5 182 142 9 4 0 0 0 0 Slovenj Gradec 452 18,0 0,1 25,3 12,0 30,0 29 5,5 12 0 21 8 266 114 4,9 7 6 171 117 10 4 7 0 0 0 16,4 Murska Sobota 188 19,5 −0,2 26,3 13,9 32,1 5 8,7 12 0 23 0 257 101 4,6 4 8 53 52 6 2 2 0 0 0 997,7 16,9 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka – avgust 2016 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – August 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 23,9 30,1 32,3 17,5 14,4 14,0 11,0 22,0 28,1 30,4 16,1 9,4 13,3 7,0 23,0 30,2 32,5 16,5 14,9 13,0 10,3 Bilje 23,1 30,2 33,5 15,6 13,2 15,0 12,0 21,7 28,6 31,5 14,8 10,7 14,2 9,5 22,8 30,3 32,3 15,5 11,1 14,4 10,1 Postojna 19,2 26,0 31,0 13,3 10,5 12,1 9,3 18,2 25,9 29,6 11,3 7,4 10,3 5,7 19,3 26,6 30,4 13,8 10,0 11,9 8,4 Koč evje 17,9 25,6 29,3 11,6 8,3 9,5 5,2 17,0 24,6 29,6 11,1 5,5 8,5 3,6 17,9 26,3 30,0 11,8 8,8 8,7 6,1 Rateč e 15,6 22,0 26,0 9,6 5,9 8,3 4,6 16,1 23,2 26,2 9,8 3,6 8,3 1,8 16,2 24,2 28,0 9,8 4,6 8,1 3,1 Lesce 19,2 24,8 28,5 14,1 11,6 8,3 18,8 24,2 27,4 13,0 8,1 4,6 19,0 26,1 28,7 13,4 10,4 Slovenj Gradec 18,5 25,4 29,0 12,8 8,2 11,7 6,5 18,0 24,4 27,6 12,0 5,5 11,2 3,9 17,5 25,9 30,0 11,2 8,7 10,1 6,9 Brnik 19,0 25,9 29,6 13,2 10,3 18,6 25,2 29,1 13,1 5,9 19,0 26,5 30,2 12,0 9,2 Ljubljana 20,9 27,2 31,2 15,6 13,3 13,3 9,8 20,0 26,2 30,5 15,0 9,2 12,8 6,3 20,9 27,5 31,5 15,0 12,5 12,0 8,9 Novo mesto 20,2 26,6 30,9 14,7 11,8 14,3 10,6 19,2 25,2 29,8 14,1 8,8 13,3 9,5 19,9 26,5 29,6 14,2 12,6 13,2 11,8 Č rnomelj 20,6 27,3 32,0 14,8 10,5 13,7 9,0 19,8 25,0 30,0 13,0 6,0 11,7 5,0 21,0 27,3 30,7 14,0 11,5 12,7 10,0 Bizeljsko 20,5 27,3 31,9 14,5 11,0 18,8 25,4 29,1 13,6 8,8 20,4 27,4 30,5 13,5 12,1 Celje 19,0 26,6 30,7 13,1 10,3 11,9 8,5 18,8 25,5 29,7 13,0 5,6 11,5 4,6 18,6 27,1 30,5 12,4 10,3 11,0 8,1 Starše −8,5 27,6 32,8 15,5 12,3 12,1 8,6 25,0 29,2 10,4 3,5 26,8 30,6 15,2 12,0 11,1 8,9 Maribor 20,5 27,2 31,7 19,5 25,0 29,0 14,0 8,2 20,0 26,5 29,8 14,9 13,8 Murska Sobota 20,2 27,1 32,1 14,8 11,9 13,3 9,3 18,9 24,9 28,5 13,2 8,7 11,1 5,5 19,3 26,8 29,8 13,7 11,4 11,6 9,0 Veliki Dolenci 19,9 30,0 15,3 12,0 14,3 11,9 18,4 23,1 27,0 13,7 9,0 12,5 7,5 19,8 24,7 28,0 14,6 13,0 13,1 11,0 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – avgust 2016 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – August 2016 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2016 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 2,7 2 10,9 3 27,7 1 41,3 6 638 Bilje 23,8 2 27,7 4 23,5 3 75,0 9 935 Postojna 16,0 3 35,4 4 17,8 2 69,2 9 1050 Koč evje 25,4 3 90,7 7 31,0 2 147,1 12 1051 Rateč e 81,8 4 61,7 6 79,0 3 222,5 13 1238 Lesce 55,8 4 84,3 4 45,6 3 185,7 11 1049 Slovenj Gradec 16,7 4 129,9 4 24,7 3 171,3 11 919 Brnik 14,8 2 57,7 3 42,4 3 114,9 8 916 Ljubljana 10,3 3 41,6 4 38,5 3 90,4 10 957 Sevno 18,7 2 53,1 6 72,1 3 143,9 11 915 Novo mesto 23,3 3 52,9 5 33,6 4 109,8 12 808 Č rnomelj 32,5 3 61,4 6 49,3 2 143,2 11 966 Bizeljsko 22,3 2 54,3 4 12,0 2 88,6 8 730 Celje 60,9 3 47,4 5 66,3 3 174,6 11 867 Starše 17,6 3 30,5 4 14,2 3 62,3 10 694 Maribor 6,5 5 71,6 7 103,6 4 181,7 16 752 Murska Sobota 14,3 3 29,2 4 9,6 3 53,1 10 585 Veliki Dolenci 26,8 3 35,4 4 9,8 1 72,0 8 585 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2016 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2016 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2016 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 200 400 600 800 1000 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun 1.jul 1.avg višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Ljubljana Maribor Kredarica Novo mesto Portorož – letališč e Bilje Slika 22. Vetrovne rože, avgust 2016 Figure 22. Wind roses, August 