JanuS Golec:33 Poriarejevalci Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe . Pojavljali so se zdaj v tej, zdaj v ani .poljanski vasi goljufi iz vseh stanov, kateri so zatrjevali, da znajo delati denar s pomočjo fotografije, ker so bili učenci Potočnika ali Rupnika. \ Posebno srečo s sleparenjem so imeli nekateri mešetarji, o katerih so vedeli lahkoverneži, da so bili resnično dalje časa v družbi ponarejevalskih mojstrov, od katerih bi si že bili morali prisvojiti vsaj nekaj največje osrečevalne umetnosti. Je precej sodno dokazanih primerov, kako so izmetavali dobro stoječi poljanski kmetje iz golega pohlepa po še večjem denarnem bogastvu težke tisočaie za nabavo novih ter dragih fotografskih aparatov, kemikalij in drugih ponarejevalnih pripomočkov. Povrh so preživljali ter napajali laži-ponarejevalca prav po grofovsko pod svojo streho ter so mu plačevali za prevaro še lep denar. Kaj in koliko je dosegel tak mešetarski goljuf, nas naj pouči naslednje poiasnilo: Za vzorec je zahteval vedno nove stotake in tisočake, katere je fotografiral od vseh strani, razvijal plošče in kazal posnetke vsem lažem dostopnim podeželanom. Šele tedaj, ko je hotel imeti kmet izdelano potvorbo, je lopov zginil s pravimi vzorci vred. Kratko označena potegavščina se je vlekla po cele mesece, dokler ni izžel goljuf iz kmečkega škrtljavca vseh denarnih prihrankov in mu je zapustil kot spomin na udobno in še povrh plačano življenje nekaj fotografskih plošč in posnetkov stotakov ter jurjev. Prebridko razočarana kmečka para si je dal duška po popihanju sleparja v upravičeno razbesneli jezi s tem, da je ovadil goljufijo orožnikom. Orožniška poizvedovanja so rodila obtožnico ter obsodbo ogoljufanega kmetiča in ponarejevalca, a za slednjega ne zato, ker je skušal ponarediti bankovce, ampak zaradi navadne goljufije. Kakor hitro je bO razkrinkan en lopov, se je ž« pojavil drugi, kateremu so sedale na limanice nove žrtve. Zgodilo se je celo, da je premožen kmet izdajal goljufu mesarskega poklica težke tisočake, ga redil ter napajal cele mesece in sta končno romala po naedsebojnem prepiru Oba v zapor. Ogoljufani je bil Še toliko nespameten, da je izpovedal po aretaciji, kako je napravil zaobljubo, če bo uspela ponareje[valna zadeva in bo naenkrat obogatel. Naročil je 'dragoceno razpelo za nov križ v zahvalo za primer, !ako bo vsaj nekaj res od tega, kar mu je obetal lažni ponarejevalec. Ko je plačal prav debelo potegavščino poleg gotovine še z zaporom, ni hotel poravnati izdatkov ne Ea novo razpelo in ne za križ. Zaarano zaobljubo je moral po prestani kazni izpolniti do pare natančno v pravem denarju. ZaobIjubljenega križa sicer ni postavil, a je bil kljub temu deležen od vseh strani toliko škodoželjnih zbadljivk ter posmeha, da je hudo zbolel in odromal mnogo, mnogo prerano pod grudo. Vse številne prevare z izdelovanjem denarja, kaItere je popisovalo časopisje v svarilo, ali pa so bile eaiane po bližnjih okolicah, kjer so se dogodile, nikakor niso spametovale lahkovernežev. Večkrat ni postal previden ter pametnejši niti taisti, ki je že enkrat nasedel ter je naravnost silil in tiščal še drugič in tretjič v osleparjenje pod kako novo krinko. Dravsko polje je bilo preplavljeno z laži-ponarejevalci, ko je prestal Franc Rupnik prLsojeno mu drugo večjo kazen in je zapustil mariborsko kaznilnico 19. marca 1936. Izpuščeni mojster na ogledih po zaposlitvi Komaj je prestopil Rupnik prag kaznilnice in je zasijalo nad njim poletno sonce svobode, jo je urezal kar preko glavnega mariborskega raosta v svoje že večkrat omenjeno stanovanje ob Dravi, katero je bilo zanj ob vsakem času in še po tolikih letih pripravljeno ter na razpclago. Bogznaj kolikokrat mu je prebrskala in prevrgla njegov stan policija. Iztaknila je marsikaj obtežilnega in mu je zaplenila dostikrat dragocene naprave ter ponarejevalne pripomočke. Do danes pa ni uspelo oblasti, da bi se bila polastila mojstrovega najdražjega predmeta — fotografskega aparata. Rupnik hrani še danes nekja skrito izredno posrečeno izdelano fotografsko lečo, s katero je ustvarjal na zagoneten in samo njemu žnan način denarne posnetke, jih prenašal na kovinaste plošče in izdeloval mojstrsko posrečene potvorbe. (Dalje pi-ihodnjič)