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti povpreč ne temperature, padavin in trajanja sonč - nega obsevanja od povpreč ja 1981–2010, avgust 2016 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, August 2016 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 0,9 −0,7 1,8 0,7 10 55 69 48 101 113 135 116 Bilje 0,6 −0,4 2,4 0,7 63 105 44 67 106 108 144 119 Postojna 0,3 −0,5 2,4 0,6 43 130 34 61 98 111 140 116 Koč evje −0,9 −1,5 1,2 −0,1 56 276 56 112 Rateč e −1,3 −0,4 1,5 −0,1 185 160 116 148 86 94 123 101 Lesce 0,1 0,0 2,1 0,8 123 248 78 136 93 106 134 111 Slovenj Gradec −0,1 −0,4 0,8 0,1 35 347 42 117 113 94 137 114 Brnik −0,8 −1,0 1,3 0,2 36 157 71 85 Ljubljana −0,4 −1,1 1,8 0,0 22 122 65 66 102 87 144 110 Novo mesto −0,6 −1,4 1,4 −0,1 50 152 64 86 101 83 133 105 Č rnomelj −0,6 −1,4 1,8 0,1 70 213 96 118 Bizeljsko −0,3 −1,8 1,8 −0,3 63 220 28 92 Celje −1,4 −1,3 0,4 −0,2 144 139 133 139 110 93 136 112 Starše 46 101 31 56 Maribor −0,5 −1,4 1,2 −0,3 15 200 211 142 114 86 140 112 Murska Sobota −0,3 −1,5 1,0 −0,2 42 90 25 52 111 72 123 101 Veliki Dolenci −0,6 −2,1 1,4 −0,3 85 120 26 78 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1981–2010 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladovala sta jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 43 %, severozahodniku pa 11 % vseh terminov. V Biljah je vzhodniku s sosednjima smerema skupaj pripadlo 58 % vseh primerov. V Ljubljani je 76 % terminov pripadlo vetrovom od severnika prek severovzhodnika in vzhodnika vse do jugovzhodnika. Na Kredarici je jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku pripadlo 20 % vseh primerov, seversevero- zahodniku s sosednjima smerema pa 64 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 46 % vseh primerov, jugjugo- vzhodniku in jugovzhodniku pa 23 % vseh terminov. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik, južni veter in jugjugovzhodnik, skupno v 55 % vseh primerov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa je skupaj pripadlo 23 % vseh terminov. V prvi tretjini avgusta je bil odklon od dolgoletnega povpreč ja od −1 do 0,6 ºC. Več ji presežek je bil v Portorožu (0,9 ºC), več ji zaostanek pa v Celju (−1,4ºC). Padavin je v pretežnem delu države opazno primanjkovalo, več inoma ni padla niti polovica dolgoletnega povpreč ja, ki so ga presegli v Rateč ah, Lescah in Celju. Osonč enost je bila slabša kot obič ajno v Postojni, Rateč ah in Lescah, a zaostanek nikjer ni bil več ji kot 14 %. Več ina države pa je bila nadpovpreč no obsijana s soncem, v Mariboru je presežek dosegel 14 %. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 Osrednja tretjina meseca je bila hladnejša kot obič ajno, največ ji negativni odklon je bil v Velikih Dolencih (−2,1 ºC). Padavine so bile skoraj povsod obilne, v Slovenj Gradcu je padlo 347 % dolgo- letnega povpreč ja, a bili so tudi kraji, kjer so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali. V Portorožu so dosegli le 55 %, v Murski Soboti pa 90 % dolgoletnega povpreč ja padavin. Sonč nega vremena je bilo na Primorskem, v Postojni in Lescah več kot obič ajno, na Obali so dolgoletno povpreč je presegli za 13 %. Drugod po Sloveniji je sonč nega vremena primanjkovalo, najbolj v Murski Soboti, kjer so dosegli le 72 % dolgoletnega povpreč ja. Zadnja tretjina avgusta je bila toplejša kot obič ajno, najmanjši presežek je bil v Celju (0,4 ºC), največ ji pa v Biljah in Postojni, kjer je bilo 2,4 ºC topleje kot obič ajno. V pretežnem delu države so padavine opazno zaostajale za dolgoletnim povpreč jem. V Rateč ah, Celju in Mariboru so dolgoletno povpreč je dežja presegli, najbolj v slednjem, kjer je padlo dvakrat toliko dežja kot v dolgoletnem povpreč ju. Sonč nega vremena je bilo v zadnji tretjini avgusta opazno več kot obič ajno, V Murski Soboti in Rateč ah je bil presežek 23 %, v Biljah in Ljubljani pa kar 44 %. Slika 23. Štorklji na požetem žitnem polju. Velike Bloke, 15. avgust 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. Stork on harvested wheat field, Velike Bloke, 15 August 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici so avgusta namerili do največ 7 cm snega, toliko je bila snežna odeja debela 11. avgusta zjutraj. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). Slika 24. Število dni s snežno odejo v avgustu in višina snežne odeje v avgustu 2016 Figure 24. Number of day with snow cover in August and daily snow depth in August 2016 0 2 4 6 8 10 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 2010 2016 število dni KREDARICA 0 2 4 6 8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) KREDARICA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 Slika 25. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 25. Number of days with thunderstorms in August and 1981–2010 normals Število dni z nevihto je največ je junija in julija, avgusta se obič ajno ozrač je že nekoliko umirja. V več ini krajev je bilo število nevihtnih dni podpovpreč no. Število zabeleženih dni z nevihto in/ali grmenjem je odvisno tudi od urnika delovanja meteorološke postaje, zato je primerjava med postajami težavna. Med prikazanimi postajami so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali v Novem mestu, Rateč ah in Murski Soboti. V Ljubljani je bilo dolgoletno povpreč je izenač eno. V Celju so poroč ali o 13 takih dnevih, v Č rnomlju, Ljubljani in Postojni je bilo 9 takih dni, v Portorožu in na Kredarici 8. Avgusta 2016 smo bili prič a dvema dogodkoma z moč nimi krajevnimi neurji. Prvo neurje je Slovenijo zajelo 15. avgusta. Popoldne so v bližini meje z Avstrijo zač ele nastajati nevihte, ki so nato potovale proti jugovzhodu. Najmoč nejši nevihti sta zajeli območ je med Dravogradom in Ptujem ter med Slovenj Gradcem in kraji vzhodno od Celja. Neurja z moč nimi sunki vetra, nalivom in toč o so povzroč ila gmotno škodo v številnih obč inah osrednjega in vzhodnega dela Slovenije. V zahodno in deloma južno Slovenijo padavine več inoma niso segle. Daleč najmoč nejši je bil naliv v Šmartnem pri Slovenju Gradcu, kjer je samodejna merilna postaja izmerila kar 62 mm padavin v 45 minutah, kar je dogodek s povratno dobo nad 100 let. Temu neurju je kmalu sledil nov naliv, tako da je v vsega štirih urah in pol padlo 92 mm padavin, kar je skoraj dve tretjini obič ajne višine padavin v avgustu (146 mm). Več o neurju 15. avgusta lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_15avg2016.pdf Drugo neurje je Slovenijo zajelo 29. avgusta. Sredi popoldneva so ob severni meji nastale prve plohe in nevihte; nevihtno območ je se je pomikalo proti jugu. Nekatere nevihte so bile dolgotrajne, pojavljali so se izdatni nalivi, toč a in moč ni sunki vetra. Težišč e nevihtnega dogajanja se je proti več eru pomaknilo na dinarsko pregrado. Opazili smo tri izrazite pasove obilnih padavin: prvi se je zač el v okolici Idrije in se je južno od Ljubljane raztezal do Koč evja; drugi se je zač el nad Šentiljem in se je raztezal proti jugu vse do Slovenske Bistrice. Pas najobilnejših padavin se je raztezal od Slovenj Gradca mimo Celja do 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni RATEČ E Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 Zasavja. Na skrajnem jugozahodu in jugovzhodu države je bilo suho. V Mariboru je v 70 minutah padlo 74 mm padavin, kar je dogodek s povratno dobo nad 100 let. Več o neurju lahko preberete na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather _events/neurja_29avg2016.pdf Na Kredarici so zabeležili 10 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. Na Bizeljskem je bilo 15 dni z opaženo meglo, v Novem mestu pa 10. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- menljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili 3 dnevi z meglo, kar je dan manj kot v dolgoletnem povpreč ju. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo pet avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001), po 21 dni z meglo pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Slika 26. Število dni z meglo v avgustu in povpreč je obdobja 1981–2010 Figure 26. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1981–2010 Slika 27. Babno polje s Snežnikom v ozadju. 24. avgust 2016 (foto: Iztok Sinjur) Figure 27. Babno polje, 24 August 2016 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 28 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Nizek zrač ni tlak je bil 5. avgusta, ko je bilo dnevno povpreč je 978,2 mb, še nižje se je spustil 17. dne (977,5 mb), najnižja vrednost meseca pa je bila dosežena 18. avgusta z 977,2 mb. Trikrat je bil zrač ni tlak visok, prvič 7. dne z 990,2 mb, drugič 12. dne z 990,5 mb, kar je bila najvišja vrednost meseca, le nekoliko nižji je bil zrač ni tlak 18. avgusta (977,2 mb). Tretjič se je zrač ni tlak dvignil visoko 23. dne, dosegel je 990,4 mb. 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 Slika 28. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2016 Figure 28. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2016 Na sliki 28 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Prvega dne je bilo v zraku veliko vlage, delni tlak vodne pare je bil 19,7 mb, najbolj suh je bil zrak 11. dne (12,7 mb) in 12. avgusta, ko je bila z 12,6 mb dosežena najnižja vrednost meseca. Sledilo je hitro narašč anje in 20. avgusta je bil delni tlak vodne pare najvišji, dosegel je 20,5 mb. Sledilo je hitro upadanje na 12,8 mb 22. avgusta. SUMMARY In August was the mean monthly temperature close to the long-term average, most of the anomalies were within ± 1 °C, only on Kras the anomaly exceed 1 °C. Approximately half of Slovenia was slightly colder than on average in the reference period. In August 2016 no extremely high temperature was observed. Precipitation was locally distributed very unevenly. Most precipitation, over 240 mm, was reported in part of the Julian Alps and in a small part of the Karavanke. Modest was rainfall in Pomurje, Slovenian Istria, the Karst, the Vipava Valley and part of Trnovska planota and partly in Notranjska where only from 40 to 90 mm fell. Compared with the long-term average about half of Slovenia reported more rain than on the long-term average. Anomaly above one quarter of the normals was observed in the Zgornjesavska valley, part of Notranjska, in Celje and Maribor with its surroundings. Significant negative anomaly was reported in the southwest of Slovenia, Prekmurje, the Vipava Valley and central Slovenia. The month was marked by two events with severe local storms, the first on 15 and the second on 29 August. Sunshine duration has exceeded the long-term average, about half of Slovenia reported surplus between 10 and 20 %. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation ( 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ( 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration 975 980 985 990 995 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 12 14 16 18 20 22 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA