NIKA RAZPOTNIK MIMI URBANC JANEZ NARED PROSTORSKA IN RAZVOJNA VPRA[ANJA ALP GEORITEM 1 2 GEORITEM 12 PROSTORSKA IN RAZVOJNA VPRA[ANJA ALP Nika Razpotnik Mimi Urbanc Janez Nared 4 GEORITEM 12 PROSTORSKA IN RAZVOJNA VPRA[ANJA ALP Nika Razpotnik Mimi Urbanc Janez Nared LJUBLJANA 2009 GEORITEM 12 PROSTORSKA IN RAZVOJNA VPRA[ANJA ALP Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared © 2009, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzent: Milan Oro`en Adami~ Prevajalec: DEKS d. o. o. Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalo`nik: Zalo`ba ZRC Za zalo`nika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 711(234.3)(0.034.2) 911.3:332.1(234.3)(0.034.2) RAZPOTNIK Viskovic, Nika Prostorska in razvojna vprašanja Alp [Elektronski vir] / Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared ; [prevajalec DEKS]. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, 2013. - (Georitem, ISSN 1855-1963 ; 12) O avtorjih ISBN 978-961-254-556-7 (pdf) ¸ https://doi.org/10.3986/9789612545567 1. Urbanc, Mimi 2. Nared, Janez 269517312 GEORITEM 12 PROSTORSKA IN RAZVOJNA VPRA[ANJA ALP Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared AVTORICA Nika Razpotnik nika.razpotnik@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/gi/razpotnik Rodila se je leta 1981 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskovala v Kamniku, kjer je leta 1999 maturirala, natopa vpisala na {tudij geografije na Filozofski fakulte-ti Univerze v Ljubljani. Diplomirala je leta 2005, naslednje leto pa se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstveno­ raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Podiplomsko izobra`evanje nadaljuje na interdisciplinarnem {tudiju prostorskega in urbanisti~nega planiranja na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Raziskovalno deluje predvsem na podro~ju geografije pode`elja, regionalnega in prostorskega pla­niranja ter ekonomske geografije. AVTORICA Mimi Urbanc mimi@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/gi/urbanc Rodila se je leta 1969 v Kranju. Po kon~ani gimnaziji v [kofji Loki se je vpisa-la na {tudij geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in ga leta 1996 zaklju~ila. Za diplomsko nalogo z naslovom Kmetijsko obreme­njevanje okolja na gorenjskih Dobravah v energetski lu~i: na primeru naselij Gori~e, Letence in Srednja vas je prejela fakultetno Pre{ernovo nagrado za {tudente. Leta 2002 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjala magistrsko delo Poskus tipologije kulturnih pokra­jin v Sloveniji, leta 2007 pa na Fakulteti za humanisti~ne {tudije Univerze na Primorskem doktorsko disertacijo Vpliv spreminjanja dr`avnih mej na kulturno pokrajino v slovenski Istri. Takoj po kon~anem {tudiju se je kot asistentka zaposlila na Geografskem in{titutu Antona Meli­ka. Od leta 2008 je znanstvena sodelavka. Je pomo~nica predstojnika, zadol`ena za mednarodno sodelovanje, in predstavnica Slovenije v strokovnem zdru`enju Permanent European Conference for the Study of the Rural Landscape. Na nacionalni ravni je aktivna v Zvezi geografov Slovenije. Ukvar­ja se s preu~evanjem kulturnih pokrajin, histori~no geografijo, agrarno geografijo, okoljevarstvenimi vsebinami in regionalnim razvojem. Prostorska in razvojna vpra{anja Alp Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared GEORITEM 12 PROSTORSKA IN RAZVOJNA VPRA[ANJA ALP Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared AVTOR Janez Nared janez.nared@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/gi/nared Rodil se je leta 1975 v Ljubljani, mladost pa pre`ivel v Dobcu. Po kon~ani osnov­ni {oli v Cerknici je obiskoval gimnazijo v Postojni, nato pa {tudiral geografijo in sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2001 diplo­miral in leta 2007 doktoriral z disertacijo Vplivi regionalne politike na razvoj prostorskih struktur v Sloveniji: teorije, modeli in aplikacija. Leta 2002 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU, kjer sodeluje pri raziskovalnih projektih s podro~ja regionalnega planiranja. Leta 2007 je bil izvo­ljen v naziv znanstveni sodelavec. Je sourednik znanstvene knji`ne zbirke Regionalni razvoj. Dejavno je sodeloval pri organizaciji ve~ simpozijev. Aktiven je tudi na mednarodnem podro~ju, predvsem kot nacionalni predstavnik strokovnega zdru`enja Regional Studies Association za Slovenijo. IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU gi@zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geogra­ fijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, vars-tvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knji`nico ter zemljepisni muzej. V njem je sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republi­ke Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobra`uje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znans­tveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knji`ni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije GIS v Sloveniji, v lihih letih pa monografi­je Regionalni razvoj. GEORITEM 12 PROSTORSKA IN RAZVOJNA VPRA[ANJA ALP Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared UDK: 911.3:332.1(234.3) 711(234.3) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Prostorska in razvojna vpra{anja Alp Alpe so eno najbolj ob~utljivih obmo~ij v Evropi. Njihov prihodnji razvoj predstavlja izziv, ki zahteva sodelovanje stroke, predstavnikov gospodarskega, politi~nega in dru`benega `ivljenja ter prebival­cev. Z razvojnimi izzivi Alp se je spopadel tudi INTERREG IIIB projekt DIAMONT, ki je potekal med letoma 2005 in 2008. V monografiji predstavljamo bistvene rezultate projekta, oprte na {ir{e teoretske okvirje regionalnega in trajnostnega razvoja. Najprej predstavljamo kulturne razlike v Alpah in njihov vpliv na trajnostni regionalni razvoj, sledijo rezultati delfi analize, ki je pomagala izlu{~iti bistvene razvojne smernice v Alpah, nato izpostavljamo {e vpra{anja primernih kazalnikov regio­nalnega razvoja ter harmonizacije podatkov. V nadaljevanju je pozornost namenjena instrumentom regionalnega razvoja in participativnemu procesu, ki je klju~en za zagotavljanje resni~no trajnost­nega razvoja. Na koncu predstavljamo {e slovenski pogled na predhodno obravnavane tematike. KLJU^NE BESEDE ekonomska geografija, regionalno planiranje, regionalni razvoj, regionalna politika, Slovenija, Alpe, Idrija, DIAMONT ABSTRACT Alpine Spatial and Developmental Issues The Alps are one of the most sensitive regions in Europe, and their future development represents a challenge that demands the cooperation of various experts, the business world, politics, and soci­ety, as well as the people living there. The Interreg IIIB project DIAMONT, which took place from 2005 to 2008, also addressed Alpine developmental challenges. This monograph presents the basic results of the project, supported by the broader theoretical framework of regional and sustainable development. We first present the cultural differences in the Alps and their influence on sustainable regional development. This is followed by the results of a Delphi analysis, which helped reveal the basic development tendencies in the Alps, and then we discuss appropriate indicators for regional development and harmonizing data. Attention is then dedicated to regional development instru­ments and the participative process, which is essential for attaining truly sustainable development. Finally, we present a Slovenian perspective on these issues. KEY WORDS economic geography, regional planning, regional development, regional policy, Slovenia, Alps, Idrija, DIAMONT Vsebina 1Uvod ........................................................................................................................................................................................ 11 2 Vpliv kulturnih razlik na regionalni razvoj Alp ............................................................................ 13 3 Stanje in te`nje na obmo~ju Alp .................................................................................................................. 21 3.1 Pogledi strokovnjakov na razvoj Alp ............................................................................................ 22 3.2 Kazalniki regionalnega razvoja ............................................................................................................ 37 3.3 Tipologija in obmo~ja trga delovne sile ...................................................................................... 39 4 Instrumenti za spodbujanje regionalnega razvoja v Alpah ................................................ 52 5 Sodelovanje prebivalstva kot nujen predpogoj zagotavljanja trajnostnega razvoja .................................................................................................................................................. 65 6 Slovenska perspektiva .............................................................................................................................................. 74 6.1 Kulturne razlike kot dejavnik regionalnega razvoja ........................................................ 74 6.2 Ocene slovenskih strokovnjakov o razvojnih izzivih in problemih Alp .............................................................................................................................................. 75 6.3 Participativni proces na izbranem obmo~ju trga delovne sile .............................. 76 7 Sklep ........................................................................................................................................................................................ 86 8 Seznam virov in literature .................................................................................................................................. 87 9 Seznam slik ........................................................................................................................................................................ 91 10 Seznam preglednic .................................................................................................................................................. 92 1Uvod Le malo obmo~ij v Evropi se lahko pona{a s tak{no naravno, dru`beno in kul­turno raznolikostjo kot Alpe. Tiso~letna prisotnost ~loveka je to na prvi pogled neprivla~no obmo~je preoblikovala in v njem pustila mo~an pe~at. Raznolikost in pestrost sta razvojni prilo`nosti na eni strani in ovira na drugi. ^e v sodobnem sve­tu brez fizi~nih in mentalnih meja kulturne, jezikovne, etni~ne razlike izgubljajo svojo ostrino, tega nikakor ne moremo trditi za okoljske zna~ilnosti. Odnos med ~love­kom in njegovim `ivljenjskim okoljem postaja zaradi vse ve~jih ~lovekovih potreb in zahtev na eni strani in mo`nosti, ki jih nudi sodobni razvoj tehnike in tehnolo­gije na drugi, vedno bolj zapleten in kompleksen. Z njimi postaja ~lovekovo `ivljenjsko okolje vse bolj ob~utljivo in mnogokrat tudi dejansko razvrednoteno. Poleg tega se Alpe – tako kot vsa druga obmo~ja – sre~ujejo z zaostrenimi razmerami na globalnem gospodarskem trgu. Re{evanje odprtih problemov in vpra{anj ter preu­darno na~rtovanje, ki bo vodilo v svetlo prihodnost, je mogo~e edino z mednarodnim sodelovanjem in oblikovanjem strategij ob upo{tevanju specifi~nosti alpskega narav­nega in kulturnega okolja. Le tako lahko na skladen na~in ohranimo naravno in kulturno dedi{~ino ter omogo~imo ve~jo konkuren~nost alpskega prostora v globa­liziranem svetu. Te ideje so dobile mesto tudi v Evropskih prostorsko razvojnih perspektivah (2000). Z njimi je koncept trajnostnega prostorskega razvoja za~el zmagoviti pohod po poli-ti~nem podiju in posledi~no tudi v realnem `ivljenju. Dokument stremi k ohranjanju gospodarske in dru`bene skladnosti, za{~iti naravnih virov in kulturne dedi{~ine ter oblikovanju uravnote`ene tekmovalnosti. Te cilje je mogo~e dose~i le s spodbujanjem mednarodnega sodelovanja ter krepitvijo gospodarske in dru`bene povezanosti celot­ne Evropske unije (EU), pri ~emer je s posebnimi ukrepi treba spodbujati razvoj slab{e razvitih obmo~ij in prenovo obmo~ij, ki se soo~ajo s strukturnimi te`avami. V tem okviru so bile Alpe opredeljene kot ob~utljivo obmo~je in zato je njihov trajnostni razvoj dele`en velike pozornosti. [e bolj neposredno je na razvojne izzive Alp odgovorila Alpska konvencija, ki si `e od za~etka prizadeva za{~ititi naravno okolje in podpirati trajnostni razvoj ter s tem zavarovati okoljske, dru`bene, gospodarske in kulturne interese v Alpah `ive~ega pre­bivalstva. Za dosego {iroko zastavljenih in zahtevnih ciljev so potrebni temeljito poznavanje trenutnih razmer ter aktualnih procesov v alpskem prostoru, njihovo pri­merjanje in interpretiranje ter oblikovanje razvojnih smernic. V ta proces je treba vklju~iti vrsto ljudi iz razli~nih sfer javnega in zasebnega `ivljenja: znanstvenike, gos-podarstvenike, politike in v Alpah `ive~e prebivalstvo. Zato ni presenetljivo, da Alpska konvencija podpira projekte, pri katerih sodelujejo regionalne organizacije, razisko­valni in{tituti in druge ustanove, ki jih zanima trajnostni razvoj v Alpah. Dober primer takega sodelovanja in pomemben korak k bolj{emu poznavanju Alp je projekt DIAMONT (medmre`je 1), v okviru katerega so bili zbrani in obdelani {tevilni podat­ki, narejene analize in pripravljene smernice nadaljnjega razvoja. Polno ime projekta, ki je trajal tri leta (od marca 2005 do konca februarja 2008) je Data Infrastructure in the Alps: Mountain Orientated Network Technology. Vodilni partner je bila Univerza v Innsbrucku, odgovorna oseba pa dr. Axel Borsdorf. Znans­tveni vodja projekta je bila dr. Ulrike Tappeiner z Evropske akademije v Bolzanu. Poleg obeh omenjenih ustanov so bili partnerji {e Univerza v St. Gallenu, zasebni na~rtoval-ski podjetji Bosch&Partner GmbH in ifuplan iz Münchna, CEMAGREF iz Grenobla, Skupnost gorskih ob~in iz Rima ter Geografski in{titut Antona Melika Znanstveno­raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz Ljubljane. Projekt je potekal v okviru programa INTTEREG IIIB za obmo~je Alp. Aktivnosti slovenskega partnerja so financirali Evropska unija (75 %), Ministrstvo za okolje in prostor (15 %) in Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU (10 %). [iroko zasnovan projekt je bil v vodstvenih organih Alpske konvencije zami{ljen kot podpora prenovi zasnove in vsebine ter ponovnemu zagonu Sistema opazova­nja in informiranja v Alpah SOIA (System for Observation of and Information on the Alps), ki lahko pomembno prispeva k celovitemu trajnostnemu razvoju. Tudi cilji projekta so bili {iroki in ambiciozni: • soo~iti vsebino Alpske konvencije s pri~akovanji strokovnjakov ter zahtevami pre­bivalcev, • dolo~iti neskladja, ki vplivajo na razvojne procese v regionalnem razvoju, • izpostaviti pomembna razvojna vpra{anja ter mo`nosti trajnostnega razvoja in • ob upo{tevanju kazalnikov izdelati orodja regionalnega razvoja. Pri izdelavi vsealpskega informacijskega in podatkovnega sistema je sodelovala mre`a strokovnjakov s podro~ja razvoja Alp, ki je bila vzpostavljena med izvajanjem projekta. Ta proces je vklju~eval tudi testiranje vzor~nih orodij regionalnega razvo­ja in razprave s prebivalci vzor~nih obmo~ij. Analiza in oblikovanje trajnostnega regionalnega razvoja povezujeta kulturne, regionalne in krajevne dejavnike. Kon~­ni rezultat so kazalniki za oblikovanje sistema spremljanja, nadziranja in vrednotenja regionalne politike v Alpah. Projekt je tako kot vsi Interregovi projekti aplikativno naravnan; v tem primeru gre za prakti~no udejanjanje Alpske konvencije. Zanimiv je zlasti za Slovenijo z vidi­ka pridobivanja izku{enj pri na~rtovanju regionalnega razvoja in oblikovanja temeljnih izhodi{~ za nadaljnji razvoj. Slovenija je {e vedno v prehodnem obdobju, ko i{~e optimalne poti regionalnega razvoja. Sodelovanje v tem projektu je bilo pomembno tudi zato, ker je bil velik poudarek na vklju~evanju dele`nikov in lokal­nega prebivalstva, torej na na~elu od spodaj navzgor (bottom-up), ki se je za~el uveljavljati po osamosvojitvi na{e dr`ave. Druge alpske dr`ave imajo na tem podro~­ju `e dolgo tradicijo in nas zato lahko s svojimi dragocenimi izku{njami obogatijo. Poleg tega so si razvojni problemi v celotnih Alpah precej podobni, zato bi lahko pri re{evanju slovenskih problemov k nam s pridom prenesli izku{nje iz drugih dr`av in regij. V monografiji najprej predstavljamo kulturne razlike v Alpah in njihov vpliv na trajnostni regionalni razvoj, sledijo rezultati delfi analize, ki je pomagala izlu{~i-ti bistvene razvojne smernice v Alpah, nato izpostavljamo problematiko primernih kazalnikov regionalnega razvoja ter harmonizacije podatkov, ki je bila ena izmed najzahtevnej{ih nalog celotnega projekta. V nadaljevanju je pozornost namenjena instrumentom regionalnega razvoja in participativnemu procesu, ki je klju~en za dose-ganje dejanskega trajnostnega razvoja. Na koncu predstavljamo {e slovenski pogled na navedene tematike, saj je v obmo~je Alpske konvencije vklju~enih kar 63 sloven-skih ob~in. Pri~ujo~a monografija prina{a bistvene rezultate projekta DIAMONT, ki pa smo jih poskusili vpeti v {ir{e teoretske okvirje regionalnega in trajnostnega razvoja. Teme­lji na skupnih rezultatih projekta, podrobneje predstavljenih v {estih publikacijah, ki so iz{le pri Evropski akademiji v Bolzanu (EURAC): • Martin Boesch: Analysing the Influence of Cultural Differences on Regional Deve­lopment in the Alps, • Vincent Briquel: Analysis of Experts' Assessments of Alpine Development, • Konstanze Schönthaler in Stefan von Andrian-Werburg: Indicators on Regional Development in the Alps, • Ulrike Tappeiner, Delia Gramm, Caroline Pecher, Erich Tasser, Florian Lintzme-yer, Stefan Marzelli in Gottfried Tappeiner: Typology of the Alps Based on Social, Economic and Environmental Aspects, • Stefan Marzelli, Florian Lintzmeyer in Claudia Schwarz: Managing Alpine Resour­ces – Approaches and Instruments, • Marco Zumaglini, Janez Nared, Loredana Alfarè, Nika Razpotnik in Mimi Urbanc: Participation Process in Regional Development: DIAMONT's Perspective. 2 Vpliv kulturnih razlik na regionalni razvoj Alp Razvojni teoretiki so za~eli v zadnjih desetletjih poudarjati pomen mehkih dejavnikov razvoja, med katere lahko uvrstimo ~love{ki, dru`beni in kulturni kapi­tal, mre`enje, gostoto institucij, inovativnost … To je razumljivo, saj so spoznali, da stopnja razvitosti ni odvisna zgolj od trde infrastrukture, naravnih bogastev in `e obsto­je~ega kapitala, ampak imajo pomembno vlogo tudi kultura, tradicija, regionalna identiteta in sistem vrednot. Ti pogledi so se {e okrepili v ~asu pospe{enih moder-nizacije in globalizacije, ki sta s svojimi vplivi pre`eli temelje dru`bene, gospodarske in okoljske oziroma prostorske strukture, s tem pa spro`ili proces, ki dolgoro~no vodi v uniformiranost in zmanj{evanje kulturnih razlik med posameznimi obmo~ji. Odziv na navedene sodobne procese so bili regionalizmi, ki so poudarjali poseb­nosti posameznih obmo~ij, njihov temeljni cilj pa je bil prevzem vzvodov odlo~anja. Kot protiute` konceptu globalizacije se je pojavil koncept glokalizacije, ki ob global-nih vplivih poudarja pomen posameznega kraja in regije; oba imata med razvojnimi procesi {e vedno izredno pomembno vlogo. V kontekstu trajnostne prihodnosti Alp ima bolj{e razumevanje vpliva kultur­nih razlik na regionalni razvoj velik pomen. S tem je mogo~e izbolj{anje razumevanja ne le podobnosti, pa~ pa tudi razlik in posebnosti posameznih delov znotraj alpske­ga loka, na ta na~in pa se oblikujejo temelji za zaznavanje trajnostnosti regionalnega razvoja v kontekstu Alpske konvencije. Izraz kultura je znan in pogosto uporabljen pojem. Izhaja iz latinske besede cole-re v pomenu šobdelovati, negovati, skrbeti’ (Jones 2003, 41) in se je prvotno nana{al na ~lovekovo ve{~ino obvladovanja in spreminjanja naravne pokrajine. Agrikultu­ra, hortikultura, vitikultura in apikultura na primer {e vedno pomenijo obdelovanje njiv, vrtov in vinogradov ter ~ebelarstvo. S spoznavanjem tujih de`el in ljudstev, kate­rih tehnolo{ke ve{~ine in tehnike so se razlikovale od evropskih, se je izraz raz{iril na dru`bene skupine, ki so jih evropski kolonizatorji evropocentri~no ozna~evali za primitivne kulture ali v najbolj{em primeru na primer za eksoti~ne oziroma karibske kulture, s ~imer je kultura »… postala izraz ~love{kih razlik in razlikovanja …« (Cos-grove 2000, 135). V naslednjem koraku je izraz postal oznaka za proces razvoja dru`be od prvobitne divjosti do splo{no veljavnih na~el in norm. [ele zatem se je za~el upo­rabljati za aktivnosti, potrebne ali koristne v procesu kultiviranja ~love{ke ob~utljivosti in vedenja, torej za umetnost, denimo upodabljajo~e umetnosti, glasbo, literaturo in ples. Slovenci izraz kultura povezujemo z narodno emancipacijo, ki so jo spro`ili »ljudje peresa« (Seton-Watson 1980, 29). Zato ga razumemo kot pomemben, ~e ne najpo­membnej{i del narodne identitete. Toda kaj je pravzaprav kultura? Slovar slovenskega knji`nega jezika (1994) med drugim navaja, da je: »… skupek dose`kov, vrednot ~lo­ve{ke dru`be kot rezultat ~lovekovega delovanja, ustvarjanja …« oziroma »… ~love{ko delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dose`ki, te vrednote …«. Drugi del zgoraj navedene definicije se pribli`a razumevanju kulture v projektu DIAMONT, kjer je kultura – ob upo{tevanju Giddensove teorije strukturacije – razum­ljena tako kot delovanje kot struktura. Kultura torej pomeni odnose, vizije in vedênje posameznikov, dru`benih skupin, prebivalcev dolo~enih pokrajin, narodov v svo­jem `ivljenju, pri oblikovanju okolja in pri osmi{ljanju lastnega bivanja. Obenem kultura pomeni rezultat omenjenih dejanj, izra`enih v artefaktih, institucijah, gos-podarskih strukturah, naseljih, rabi tal. Kultura torej ni stati~na, ampak dinami~na; je proces, ki zadeva ljudi in tudi njihov `ivljenjski prostor. Posamezni deli zemeljske oble se med seboj razlikujejo ne samo zaradi naravnih danosti, ampak tudi zaradi dru`benih zna~ilnosti. S pomo~jo kulture ljudje vplivajo na prostor in ga oblikuje­jo. Obenem je kultura nestabilen sistem pomenov, prek katerega ljudje osmi{ljajo svet materialnih objektov (Hubbard in sodelavci 2002, 59). Na tej to~ki se sre~ata kultu­ra in ~as, saj ima interakcija med dru`bo in prostorom {e ~asovno komponento. Slednja je zanimiva zlasti v sodobnosti, ko je ~as v kontekstu globalizacije in hitrih sprememb dobil nove razse`nosti (Jelen 2006; Zucca 2006). Naslednje podro~je, ki se odpira, je opazovanje in merjenje kultur ter njihovo primerjanje. Oprijemljive prvine kulture so jezik, naselbinsko omre`je, raba tal, tra­dicija, proizvodni na~ini, administrativne prakse, dav~ni predpisi, vera … Nekatere so odlo~ujo~e v dolo~enem kontekstu in popolnoma nepomembne v drugem. Poleg tega se pojavi {e problem njihove povezanosti oziroma prepletenosti. Kultura je namre~ kompleksen sistem in proces, v katerem so posamezni deli vzro~no povezani in funk-cijsko medsebojno odvisni. Metodolo{ko vpra{anje, ki si ga zastavljamo, je, kako dolo~iti in ovrednotiti kulturne prvine, pomembne za regionalni razvoj. Naslednje vpra{anje je, kaj so kulturne razlike, ki so predmet prou~evanja? Na podlagi kultur­nih zna~ilnosti lahko neko obmo~je raz~lenimo na kulturne regije, torej so kulturne razlike obenem tudi regionalne razlike. To prav gotovo velja za Alpe. Postavljena je bila naslednja hipoteza: kulturne razlike, ~eprav so {e vedno pri­sotne, izgubljajo pomen gonilne sile v regionalnem razvoju na ra~un tr`no usmerjenih, univerzalnih oziroma globalnih vzorcev in te`enj. Pomen kulture je ve~ji na kra­jevni ravni in v vsakdanjem `ivljenju, kjer vpliv globalizacije {e ni tako o~iten (Boesch 2007b, 4). V tej povezavi razumemo regionalno politiko kot vrsto ciljev in ukrepov, kate­rih u~inki bodo vidni v regiji in bodo na regionalni razvoj vplivali tako, da bo {el v `eleni smeri. Skupni cilji regionalnih politik so podpora konkuren~ni prednosti regij, odprava zaostankov ter regijske in krajevne neenakosti ter izbolj{ava odzivov na pri-~akovanja civilne dru`be. Ti ukrepi regionalne politike lahko odlo~ilno vplivajo, ali Slika 1: Vpliv kulturnih dejavnikov na regionalni razvoj – temeljna strukturna postavitev in povezave: Regionalni razvoj je niz regionalnih struktur in dejanj (za­sebnih in javnih) ter njihovih sprememb skozi ~as. Kot celota je pojem kultura nejasen in kompleksen, vendar predstav­lja splo{no podlago za te procese. Pu{~ice in njihova debelina ka`ejo na dejstvo, da za glavno gonilno silo regionalnega razvoja veljajo gospodarske dejavnosti (vlaganja, proizvodnja in potro{nja) (Boesch 2006a; Boesch 2006b). pa ne, na regionalne strukture, kar je odvisno od relativnega pomena teh ukrepov in u~inkovitosti njihovega izvajanja (v primerjavi z neobstoje~imi ukrepi ali nekim nediferenciranim izvajanjem znotraj dr`ave). Regionalna politika je zelo odprta za kulturne razlike, {e zlasti obseg in na~in javnega odlo~anja, dodeljevanje javnih sredstev, na~in in posebnosti zakonodaje ter upravnih postopkov, splo{ne dru`beno-politi~­ne razmere, zlasti povezave med civilno dru`bo in formalnimi strukturami, organi dr`avne oblasti ter gospodarstvom. Poraja se vpra{anje, ali obstajajo specifi~ne regio­nalne izvedbe v smislu predmetov, ciljnih subjektov, sredstev in ukrepov, koli~ine razpolo`ljivih sredstev, meril za subvencije, izvajanja in nadzora, procesov prilaga­janja? Z drugimi besedami, ali obstajajo regionalne razlike, ki jih lahko pripi{emo regionalni politiki, ta pa je na drugi strani odsev kulturnih razlik? V sredi{~u raziskovalne sheme je bila regionalna politika, ki smo jo izpostavili kot klju~no raziskovalno podro~je. Nudi povezavo med kulturo in regionalnim raz­vojem ter je glavna gonilna sila, ki vpliva na tr`ne razmere. Izhajali smo iz domneve, da kulturne razlike v regionalnem razvoju {e najla`je opredelimo, ~e prou~imo regio­nalno politiko. Oblikovali smo dobro strukturiran vpra{alnik, ki je obsegal naslednje vidike: • obseg ukrepov regionalne politike, trajnostnostni vidik, • razlike v ciljih in namenih regionalne politike ter morebitna vloga kulturnih dejav­nikov pri interpretaciji teh razlik, • regulativne ukrepe za omilitev u~inkov svetovnih tr`nih razmer v regionalnem kon­tekstu, • vpliv kulturnih dejavnikov pri izvr{evanju regionalne politike. V obliki odprtih vpra{anj zasnovan vpra{alnik so izpolnili strokovnjaki iz {estih dr`av: Italije, Avstrije, Francije, Nem~ije, [vice in Slovenije. Zaradi la`je obdelave in poznej{ih primerjav med dr`avami so bila nekatera vpra{anja strukturirana po glavnih vsebinah regionalne politike, ki se nana{ajo bodisi na gospodarske panoge (kmetijstvo, turizem, javni promet …) bodisi na okoljska vpra{anja (varovanje narave, dostop do javnega {olstva). Kontrolna vpra{anja so poizvedovala po stanju regionalnega raz­voja. Poleg tega so anketiranci lahko navedli katerokoli kulturno potezo, ki se jim je zdela pomembna, in jo tudi ovrednotili glede na pomembnost. Vpra{alnik je bil strukturiran takole: • 1. splo{ni pregled kulturnih razlik v regionalni politiki, • 2. splo{na struktura, naloge in cilji regionalne politike, • 3. merila in orodja regionalne politike, • 4. institucije za izvr{evanje regionalne politike, • 5. finan~ni transferji v razli~ne gospodarske panoge in javni sektor, • 6. vpliv kulturnih dejavnikov na regionalno politiko (na splo{no), • 7. vpliv posebnih vrednot in vedenja, posebnih iniciativ ali ciljev, • 8. stanje in dinamika regionalne politike ter vplivi ukrepov regionalne politike. pomen jezik SLO CH DA I F manj{ine SLO A CH D I F prvobitne kulture/ tradicionalne enote S LO I CH DA F projekti in omre`ja SLO F CH I A D Slika 2: Pomen kulturnih dejavnikov za regionalno politiko in razvoj. Kode dr`av ozna~ujejo mnenje ekspertov, pu{~ice ka`ejo te`nje (Boesch 2006a). V kvalitativni analizi, ki je sledila, so {vicarski partnerji izoblikovali skupine na podlagi podobnosti tako na ravni posami~nega vpra{anja kot tudi na agregirani rav­ni. Metodolo{ko gledano raziskava ni dala rezultatov o vplivu kulturnih dejavnikov na regionalni razvoj per se, ampak je razkrila, kako skupina ekspertov dojema in raz­laga odnose med kulturo in regionalno politiko. Prvi sklop rezultatov (slika 2) se nana{a na jezik, prisotnost manj{in, prvobitne kulturne in tradicionalne vrednote ter na projekte in povezovanje. Ve~ina ekspertov povezuje vsesplo{no nazadovanje vpliva prvih treh prvin z nara{~ajo~im procesom transformacije. Obratno prisotnost lokalnih projektov, povezovanje in prizadevanja za modernizacijo na splo{no (urbanizacija na primer) pridobivajo vse pomembnej{o vlogo. Seveda je odnos posameznih ekspertov do tovrstnih modernizacijskih priza­devanj in njihovega pomena zelo razli~en. Na splo{no lahko razlikujemo dve razli~ni miselnosti: prva povezuje regionalno politiko in razvoj s tradicionalnimi kulturnimi dejavniki, {e vedno prisotnimi na dolo~enem ozemlju, druga pa povezuje regional-ni razvoj z urbanizacijo in dru`benoekonomskimi mo`nostmi dolo~enega obmo~ja, zato se ustvarja popolnoma nova geometrija razvoja, ki lahko sovpada, ali pa tudi ne, s tradicionalnimi strukturami. Pri tem je treba opozoriti, da niso pojasnili, v kak-{ni meri razni navedeni dejavniki vplivajo na regionalni razvoj, na primer, ali pospe{ujejo ali zavirajo modernizacijo. Poleg tega se zastavlja vpra{anje, ali je ohra­njanje tradicionalnih struktur prispevek k trajnosti ali ovira za nujno potrebne reforme? Odgovori so razkrili tudi, da so respondenti skoraj brez izjem prezrli pomen traj­nostnega razvoja kot strate{ke prednosti regije, kar je za anketo, tesno povezano z Alpsko konvencijo, zares presenetljivo. Zato se vsiljuje misel, da je zanje zagotovi-lo regionalnega razvoja edino splo{en gospodarski razvoj, ~etudi (ali prav zato) odstopa od trajnostnih na~el. Drugi sklop (slika 3) se nana{a na gospodarske razmere. @e be`en pogled na she-mo razkrije, da so imeli strokovnjaki iz vseh dr`av zelo enotno mnenje o pomenu splo{nega gospodarskega napredka. Poudarjali so pomen zunajalpskih gospodarskih pomen gospodarski razvoj {ir{ega/zunaj alpskega obmo~ja FA I SLO D CH gospodarske inovacije/regionalna produktivnost CH A SLO F D I krepitev regionalnega gospodarstva A CH SLO D F I sodelovanje s partnerji zunaj alp F SLO IA D CH Slika 3: Pomen gospodarskih praks za regionalno politiko in razvoj. Kode dr`av ozna~ujejo mnenje ekspertov, pu{~ice ka`ejo te`nje (Boesch 2006a). vplivov, ki bo v prihodnje {e nara{~al. Po njihovem mnenju bo globalni ali evropski razvoj ugodno vplival na razvoj Alp. Prav tako so zanje alpske regije del dr`avnega, ~e ne celo globalnega gospodarskega sistema, pri ~emer so klju~nega pomena za raz­voj tekmovalnosti, produktivnosti, inovativnosti in povezovanja. Strokovnjaki niso omenili cene take preobrazbe, na primer izgube tradicionalnih vrednot, dedi{~in­skih pokrajinskih prvin … Prav tako niso podvomili v ustreznost take strategije za manj uspe{na obmo~ja ali za obmo~ja, ki ne bodo mogla slediti hitremu razvoju, kot ga narekuje sodobni globalni trg. Zanimivo je, da strokovnjaki dvopolnega razvoja sredi{~a in periferije niso pripisali posami~nim kulturnim dejavnikov, ampak ve~i­noma neugodni prostorski strukturi, ki je zna~ilna za celotne Alpe in jo je te`ko zaobiti. Slika 4: Pomen okoljskih in dru`benih praks za regionalno politiko in razvoj. Kode dr`av ozna~ujejo mnenje ekspertov, pu{~ice ka`ejo te`nje (Boesch 2006a). pomen ekolo{ka trajnostnost A SLO D I F CH kulturna identiteta in dru`bena trajnostnost A SLO I I CH D F dobra izobrazba lokalnega prebivalstva SLO I CH F D dobre javne storitve za lokalno prebivalstvo CH A I SLO D F dobre javne storitve za lokalno prebivalstvo SLO I D A F CH Na drugi strani pa so alpska sredi{~a lahko uspe{na, ~e postanejo del dr`avnega ali globalnega gospodarskega omre`ja. Nova gospodarska paradigma ne temelji le na inovacijah, ampak tudi na tesnem regionalnem sodelovanju in mre`enju. Na gospodarstvo je torej treba gledati kot na celoto, ne pa zgolj na posamezno podjetje. Po mnenju strokovnjakov se regionalna politika spretno prilagaja novim zahtevam. Dokler pa gospodarstvo dolo~ene regije ni dovolj strukturirano ali ne dose`e kriti~ne mase, je sodelovanje zaradi pomanj­kanja poslovnih subjektov ote`eno. Zato je povezovanje z »zunanjim svetom« {e toliko pomembnej{e. Na drugi strani sta lahko zaprtost in odmaknjenost nekaterih prede­lov Alp prednosti za nekatera podro~ja, na primer za turizem. Slika 4 ka`e razmerja med okoljskimi in dru`benimi vrednotami. Vsi strokovnjaki so kot zelo pomembne za regionalni razvoj ocenili okoljsko trajnostnost, izobra`e­vanje in javne slu`be. Posebno mesto zavzema okoljska trajnostnost, saj je zdravo okolje razumljeno kot vrednota. Po njihovem mnenju ima velik vpliv na regionalno poli­tiko trajnostnost, katere pomen se bo v prihodnje {e pove~eval. Na operativni ravni so poudarili pomen vklju~itve pokrajinskih vpra{anj v regionalna gospodarstva ter varovanje naravnih in pokrajinskih prvin na turisti~nih obmo~jih. Odgovori so razkrili tudi nekatere s trajnostnostjo povezane probleme. Za zdaj si gospodarski subjekti {e te`ko predstavljajo, kako bi ekolo{ko-okoljska trajnostnost lah­ko delovala kot gonilna sila gospodarskega razvoja; v ve~ini primerov {e vedno velja za oviro. Niso pa si bili enotni, do katere mere naj bi bila v prihodnje regionalna politika poobla{~ena za zagotavljanje javnih slu`b (zdravstvo, {olstvo, javna uprava …). Te bi bile lahko prepu{~ene tudi zasebni pobudi, vendar se ob tem pojavlja nevarnost slabih in/ali dragih storitev. [e bolj sporen je pomen tradicionalnih vrednot kulturne identi­tete in pravic manj{in v regionalnem razvoju. Ali se bo njihov pomen zmanj{eval ali pove~eval? V raziskavi sta bili izra`eni obe mo`nosti, bodisi, da se bodo izgubile v glo­balnem svetu bodisi, da bodo zaradi vpliva globalizacije postale bolj dragocene. Jasno je, da so gospodarske in dru`benokulturne te`nje dva pola istega procesa. Zanimivo je, da so strokovnjaki izpostavili obe skrajnosti transformacijskega proce­sa. Prva {e vedno zdru`uje regionalni razvoj in tradicionalne kulturne vrednote, povezane z dolo~enim ozemljem in ljudmi, ki na njem `ivijo. Tem tradicijam se pri­pisuje precej{en pomen, ki pa nazaduje. Druga skrajnost je, da je od kulturnih dejavnikov neodvisen regionalni razvoj ~edalje bolj odvisen od urbanizacijskih te`enj in dru`benoekonomskih mo`nosti dolo~ene lokacije. Nova razvojna geome­trija kot posledica tega lahko, ali pa tudi ne, sovpada s tradicionalnimi strukturami. V prihodnosti se bo pokazalo, ali bosta navedena na~ina vzpodbudila razli~ne akcij­ske na~rte z razli~nimi rezultati na podro~ju regionalnega razvoja ali gre zgolj za razlike v dojemanju in namene brez ve~jih vplivov (Boesch 2007a). V vseh dr`avah Alpske konvencije ima regionalna politika razli~no dolgo tradi­cijo, ki temelji na splo{nih politi~nih in administrativnih strukturah ter specifi~nem dojemanju Alp in njihovih virov, mo`nosti in problemov. Ne glede na to v zadnjih letih zahtevajo prilagoditve novi izzivi, kot so pomanjkanje javnih sredstev ali pri­tiski zaradi liberalizacije kmetijskega trga. Vrednotenje regionalnih politik mora upo{tevati tudi institucionalne razlike v posameznih dr`avah. V pretres smo vzeli stra­tegije, orodja in institucije, zadol`ene za implementacijo, pri ~emer smo na eni strani skupen (generaliziran) pristop v vseh dr`avah, na drugi pa dokaj velike razlike med alpskimi de`elami. Strokovnjaki iz vseh dr`av so si bili enotni glede nara{~ajo~ega vpliva politik in ukrepov Evropske unije, premikov v smeri regionalnega upravljanja (bodisi od ob~in­ske ravni navzgor bodisi od dr`avne ravni navzdol), skupnih ciljev, kot so zmanj{evanje razlik ali krepitev alpskih urbanih sredi{~ z namenom, da bi pove~ali njihovo kon­kuren~nost, ter orodij, kot so mestni na~rti ali razvojne sheme. Vendar pa ima vse pravkar omenjeno omejeno mo`nost uveljavitve. Razlike med posameznimi dr`avami obsegajo tri glavne dimenzije, ki izhajajo iz razli~nih pristopov k regionalni politiki in so obenem delno zakoreninjene v poli­ti~ni in upravni zgodovini: • pristop od zgoraj navzdol nasproti pristopu od spodaj navzgor, • sektorsko nasproti celostno, • javno nasproti zasebno. Preglednica 1: Strate{ki pristopi k regionalni politiki v alpskih de`elah. de`ele Alpske konvencije strate{ki pristopi Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica k regionalni politiki pristop od spodaj navzgor (federalizirana × × × ali decentralizirana) pristop od zgoraj navzdol (centralizirana) × × (×) × posebna alpska perspektiva × × × Alpe kot marginalno obmo~je × × × vpliv politik in sredstev Evropske unije × × × × × (×) te`nja regionalne pristojnosti × × × × × × od dr`avne ravni navzdol × × × od ob~inske ravni navzgor × × × × V povezavi s prvima dvema se v vseh alpskih de`elah ka`e mo~na te`nja po zdru`e­vanju tradicije z najnovej{imi izku{njami, kar vodi k me{anim pristopom (preglednica 1). Tako so se na primer v dr`avah s prevladujo~imi postopki in pristopom od zgo-raj navzdol (Francija, Italija, Slovenija) na novo izoblikovali sveti na lokalni oziroma regionalni ravni. Obenem se je pove~ala pristojnost lokalnih oblasti pri uveljavlja­nju lastne mo~i in ve~je sprejemljivosti med lokalnim prebivalstvom. V de`elah z dolgo tradicijo pristopa od spodaj navzgor (Avstrija, Nem~ija, [vica) so se pove~ale te`nje po koordiniranju pristopov na vi{ji ravni. Podobne te`nje lahko opazimo na podro~ju sektorskega na~rtovanja, ki se nadgrajuje s koordiniranimi orodji. Na drugi strani pa se celostne na~rtovalske sheme, ki niso preve~ operativne, dopolnjujejo z u~in­kovitej{imi izvedbenimi orodji. V odnosu javnega oziroma upravnega sektorja nasproti zasebnemu sektorju so razlike med dr`avami manj o~itne. Ve~ina institucij, zadol`enih za regionalno poli­tiko in promocijo regionalnega razvoja, je upravnih, vladnih teles. V dolo~eni meri so vklju~ene tudi zasebne institucije, razli~ne agencije, gospodarske zbornice in celo nevladne organizacije. Precej{en napor je namenjen razvoju in poglobitvi javno-za­sebnega partnerstva, na primer v obliki svetov. Opazna je tudi tendenca nara{~anja vpliva civilne dru`be, saj se pove~ujeta {tevilo in pristojnost vklju~enih dele`nikov. To je {e posebej o~itno pri vpra{anjih, povezanih s trajnostnostjo, saj imajo zaseb­ne dru`be pogosto bolj{o predstavo in jasnej{o vizijo kot vladne slu`be. Rezultati, ki so se nana{ali zlasti na narodnostno pogojene kulturne razlike, so opozorili na zmanj{evanje kulturno pogojenih razlik, kar je razmeroma lahko raz-lo`iti. Na eni strani je regionalna politika ena najvidnej{ih in najpomembnej{ih politik, na drugi pa se z uvajanjem skupnih evropskih na~el in pravil regionalne razlike izgub­ljajo v zahtevnej{ih in zamudnej{ih upravnih postopkih. Kulturne razlike dodatno rahljata globalizacija in modernizacija, ki ~edalje bolj uveljavljata enotne standarde ter vzorce mi{ljenja in ravnanja. Z vpetostjo posameznika v razvojne (globalne) tokove kulturne razlike tudi na ni`ji, krajevni ravni vse bolj bledijo na ra~un uniformnih vzorcev. Kljub temu so regionalne kulturne razlike {e vedno izjemno velike in so ob primerni konstelaciji kulturnih in gospodarskih struktur lahko tvorec specifi~nega lokalnega okolja, to pa je podlaga uspe{nega gospodarskega razvoja in posledi~no tudi razvoja celotnega obmo~ja. 3 Stanje in te`nje na obmo~ju Alp Pri vseh evropskih projektih je za`eleno, ~e ne celo nujno vklju~evanje lai~ne in strokovne javnosti. S tem ne dobimo le veliko znanja, pogledov, `elja, pri~akovanj, ampak verjetno tudi ve~jo vklju~enost javnosti, kar je pomembno za oblikovanje zrelega in tvornega odnosa do okolja, v katerem `ivimo. Projekt DIAMONT je vseskozi na razli~ne na~ine vklju~eval javnost, ve~inoma strokovno, v manj{i meri tudi lai~no. Ena izmed nalog tega projekta je bila dobiti tudi splo{no predstavo o najpomembnej{ih zadevah, ki vplivajo na sedanji oziroma bodo vplivale na prihodnji razvoj v Alpah. 3.1 Pogledi strokovnjakov na razvoj Alp Sodelujo~i strokovnjaki so podali svoja mnenja o `e prisotnih izzivih, problemih in mo`nostih, pa tudi tistih, ki se bodo morda pojavili v prihodnosti (Urbanc, Per-ko, Petek 2008). Njihove ocene so bile vsebinski in konceptualni temelj oblikovanja kazalnikov regionalnega razvoja in zatem oblikovanja obmo~ij s podobnim razvojem. Napovedovanje prihodnosti je `e od nekdaj vznemirjalo ljudi in na{lo svoje mesto tudi v znanosti. Ena uporabnej{ih tovrstnih metod je metoda delfi, kombinacija kva­litativnega in kvantitativnega vrednotenja, ki temelji na mnenjih skupine izvedencev za oblikovanje teorije in napovedovanje prihodnosti. Prednost metode delfi je v tem, da jo lahko uporabimo tudi takrat, ko o nekem problemu nimamo zadostnega zna­nja in ga ne moremo dopolniti s klasi~nimi raziskovalnimi metodami, na primer zaradi pomanjkanja podatkov (Adler in Ziglio 1996; Delbeq, Van de Ven in Gustafson 1975; Bourgeois in sodelavci 2008). Metoda torej temelji na zaupanju v znanje in sposobnost osebe, imenovane ekspert, strokovnjak oziroma izvedenec (Urbanc, Perko, Petek 2008). Preglednica 2: Sodelujo~i strokovnjaki (Briquel 2007, 26). {tevilo ekspertov po dr`avah krog vrsta vse Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica strokovnjakov dr`ave prvi krog vsi 62 11 10 10 15 11 5 drugi krog vsi 51 7 8 9 14 7 6 tretji krog vsi 46 5 9 8 13 7 4 prvi krog znanstveniki 24 2 5 4 3 5 5 drugi krog znanstveniki 30 7 5 5 4 4 5 tretji krog znanstveniki 24 5 5 3 3 4 4 prvi krog ostali 38 9 5 6 12 6 0 drugi krog ostali 21 0 3 4 10 3 1 tretji krog ostali 22 0 4 5 10 3 0 Metoda delfi nam je pomagala pridobivati, uskladiti in poenotiti skupne ocene oziroma mnenja, in to tako, da smo izpostavili podobnosti in razlike med mnenji opredelitev osmih »poglavitnih problemov« v Alpah, povezanih z omejenim {tevilom pojavov 2. krog: identificiranje vzrokov, u~inkov in medsebojnih povezav med pomembnej{imi vpra{anji v tezah dolo~itev pomembne »razvojne usmeritve« v Alpah: »Urbana sredi{~a in obrobja mest med konkuren~nostjo in sodelovanjem« Slika 5: Zaporedje analiti~nih postopkov pri delfi analizi (Briquel 2006, 3). strokovnjakov v skupinah, ki so vsak zase prejeli vpra{anja ve~krat zapored in nanje tudi individualno odgovarjali. Svoja mnenja pa so izrazili so~asno, potem ko so se seznanili z rezultati prej{njih vpra{alnikov (razen v prvem krogu). Metoda delfi ob zapovrstnih povratnih informacijah omogo~a oblikovanje individualnih odgovorov v primerjavi s skupinskimi mnenji (Skulmoski in Hartman 2002). Strokovnjake (skupaj pribli`no 60 znanstvenikov, dele`nikov, dr`avnih uradnikov oziroma predstavnikov alpskih zdru`enj; v povpre~ju po 10 iz posamezne dr`ave) smo izbrali glede na njihovo splo{no pristojnost za probleme, povezane z razvojem v Alpah. Skladno z za~rtanimi cilji je bilo na za~etni stopnji treba zaobjeti ~im ve~ problemov oziroma dilem. Zato je bil na prvi stopnji vpra{alnik oblikovan skladno s cilji Alp-ske konvencije. Prav zaradi te {irine je bilo v sklepnem delu med strokovnjaki mogo~e dose~i le delno soglasje. V prvem krogu smo dobili splo{no sliko o problemih v Alpah z razli~nih temat­skih podro~ij (slika 5). Mnogi strokovnjaki so izpostavili o~itne razvojne te`nje, zlasti opu{~anje kmetijstva ter zamiranje kulturne raznolikosti in alpske identitete. Mo~­no pa so se razhajala njihova mnenja o vzrokih za te procese, njihovem trenutnem stanju in potencialnih posledicah. Da bi v drugem krogu ugotovili, ali ti rezultati odra`ajo zgolj razhajanje mnenj strokovnjakov ali razkrivajo resni~ne razlike, smo oblikovali »teze«, ki nakazujejo zdaj{­nje stanje pomembnih problemov, njihove glavne vzroke in mo`ne posledice. Pri tem izpostavili probleme, katerih vzroki in posledice so se v prej{njem krogu pokazali kot polemi~ni. Nekatere teze so bile zastavljene dovolj provokativno, da so jih strokov­njaki v glavnem brez obotavljanja zavrgli in skritizirali, z drugimi pa so se v ve~ji meri strinjali, ~etudi so predlagali dolo~ene popravke. Mnenja strokovnjakov o teh tezah so nam pomagala poglobljeno analizirati sorodne probleme, njihove medsebojne pove­zave in raznovrstnost njihovega pojavljanja na obmo~ju Alp. Kot rezultat so se izlu{~ili glavni problemi z omejenim nizom pojavov, to je dejstev in te`enj, ki te probleme opredeljujejo. V zadnjem krogu smo strokovnjake zaprosili, naj pojave razvrstijo po trenutni in pri~akovani pomembnosti. Po vseh treh izvedenih krogih smo identificirali osem glavnih razvojnih proble­mov in jih razvrstili glede na pomembnost pojavov, ki jih opredeljujejo. Pojavi znotraj vsakega razvojnega problema so lahko povezani, zato se jih da analizirati komplek­sno. Glavni razvojni problemi so stalni, saj izhajajo iz dejavnikov in razmer, ki se ne spreminjajo prav hitro, zato so odraz splo{nih razvojnih te`enj v Alpah. Ob tem smo ugotovili, da se dolo~eni problemi v vseh alpskih regijah ne pojavljajo enako izrazito. Marginalizacija pode`elja obravnava obmo~ja zunaj vpliva suburbanizacijskih pro-cesov in turisti~nega razvoja. Razvojne impulze v alpskem prostoru lahko v najve~ji meri zaznamo na vplivnih obmo~jih urbanih sredi{~ in v turisti~nih krajih oziroma na turisti~nih obmo~jih. Njihovo pomanjkanje je zna~ilno za marginalizirana pode`elska obmo~ja, pri ~emer imamo v mislih ob~ine, ki temeljijo zlasti na kmetijstvu in gozdars­tvu in so izpostavljene intenzivnemu staranju prebivalstva ter odseljevanju mladih, opu{~anju kmetijstva ter spremembam v kulturni pokrajini (zara{~anje obdeloval­nih zemlji{~, ogozdovanje). Soo~ajo se s pomanjkanjem delovne sile, slabo dostopnostjo ter {ibko integracijo v regijske ekonomske, socialne in politi~ne tokove. Marginalizacija pode`elja je proces, ki je zajel tako reko~ celotno Evropo. V Alpah so ga {e posebej vzpodbudile neugodne naravne razmere (veliki nakloni, velika nad­morska vi{ina, prostorska izolacija, te`ka prehodnost), ki krepko ote`ujejo kmetijsko Preglednica 3: Ocena pomembnosti pojavov glede na marginalizacijo robnih pode`elskih obmo~ij (Briquel 2007). povpre~na ocena dele` ocen pojav ~asovna precej malo dimenzija vse ali zelo pomemben ali ocene dr`ave Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica pomemben nepomemben nara{~anje izoliranosti trenutno 2,36 2,00 2,00 3,13 2,00 2,67 2,50 47 47 zaradi slabe dostopnosti v prihodnje 2,43 2,33 2,25 2,86 2,18 2,57 2,67 40 49 nara{~anje izoliranosti zaradi trenutno 2,40 1,83 3,11 3,00 1,55 2,75 2,50 45 51 slabljenja socialnih vezi v prihodnje 2,67 2,50 2,89 3,25 2,09 2,71 2,75 55 40 zmanj{evanje u~inkovitosti trenutno 2,79 2,67 2,78 3,00 2,54 3,00 2,50 64 36 pri zagotavljanju javnih v prihodnje 3,04 3,17 2,88 3,25 3,08 2,86 3,00 70 28 in zasebnih storitev spreminjanje potreb po javnih trenutno 2,55 2,17 2,78 2,75 2,31 3,00 2,25 49 51 slu`bah zaradi staranja v prihodnje 3,02 3,00 3,00 2,75 3,00 3,43 3,00 85 13 prebivalstva pomanjkanje lokalnih trenutno 2,83 2,67 2,89 3,13 2,42 3,50 3,25 64 34 zaposlitvenih mo`nosti v prihodnje 2,98 2,83 3,00 3,25 2,77 2,86 3,50 70 28 zmanj{evanje pomena kmetijstva trenutno 2,98 2,50 3,00 3,13 2,92 3,00 3,00 66 30 kot temeljnega vira zaslu`ka v prihodnje 3,07 2,50 3,38 2,57 3,38 3,14 3,00 68 26 nezanesljivost javnih sredstev trenutno 2,50 2,40 2,89 2,50 2,38 3,75 2,50 45 53 za podporo razvoja pode`elja v prihodnje 2,93 3,00 3,25 2,14 2,92 2,86 3,75 62 32 zmanj{evanje konkuren~nosti trenutno 2,73 2,80 2,38 2,88 2,85 3,00 2,50 55 40 v prihodnje 2,91 2,20 2,75 2,71 3,31 3,00 3,00 62 42 nara{~anje pomena dodatnih trenutno 3,02 3,17 2,86 3,50 2,92 2,50 2,00 72 23 virov dohodka za ohranjanje v prihodnje 3,34 4,00 3,00 3,86 3,15 3,43 2,50 77 17 kmetijskih dejavnosti bolj{anje promocije regionalnih trenutno 2,90 2,67 2,94 3,13 2,77 3,25 2,75 69 31 in lokalnih blagovnih znamk v prihodnje 3,36 3,33 3,88 3,50 3,00 3,43 3,25 83 15 kmetijskih pridelkov in proizvodov razvrednotenje in opu{~anje trenutno 2,80 2,67 2,63 3,14 2,69 3,00 2,75 60 36 manj primernih kmetijskih v prihodnje 3,04 2,33 3,25 3,00 3,15 3,29 3,00 70 26 zemlji{~ GEORITEM 12 Preglednica 4: Ocena pomembnosti pojavov v okviru vzdr`evanja alpskih gozdov (Briquel 2007). povpre~na ocena dele` ocen pojav ~asovna precej malo dimenzija vse ali zelo pomemben ali ocene dr`ave Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica pomemben nepomemben zmanj{anje vrednosti gozdnih trenutno 2,61 2,33 2,67 2,88 2,10 2,75 3,50 43 34 proizvodov v prihodnje 2,30 2,33 3,00 2,14 1,80 1,86 2,75 23 47 slaba donosnost gozdov trenutno 2,68 1,67 3,00 2,71 2,64 3,00 2,50 47 32 na strmih pobo~jih v prihodnje 2,69 1,67 3,00 2,43 2,70 3,00 3,00 46 30 novi na~ini rabe lesa kot okolju trenutno 2,40 2,00 2,75 3,00 1,82 3,00 1,67 38 51 prijaznega vira v prihodnje 3,43 3,33 3,71 3,63 3,18 3,67 3,00 81 9 slabo gospodarjenje z gozdovi trenutno 2,58 2,20 3,00 3,00 2,00 2,75 2,67 45 36 zaradi razdrobljenosti lastni{tva v prihodnje 2,51 1,60 2,86 3,00 2,25 2,14 2,75 38 40 visok dele` gozdov brez slehernega gospodarjenja pove~ano tveganje slabega gospodarjenja (lov, propadajo~ gozd) ve~anje vzdr`evalnih stro{kov zaradi podnebnih sprememb (lubadar, {kode zaradi neviht, sne`nih plazov in podobno) trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje 2,21 2,55 2,28 2,59 2,42 2,97 1,67 2,00 2,33 2,83 2,33 3,17 2,86 3,43 2,14 2,43 2,50 3,00 2,33 2,50 2,71 2,83 2,33 2,40 1,91 2,18 1,91 2,36 2,36 3,00 3,33 2,40 2,00 2,57 2,67 2,86 2,67 3,33 2,00 2,00 2,33 2,67 26 45 32 47 36 54 55 36 53 36 45 24 ve~anje vplivov onesna`evanja pove~ano zanimanje za nova obmo~ja neokrnjene narave kot turisti~no privla~nih destinacij zavedanje o pomenu gozda za prepre~evanje naravnih nesre~ trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje 2,35 2,36 2,17 2,42 2,59 3,09 2,67 2,67 2,00 1,83 2,50 3,00 2,20 2,40 2,61 2,94 2,67 3,38 2,17 2,00 2,63 2,75 3,00 3,13 1,91 2,33 1,45 1,64 2,25 2,92 2,00 2,50 2,50 3,14 2,50 3,43 2,00 2,00 2,00 2,50 2,00 2,50 30 35 31 41 55 72 49 40 65 52 43 23 sprememba v sestavi gozda zaradi globalnega segrevanja trenutno v prihodnje 1,93 2,55 1,83 2,50 2,38 3,29 1,83 1,80 1,69 2,31 2,75 2,00 2,00 2,75 19 40 70 45 pove~ano zanimanje za gozd v gosto naseljenih dolinah zaradi vzdr`evanja ekolo{kih koridorjev in preskrbe s kisikom trenutno v prihodnje 2,18 2,64 1,83 2,33 2,22 2,88 2,63 3,00 1,73 2,17 2,25 3,29 2,00 2,25 32 53 64 43 Prostorska in razvojna vpra{anja Alp Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared pridelavo in dostop prebivalcev do storitev (Briquel 2007; Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). Nobena temeljito zasnovana raziskava o Alpah se ne more izogniti problemati­ki gorskih gozdov, saj se zaradi sodobnih dru`benogospodarskih razmer z gozdom porasla zemlji{~a hitro {irijo. Klju~no vpra{anje je, kako dolgoro~no ohranjati raz­ne funkcije gozdov, zlasti proizvodno, rekreacijsko, ekolo{ko in varovalno. [irjenje gozdnih zemlji{~ bo omogo~ilo oblikovanje gozdnih rezervatov s poudarjeno oko­ljevarstveno in ekolo{ko vlogo v odmaknjenih in te`ko dostopnih predelih. Donosnost gorskih gozdov je za zdaj {e vedno majhna. Mo`no pa je, da bo razmah pomena bio-mase in pridobivanja energije iz nje v prihodnosti razkril nove dohodkovne mo`nosti. Seveda bo njihovo izkori{~anje omejeno zgolj na dobro dostopne lege. Ve~ina stro­kovnjakov meni, da bodo gozdovi bolj kot za biodiverziteto oziroma turizem in rekreacijo pomembni kot varovalo pred naravnimi nesre~ami. Nekateri so jih ome­njali tudi pri drugih razvojnih vpra{anjih. Procesi urbanizacije spro`ajo vpra{anja odnosa med mestom in pode`eljem, tek­movalnosti in sodelovanja med lokalnimi sredi{~i in njihovim zaledjem, stranskih u~inkov {irjenja mest na pode`elska naselja, u~inkovitosti na~rtovanja rabe tal v urba­nih sredi{~ih, vloge aglomeracij kot gospodarskih sredi{~ regij z omejenimi zemlji{kimi viri v dolinah in kotlinah. Najpomembnej{i pojavi na podro~ju urbanizacije so poveza­ni z nadzorom nad rabo tal oziroma njenimi spremembami: napredujo~o urbanizacijo na ranljivih obmo~jih (pobo~ja nad dolinami, poplavna obmo~ja …), nekontroli­rano urbanizacijo z negativnimi u~inki na pokrajinsko estetiko, in oblikovanjem razvojnih dokumentov, ki vklju~ujejo tudi obrobja mest (Briquel 2007). Suburbanizacijo v dolinah spremlja selitev gospodarskih storitev, trgovine in logi­sti~nih centrov na obrobja mest ter v neposredno pode`elsko zaledje, s ~imer se mo~no spreminja nekdanji model centralnosti. Nakupovalna sredi{~a, poslovni in tehnolo{­ki parki, zasebne fakultete in srednje {ole, sprostitveni in {portni centri ter stanovanja se iz mest selijo v nekdaj kmetijsko pode`elsko okolje. Tovrstne urbano-ruralne struktu-re je mo~ videti na {tevilnih alpskih obmo~jih, tudi v turisti~nih krajih. Suburbanizacija je intenzivnej{a v v avstrijskem in nem{kem delu Alp, v drugih dr`avah pa je njen pritisk manj izrazit. Na infrastrukturno in demografsko {ibkih obmo~jih je prakti~­no ne zasledimo (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). Dodamo lahko, da je zelo intenzivna tudi v slovenskem delu Alp (Ravbar 1992). Jedra urbanizacije ter regionalnega razvoja v Alpah so ob odsotnosti metropoli­tanskih obmo~ij majhna in srednje velika mesta. V primerjavi z zunajalpskimi urbanimi sredi{~i so z zalednimi ob~inami tesneje povezana in jih glede na reliefne ter pod-nebne razmere ustrezno oskrbujejo (Perlik 2001). Jedro procesa predstavljajo urbana sredi{~a z manj kot 20.000 prebivalci, zgo{~e-no pozidavo, zna~ilno urbano arhitekturno podobo, dobro dostopnostjo do {irokega spektra omre`ij in ponudbo najrazli~nej{ih dejavnosti. Povezanost lokalnega sredi{~a z okoli{kimi ob~inami, ki sestavljajo njegovo zaledje, je rezultat zgodovinskega in sodobnega razvoja, povezanega z naravnimi in kulturnimi razmerami, zna~ilnost-mi trga delovne sile ter razmerami v celotni regiji. Sredi{~a, ki so razvila pomembno nadregionalno dejavnost, pridobila nadregionalno vlogo (na primer turisti~no sredi{­~e mednarodnega pomena) ali pa so del {ir{ega dinami~nega gospodarskega obmo~ja, imajo bolj{e razvojno izhodi{~e od sredi{~ v oddaljenih in redko poseljenih predelih, ki skrbijo le za tradicionalno oskrbo in se kot taka ne morejo vklju~iti v konkuren~­ni boj za funkcije na vi{ji ravni (na primer za visoko {olstvo). Zaradi sprememb na nacionalnem in globalnem trgu so {tevilna izrazito indu­strijsko usmerjena lokalna sredi{~a v precej{nji meri izgubila nekdanjo ekonomsko mo~ in razvojno perspektivo. Ta skupina sredi{~ se deli na mesta, ki pozitivnih raz­vojnih impulzov nimajo oziroma jih ne prepoznajo, ter na mesta, ki se z nastalim polo`ajem spopadajo z iskanjem novih inovativnih re{itev. Pri tem se naslanjajo na bogato znanje in izku{nje, pridobljena v stoletni gospodarski tradiciji. Lokalna sredi{~a so funkcijsko povezana s svojim zaledjem, s katerim sestavlja­jo urbano obmo~je. Zlasti v alpskih dolinah prostora za uresni~evanje vseh razvojnih na~rtov kriti~no primanjkuje, zato je potreba po medsebojnem usklajevanju in smotr­ni prostorski razmestitvi funkcij posameznih urbanih obmo~ij regionalnega pomena toliko ve~ja. Tovrstno sodelovanje vodi k zmanj{evanju obstoje~ih socialnih, okolj­skih in ekonomskih problemov, izogibanju nepremi{ljenim prostorskim razvojnim korakom ter krepitvi trajnostnega regionalnega razvoja. Nasprotno lahko prevelika tekmovalnost med posameznimi urbanimi obmo~ji povzro~a potratno rabe razpo­lo`ljivih finan~nih virov, nepremi{ljene investicije v infrastrukturo, pretirano rabo naravnih virov (onesna`evanje prsti in zraka, uni~evanje naravnih habitatov in kul­turne pokrajine) ter ~ezmerno pove~evanje prometnih obremenitev, vse to pa ima za posledico gospodarsko neu~inkovitost, dodatne okoljske obremenitve, spremembe v socialni strukturi ter slab{o kakovost bivanja (Schönthaler in von Andrian-Wer-burg 2008). Zelo pomemben pojav in gospodarski dejavnik obenem je tudi turizem. Alpe so po {tevilu in no~itvah turistov za sredozemsko obalo druga najpriljubljenej{a turi­sti~na destinacija v Evropi. Po ocenah Evropske agencije za okolje je intenziteta turisti~ne dejavnosti srednje visoka v okrog 40 % ob~in, visoka pa v 20 % ob~in. 10 % alpskih ob~in je v to dejavnost usmerjenih izrazito monostrukturno. Njihova ponud­ba temelji na privla~nih naravnih danostih in dobro razviti infrastrukturi, turizem pa predstavlja celotno lokalno in regionalno gospodarstvo (Bätzing 2003). Turisti~ne navade se v zadnjih letih spreminjajo – potovanja postajajo ~asovno kraj{a, a pogostej{a. Ljudje se odlo~ajo za obisk bolj oddaljenih krajev, kjer jim je na voljo raznovrstna ponudba in ve~je udobje (EEA 2003). Pritisk in tekmovalnost med ponudniki turisti~nih storitev sta vse ve~ja tako na mednarodni kot alpski ravni. Neka­tera nekdaj oblegana turisti~na sredi{~a so zato vse bolj opustela, druga pa se novim Preglednica 5: Ocena pomembnosti pojavov v okviru procesov urbanizacije (Briquel 2007). povpre~na ocena dele` ocen pojav ~asovna precej malo dimenzija vse ali zelo pomemben ali ocene dr`ave Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica pomemben nepomemben nadaljnja urbanizacija ob~utljivih trenutno 2,80 3,50 3,33 2,38 2,25 3,25 2,75 62 36 obmo~ij (pobo~ja dolin, poplavna v prihodnje 3,07 3,33 3,63 2,14 3,00 3,14 3,25 68 26 obmo~ja in podobno) priprava ustreznih na~rtovalskih trenutno 2,98 3,80 3,11 2,75 2,75 3,25 2,75 66 30 dokumentov, ki bi vklju~evali v prihodnje 3,30 3,60 3,88 3,00 3,00 3,29 3,25 79 13 tudi obrobja mest razvoj novih storitvenih dejavnosti, trenutno 2,70 2,83 2,29 2,43 2,86 2,67 2,33 40 38 ve~inoma na obrobju mest v prihodnje 2,92 2,50 2,71 2,67 2,86 3,86 2,67 47 30 te`ave pri ohranjanju rodovitnih trenutno 2,86 2,83 3,33 2,86 2,30 2,25 2,75 60 32 zemlji{~ na obmo~jih mest v prihodnje 2,98 2,67 3,63 2,71 2,70 3,57 2,25 66 23 nenadzorovano {irjenje mest, trenutno 3,07 3,50 3,56 2,88 2,50 2,75 3,00 74 23 ki vpliva na videz pokrajine v prihodnje 3,09 3,67 3,50 3,00 2,67 3,14 2,75 68 28 zlitje tradicionalnih vasi trenutno 2,73 2,50 3,00 2,86 2,50 3,00 3,00 53 40 s suburbaniziranimi obmo~ji v prihodnje 2,91 2,67 3,25 3,14 2,50 3,14 3,00 62 32 izguba socialne povezanosti trenutno 2,44 2,67 2,78 2,57 2,17 2,00 1,75 36 60 v suburbaniziranem okolju v prihodnje 2,59 3,00 3,13 2,43 2,25 2,71 2,00 51 43 pove~ana privla~nost aglomeracij trenutno 2,67 1,83 3,22 2,63 2,58 3,00 2,75 57 40 v Alpah za prebivalstvo zunaj Alp v prihodnje 2,91 1,83 3,56 2,86 2,58 3,57 3,00 66 30 zaradi privla~ne pokrajine oblikovanje tehnolo{kih parkov trenutno 2,40 2,33 3,13 2,57 2,09 2,50 1,75 36 53 na urbanih obmo~jih Alp v prihodnje 2,78 3,00 3,29 3,00 2,36 2,29 2,50 57 30 {irjenje omre`ij mestnega prometa trenutno 2,26 1,67 2,88 2,00 1,91 3,50 3,00 34 55 v prihodnje 2,85 2,67 3,43 2,50 2,45 3,00 3,50 61 28 GEORITEM 12 razmeram prilagajajo z uresni~evanjem razvojnih strategij, ki temeljijo na nekonvencio­nalni ponudbi, visoki kakovosti, specializaciji v ekoturizem, povezovanju krajev in bogatenju ponudbe z ukrepi, kot so na primer uvajanje povezanih smu~arskih prog, kombinirane vozovnice, organizacija raznolikih zabavnih dogodkov in kulturnih prire­ditev, povezano ogla{evanje in tr`enje storitev za celotno regijo … Taka strategija pozitivno vpliva na gospodarski u~inek in optimalno izrabo turisti~nih zmogljivosti, lahko pa povzro~a tudi negativne posledice v okolju ter prevelik pritisk na doma~ine, ki `elijo v danih razmerah iztr`iti najve~ in se posledi~no ~ezmerno zadol`ujejo za inve­sticije v pove~anje turisti~nih zmogljivosti (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). Trajnostni vidik turisti~nega razvoja je neizogibno dejstvo, ki ga bo treba upo-{tevati pri vrednotenju gospodarske konkuren~nosti. Strokovnjaki poudarjajo pomen oblikovanja inovativnih zamisli, ki bi zagotavljale zadovoljevanje hitro spre­minjajo~ih in razvijajo~ih se zahtev turizma. To je eden temeljnih izzivov prihodnosti, prav tako kot delovanje na vsealpski ravni ob upo{tevanju lokalnih in regionalnih posebnosti. Takoj{nje ukrepanje pa je potrebno za u~inkovito obvladovanje pritiskov na pokrajino in naravo v najbolj razvitih destinacijah (Briquel 2007). Prometna infrastruktura je eden izmed klju~nih dejavnikov uspe{nega gospodar­skega in regionalnega razvoja tako v Evropi nasploh kot v Alpah. Zaradi manj{ih hitrosti in omejene zmogljivosti `eleznica ne zmore prevzemati zadovoljivega dele`a tovor­nega prometa, kar dokazuje tudi s tovornim prometom vse bolj obremenjena cestna infrastruktura. Spreminjajo se tudi navade ljudi, ki se raje odlo~ajo za kraj{a, a ve~krat­na letovanja in s tem pomembno prispevajo h krepitvi osebnega prometa. V Evropski uniji se 60 % prevo`enih razdalj opravi v prostem ~asu, pri ~emer prevladuje oseb­ni prevoz (Haubner 2003). Alpe so zaradi sredi{~nega polo`aja izpostavljene mo~nim pritiskom nara{~ajo-~ega prometa. Do leta 2030 se bo tovorni del predvidoma pove~al za 70 %, osebni pa celo za 80 %. K temu bodo pomembno prispevali notranji promet, turisti~ni toko-vi in tranzitni promet. Cestna in `elezni{ka infrastruktura sta dobro razviti vzdol` tranzitnih koridorjev, kar na eni strani mo~no obremenjuje tamkaj{nje okolje in prebivalce, na drugi pa neposredna lega ob glavnih prometnih oseh pomeni mo~an razvojni impulz za lokal-no in regionalno gospodarstvo, ve~jo razpolo`ljivost trga delovne sile ter bolj{o dostopnost do zasebnih in javnih storitev. Prostorski vzorec slab{e dostopnosti in infra-strukturne opremljenosti z oddaljevanjem od glavnih prometnih osi je v Alpah zaradi naravnih razmer {e posebej izrazit (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). Promet, tako zunajalpski kot notranji, je med najbolj `go~imi razvojnimi problemi. Zagotavljanje dostopnosti in nara{~ajo~a mobilnost sta vse ve~ji izziv, ki pa privla~nost Alp ~edalje bolj ogro`a. Krepi se onesna`evanje v ozkih alpskih dolinah ob tranzit­nih poteh, ki se bo po mnenju strokovnjakov {e stopnjevalo. Zato predlagajo stroge ukrepe za omejitev prometnih tokov, ki naj bi jih zagotovili z vseevropskimi predpisi, Preglednica 6: Ocena pomembnosti pojavov v okviru preobrazbe turizma (Briquel 2007). povpre~na ocena dele` ocen pojav ~asovna precej malo dimenzija vse ali zelo pomemben ali ocene dr`ave Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica pomemben nepomemben zmanj{anje {tevila turistov trenutno 1,71 0,60 2,00 1,57 1,55 2,00 1,75 11 77 z oddaljenih obmo~ij v prihodnje 1,83 2,20 2,17 1,71 1,45 1,86 2,00 21 64 nove nastanitvene zmogljivosti v lasti lokalnega prebivalstva spremembe narodnosti sezonskih delavcev razvoj inovativnih re{itev za zadovoljevanje hitro spreminjajo~ih se zahtev turizma osredoto~anje kmetijskih subvencij na pode`elskih obmo~jih, kjer je turizem pomembna dejavnost napori za omejevanje prevelikega obiska najprivla~nej{ih destinacij trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje 2,14 2,34 1,99 2,41 2,67 3,30 1,88 2,15 2,26 2,88 2,20 2,40 1,67 1,83 2,67 3,00 1,00 1,33 2,83 3,17 1,88 2,67 1,75 2,60 2,13 2,86 2,17 2,50 2,29 3,29 2,75 2,88 2,71 3,00 2,71 3,29 1,75 2,14 2,75 3,00 1,64 1,55 1,88 2,13 2,77 3,38 1,83 2,17 1,64 2,45 1,75 3,00 2,50 2,43 3,75 3,57 1,25 2,71 2,50 3,00 2,00 1,75 2,00 2,50 3,00 3,75 1,25 1,25 1,75 2,50 30 36 23 41 55 89 21 30 34 60 62 51 60 39 40 4 64 53 57 32 zmanj{evanje negativnih vplivov na okolje zaradi umikanja dejavnosti z obmo~ij, neugodnih za nadaljnji turisti~ni razvoj ~ezmerna poraba vode v turisti~nih sredi{~ih trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje 2,03 2,44 2,28 2,63 2,20 2,60 1,33 1,50 1,86 2,86 3,00 3,69 2,00 2,14 2,25 2,57 1,90 2,00 2,10 2,10 3,00 2,43 2,25 3,43 2,00 3,00 2,00 2,25 24 44 36 51 61 42 55 38 pove~anje pomena okolju prijaznega turizma (turizem na kmetijah, kulturni turizem) kot dodatnega vira dohodka trenutno v prihodnje 2,44 2,80 2,17 2,17 2,38 2,29 2,88 3,25 2,17 2,77 2,75 3,43 2,00 2,75 38 57 57 38 bolj{e mo`nosti financiranja ukrepov varovanja okolja na intenzivnih turisti~nih obmo~jih zaradi gospodarske razvitosti krepitev lokalne kulture in tradicije zaradi pove~ane ozave{~enosti in nara{~anja njunega pomena na turisti~nih obmo~jih trenutno v prihodnje trenutno v prihodnje 2,02 2,64 2,20 2,64 1,83 2,83 1,67 2,17 2,00 2,38 1,92 2,31 2,25 3,29 3,67 3,00 2,00 2,38 1,92 2,31 2,25 3,29 3,67 3,00 1,00 2,25 2,33 3,67 28 62 27 49 66 32 65 40 GEORITEM 12 Preglednica 7: Ocena pomembnosti pojavov v okviru prometne problematike (Briquel 2007). povpre~na ocena dele` ocen pojav ~asovna precej malo dimenzija vse ali zelo pomemben ali ocene dr`ave Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica pomemben nepomemben pove~anje onesna`evanje trenutno 3,13 3,50 3,33 3,00 0,85 3,50 3,50 81 19 ob tranzitnih poteh v ozkih dolinah v prihodnje 3,39 4,00 3,50 3,13 3,15 3,43 3,50 81 17 prizadevanje za omejevanje prometa trenutno 2,54 3,17 2,13 2,88 2,33 3,00 2,50 47 51 na ob~utljivih obmo~jih v prihodnje 3,14 3,33 3,13 3,29 2,92 3,29 3,00 74 19 zmanj{anje negativnih vplivov trenutno 2,27 2,50 1,86 2,75 2,00 2,50 2,50 36 57 prometa zaradi {iritve `elezni{kega v prihodnje 2,64 2,50 2,86 3,13 2,54 2,29 2,50 53 43 omre`ja poenotenje prevoznih stro{kov trenutno 2,21 2,33 1,86 2,50 2,09 3,00 2,50 38 51 s pove~anjem transportnih taks v prihodnje 2,93 3,00 3,00 3,13 3,00 2,00 3,00 60 28 in pristojbin razvoj alternativ individualnemu trenutno 2,22 2,33 2,33 2,63 2,08 3,00 2,00 34 62 avtomobilskemu prevozu (vlak in v prihodnje 2,81 3,33 2,88 3,29 2,54 2,17 3,00 64 28 kolo, vo`nja ve~ ljudi v enem avtu) spremembe pri prevozu v slu`bo trenutno 2,14 2,00 2,33 2,50 2,10 2,50 2,00 23 68 v prihodnje 2,64 2,50 3,11 2,88 2,56 1,71 2,50 49 40 tehni~ne spremembe vozil zaradi trenutno 2,30 2,17 2,11 2,86 2,45 2,75 2,00 34 60 zmanj{anja izpustov toplogrednih v prihodnje 2,84 2,67 2,67 3,29 3,08 2,43 2,75 64 32 plinov razvijanje mo`nosti zmanj{ane trenutno 1,75 1,33 2,33 1,88 1,55 2,00 1,33 15 79 potrebe po prevozih (elektronska v prihodnje 2,47 1,83 3,33 2,71 2,18 2,29 2,00 45 47 trgovina, informacijska tehnologija, delo na domu) Prostorska in razvojna vpra{anja Alp Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared Preglednica 8: Ocena pomembnosti pojavov v okviru inovativnih in konkuren~nih gospodarskih dejavnosti (Bri­quel 2007). povpre~na ocena dele` ocen pojav ~asovna precej malo dimenzija vse ali zelo pomemben ali ocene dr`ave Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica pomemben nepomemben zmanj{anje industrijskih izpustov trenutno 2,24 2,17 2,13 2,75 1,92 2,25 2,25 38 57 zaradi zapiranja tako imenovane v prihodnje 2,05 1,50 2,38 2,25 1,55 2,57 2,25 34 60 umazane industrije pove~anje dele`a tako imenovane trenutno 2,28 2,17 2,13 2,75 2,00 2,25 2,50 38 60 ~iste industrije storitev ({e posebej v prihodnje 2,67 2,33 3,00 3,00 2,23 3,28 2,25 62 36 podjetij informacijske tehnologije) osredoto~anje visokoinovativnih dejavnosti na privla~nih obmo~jih trenutno v prihodnje 2,58 3,02 2,33 2,67 2,89 3,25 2,63 2,75 2,36 2,80 3,25 3,57 2,75 3,25 49 74 47 17 nove mo`nosti razvoja manjkajo~ih trenutno 2,18 2,33 2,43 2,25 2,00 2,00 2,00 32 62 dejavnosti v prihodnje 2,50 2,17 3,29 2,57 2,23 2,71 2,00 51 43 mo`nosti inovacij v kmetijstvu zaradi trenutno 2,54 2,50 2,50 2,88 2,33 2,50 2,25 49 46 kombinacije tradicionalnih v prihodnje 2,98 3,00 3,14 3,50 2,50 3,29 2,50 70 23 in sodobnih na~inov pridelave konkuren~nost med ob~inam trenutno 2,63 2,40 3,06 2,57 2,69 2,25 2,25 49 45 pri privabljanju novih podjetij v prihodnje 2,83 2,40 3,57 3,00 2,67 2,86 2,25 53 36 {irjenje vplivov iz glavnih inovacijskih sredi{~ navzven trenutno v prihodnje 2,51 2,82 2,17 2,33 2,58 3,20 2,50 3,00 2,56 2,67 3,00 2,86 2,75 3,00 40 57 45 23 zmanj{evanje podjetni{ke miselnosti alpskega prebivalstva trenutno v prihodnje 1,94 1,97 2,00 2,60 2,00 1,67 1,88 1,75 1,57 1,86 2,50 1,86 2,50 2,50 11 19 66 60 pove~anje pomena zunanjih trenutno 2,42 2,00 2,71 2,50 2,18 3,75 3,00 40 51 (zunajalpskih) investicij za razvoj v prihodnje 2,72 2,00 3,00 2,86 2,50 2,71 3,75 60 32 novih dejavnosti ve~je vklju~evanje kmetijstva trenutno 2,28 2,17 2,57 2,57 2,17 2,50 2,00 32 60 v `ivilsko-predelovalno dejavnost v prihodnje 2,51 1,80 2,57 2,83 2,58 2,57 2,50 50 39 GEORITEM 12 pove~anje podpore malim trenutno 2,49 2,67 2,57 2,75 2,33 1,50 1,67 43 50 in srednjevelikim podjetjem v prihodnje 2,60 3,00 2,71 2,71 2,58 2,71 1,50 51 40 ter pomo~ lokalnim podjetjem vklju~evanje lokalnih oblasti trenutno 2,43 2,50 2,50 2,75 2,36 2,75 1,75 43 51 v razvojne gospodarske projekte v prihodnje 3,02 2,67 3,14 3,57 2,80 3,14 2,75 70 17 pove~animi davki in pristojbinami ter raz{iritvijo `elezni{kega omre`ja s posebnim poudarkom na ranljivih obmo~jih (Briquel 2007, 58–61). Strokovnjaki so izpostavili tudi pomen inovativne in konkuren~ne gospodarske dejavnosti. V 19. in 20. stoletju je industrija odigrala pomembno vlogo pri gospodar­skem razvoju in stabilnosti alpskega prostora. Zaradi ugodnih lokacijskih dejavnikov, kot so prese`ek delovne sile ter neposreden dostop do naravnih in energijskih virov, je imelo skoraj vsako ve~je urbano sredi{~e industrijski obrat. V osemdesetih in devet­desetih letih prej{njega stoletja so se razmere korenito spremenile. Ve~ja podjetja s sede`em zunaj Alp so za~ela svoje alpske podru`nice ukinjati. Kljub temu ostajajo obrt, industrija in trgovina pomemben del alpskega gospodarstva, vendar spreme­njene razmere zahtevajo njihovo prilagajanje. Nove razvojne perspektive temeljijo na izkori{~anju inovativnega potenciala in zmo`nostih podjetij na izzive novih raz­vojnih prilo`nosti skladno s {ir{imi gospodarskimi te`njami. Eden od mo`nih odgovorov na globalne tr`ne izzive je vzpostavitev lokalnih ino­vativnih sredi{~ in visoko{olskih ustanov, ki lahko pomembno prispevajo k ohranitvi gospodarske, socialne in okoljske stabilnosti v Alpah. Svoje lahko doda tudi razvoj tistih storitvenih dejavnosti, ki niso neposredno odvisne od geografske oddaljeno­sti in prevoza blaga. Njihovo gonilo so prilagodljiva in zato konkuren~nej{a majhna ter srednjevelika podjetja, ki so lahko uspe{na tudi na slab{e dostopnih obmo~jih. Pomemben je le dostop do sodobne in zmogljive komunikacijske infrastrukture, ki jim omogo~a mre`enje (Bätzing 1998; CIPRA 2006). Zaradi naravne pestrosti in izjemnega zgodovinskega dogajanja v Alpah ne sme-mo spregledati vzdr`evanja ter ohranjanja naravne in kulturne dedi{~ine. Ta dedi{~ina zaradi krhkosti in ob~utljivosti ni stati~na prvina. Pri obravnavi pojavov, ki bodo v prihodnje nanjo vplivali, so se strokovnjaki osredoto~ili na okolju prijazno kmetijstvo, vzdr`evanje odprte pokrajine v dolinah in na gosto poseljenih obmo~­jih, ukrepe za nadzorovanje posegov v prostor ter spreminjanje njegove namembnosti in vpeljevanje programov smotrnega ravnanja z vodo. Vsebin kulturne dedi{~ine stro­kovnjaki niso obravnavali (Briquel 2007). Kljub temu, da so mo`ni u~inki podnebnih sprememb predmet mnogih javnih, politi~nih in strokovnih razprav, je na tem podro~ju {e veliko nejasnosti. ^eprav se konkretnih u~inkov na regionalni ravni ne da z gotovostjo napovedati, se bodo zara­di posebnosti alpskega okolja in gospodarstva verjetno razlikovali od u~inkov zunaj Alp. Najpomembnej{i izzivi, ki opredeljujejo prihodnji razvoj tega tematskega sklo-pa, so kraj{anje zimske sezone v smu~arskih sredi{~ih, pove~ani pritiski zimskega turizma na zavarovana obmo~ja v ve~jih nadmorskih vi{inah, stro`ji gradbeni pred­pisi na obmo~jih z ve~jim tveganjem naravnih nesre~, nadaljnji razvoj energijsko var~nih mo`nosti na podro~ju bivanja in transporta ter ve~je investicije v tehnolo­gije za zmanj{anje izpustov toplogrednih plinov in njihovih negativnih u~inkov (Briquel 2007). Preglednica 9: Ocena pomembnosti pojavov v okviru vzdr`evanja ter razvijanja naravne in kulturne dedi{~ine (Briquel 2007). povpre~na ocena dele` ocen pojav ~asovna precej malo dimenzija vse ali zelo pomemben ali ocene dr`ave Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica pomemben nepomemben razvoj okolju prijaznega kmetijstva trenutno 2,70 3,17 2,78 2,75 2,38 3,25 2,50 60 40 (sonaravno kmetovanje) v prihodnje 3,15 3,33 3,50 3,50 2,54 3,29 3,25 69 19 ohranjanje odprtega prostora trenutno 2,64 2,67 3,29 2,29 2,38 3,25 2,50 47 47 v dolinah in na gosto poseljenih v prihodnje 3,14 3,50 3,33 2,86 2,83 3,43 3,25 72 17 obmo~jih ukrepi za nadzorovanje rabe trenutno 2,77 3,17 2,67 2,88 2,69 2,25 2,00 53 47 prostora v prihodnje 3,20 3,83 3,50 3,13 2,92 3,43 2,25 77 21 izvajanje programov gospodarjenja trenutno 2,61 2,33 2,78 2,86 2,75 2,75 1,67 46 50 z vodo v prihodnje 3,23 3,33 3,63 3,29 2,92 3,43 2,75 87 6 vklju~evanje lokalnega prebivalstva trenutno 2,67 2,83 2,33 3,13 2,75 2,50 2,00 60 38 v kulturne dogodke v prihodnje 2,70 2,83 2,50 2,88 2,54 3,00 2,50 64 34 te~aji in izobra`evalni program trenutno 2,14 1,83 1,67 2,50 2,36 3,00 2,67 26 38 z vsebinami lokalne kulture v prihodnje 2,55 2,67 2,13 3,00 2,33 2,57 3,00 47 47 in tradicije vklju~evanje nedoma~inov in novih trenutno 2,26 2,33 2,50 2,63 2,00 2,00 2,00 38 60 naseljencev v krajevna zdru`enja v prihodnje 2,49 2,67 2,71 3,00 2,15 2,43 2,00 49 47 sodelovanje krajevnih dru{tev trenutno 1,96 2,00 2,11 2,38 1,54 2,25 1,75 28 72 pri aktivnostih drugih gorskih v prihodnje 2,30 2,00 2,75 2,88 1,69 2,57 2,25 45 53 obmo~ij GEORITEM 12 povpre~na ocena dele` ocen Preglednica 10: Ocena pomembnosti pojavov v okviru u~inkov podnebnih sprememb (Briquel 2007). pojav ~asovna precej malo dimenzija vse ali zelo pomemben ali ocene dr`ave Avstrija Francija Italija Nem~ija Slovenija [vica pomemben nepomemben spreminjanje sestave in raznolikosti trenutno 2,21 2,17 2,38 2,20 2,23 2,50 2,00 28 62 `ivalskih ter rastlinskih vrst zlasti v prihodnje 2,80 3,00 3,29 2,40 2,83 2,50 2,50 60 26 v visokogorju spremembe gozdnih zdru`b trenutno 2,21 2,33 2,25 2,00 2,31 2,50 2,00 28 62 in sestave gozda v prihodnje 2,83 3,00 3,36 2,25 2,75 2,83 2,50 65 18 pove~ana {koda na rastlinstvu zaradi trenutno 2,21 2,83 2,40 2,00 2,08 2,25 1,75 23 57 neviht in snega v prihodnje 2,86 3,50 3,40 2,25 2,83 1,86 2,25 55 21 pove~ana nevarnost naravnih nesre~ trenutno 2,75 3,00 2,56 3,00 2,46 3,25 3,00 57 36 (zemeljskih plazovi, blatni tokovi, v prihodnje 3,35 3,67 3,38 3,17 3,31 3,33 3,25 85 6 poplave) kraj{anje zimske sezone trenutno 2,53 2,20 3,00 2,33 2,17 3,75 3,25 47 38 v smu~arskih sredi{~ih v prihodnje 3,15 3,20 3,83 2,50 3,00 2,57 3,75 66 19 pove~an pritisk zimskega turizma trenutno 2,70 2,67 3,00 2,86 2,33 4,00 3,50 51 40 na za{~itena obmo~ja v ve~jih v prihodnje 3,23 3,00 3,50 3,29 3,00 3,14 4,00 74 17 nadmorskih vi{inah te`ave pri zagotavljanju ~iste pitne trenutno 2,07 1,80 2,75 2,86 1,73 3,00 2,00 26 64 vodo in vode za pridobivanje v prihodnje 2,98 2,40 3,86 3,43 2,27 3,14 3,00 64 23 energije zaradi pomanjkanja vode stro`ji predpisi za gradnjo trenutno 2,52 2,33 2,43 2,71 2,46 3,75 2,50 38 55 na obmo~jih, ogro`enih v prihodnje 3,30 2,83 3,71 3,43 3,00 3,43 3,75 81 13 zaradi naravnih nesre~ nadaljnji razvoj energijsko var~nih trenutno 2,53 2,33 2,14 2,71 2,83 3,25 2,25 45 47 re{itev transporta in bivanja v prihodnje 3,32 3,00 3,14 3,29 3,62 3,29 3,25 83 11 ve~je investicije v tehnologije trenutno 2,52 2,00 2,31 2,86 2,77 2,75 2,25 45 51 za zmanj{anje toplogrednih plinov v prihodnje 3,16 3,17 3,29 3,14 3,15 2,75 3,29 79 15 Prostorska in razvojna vpra{anja Alp Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared 3.2 Kazalniki regionalnega razvoja Glavna razvojna vpra{anja so narekovala izbor in oblikovanje kazalnikov regio­nalnega razvoja. Analiza obstoje~ih nacionalnih in mednarodnih sistemov kazalnikov, ki so jih zasnovali Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Evrop-ski statisti~ni urad EUROSTAT, Evropska komisija, Evropska agencija za okolje, program ESPON, Alpska konvencija, projektna skupina NORDREGIO in drugi, je pokazala, da za obmo~je Alp sicer `e obstaja vrsta evropskih sistemov kazalnikov, ki pa niso primerni za prikazovanje razlik znotraj Alp. Pri analizah kazalnikov za posa­mezne alpske dr`ave se pojavi problem medsebojne usklajenosti, saj neposredna primerjava med posameznimi dr`avami ni mogo~a (Schönthaler in von Andrian-Wer-burg 2008). Sistem kazalnikov, ki smo ga razvili v okviru projekta DIAMONT, naj bi omenjeni pomanjkljivosti odpravil oziroma presegel in »… opredelil pomembne razvojne dose`ke na obmo~ju, zajetem v Alpski konvenciji, z zadostno prostorsko dife­renciacijo in ustrezno tematsko {irino. Izhodi{~e za oblikovanje sistema je koncept trajnostnosti, ki pa ne sme pridobiti strukturalne prevlade, kakr{no `e ima v {tevilnih sistemih kazalnikov trajnostnega razvoja …« (medmre`je 2). Predstavljeni sistem se zato ne osredoto~a na tri klasi~ne stebre trajnostnega razvoja (ekonomskega, dru`­benega in okoljskega), ampak na prevladujo~e te`nje trajnostnega regionalnega razvoja Alp. Tak{en razvoj bi lahko opredelili kot »… celovit proces, ki se pri vzpostavitvi ~lo­veku prijaznega gospodarskega, socialnega in okoljskega ravnovesja naslanja na vire posamezne regije. Trajnostni regionalni razvoj zato zahteva obravnavo v okviru svojs­tvenih in geografsko pogojenih zna~ilnostih posameznih regij oziroma obmo~ij …« (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). DIAMONT-ov sistem kazalnikov se torej opira na zgoraj navedene prevladujo-~e te`nje trajnostnega regionalnega razvoja na obmo~ju Alp. Izbor kazalnikov je potekal postopoma. Za vsak posamezen proces oziroma razvojno vpra{anje so bili oprede­ljeni (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008): • razse`nost oziroma raz~lenitev procesa na ekonomske, socialne in okoljske prvi­ne, na katere posamezni proces vpliva, namenjena la`ji obvladljivosti in bolj{i predstavi procesnih zna~ilnosti; • pojav oziroma opis zna~ilnosti procesa znotraj vsake posamezne razse`nosti, ki zago­tavlja vsebinsko podporo pri izboru kazalnikov; • izbor ustreznih kazalnikov za predstavitev pojavov v okviru posameznega razvoj­nega vpra{anja. Izhodi{~ni nabor elementov razse`nosti je enak za vsa vpra{anja, vendar se izbe-re le tista podro~ja sonaravnosti, na katera izbrani proces vpliva. Ti elementi so (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008): • okoljski (zgradba, vodni krogotok, vrste, energetsko ravnovesje, izmenjava snovi, estetika, zdravje ljudi); okolje Slika 6: Razse`nosti procesov trajnostnega regionalnega razvoja (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). • gospodarski (gospodarske dejavnosti in infrastruktura, delovna sila, inovativnost, tehnologija, dostop do informacij, proizvodnja in potro{nja, javno in zasebno finan­ciranje); • socialni (javne storitve in socialna varnost, socialna enakost in dru`ine, prebivals­tvo, sodelovanje javnosti in svoboda, prihodek in blagostanje, kultura). Sistem kazalnikov mora ustrezati trem poglavitnim merilom in ob tem {e vedno opravljati svoj namen, to je opredelitev in spremljanje prevladujo~ih te`enj sonarav­nega regionalnega razvoja na obmo~ju Alp. Izbrani kazalniki morajo zadostiti naslednjim kriterijem (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008): • prostorska ustreznost: DIAMONT-ov sistem kazalnikov je namenjen analizi in spremljanju trajnostnosti razvoja na ob~inski ravni (local administrative units – LAU 2) ter medsebojni primerjavi med alpskimi ob~inami, zato je smiseln izbor le tistih kazalnikov, ki omogo~ajo ustrezno prostorsko lo~ljivost; • vsebinska ustreznost: izbor kazalnikov mora biti z opredeljenimi pojavi dolo~ene­ga procesa v najve~ji mo`ni meri vsebinsko usklajen; pokriti morajo biti vsi vidiki trajnostnega razvoja, gospodarski, socialni in okoljski; kazalniki naj bi bili med seboj neodvisni, prepre~iti je treba podvajanje, ~etudi se en kazalnik navezuje na ve~ raz­li~nih podro~ij; • natan~en opis kazalnikov: kazalniki lahko opisujejo stanje ali trend; pri ugotavljanju trajnostnosti procesa je praviloma najprimernej{e poznavanje trenda (na primer spreminjanje {tevila prebivalcev ali spremembe v kmetijski rabi tal), v dolo~enih pri­merih nam zadovoljivo informacijo poda tudi kazalnik stanja sam po sebi (na primer dele` registrirane brezposelnosti); pri celovitej{i obravnavi pojavov trajnostnega regionalnega razvoja se je za vsebinsko najustreznej{o izkazala kombinacija obeh tipov kazalnikov (na primer {iritev gospodarskih dejavnosti ima v primeru gosto poseljenega obmo~ja ali vodovarstvenega obmo~ja druga~en pomen kot enaka spre­memba v redko poseljenih ali celo demografsko ogro`enih predelih); za vsak kazalnik je torej treba opredeliti na~in pridobitve in informacijo, ali gre za podatek o sta­nju ali trendu; • dostopnost: kazalniki naj bi bili vsebinsko maksimalno zgo{~eni (best needed indicators), dostopni (best available indicators) in v kar najve~ji meri vklju~eni v `e obstoje~e vsebinsko sorodne sisteme (best available indicators). 3.3 Tipologija in obmo~ja trga delovne sile V nadaljevanju so predstavljeni rezultati sistema kazalnikov na primeru opredelje­vanja procesa »urbanizacija – lokalna sredi{~a in njihovo zaledje med tekmovalnostjo in sodelovanjem«. Prav ta odnos se je izlu{~il kot krovni vidik, ki zadeva oziroma vpliva na {tevilna druga razvojna vpra{anja. Metodologija postopka omogo~a prenos tudi na pre­ostale procese, zna~ilne za trajnostni regionalni razvoj Alp. Posebej so izpostavljeni: • kazalniki, ki opredeljujejo lokalna sredi{~a in razmejujejo urbano obmo~je, • kazalniki, ki opredeljujejo zna~ilnosti urbanih obmo~ij lokalnih sredi{~ in vklju-~itev posameznih ob~in v urbano obmo~je, • kazalniki, ki vrednotijo zna~ilnosti urbanih obmo~ij lokalnih sredi{~ in vklju~itev posameznih ob~in v urbano obmo~je. Izbor kazalnikov je usmerjen v ugotavljanje stopnje trajnostnosti procesov regionalnega razvoja v Alpah (ali se prvine trajnostnosti sploh pojavljajo in ~e se, v kak-{ni meri). V kolikor `elimo med seboj primerjati podatke za ob~ine in regije znotraj ene dr`ave, jih je treba prilagoditi njenim uradnim statisti~nim in drugim podatkov­nim bazam. Za primerjavo stanja med dr`avami pa se izbor kazalnikov omeji izklju~no na tiste, ki so dostopni ter primerljivi za vse dr`ave. Zaradi razli~nih meto­dologij ve~ina podatkovnih nizov ni primernih za neposredno uporabo; v takih primerih moramo podatke najprej harmonizirati. Preglednica 11: Kazalniki, ki opredeljujejo lokalna sredi{~a in razmejujejo urbano obmo~je (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). steber razse`nost pojav kazalnik ime tip gospodarstvo delovna sila mo~an trg delovne sile mo~na funkcijska povezanost ob~in {tevilo zaposlenih dele` dnevnih voza~ev od zunaj stanje stanje dru`ba/kultura javne storitve in socialno varstvo prebivalstvo zgo{~anje javnih in zasebnih storitev v urbanih sredi{~ih privla~nost mest za bivanje kapital obmo~ja (district capital) {tevilo prebivalcev stanje stanje Zasnovi sistema kazalnikov mora slediti vsebinska oziroma podatkovna dopol­nitev. Kazalniki, izbrani na teoreti~ni ravni, predstavljajo idealni sistem kazalnikov in so dobra podlaga za nadaljnje konkretnej{e korake. V praksi se namre~ hitro poka-`ejo odstopanja, saj razpolo`ljivi podatki vsebinsko ne morejo pokriti celotnega kazalni{kega sistema za spremljanje trajnostnega regionalnega razvoja, toliko bolj ob upo{tevanju pogoja pokritosti celotnega alpskega prostora. Te`ava se ne pojavi le ob pridobivanju podatkov za dolo~eno alpsko dr`avo, ampak tudi pri njihovi harmoni­zaciji, ki je pogoj za objektivno medsebojno primerjavo alpskih ob~in in v nadaljevanju za opredelitev obmo~ij s podobnimi razvojnimi te`njami. Glavni razlogi za prilagoditve so: • za nekatere kazalnike se podatki ne zbirajo, • nekatere kazalnike je te`ko izmeriti, {e zlasti tiste, ki opisujejo socialne kategorije, kot so rev{~ina, zdravje, socialna varnost, svoboda, • nekateri podatki so vezani na druga~ne, neob~inske prostorske enote (naravne regi­je, ve~je administrativne enote). Podatki so bili zajeti iz nacionalnih raziskav (popisi prebivalstva, ekonomske raziska­ve, popisi kmetijstva…) ter GIS slojev (Corine Land Cover2000, baza Eurogeographics, EuroBoundary Map, digitalni model nadmorskih vi{in, podatki o obmo~jih Natu­ra 2000) (Tappeiner in sodelavci 2008). Za vse alpske ob~ine smo lahko zbrali in harmonizirali podatke za 81 kazalni­kov, od tega je 41 gospodarskih, 26 socialnih in 14 okoljskih. Socialna, ekonomska in okoljska tipologija Alp temelji na razvr{~anju ob~in v tipe s podobno razvojno strukturo. Le-ti so bili oblikovani s pomo~jo klastrske analize na podlagi 20 izbranih kazalnikov (Tappeiner in sodelavci 2008). Preglednica 12: Kazalniki, ki opredeljujejo zna~ilnosti urbanih obmo~ij lokalnih sredi{~ in vklju~itev posameznih ob~in v urbano obmo~je (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). steber razse`nost pojav kazalnik ime tip raba prostora za razvoj gospodarskih dejavnosti raba prostora za razvoj gospodarskih dejavnosti stanje gospodarske dejavnosti in pomembnost panog v urbani ekonomiji lokacijski kvocient panog v urbani ekonomiji stanje infrastruktura tekmovalnost med spremembe intenzivne rabami prostora rabe prostora in donosne kmetijske rabe trend gospodarstvo delovna sila mo~an trg delovne sile spremembe gostote trend delovnih mest javno in tekmovalnost med zasebno rabami prostora, rast spremembe cen zemlji{~ trend financiranje cen zemlji{~ inovativnost, tehnologija in dostop velika gostota komunikacijske infrastrukture dostop do telefona in interneta stanje do informacij privla~nost mest za bivanje selitveno ravnovesje stanje prebivalstvo rast {tevila prebivalcev v mestnih jedrih spremembe v {tevilu prebivalcev v mestnih jedrih trend dru`ba/kultura sodelovanje javnosti in svoboda velik potencial za socialne stike urbana prenova gostota prebivalstva volilno vedenje v mestnih jedrih stanje stanje pove~an pomen kulturne prireditve kultura in prepoznavnost nadregionalnega trend kulture pomena Preglednica 13: Kazalniki, ki vrednotijo zna~ilnosti urbanih obmo~ij lokalnih sredi{~ in vklju~itev posameznih ob~in v urbano obmo~je (Schönthaler in von Andrian-Wer-burg 2008). steber razse`nost pojav kazalnik ime tip izguba zna~ilnih naravnih habitatov spremembe naravnih in oblikovanih obmo~ij trend struktura razdrobljenost zelenih povr{in dejanska velikost mre`e kmetijskih, polnaravnih in naravnih zemlji{~ stanje raba prostora za razvoj gospodarskih dejavnosti raba prostora za razvoj gospodarskih dejavnosti stanje vrste skromnej{a pestrost vrst raznolikost vrst stanje izmenjava snovi onesna`enost zraka indeks kakovosti zraka na urbanih obmo~jih stanje okolje slab{a kakovost vode v rekah spremembe kakovosti vode v rekah trend vodni krog odvisnost pri oskrbi z vodo lokalna poraba vode stanje slab{a absorpcijska sposobnost vode ob~insko ravnovesje vodne oskrbe stanje zdravje slab{anje zdravstvenega stanja zaradi hrupa slabe razmere za zdravje v urbanem okolju {tevilo prebivalcev, izpostavljenih hrupu {tevilo otrok, ki bolehajo za astmo stanje stanje izguba pokrajinske pestrosti pokrajinska pestrost stanje estetika pomanjkanje rekreacijskih povr{in razpolaganje z rekreacijskimi stanje povr{inami usklajevanje gospodarske in demografske rasti u~inkovitost rabe tal trend gospodarske z rabo prostora dejavnosti in raba prostora za razvoj gospodarstvo infrastruktura tekmovalnost med rabami prostora gospodarskih dejavnosti na ogro`enih obmo~jih stanje (naravne nesre~e) delovna sila nizka kvalificiranost delovne sile izobrazbena struktura delovne sile stanje stopnja nezaposlenosti dolgoro~na stopnja nezaposlenosti stanje steber razse`nost pojav kazalnik ime tip javno in zasebno financiranje finan~ni pritisk na ob~ine zadol`enost ob~in stanje spremembe v {tevilu zaposlenih glede na gospodarstvo inovativnost, tehnologija in dostop do informacij majhen dele` panog z veliko dodano vrednostjo in velikim inovativnim potencialom prispevek za socialno varnost v panogah z veliko dodano vrednostjo in velikim inovativnim trend potencialom {tevilo prijavljenih patentov stanje proizvodnja in potro{nja proizvodnja odpadkov koli~ina odpadkov, proizvedenih v ob~inah stanje dru`ba/kultura stopnja prebivalstvene prebivalstvo {ibek potencial za socialne stike pestrosti (starostna struktura, izobrazbena stanje struktura, nacionalna pripadnost) neugodna starostna struktura spremembe indeksa starosti trend enakost med spoloma dele` `ensk na trgu dela stanje slaba dostopnost javnega prometa dostop do javnega prometa stanje socialna enakost in dru`ine slaba dostopnost poslovnih storitev dele` zaposlenih v poslovno­stanje -storitvenih dejavnostih javne storitve slaba dostopnost dele` zaposlenih in socialno izobra`evalnih v izobra`evalni stanje varstvo ustanov dejavnosti sodelovanje javnosti in svoboda nizka stopnja sodelovanja v procesih odlo~anja udele`ba na lokalnih volitvah stanje kultura {ibek interes za kulturne dejavnosti obisk kulturnih znamenitosti in prireditev stanje Preglednica 14: Seznam izbranih kazalnikov. {tevilka kazalnik steber 1 dele` zaposlenih oseb od vseh prebivalcev, starih od 15 do 64 let gospodarski 2 sprememba dele`a zaposlenih oseb od vseh prebivalcev, starih od 15 do 64 let gospodarski 3 razmerje med {teviloma delovnih mest in prebivalcev, starih od 15 do 64 let gospodarski 4 sprememba razmerja med {teviloma delovnih mest in prebivalcev, gospodarski starih od 15 do 64 let 5 dele` zaposlenih `ensk od vseh `ensk, starih od 15 do 64 let gospodarski 6 sprememba dele`a zaposlenih `ensk od vseh `ensk, starih od 15 do 64 let gospodarski 7 dele` zaposlenih `ensk od vseh zaposlenih oseb, starih od 15 do 64 let gospodarski 8 sprememba dele`a zaposlenih `ensk od vseh zaposlenih oseb, gospodarski starih od 15 do 64 let 9 dele` zaposlenih `ensk od vseh `ensk gospodarski 10 sprememba dele`a zaposlenih `ensk od vseh `ensk gospodarski 11 dele` zaposlenih `ensk od vseh prebivalcev, starih od 15 do 64 let gospodarski 12 sprememba dele`a zaposlenih `ensk od vseh prebivalcev, gospodarski starih od 15 do 64 let 13 dele` zaposlenih `ensk, starih od 25 do 45 let, od vseh `ensk gospodarski v tej starostni skupini 14 dele` zaposlenih oseb, starih 55 let in ve~, od vseh prebivalcev gospodarski v tej starostni skupini 15 dele` zaposlenih oseb, starih 55 let in ve~, od vseh zaposlenih oseb gospodarski 16 dele` samozaposlenih oseb od vseh zaposlenih oseb gospodarski 17 dele` delovnih mest v primarnem sektorju od vseh delovnih mest gospodarski 18 dele` delovnih mest v sekundarnem sektorju od vseh delovnih mest gospodarski 19 dele` delovnih mest v terciarnem sektorju od vseh delovnih mest gospodarski 20 dele` delovnih mest v javnem sektorju od vseh delovnih mest gospodarski 21 dele` delovnih mest v zasebnem storitvenem sektorju od vseh delovnih mest gospodarski 22 dele`i delovnih mest v posameznih sektorjih gospodarski 23 povpre~no {tevilo zaposlenih na podjetje gospodarski 24 razmerje med {tevilom podjetij in {tevilom prebivalcev gospodarski 25 dele` novih podjetij od skupnega {tevila podjetij gospodarski 26 dele` dnevnih voza~ev od vseh zaposlenih oseb gospodarski 27 razmerje med {tevilom dnevnih voza~ev v ob~ino in {tevilom gospodarski vseh zaposlenih oseb 28 razmerje med {tevilom dnevnih voza~ev iz ob~ine in {tevilom gospodarski vseh zaposlenih oseb 29 dele` kmetij od skupnega {tevila podjetij gospodarski 30 dele` me{anih kmetij od skupnega {tevila kmetij gospodarski 31 povpre~na povr{ina obdelovalnih zemlji{~ na kmetijo gospodarski 32 dele` obdelanih kmetijskih zemlji{~ od povr{ine celotne ob~ine gospodarski 33 dele` netravnatih kmetijskih zemlji{~ od vseh kmetijskih zemlji{~ gospodarski 34 sprememba {tevila kmetij gospodarski 35 sprememba povr{ine obdelanih kmetijskih zemlji{~ gospodarski 36 {tevilo zaplat kmetijskih zemlji{~ na km2 povr{ine ob~ine gospodarski 37 skupno {tevilo turisti~nih le`i{~ gospodarski 38 razmerje med {tevilom turisti~nih le`i{~ in {tevilom prebivalcev gospodarski 39 cestna razdalja do najbli`je avtoceste gospodarski {tevilka kazalnik steber 40 ~as vo`nje do najbli`je avtoceste gospodarski 41 cestna razdalja do najbli`jega letali{~a gospodarski 42 ~as vo`nje do najbli`jega letali{~a gospodarski 43 cestna razdalja do regionalnega sredi{~a gospodarski 44 ~as vo`nje do regionalnega sredi{~a gospodarski 45 cestna razdalja do najbli`jega kraja z ve~ kot 5000 prebivalci gospodarski 46 ~as vo`nje do najbli`jega kraja z ve~ kot 5000 prebivalci gospodarski 47 sprememba {tevila prebivalcev kot posledica naravnega gibanja socialni 48 sprememba {tevila prebivalcev kot posledica naravnega in selitvenega gibanja socialni 49 {tevilo rojstev na 1000 `ensk v rodnem obdobju socialni 50 sprememba {tevila prebivalcev kot posledica selitvenega gibanja socialni 51 dele` tujcev od vseh prebivalcev socialni 52 razmerje med {tevilom prebivalcev, starih do 15 let, in {tevilom prebivalcev, socialni starih od 15 do 64 let 53 razmerje med {tevilom prebivalcev, starih 65 let in ve~, in {tevilom prebivalcev, socialni starih od 15 do 64 let 54 razmerje med {tevilom delovno neaktivnih prebivalcev in {tevilom prebivalcev, socialni starih od 15 do 64 let 55 povpre~no {tevilo ~lanov gospodinjstva socialni 56 dele` eno~lanskih gospodinjstev od skupnega {tevila gospodinjstev socialni 57 razmerje med {tevilom prebivalcev, starih 65 let in ve~, ki `ivijo v eno~lanskih socialni gospodinjstvih in {tevilom vseh prebivalcev, starih 65 let in ve~ 58 dele` eno~lanskih gospodinjstev, v katerih `ivijo prebivalci, stari 65 let in ve~, socialni od vseh eno~lanskih gospodinjstev 59 {tevilo prebivalcev na km2 razpolo`ljivih poselitvenih zemlji{~ socialni 60 cestna razdalja do najbli`je bolni{nice socialni 61 ~as vo`nje do najbli`je bolni{nice socialni 62 cestna razdalja do najbli`je univerze socialni 63 ~as vo`nje do najbli`je univerze socialni 64 dele` gozdnih zemlji{~ od povr{ine celotne ob~ine okoljski 65 dele` polnaravnih in naravnih zemlji{~ od povr{ine celotne ob~ine okoljski 66 dele` umetno ustvarjenih zemlji{~ od povr{ine celotne ob~ine okoljski 67 indeks hemerobije – stopnja antropogenega vpliva na okolje okoljski 68 povpre~no {tevilo tipov pokrovnosti tal na km2 povr{ine celotne ob~ine okoljski 69 povpre~no {tevilo tipov pokrovnosti tal na km2 polnaravnih in naravnih zemlji{~ okoljski 70 povpre~no {tevilo tipov pokrovnosti tal na km2 kmetijskih zemlji{~ okoljski 71 povpre~no {tevilo zaplat kmetijskih zemlji{~ na km2 kmetijskih zemlji{~ okoljski 72 povpre~no {tevilo zaplat polnaravnih in naravnih zemlji{~ na km2 polnaravnih okoljski in naravnih zemlji{~ 73 skupna dol`ina avtocest na km2 povr{ine celotne ob~ine okoljski 74 skupna dol`ina vseh cest na km2 povr{ine celotne ob~ine okoljski 75 povpre~na velikost zaplat kmetijskih, polnaravnih in naravnih zemlji{~ okoljski 76 povpre~na velikost zaplat polnaravnih in naravnih zemlji{~ okoljski 77 dele` obmo~ij, pomembnih za skupnost, od povr{ine celotne ob~ine okoljski 78 dele` posebnih varstvenih obmo~ij od povr{ine celotne ob~ine okoljski 79 dele` obmo~ij Nature 2000 od povr{ine celotne ob~ine okoljski 80 nadmorska vi{ina ob~inskega sredi{~a okoljski 81 dele` razpolo`ljivih poselitvenih zemlji{~ od povr{ine celotne ob~ine okoljski Upo{tevani kazalniki sku{ajo enakovredno zastopati socialno, gospodarsko ter okoljsko podro~je sonaravnega razvoja: • cestna razdalja do najbli`je avtoceste (gospodarski, socialni), • cestna razdalja do najbli`jega letali{~a (gospodarski, socialni), • sprememba {tevila prebivalcev kot posledica selitvenega gibanja (socialni), • razmerje med {tevilom prebivalcev, starih 65 let in ve~, in {tevilom prebivalcev, sta­rih od 15 do 64 let (socialni), • razmerje med {tevilom prebivalcev, starih 65 let in ve~, ki `ivijo v eno~lanskih gos-podinjstvih in {tevilom vseh prebivalcev, starih 65 let in ve~ (socialni), • {tevilo rojstev na 1000 `ensk v rodnem obdobju (socialni), • dele` zaposlenih oseb, starih 55 let in ve~, od vseh prebivalcev v tej starostni sku­pini (gospodarski), • dele` zaposlenih `ensk od vseh `ensk, starih od 15 do 64 let (gospodarski), • sprememba dele`a zaposlenih `ensk od vseh `ensk, starih od 15 do 64 let (gospo­darski), • dele` delovnih mest v terciarnem sektorju od vseh delovnih mest (gospodarski), • dele` dnevnih voza~ev od vseh zaposlenih oseb (gospodarski), • cestna razdalja do najbli`je bolni{nice (gospodarski, socialni), • razmerje med {tevilom turisti~nih le`i{~ in {tevilom prebivalcev (gospodarski), • sprememba {tevila kmetij (gospodarski), • dele` obdelanih kmetijskih zemlji{~ od povr{ine celotne ob~ine (gospodarski, okoljski), • sprememba povr{ine obdelanih kmetijskih zemlji{~ (gospodarski, okoljski), • dele` netravnatih kmetijskih zemlji{~ od vseh kmetijskih zemlji{~ (okoljski), • dele` umetno ustvarjenih zemlji{~ od povr{ine celotne ob~ine (okoljski), • dele` polnaravnih in naravnih zemlji{~ od povr{ine celotne ob~ine (okoljski), • povpre~na velikost zaplat kmetijskih, polnaravnih in naravnih zemlji{~ (okoljski). S klastrsko analizo se je izoblikovalo osem tipov razvojnih obmo~ij (Alpenatlas 2008): • Zaposlitvena sredi{~a: Zanje je zna~ilen pozitiven dele` voza~ev, kar pomeni, da se vanje vsakodnevno na delo pripelje ve~je {tevilo zaposlenih kot pa se iz njega odpelje drugam. Ta sredi{~a imajo dobro razvito prometno infrastrukturo in so v veliki meri gosto pozidana. Poslovno-tehnolo{ki parki, industrijski obrati in naku­povalna sredi{~a zagotavljajo {iroko ponudbo delovnih mest. • Stanovanjska obmo~ja: Zna~ilna stanovanjska obmo~ja oziroma spalna naselja so v bli`ini velikih zaposlitvenih sredi{~. Prometna infrastruktura je nadpovpre~no dobro razvita in omogo~a dnevne prevoze v zaposlitvena sredi{~a brez ve~je izgu-be ~asa. Zaradi prijetnega okolja in ni`jih cen zemlji{~ gre za privla~na stanovanjska obmo~ja, od koder se prebivalci dnevno vozijo na delo in v {olo v ve~ja sredi{~a. • Turisti~ne ob~ine: Zna~ilna turisti~na ob~ina ima dobro razvito turisti~no ponud­bo. Stopnja zaposlenosti je zaradi {tevilnih delovnih mest v storitvenem sektorju nadpovpre~no visoka. Z vidika prostorske razporeditve med tovrstnimi ob~inami prevladujejo pode`elske ob~ine z vitalnim kmetijskim sektorjem in posledi~no dobro ohranjeno kulturno pokrajino. • Dinami~na pode`elska obmo~ja: Za to skupino ob~in sta zna~ilna pode`elska lega in dinami~en trg delovne sile. Zaposlitvene mo`nosti so se predvsem za `enske mo~­no izbolj{ale, kar je neposredno povezano s krepitvijo turisti~ne dejavnosti. Za ta obmo~ja je zna~ilno tudi nemoteno kmetovanje, kar se odra`a v redkem opu{~anju kmetij in kmetijskih zemlji{~. Nekoliko zaskrbljujo~e je nadpovpre~no odseljeva­nje mlaj{ih zaposlenih s teh obmo~ij, medtem ko stopnja zaposlenosti starej{ega prebivalstva ostaja visoka. • Standardna alpska obmo~ja: Ob~ine tega tipa ne izstopajo z nobeno posebnost­jo, saj v alpskem prostoru njihovi kazalniki v vseh pogledih dosegajo povpre~ne vrednosti. Zanje so zna~ilni {ibka turisti~na dejavnost, nazadovanje kmetijstva in negativni dele` voza~ev. ^ezmerno staranje prebivalstva prepre~ujeta uravnote`e­ni stopnji priseljevanja in rodnosti. • Pode`elsko zavetje: Za to skupino ob~in je zna~ilno, da se njihovi prebivalci zara­di dobrih prometnih povezav vsakodnevno vozijo na delo v zaposlitvena sredi{~a, dom pa imajo na pode`elju. Iz tega prostora se je v zadnjih letih kmetijska dejavnost v veliki meri umaknila, zato prevladujejo obse`na naravna obmo~ja z raznoliko pokrajino. • Tradicionalna kmetijska obmo~ja: Zanje sta zna~ilna staranje prebivalstva in slaba prometna povezanost. Za razliko od prej{nje skupine ob~in se kmetijstvo iz tovrst­nih ob~in ne umika, vendar prevladuje v ekstenzivni obliki in ustvarja oziroma ohranja pestro kulturno pokrajino. Majhno {tevilo opu{~enih kmetij na tem obmo~ju je posledica nizke stopnje zaposlenosti v turizmu in drugih storitvenih dejavnostih. • Pozabljena pode`elska obmo~ja: Za to skupino ob~in sta zna~ilna izrazito stara­nje prebivalstva in izredno visoka stopnja opu{~anja kmetijske rabe prostora. Glavna razloga sta prometna odmaknjenost in slaba dostopnost. Gre za pasivne ob~ine, ki jih ogro`a depopulacija. V predstavljeno tipologijo so zajete tudi slovenske ob~ine z obmo~ja Alpske kon­vencije. Gorate in hribovite ob~ine v ve~jih nadmorskih vi{inah se ve~inoma uvr{~ajo v zadnji tip, to je med pozabljena pode`elska obmo~ja. Dolinske ob~ine sestavljajo standardna alpska obmo~ja, z izjemo gornjesavskih ob~in, ki so prvenstveno usmer­jene v turizem. V klasifikaciji izstopajo {e Maribor, ki je opredeljen kot zaposlitveno sredi{~e, ter gorenjski ob~ini @irovnica in [en~ur, ki se zdru`ujeta v skupino stano­vanjskih obmo~ij. Poleg tipologije ob~in s podobno razvojno strukturo je bil eden od ciljev pro-jekta DIAMONT opredelitev in izlo~itev obmo~ij trga delovne sile (labour market regions). Izbrana obmo~ja so bila v nadaljevanju projekta uporabljena kot testna obmo~ja za nadaljnje projektne akcije. Na ravni ob~in zbrani kazalniki so omogo~ili opredelitev in izlo~itev obmo~ij trga delovne sile v celotnem alpskem prostoru ter dolo~itev njihovega obsega. Izhodi{~e za njihovo opredelitev je Perlikova opredelitev urbanih obmo~ij, ki jih poleg urba­nega sredi{~a sestavljajo {e okoli{ke ob~ine. Te se na center funkcijsko navezujejo zaradi naravnih in zgodovinskih okoli{~in ter razvitega trga delovne sile (Perlik 2001). Poseb­nost DIAMONT-ove opredelitve obmo~ij trga delovne sile je, da se ne opira na naravni in zgodovinski kontekst, ampak prednostno na trg delovne sile. Za sredi{~a teh obmo~ij je zna~ilno, da imajo ve~ kot 10.000 prebivalcev, najmanj 5000 delovnih mest in pozitiven saldo dnevnih migrantov. V idealnem primeru naj bi sredi{~e predstavljalo le eno mesto ali ob~ina, v nekaterih primerih pa ga zastopa ve~ ob~in skupaj, kot na primer Salzburg – Wals – Seizenheim – Freilassing ali pa Grenoble – Saint Martin – d'Heres. Izbor meril za dolo~itev sredi{~ ni problemati-~en, zahtevnej{e pa je vpra{anje, kako opredeliti druge ob~ine, ki spadajo v posamezno obmo~je trga delovne sile. Glede na to, da za vse enote ni razpolo`ljivih podatkov, kam se ob~ani vozijo na delo, je poglavitno merilo cestna razdalja do sredi{~ obmo-~ij trga delovne sile. Povedano druga~e, ob~ina pripada tisti regiji trga delovne sile, kateri je najbli`ja. Pri tem sta bistveni dve predpostavki: • da ljudje za vo`njo na delovno mesto `elijo porabiti ~im manj ~asa in • da je ponudba oziroma struktura delovnih mest v vseh zaposlitvenih sredi{~ih enaka. S predstavljenim metodolo{kim pristopom je v Alpah brez dodatnih omejitev opre­deljenih 108 obmo~ij trga delovne sile, kamor so uvr{~ene vse alpske ob~ine. V povpre~ju eno obmo~je trga delovne sile sestavlja 39 ob~in s skupno povr{i-no 1300 km2, vendar so med posameznimi dr`avami opazne razlike. Povpre~je {e najbolj presega Francija, podpovpre~no {tevilo ob~in na posameznem obmo~ju pa je v Nem~iji in v Sloveniji, vendar so med njima opazne razlike v povr{inah. V Slo­veniji so primerljive z alpskim povpre~jem, v Nem~iji pa so mo~no podpovpre~ne, kar ka`e na to, da so sredi{~a obmo~ij trga delovne sile razporejena bli`e drug dru­gemu (Tappeiner in sodelavci 2008). Natan~nej{i pristop pri opredeljevanju obmo~ij trga delovne sile predvideva {e dve dodatni omejitvi za uvrstitev ob~ine v tako obmo~je: • maksimalni potovalni ~as na delo ne sme presegati 17,2 minute (povpre~ni poto­valni ~as voza~ev v [vici) in • negativni saldo voza~ev v ob~ini. Po teh korektivih medsebojna primerjava obmo~ij trga delovne sile ka`e bolj urav­note`eno podobo; v povpre~ju sestavlja posamezno obmo~je le 20 ob~in. V Franciji Slika 7: Tipi razvojnih obmo~ij v Alpah. p str. 49 Slika 8: Obmo~ja trga delovne sile. p str. 50 Slika 9: Razvojna dinamika obmo~ij trga delovne sile. p str. 51 GEORITEM 12 zaposlitvena sredi{~a stanovanjska obmo~ja turisti~ne ob~ine dinami~na pode`elska obmo~ja standardna alpska obmo~ja pode`elsko zavetje tradicionalna kmetijska obmo~ja pozabljena pode e lska obmo~ja Viri: partnerji projekta DIAMONT Obdelava podatkov in izdelava zemljevida: EURAC Izdelano v okviru projeta DIAMONT sredi{~a obmo~ij obmo~ja trga delovne sile Viri: Statistik Austria (2001), Bundesamt für Statistic (2000), Bayerisches Landesamt für Statistic und Datenverarbeitung (2001), INSEE (1999), ISTAT (2001), Amt für Volkswirtschaft (2000), Statisti~ni urad Republike Slovenije, European Environment Agency (2005), Eurogeographics (2005), Tele Atlas GmbH (2006, 2007) Obdelava podatkov in izdelava zemljevida: EURAC Izdelano v okviru projeta DIAMONT Prostorska in razvojna vpra{anja Alp Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared GEORITEM 12 izrazito dinami~na obmo~ja trga delovne sile dinami~na obmo~ja trga delovne sile zmerno dinami~na obmo~ja trga delovne sile Viri: Statistik Austria (2001), Bundesamt für Statistic (2000), Bayerisches Landesamt für Statistic und Datenverarbeitung (2001), INSEE (1999), ISTAT (2001), Amt für Volkswirtschaft (2000), Statisti~ni urad Republike Slovenije, European Environment Agency (2005), Eurogeographics (2005), Tele Atlas GmbH (2006, 2007) Obdelava podatkov in izdelava zemljevida: EURAC Izdelano v okviru projeta DIAMONT je {tevilo malenkost ve~je od povpre~ja, Slovenija in Nem~ija pa sta {e vedno pod-povpre~ni. Povpre~na povr{ina obmo~ja z omejitvenimi razmerami meri 550 km2. Obmo~ja trga delovne sile v alpskem prostoru se med seboj razlikujejo tudi gle­de na razvojno dinamiko. Na te razlike opozarjajo vrednosti kazalnikov, ki izra`ajo spremembe na podro~ju demografije, trga delovne sile ter dnevnih voza~ev. Z upo­rabo hierarhi~ne metode razvr{~anja v skupine lahko opredelimo tri tipe obmo~ij (Tappeiner in sodelavci 2008): • izrazito dinami~na obmo~ja, za katera je zna~ilna izrazita rast v zadnjih letih v vseh segmentih – prebivalstvo, delovna mesta, dele` voza~ev (Annecy, Grenoble, Chambéry …); • dinami~na obmo~ja, ki jih zaznamuje le rahlo nadpovpre~na rast (Bruneck, Imst, Idrija …); • zmerno dinami~na obmo~ja, ki se soo~ajo s komaj pozitivno rastjo delovnih mest in z negativni demografskimi te`njami (Apt, Tolmezzo, Liezen …). Glede na izbrana merila imamo v slovenskem delu, ki ga obsega Alpska konven­cija, tri obmo~ja trga delovne sile s sredi{~i v Kranju, Idriji in Slovenjem Gradcu. Idrijsko in slovenjgra{ko obmo~je sta glede na razvojne spremembe dinami~na, med-tem ko je za kranjsko obmo~je zna~ilen le zmeren razvoj. 4 Instrumenti za spodbujanje regionalnega razvoja v Alpah Stihijski razvoj in delovanje prostega trga sta se vse prepogosto odrazila v pro-storski koncentraciji na eni strani in praznjenju obmo~ij na drugi. Odseljevanje je bilo zlasti izrazito v manj prijaznih in odro~nih hribovitih obmo~jih. Alpe pri tem niso bile izjema. @e tako zgo{~ena poselitev v alpskih dolinah se je {e zgostila, posa­mezna te`je dostopna obmo~ja pa so izgubila prebivalce, kar se je odrazilo tudi v razkroju kulturne pokrajine – opu{~enih doma~ijah, zara{~anju planin in posameznih kr~e­vin. V devetdesetih letih prej{njega stoletja se je {tevilo prebivalcev zmanj{alo v 27 % alpskih ob~in, v nekaterih se je celo prepolovilo. V predhodnih poglavjih predstavljeni stanje in te`nje nakazujejo razvojno polarizacijo alpskih obmo~ij na posamezne pole rasti, ve~inoma ob ve~jih in bolje opremljenih prometnih koridorjih ter v za naselitev ugodnej{ih dolinah, in obse`­na obmo~ja praznjenja ter gospodarskega pe{anja. Da bi oblasti tak{ne pove~ini negativne smernice prepre~ile, so za~ele s spodbu­janjem razvoja manj razvitih obmo~ij, kar pa zaradi razmeroma poznega odziva ni doseglo `elenih rezultatov. Zelo izrazitih procesov namre~ v ve~ini primerov ni bilo mogo~e prepre~iti. Ponavadi je pri{lo le do delne omilitve stanja in izbolj{anja `iv­ljenjskih razmer prebivalcev, ki vztrajajo na manj ugodnih obmo~jih. Zaradi tega vpliv razli~nih razvojnih instrumentov ni zanemarljiv. Njihov razvoj je potreben {e vna­prej, saj so dobrodo{la pomo~ prebivalcem pri re{evanju njihovih vsakodnevnih prob-lemov. Pomo~ dr`av in regij se izvaja z razvojnimi instrumenti, ki jih pojmujemo kot orodja za doseganje razvojnih ciljev. Delimo jih v ve~ skupin: • upravni sistem (formalno-pravna delitev oblasti med razli~nimi ravnmi teritorial­nih uprav), • specializirane politike in klju~ni razvojni dokumenti, • pravne in tehni~ne norme, • ekonomski ukrepi, • dav~ni ukrepi, • infrastrukturni ukrepi, • institucionalni in organizacijski ukrepi. Prva skupina se nana{a na upravni sistem dolo~ene dr`ave, njeno teritorialno orga­niziranost, delitev pristojnosti med posameznimi upravnimi ravnmi ter intenzivnost njihovega medsebojnega sodelovanja. Z vidika zagotavljanja skladnega regionalne­ga razvoja je zagotovo izrednega pomena model regionalizacije v posamezni dr`avi. Regionalizacija je namre~ po mnenju Guli~a (1993) sredstvo za povezano in sood­visno gospodarsko, prostorsko, socialno in kulturno ~lenitev prostora dr`ave zaradi ustvarjanja ustreznih formalnopravnih in organizacijskih razmer, ki omogo~ajo opti­malno delitev dela, funkcionalno intervencijo dr`ave pri ustvarjanju ~im bolj{ih in enakopravnej{ih mo`nosti za delovanje tr`nih mehanizmov, samorazvoj lokalnih in regionalnih dru`benih skupnosti na temelju spodbujanja samoiniciativnosti, samoor­ganizacije in samoupravljanja razvoja lokalnih in regionalnih razvojnih dejavnikov ter tenko~utno gospodarjenje z naravnimi in pokrajinskimi razvojnimi potenciali. Klju~no za uspe{en razvoj je, da so pristojnosti posamezne teritorialne ravni jasno dolo~ene, delitev pristojnosti pa mora temeljiti na zmo`nostih in potencialih posa­mezne teritorialne ravni. V tem pogledu se je uveljavilo na~elo subsidiarnosti, ki ozna~uje izvajanje razvojnih aktivnosti na najni`ji mo`ni teritorialni ravni, to pa zago­tavlja maksimalno upo{tevanje lokalnih oziroma regionalnih te`enj in interesov. Skladno s tem je zlasti v zadnjih petnajstih letih pri{lo do devolucije oblasti, to je preno­sa razli~nih pristojnosti na ni`je upravne ravni. Proces je bil zlasti izrazit v Zdru`enem kraljestvu, podobne te`nje pa so zaznavne tudi v ve~ini drugih evropskih dr`av. Pre­soja vpliva kulturnih razlik na regionalni razvoj je pokazala, da upravne makrosistemske razlike z razvojnega vidika niso pretirano pomembne, njihov pomen pa se s skup­nim evropskim okvirjem, pospe{eno globalizacijo in unifikacijo {e dodatno zmanj{uje. V drugo skupino spadajo posamezne politike in razli~ni razvojni dokumenti. Z vidika regionalnega razvoja je najpomembnej{a regionalna politika, katere namen je krepitev potencialov vseh, {e zlasti pa manj razvitih obmo~ij. Poleg nje so pomembne gospodarska, kmetijska, prostorska, okoljska, dav~na politika … Ker imajo posamez­ne sektorske politike razli~ne cilje, je treba poskrbeti za usklajeno programiranje, ki zagotavlja skupno stremljenje k najpomembnej{im razvojnim ciljem. Tako razli~ne politike po svojih mo~eh prispevajo k uresni~evanju zastavljenih ciljev, z usklajeni-mi akcijami pa lahko pride tudi do sinergijskih u~inkov, ki se odrazijo v {e hitrej{em in u~inkovitej{em razvoju. Za usklajeno delovanje si je treba prizadevati tudi na {ir-{i, alpski ravni, kar do dolo~ene meje zagotavlja skupna evropska regionalna politika, {e ve~ pa se lahko dose`e z regionalnim sodelovanjem in skupnim kreiranjem raz­vojnih instrumentov. Pravne in tehni~ne norme opredeljujejo okvir mo`nega, s tem pa mehanizme za spodbujanje ali prepre~evanje dolo~enih ravnanj. Lahko so podsistem posamezne sek­torske politike ali pa del splo{nega pravnega sistema in tako podlaga vsem potekajo~im procesom. Ekonomske ukrepe smo izpostavili zaradi pomena gospodarske strukture za regio­nalni razvoj. Zdravo in uspe{no gospodarstvo je podlaga dru`benega razvoja, s tem pa tudi najpomembnej{i kazalnik stopnje razvitosti. ^eprav so ekonomski ukrepi pona­vadi enotni za vso dr`avo, jih je mo`no oblikovati tako, da prispevajo tudi h krepitvi manj razvitih obmo~ij (na primer spodbujanje investicij, razvijanje gospodarskih sre­di{~, gradnja podjetni{kih inkubatorjev). Kot je mogo~e razbrati v nadaljevanju, smo v projektu DIAMONT upo{tevali zlasti ekonomske spodbude in bremena, ki poleg samih ekonomskih ukrepov upo{tevajo tudi dav~ne ukrepe. Dav~ni ukrepi lahko namre~ v precej{nji meri pripomorejo k skladnej{emu regio­nalnemu razvoju. K dav~nim olaj{avam so se dr`ave zatekale `e v ~asu klasi~ne regionalne politike in, ~eprav so se iz spodbujanja posameznih obmo~ij preusme-rile k spodbujanju investicij, inovativnosti, izobra`evanja, so {e vedno upo{tevanja vredne. Klju~ni del klasi~ne regionalne politike so bili infrastrukturni ukrepi, dolo~eno pozornost pa se jim namenja tudi sedaj, ko zlasti infrastrukturna opremljenost naj-slab{e razvitih obmo~ij {e vedno mo~no zaostaja za opremljenostjo glavnih razvojnih sredi{~. S~asoma se je te`i{~e infrastrukturnih vlaganj spreminjalo. Od prvotno izpo­stavljenih prometne, vodovodne in telekomunikacijske infrastrukture je pre{lo na gospodarsko infrastrukturo, v razvitej{ih evropskih dr`avah pa se zaradi hitrega raz­voja informacijskih tehnologij in poudarjanja pomena komunikacij in informacij vse bolj govori o infostrukturi. Kot zadnjo skupino instrumentov smo opredelili institucionalne in organizacij­ske ukrepe. Amin in Trift zgo{~enost institucij (institutional tickness) definirata kot mre`o organizacij in ustanov, ki podpirajo lokalna podjetja. Vklju~uje finan~ne insti­tucije, lokalne trgovinske zbornice, izobra`evalne agencije, trgovska zdru`enja, lokalne oblasti, razvojne agencije, inovacijska sredi{~a, cerkvene institucije, sindikate, vladne institucije, ki zagotavljajo prostore, zemlji{~a in infrastrukturo … Zgo{~eno­sti institucij pripisujeta temeljno vlogo pri gospodarskem uspehu in poudarjata, da ta, ne le da pove~uje medsebojno zaupanje, temve~ spodbuja tudi podjetni{tvo in bolj trdno vklju~uje podjetja v lokalne grozde (Armstrong in Taylor 2000). Med institu­cionalno okolje sodijo tudi tako imenovane vmesne organizacije, ki ob pojavu novih potreb posredujejo med razli~nimi nosilci delovanj, praviloma pa kot javno-zasebna partnerstva nastopajo v sferi med trgom, dr`avo in zasebnim sektorjem (Knie-ling 1994). Institucionalno okolje krepi sposobnost regije za ustvarjanje in absorpcijo tehni~nega razvoja, zato so razlike v razvitosti dostikrat tudi posledica razlik v insti­tucionalnem okolju (Armstrong in Taylor 2000). Instrumente regionalnega razvoja in regionalne politike delimo na instrumente klasi~ne regionalne politike in instrumente, temelje~e na endogenih na~elih regio­nalne politike. Klasi~ni instrumenti temeljijo na preme{~anju virov in delovne sile, spodbuja­nju nalo`b na manj razvitih obmo~jih s subvencijami podjetjem, gradnji infrastrukture in transferjih gospodinjstvom. Tak{na difuzijska politika, vodena iz centra (od zgo-raj navzdol), se je izkazala za razmeroma neuspe{no in je le {e pospe{ila proces specializacije regij na funkcionalna obmo~ja. Tovrstni instrumenti so izgubili pomen tudi zaradi spremenjenih gospodarskih, socialnih in okoljskih razmer konec sedem­desetih let dvajsetega stoletja. Tradicionalni instrumentarij regionalne politike, slone~ predvsem na zagotavljanju dodatnega kapitala za investicije na problemskih obmo~jih, se je pokazal za nezadostnega in premalo u~inkovitega, odprle pa so se mo`nosti za oblikovanje novih strategij, ki so iz povsem ekonomskih pre{le na bolj celovite in integrativne motive (Schmid 2001, 4). Nova regionalna politika je bila inova­cijsko in podjetni{ko usmerjena. Spodbujala je vlaganja v izobra`evanje in usposabljanje za delo, vlaganja v raziskave in razvoj, ponudbo poslovnih storitev, pomo~ pri vklju-~evanju v medregionalno in mednarodno sodelovanje ter vlaganja v infrastrukturo z namenom, da bi pove~ala sposobnost razvojno problemati~nih obmo~ij za osva­janje novih proizvodenj, postopkov, programov in organizacije (Poto~nik, Senjur in [tiblar 1995, 94) Horizontalni ukrepi centralne vlade ~edalje bolj izgubljajo pomen, nara{~a pa pomen povezovanja akterjev in vloga podpirajo~ega in vzpodbujajo~ega poslovne­ga okolja (miljeja) (Svenson in Östhol 2001, 27). Ve~ji pomen pridobivajo omre`ja mest in regionalni razvojni programi, pozor­nost pa se osredoto~a tudi na regionalni management, ki ga lahko razumemo kot: • nadaljnji razvoj na~rtovalskih instrumentov, ki se od dosedanjih lo~ijo po poudar­jeni upravljavski in projektni umerjenosti ter predstavljajo koncept vodenja k dejavnemu oblikovanju regije, s ~imer se izbolj{uje upravljanje regije ter njeno konkuren~nost; • zasnovo endogenega regionalnega razvoja v obliki spodbujanja samopomo~i s pomo~jo animacije in usklajevanja razli~nih dele`nikov (Schaft 2001, 25). Ker smo v projektu DIAMONT glavno pozornost posve~ali gorskim obmo~jem, smo se zaradi velikega pomanjkanja razpolo`ljivih zemlji{~ pri iskanju in obdelavi instrumentov regionalne politike osredoto~ili zlasti na upravljanje z zemlji{~i (vsaj polovica `upanov alpskih ob~in pripisuje temu segmentu izjemno velik pomen). Kljub zo`enju obravnavane tematike na le en sklop vpra{anj, je bil zaradi ve~razse`nosti izbranega fenomena {e vedno potreben celovit pregled vseh klju~nih vidikov traj­nostnega razvoja: gospodarskega, dru`benega in okoljskega (ve~ o tem v publikaciji Managing Alpine Land Resources – Approaches and Instruments (Marzelli, Lintzme-yer in Schwarz 2008)). Na ravni alpskih dr`av smo zbrali 110 instrumentov (podrobneje so predstav­ljeni v DIAMONTOVI bazi instrumentov – medmre`je 3), ki smo jih razvrstili v pet skupin: zakoni in predpisi, instrumenti prostorskega na~rtovanja, gospodarska bre­mena in pobude, prostovoljna ravnanja in sporazumi ter informacije in raziskave. Instrumente smo vrednotili glede na njihovo relevantnost, sprejemljivost, kakovost izvedbe, izvedljivost in u~inkovitost. Zbrani instrumenti so se glede na njihov namen po posameznih dr`avah nekoliko razlikovali zaradi razli~nega pogleda partnerjev na obravnavano problematiko in zaradi razli~nih potreb posameznih testnih obmo~ij. Razvr{~amo jih lahko glede na njihovo primernost za: • posamezno prostorsko raven, • posamezno skupino dele`nikov, • dolo~en tip problemov. Opredeljevali smo jih tudi glede na njihov pravno-formalni zna~aj (lahko so obve­zujo~i ali neobvezujo~i, programski dokumenti ali {tudije …). evropska raven ba, dr`avn a raven civilna dru`gospodarstvo, razli~ne interesne skupine in njihova predstavni{tva, porabniki … de`eln a raven regional na raven ob~insk a raven zakoni in predpisi instrumenti prostorskega na~rtovanja gospodarske spodbude in bremena prostovoljna ravnanja in sporazumi raziskave in informacije Slika 10: Tipi instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 67). Zakoni in predpisi zagotavljajo enoten pravni okvir v posamezni dr`avi (pone­kod tudi zvezni de`eli ali regiji) in so ponavadi nadrejeni posameznim instrumentom. Dajejo jasna navodila in usmeritve za ukrepanje, so pa zaradi svoje univerzalnosti manj pro`ni, kar ve~krat povzro~i razmeroma drago in neu~inkovito re{evanje prob-lemov. Njihova dodatna slabost je dolg zakonodajni postopek, s tem pa zmanj{ani manevrski prostor pri hitrem iskanju re{itev. Instrumenti prostorskega na~rtovanja so pomembni zaradi svoje dolgoro~ne cilj­ne in strate{ke naravnanosti ter tudi zaradi medsebojnega prepletanja, saj morajo biti cilji specifi~nih dokumentov podrejeni ciljem splo{ne, globalne strategije, pri obli­kovanju te pa se mora upo{tevati `e obstoje~e sektorske ali obmo~ne dokumente. Tradicionalni koncepti prostorskega planiranja v alpskih dr`avah temeljijo na teo­rijah centralnih krajev, razvojnih osi in delitve funkcij med obmo~ji. Pri tem izhajajo iz tako imenovanega »pozitivnega planiranja«, v katerem se zemlji{~a conira za posa­mezne vrste rabe, pa tudi iz »negativnega planiranja«, ki na dolo~enem obmo~ju dolo~eno vrsto rabe prepoveduje. Gospodarska bremena in pobude so glede na svoj zna~aj nezavezujo~i instrumen-ti, ki pa imajo velik vpliv prek nagrajevanja za`elenega in kaznovanja neza`elenega ravnanja. Primer tak{nega instrumenta je na~elo onesna`evalec pla~a, ki posamezniku oziroma podjetju ne prepoveduje dolo~ene aktivnosti, ga pa s finan~nimi instrumen-ti usmerja k za okolje bolj sprejemljivemu ravnanju. Tovrstne instrumente lahko nadalje raz~lenimo na: • dostopne dajatve (na primer avtocestne vinjete), • dajatve glede na porabo (vodarina, cestnina, vezana na prevo`ene kilometre …), • usmerjevalne dajatve (ve~ja dav~na obremenitev dejavnosti, ki obremenjuje okolje), • subvencije (neposredna finan~na podpora za`elenemu ravnanju), • jamstva (v primeru naravnih nesre~ …), • ustvarjanje trga in regionalni marketing (oblikovanje blagovnih znamk, prenos­ljiva tranzitna dovoljenja …). Prostovoljna ravnanja in sporazumi predstavljajo delovanje in usklajevanje raz­li~nih skupin dele`nikov, ki temeljita zlasti na na~elu od spodaj navzgor. Med tovrstne oblike lahko uvrstimo regionalni management, prostovoljne, a zavezujo~e pogodbe (na primer protokoli Alpske konvencije), nezavezujo~e prostovoljne sporazume, pre­pre~evanje in razre{evanje nesporazumov … Informacije in raziskave pove~ujejo zalogo znanja s pomo~jo raz{irjanja znans­tvenih izsledkov. Z ve~jo ozave{~enostjo prebivalcev izdatno prispevajo k `elenemu ravnanju, a je celoten proces zelo dolgotrajen in obenem nezavezujo~, kar lahko zmanj-{uje njegove u~inke. Opozoriti je treba, da za potrebe usmerjanja razvoja v Alpah instrumenti niso bili zbrani na enak na~in (o primernosti dolo~enega instrumenta so odlo~ali part-nerji iz posamezne dr`ave), prav tako pa za ta namen dr`ave niso bile v celoti pokrite. V primeru Nem~ije smo se osredoto~ili na Bavarsko, Avstrije na Tirolsko, Italije na Furlanijo - Julijsko krajino … Lintzmeyer in Schwarz 2008). Preglednica 15: Seznam zbranih instrumentov regionalnega razvoja (Marzelli, instrument dr`ava prostorska tip raven instrumenta stro{kovno u~inkoviti prispevki za tehni~no Avstrija lokalna gospodarske spodbude in bremena infrastrukturo spodbujanje stanovanjske gradnje Avstrija de`elna gospodarske spodbude in bremena Sklad za promocijo malih podjetij Avstrija de`elna gospodarske spodbude in bremena Tirolska upravna agencija za Program Cilja 2 Avstrija de`elna gospodarske spodbude in bremena revitalizacija starih stavb Avstrija de`elna gospodarske spodbude in bremena Sklad za pridobivanje zazidljivih zemlji{~ Avstrija de`elna gospodarske spodbude in bremena Tirolski zakon o regionalnem planiranju Avstrija de`elna zakoni in predpisi reconiranje stanovanjskih obmo~ij Avstrija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja v kmetijska zemlji{~a v planu rabe tal lokalni razvojni na~rt Avstrija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja na~rt rabe tal Avstrija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja program regionalnega planiranja Avstrija de`elna instrumenti prostorskega na~rtovanja Tirolski pakt za zaposlovanje Avstrija de`elna prostovoljna ravnanja in sporazumi zastopnik okolja Avstrija de`elna prostovoljna ravnanja in sporazumi planerska zveza Avstrija regionalna prostovoljna ravnanja in sporazumi nadomestilo za neizgradnjo parkirnih povr{in Francija lokalna gospodarske spodbude in bremena pove~anje davkov na podlagi uspe{nosti Francija lokalna gospodarske spodbude in bremena ob~ine in medob~inskih zvez davek na opremljenost Francija lokalna gospodarske spodbude in bremena neposredna finan~na podpora podjetjem Francija lokalna gospodarske spodbude in bremena zmanj{ani prispevki za prodajo in najem Francija lokalna gospodarske spodbude in bremena predkupna pravica Francija lokalna zakoni in predpisi predkupna pravica organizacije za Francija regionalna zakoni in predpisi prostorsko na~rtovanje in razvoj pode`elja posebna pravila urbanisti~nega na~rtovanja Francija lokalna zakoni in predpisi na gorskih obmo~jih gradbena dovoljenja Francija lokalna zakoni in predpisi razglasitev javnega dobra Francija lokalna zakoni in predpisi omejitev najvi{je dovoljene gostote pozidave Francija lokalna zakoni in predpisi proglasitev opustitve Francija lokalna zakoni in predpisi integrirani regionalni razvojni plan Francija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja lokalni dokument urbanega planiranja Francija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja ob~inska karta Francija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja za{~itena kmetijska obmo~ja Francija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja urbani tranzitni na~rt Francija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja zgo{~ene razvojne cone Francija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja lokalni program stanovanjske gradnje Francija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja instrument dr`ava prostorska tip raven instrumenta parcelni koli~nik Francija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja lokalna razvojna agencija Francija regionalna prostovoljna ravnanja in sporazumi de`elna pogodba Francija regionalna prostovoljna ravnanja in sporazumi ob~inski na~rt upravljanja in za{~ite Francija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi naravnih, kmetijskih in gozdnih obmo~ij aktivnosti na podro~ju posodobitve Francija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi stavbnega fonda javni zavod za medob~insko sodelovanje Francija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi obmo~ni plan Italija regionalna gospodarske spodbude in bremena ob~inska taksa za zbiranje odpadkov Italija lokalna gospodarske spodbude in bremena ob~inska taksa na nepremi~nine Italija lokalna gospodarske spodbude in bremena One stop center za proizvodne aktivnosti Italija lokalna gospodarske spodbude in bremena razvojni plan pode`elja Italija regionalna gospodarske spodbude in bremena regionalno-lokalni razmejitveni sistem Italija regionalna zakoni in predpisi zemlji{ka racionalizacija in promocija Italija regionalna zakoni in predpisi kmetijstva Reforma urbanega planiranja in predpisi Italija regionalna zakoni in predpisi o gradnji in pokrajini Gorska obmo~ja Furlanije Julijske krajine Italija regionalna zakoni in predpisi na~rtovanje lokalnega javnega prometa Italija regionalna zakoni in predpisi predpisi o gradnji Italija lokalna zakoni in predpisi krovni ob~inski na~rt Italija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja planiranje pore~ij Italija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja Novi gorski na~rt Italija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja regionalni prostorski plan Italija de`elna instrumenti prostorskega na~rtovanja regionalni energetski plan Italija de`elna instrumenti prostorskega na~rtovanja regionalni razvojni plan Italija de`elna instrumenti prostorskega na~rtovanja program gradnje Italija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja lokalni akcijski na~rt Italija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja zdru`enje dele`nikov Italija de`elna prostovoljna ravnanja in sporazumi Agencija za gospodarski razvoj Italija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi gorskih obmo~ij lokalni forumi, sveti in zdru`enja Italija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi Memorandum o za{~iti arhitekturno- Italija regionalna prostovoljna ravnanja in sporazumi -zgodovinske dedi{~ine decentralizirana tehni~na infrastruktura Nem~ija lokalna gospodarske spodbude in bremena vklju~itev povr{ine neprepustnih zemlji{~ Nem~ija lokalna gospodarske spodbude in bremena v izra~un prispevka za odpadne vode odstop od zahtevanega {tevila parkirnih Nem~ija lokalna gospodarske spodbude in bremena mest na stanovanjsko enoto prenosljivost dovoljenja za rabo tal Nem~ija de`elna gospodarske spodbude in bremena davek na tr`no vrednost zemlji{~a Nem~ija dr`avna gospodarske spodbude in bremena davek, vezan na rabo tal Nem~ija dr`avna gospodarske spodbude in bremena komunalni prispevek Nem~ija dr`avna gospodarske spodbude in bremena prispevek za revitalizacijo opu{~enih obmo~ij Nem~ija de`elna gospodarske spodbude in bremena Prostorska in razvojna vpra{anja Alp Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared instrument dr`ava prostorska tip raven instrumenta programi za revitalizacijo/renaturacijo Nem~ija lokalna gospodarske spodbude in bremena zemlji{~ kataster opu{~enih in praznih zemlji{~ Nem~ija lokalna raziskave in informacije Pobuda za preudarno rabo zemlji{~ Nem~ija de`elna raziskave in informacije informacijska podpora spremembi rabe tal Nem~ija regionalna raziskave in informacije upravljanje kolobarjenja Nem~ija dr`avna raziskave in informacije varovanje prsti Nem~ija dr`avna zakoni in predpisi Pravilnik o gradnji Nem~ija lokalna zakoni in predpisi ukrepi urbanega razvoja Nem~ija lokalna zakoni in predpisi presoja organskega razvoja bivalnih obmo~ij Nem~ija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja indeks minimalne eta`ne povr{ine Nem~ija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja ob~inski na~rt rabe tal Nem~ija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja lokalni razvojni na~rt Nem~ija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja krajinski na~rt Nem~ija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja Alpski na~rt Nem~ija de`elna instrumenti prostorskega na~rtovanja regionalni na~rt rabe tal Nem~ija regionalna instrumenti prostorskega na~rtovanja modeli gostote Nem~ija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja model zgodnjega vklju~evanja javnosti Nem~ija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi Resolucija o ob~inski politiki zemlji{~ Nem~ija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi Cilji nacionalne rabe zemlji{~ Nem~ija dr`avna prostovoljna ravnanja in sporazumi Sklad ob~inskih zemlji{~ Nem~ija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi ob~inski ekolo{ki sklad Nem~ija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi medob~inski poslovni parki Nem~ija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi Regionalni fond komercialnih obmo~ij/ Nem~ija regionalna prostovoljna ravnanja in sporazumi industrijskih okoli{ev Urbana razvojna pogodba Nem~ija lokalna prostovoljna ravnanja in sporazumi Nadomestilo za uporabo stavbnega zemlji{~a Slovenija lokalna gospodarske spodbude in bremena davek na stavbno zemlji{~e Slovenija lokalna gospodarske spodbude in bremena Taksa za obremenjevanje okolja Slovenija dr`avna gospodarske spodbude in bremena z odpadnimi vodami Nacionalni stanovanjski program Slovenija dr`avna gospodarske spodbude in bremena Strategija razvoja Slovenije Slovenija dr`avna raziskave in informacije Zakon o urejanju prostora Slovenija dr`avna zakoni in predpisi Zakon o ohranjanju narave Slovenija dr`avna zakoni in predpisi Zakon o graditvi objektov Slovenija dr`avna zakoni in predpisi Zakon o spodbujanju skladnega Slovenija dr`avna zakoni in predpisi regionalnega razvoja regionalni razvojni program Slovenija regionalna instrumenti prostorskega na~rtovanja Dr`avni razvojni program 2007–2013 Slovenija dr`avna instrumenti prostorskega na~rtovanja regionalna zasnova prostorskega razvoja Slovenija regionalna instrumenti prostorskega na~rtovanja strategija prostorskega razvoja ob~ine Slovenija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja prostorski red ob~ine Slovenija lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja kantonalni usmerjevalni na~rt [vica de`elna instrumenti prostorskega na~rtovanja ob~inski/kantonalni na~rt rabe tal [vica lokalna instrumenti prostorskega na~rtovanja na~rt kolobarjenja [vica dr`avna instrumenti prostorskega na~rtovanja Med 110 instrumenti se jih najve~, 36, nana{a na instrumente prostorskega na~r­tovanja, 29 na gospodarske instrumente, 21 na zakone in predpise, 20 na prostovoljna ravnanja in sporazume, {tirje pa na informacije in raziskave. Osredoto~enost na regionalno in lokalno raven se odra`a tudi na primernosti zbra­nih instrumentov za posamezno prostorsko raven. Mo~no izstopajo prav instrumenti, namenjeni re{evanju lokalnih in regionalnih problemov (skupaj 77), v manj{em obse­gu pa so instrumenti vezani na posamezno de`elo oziroma dr`avo. Na celotno dr`avo so vezani predvsem slovenski instrumenti, kar pa je glede na njeno majhnost tudi razumljivo. Zaradi izjemne raznolikosti instrumentov enotna in podrobna ocena ni mogo-~a. Zato smo oceno izvedli v dveh korakih, pri ~emer smo instrumente najprej ocenili na podlagi posameznih najpomembnej{ih prvin, v naslednjem koraku pa smo za izbra­ne instrumente izvedli bolj specifi~na vrednotenja. Kot smo `e omenili, smo vrednotenje oprli na preu~evanje relevantnosti, spre­jemljivosti, kakovosti izvedbe, izvedljivosti in u~inkovitosti instrumentov, s ~imer smo zagotovili primerljivost z ostalimi vrednotenji instrumentov (na primer Europe-Aid … 2006; Nared in Kava{ 2009). Najbolj relevantni za podro~je gospodarjenja z zemlji{~i so se izkazali instrumen-ti prostorskega na~rtovanja (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008), druge skupine instrumentov pa imajo manj{o relevantnost. Instrumenti prostorskega na~rtovanja imajo tudi najvi{je ocenjeno sprejemljivost, sledijo pa so jim prostovoljna ravnanja in sporazumi ter ekonomski instrumenti. Najni`jo raven sprejemljivosti imajo zakoni in predpisi, a se prav ti izvajajo najbolj dosledno in kakovostno. Diametralno nas­protje glede kakovosti izvedbe je v skupini prostovoljnih ravnanj in sporazumov, ki se izvajajo v manj kot ~etrtini alpskih ob~in. Ocenjevanje izvedljivosti je temeljilo na predpostavki, da ve~ kot je predpogojev za izvedbo, manj{a je verjetnost, da bo do izvedbe dejansko tudi pri{lo. Kot predpo­goji so mi{ljeni finan~ne potrebe, delovna sila, zakonodaja, znanje, politi~na volja in participacija oziroma podpora. Kot so pokazale ugotovitve po posameznih sku­pinah, je, razen v skupini zakonov in predpisov, ve~ kot polovica instrumentov takih, ki zahtevajo manj kot tri predpogoje. ^e so zakoni in predpisi te`je izvedljivi, je nji­hova u~inkovitost v primerjavi z drugimi skupinami ve~ja, saj pogosto dosegajo ve~ razli~nih ciljev. Instrumente smo {e dodatno preverili na izbranih testnih obmo~jih, pri ~emer smo prvo delavnico namenili iskanju razvojnih problemov in izzivov, v drugi pa smo preverili uporabnost konkretnih instrumentov, izbranih iz obstoje~e baze glede na njihovo primernost za re{evanje ugotovljenih problemov. Skupna ocena, ki temelji na to~kovanju vseh obravnavanih zna~ilnosti, je poka­zala, da najprimernej{ega instrumenta ni mogo~e enozna~no opredeliti. Vsak instrument namre~ slu`i svojemu namenu, temu in regionalnim posebnostim pa so 40 zelo mo~na neposredna relevantnost mo~na neposredna relevantnost {ibka neposredna relevantnost mo~na posredna relevantnost {ibka posredna relevantnost meril ni mo`no preveriti Slika 11: Ocena relevantnosti instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 88). 40 40 35 30 25 20 15 10 in predpisi prostorskega bremena ravnanja in raziskave na~rtovanja in pobude in sporazumi sprejemljivo za ve~ kot {tiri skupine sprejemljivo za do {tiri skupine sprejemljivo za do tri skupine sprejemljivo za do dve skupini sprejemljivo za eno skupino meril ni mo`no preveriti Slika 12: Ocena sprejemljivosti instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 88). Ocena temelji na sprejemljivosti instrumenta za posamezno skupino dele`nikov: ob~insko upravo in politike, lokalno gospodarstvo in lobije, okoljske nevladne organizacije, prebivalce, regionalno upravo oziroma regionalne javne slu`be. 5 0 zakoni instrumenti gospodarska prostovoljna informacije in predpisi prostorskega bremena ravnanja in raziskave na~rtovanja in pobude in sporazumi v skoraj vseh ob~inah v od 25 do 50 % ob~inah v manj kot 25 % ob~in le pilotni projekti brez prakti~nih izku{enj meril ni mo`no preveriti Slika 13: Ocena kakovosti izvedbe instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 89). in predpisi prostorskega na~rtovanja bremena in pobude ravnanja in sporazumi in raziskave ve~ kot {tirje predpogoji trije predpogoji en predpogoj {tirje predpogoji dva predpogoja meril ni mo`no preveriti Slika 14: Ocena izvedljivosti instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 89). Ocena je narejena na podlagi predvidenega {tevila predpogojev za izvedbo instrumenta, pri ~emer smo upo{tevali naslednje predpogoje: finan~na sredstva, delovno silo, zakonodajo, znanje, politi~no voljo in sodelovanje oziroma podporo. in predpisi prostorskega bremena ravnanja in raziskave na~rtovanja in pobude in sporazumi ve~ kot {tirje u~inki {tirje u~inki dva do trije u~inki en sam u~inek meril ni mo`no preveriti Slika 15: Ocena u~inkovitosti instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 90). Ocena temelji na pri~akovanih u~inkih instrumentov: izogibanju negativnim posledicam, vplivom na vrsto in obseg u~inkov, enostavnosti upravljanja instrumenta v nasprotju z mo~nimi vplivi lokalnih okoli{~in, dolgotrajnosti u~inkov. podrejene vse ostale prvine. V vsakem primeru mora biti instrument dobro prila­gojen lokalnemu okolju oziroma problemu, ki ga re{uje. Izkazalo se je tudi, da se s spreminjanjem `ivljenjskih razmer spreminja vloga lokalne in regionalne ravni, ~emur se bosta obe morali prilagoditi. Izbolj{ana prometna infrastruktura in sodobnej{a prometna sredstva pove~ujejo posameznikov interakcijski prostor, ki v ve~ini prime-rov prera{~a obmo~je ene same ob~ine. Zaradi tega je treba vlogo ob~ine na novo opredeliti, okrepiti pa je treba tudi regionalno sodelovanje. Kot lahko ugotovimo iz analize instrumentov, ima alpski prostor {tevilne zani­mive instrumente in raznovrstne ponujene re{itve. Pri{li smo do spoznanja, da ve~ina instrumentov za spodbujanje razvoja `e obstaja, nedore~eni ali problemati~ni pa sta le njihova uporaba in izvedba. Problemati~en je tudi prenos instrumentov z enega obmo~ja na drugega, saj so obmo~ja in problemi specifi~ni, kar zahteva tudi prila­gojene instrumente. To sicer ne onemogo~a prena{anja instrumentov med obmo~ji, vendar je prenos mogo~ le ob prilagoditvi instrumenta specifi~nim lokalnim ali regio­nalnim razmeram. Dodaten prispevek k razvoju bi bilo bolj dosledno izvajanje instrumentov, ki vse preve~krat ostanejo mrtva ~rka na papirju, ali pa se jih izvaja le parcialno. V Slove­niji lahko najdemo {tevilne primere (regionalni razvojni programi, prostorski redi ob~in), ko vloga instrumentov ni taka, kot je opredeljeno v zakonih. To zmanj{uje kredibilnost izvr{ilne oblasti in u~inkovitost ter uspe{nost zastavljenih instrumentov. V {tevilnih primerih so instrumenti zelo togi in osredoto~eni le na ozko opre­deljeno podro~je, ki ga re{ujejo, niso pa usmerjeni v doseganje skupnih ciljev in sinergijskih u~inkov. Zato je pri oblikovanju novih instrumentov poleg specifi~nih potreb treba upo{tevati tudi splo{na razvojna prizadevanja dolo~enega obmo~ja, s tem pa se odprejo vrata za doseganje sinergijskih u~inkov in krepitev razvitosti celotne­ga obmo~ja. Kot smo `eleli nakazati v projektu, je treba pripravo instrumentov soo~iti tudi z dele`niki, saj se s tem zagotovita ve~ja relevantnost in bolj{i sprejem posamezne­ga instrumenta. 5 Sodelovanje prebivalstva kot nujen predpogoj zagotavljanja trajnostnega razvoja Izredna raznolikost alpskega prostora se ka`e v razli~nih `ivljenjskih razmerah, navadah, tradicijah in tudi problemih. Nekateri problemi, kot so slaba dostopnost, pomanjkanje prostora za gradnjo, nevarnost naravnih nesre~ so skupni celotnemu alpskemu prostoru, {e ve~ pa je svojskih problemov, zna~ilnih samo za dolo~en, manj{i del Alp. Tudi te je mogo~e re{iti na svojski na~in, upo{tevaje vse zna~ilnosti posa­meznega obmo~ja. Da bi zagotovili uravnote`en razvoj celotnega alpskega prostora, je treba iskati skupne re{itve, ki pa zaradi omenjenih specifik zahtevajo prilagoditve potrebam dolo~enega okolja. Prav v ta namen je bila osnovana Alpska konvencija, ki naj bi zagotavljala dol-goro~no za{~ito alpskega okolja in skladen regionalni razvoj, temelje~ na endogenih potencialih alpskih regij in njihovih prebivalcev. Sprejetih je bilo ve~ protokolov, ki krepijo skupna razvojna prizadevanja in so namenjeni zlasti: • prostorskemu planiranju in trajnostnemu razvoju, • varstvu narave in urejanju krajine, • hribovskim kmetijam, • gorskim gozdovom, • za{~iti prsti, • turizmu in prosto~asnim dejavnostim, • energetiki, •prometu, • re{evanju problemov. Namen protokolov Alpske konvencije je vzpostaviti intenzivno sodelovanje med alpskimi dr`avami, regijami in ob~inami, pri ~emer pa mora biti poudarjeno sode­lovanje vseh dele`nikov in ne le politi~ne elite. Participativni proces je tako klju~ za razvoj, {e zlasti za pripravo instrumentov in orodij za spodbujanje skladnega regio­nalnega razvoja. Izpostaviti je treba protokol s podro~ja urejanja prostora in trajnostnega razvo­ja (Protokol … 1991), katerega cilji so: • priznavanje posebnih zahtev alpskega prostora v okviru dr`avnih in evropskih politik, • prilagajanje rabe prostora okoljevarstvenim ciljem in zahtevam, • var~na in za okolje sprejemljiva raba virov in prostora, • priznavanje posebnih interesov prebivalcev Alp in prizadevanja za trajno zagotav­ljanje podlage njihovega razvoja, • pospe{evanje gospodarskega razvoja ob hkratnem uravnote`enem demografskem razvoju alpskega prostora, • ohranjanje regionalnih identitet in kulturnih posebnosti, • pospe{evanje enakih razvojnih mo`nosti za tamkaj{nje prebivalstvo na dru`benem, kulturnem in gospodarskem podro~ju, ob upo{tevanju pristojnosti teritorialnih skupnosti, • upo{tevanje naravnih omejitev, storitev splo{nega pomena, omejitev rabe virov in cen za rabo teh virov, ki ustrezajo njihovi dejanski vrednosti. Protokoli so temeljna podlaga za usklajeno pripravo strategij, programov in na~r­tov, ki predvideva sodelovanje vseh poglavitnih dele`nikov. Pomembno vlogo v razvoju imajo zagotovo lokalne skupnosti, ki se dnevno soo~ajo s problemi in izzivi alpskega okolja. Zato je treba pri iskanju re{itev izhajati prav iz njihovih pobud in problemov. Delovanje Alpske konvencije lahko ozna~imo za skladno s sodobnim razume­vanjem regionalne politike in endogenega regionalnega razvoja. Razvojne koncepte in re{itve je namre~ treba iskati v regiji sami, njenih ~love{kih, dru`benih in okoljskih potencialih, velik poudarek pa je treba nameniti tudi notranjemu znanju, preplete­nosti institucij, regionalni identiteti in osebnim stikom. Regionalne potenciale lahko {e dodatno nadgrajujejo lokalne ideje, pri~akovanja in pobude, obogati pa jih lahko tudi medregionalno sodelovanje, ki zagotavlja prenos znanja in dobrih praks. Razvoj posameznega obmo~ja je odvisen od njegovih strukturnih zna~ilnosti, dejavnikov gospodarske rasti in politi~nih ukrepov, temelje~ih na `elji vlad po zago­tavljanju skladnega razvoja vseh regij. Sprva so razloge za zaostalost {ibkej{ih regij razlagali s pomanjkanjem kapitala in izobra`ene delovne sile ter s slabo infrastruk­turo. Zato je odpravljanje strukturnih pomanjkljivosti temeljilo na vzpostavljanju klasi~nih lokacijskih in proizvodnih dejavnikov, pospe{evanju gospodarske rasti na dr`avni in regionalni ravni, manj{anju razlik med centrom in periferijo ter moder-nizaciji in industrializaciji razvojno {ibkih pode`elskih obmo~ij (Gerhardter in Gruber 2001). Zaradi nemobilnosti proizvodnih dejavnikov, na katerih je temeljila klasi~na regio­nalna politika, njeni ukrepi niso mogli zagotoviti uresni~itve zastavljenih ciljev. Nasprotno, zaradi obse`nosti manj razvitih regij so iz~rpavali dr`avne prora~une, slab­{e razvita obmo~ja pa pahnili v odvisnost od subvencij in transferjev. Kriza svetovnega gospodarstva v sedemdesetih letih 20. stoletja in so~asni pre­boj novih informacijskih tehnologij sta povzro~ila nove spremembe v strukturi regij, v proizvodnji, pa tudi na podro~ju sociale, kulture in politike. Pojavile so se nove organizacijske oblike, ki so omogo~ile prostorsko razpr{itev proizvodnega sistema in oblikovanje mre`ne organizacijske strukture. Narasel je pomen {ibkih lokacijskih dejavnikov, kot so imid` obmo~ja, ambient, zaloga ~love{kega in socialnega kapita-la, inovativnost …, do izraza pa so pri{li tudi kompleksno znanje in sposobnosti (Liberda 1996; Cramer von Laue 1997). Odziv na spremembe je bila nova regionalna politika, ki je izpostavila gospodar-ski, kulturni in politi~ni pomen regionalne ravni, kar se ka`e v oblikovanju regionalnih gospodarskih sistemov, okrepljeni regionalni identiteti in mo~nih regio­nalizmih. Izhodi{~e endogenega razvoja je regionalni potencial, ki pomeni trajno zmog­ljivost in uporabnost prostora oziroma povezanost dejanskih ter mo`nih `ivljenjskih razmer oziroma odnosov v prostoru. Endogeni potencial zajema regionalne razvoj­ne mo`nosti, izhajajo~e iz regionalne dinamike, ki implicira razvojno mo~. Sestavljen je iz delnih potencialov, kot so potenciali kapitala, delovne sile, tehnologije, infra-strukture, zemlji{~, okolja, trga, odlo~anja ter socialno-kulturni potencial (Cramer von Laue 1997; Schmid 2001; Coplák 2002). Med regionalne potenciale lahko uvr­stimo tudi institucionalni in »fiktivni« potencial, na primer imid` regije. Nova regionalna politika si prizadeva vzpostaviti tak{no okolje, v katerem bodo podjetja, organizacije in javne institucije sposobne najti skupne to~ke, re{iti skupne probleme ter izkoristiti skupne prilo`nosti. Zato podpira sodelovanje gospodarstva na lokalni ravni, krepi informacijske in inovacijske strukture, spodbuja rabo lokal­nih virov in surovin, te`i k razvoju privla~nih storitev in infrastrukture, podpira turizem, ki ne zahteva velikega vlaganja v infrastrukturo in omogo~a ~im ve~jo vklju-~enost lokalnega prebivalstva. Podpira organizacije, ki spodbujajo samoorganiziranost lokalnih skupnosti in krepijo njihovo avtonomijo (Gerhardter in Gruber 2001, 16). Cilj endogene regionalne politike je prilagoditev gospodarskega razvoja regionalnim okoljskim, kulturnim, politi~nim in socialnim odnosom. Najpomembnej{i poten­cial je delovanje ljudi iz regije, zato je pomembna vzpostavitev ~im {ir{e povezanosti med prebivalstvom in obstoje~imi lokalnimi pobudami, s ~imer postane prebivals­tvo pomemben sooblikovalec regionalne politike (Liberda 1996). Pomemben pogoj za endogeni razvoj je ekonomska baza, ki ima vzpostavljeno mre`o tesne prepletenosti projektov in podjetij. S tem tvori samonosilno strukturo v smislu lokalna proizvodnja (delo) za lokalno prebivalstvo z uporabo lokalnih virov. To vodi k tesnej{i povezanosti intraregionalnega gospodarskega krogotoka in s tem manj{i odvisnosti od nadregionalnega trga. Pogoj za obstoj endogenega regionalne­ga razvoja je tudi organiziranost politi~no-administrativnih struktur na decentraliziran in subsidiaren na~in (Witzel 1995). Izrednega pomena je oblikovanje mre`nih povezav med razvojnimi akterji, ki omogo-~ajo hiter pretok informacij, prenos novih tehnolo{kih re{itev in razvoj struktur, s katerimi se krepi regionalno gospodarstvo in izbolj{uje njegova konkuren~nost. Pomembna je povezanost `ivljenjskega prostora prebivalcev in gospodarstva, saj ta povezava opredeljuje tudi na~in `ivljenja, kulturo, prosti ~as in infrastrukturo. Zato imajo gos-podarski impulzi odlo~ujo~ pomen za oblikovanje regionalne zavesti (Ravbar 1999). Sociokulturni cilji so usmerjeni zlasti v podpiranje regionalne kulture, tradicije in identitete. Pestra ponudba kulturnih in {portnih prireditev omogo~a kakovost-nej{e pre`ivljanje prostega ~asa ter posredno vi{jo kakovost `ivljenja. Oblikuje se vrsta novih `ivljenjskih slogov, ki pove~ujejo pretok idej in prispevajo k razvoju vedno novih dejavnosti. S podpiranjem sociokulturnih ciljev se krepijo {ibki lokacijski dejavniki za naselitev podjetij in kvalificirane delovne sile ter podpira razvoj regije kot `ivljenj­skega prostora (Cramer von Laue 1997). Ker je regionalna samostojnost poleg razvoja gospodarskih dejavnosti odvisna tudi od ohranjanja socialne in kulturne samostojnosti `ivljenjskih oblik, je treba spod­bujati samouveljavljanje prebivalcev in omogo~ati njihovo povezovanje. Razvojne strategije so smiselne in u~inkovite le ob soudele`bi prizadetih prebivalcev. Zato je za po`ivitev regionalne samozavesti potrebna tudi demokratizacija odlo~anja o nadalj­njem razvoju (Maier 1988). Nove razmere se odra`ajo v ve~ razli~icah endogene regionalne politike, med kate­rimi je z vidika zastopanosti ljudi pri odlo~anju najpomembnej{a kooperativna regionalna politika. Ta `eli prese~i parcialne interese posameznih regionalnih akterjev in te`i k part-nerstvu ter skupnemu upravljanju. Kooperacija naj bi s pomo~jo informacij, komunikacij in koordinacije nudila potencialne re{itve za razvojne probleme. Na~elo kooperacije kot paradigme dru`benega upravljanja lahko pove`emo s postfordisti~ni-mi na~eli fleksibilnosti in decentralizacije (Cramer von Laue 1997), tesno povezanostjo regionalnih akterjev ter delitvijo nalog in odgovornosti med njimi (tako imenova­na governance), devolucijo oblasti in tudi s ~edalje ve~jo potrebo razvojnih akterjev po oblikovanju tesnih mre` medsebojnih odnosov. V tem pogledu se morajo nove razvojne politike osredoto~iti na dru`beni kapital in celovito vklju~evanje dru`be­nih, institucionalnih in kulturnih prvin v vsakodnevne `ivljenjske prakse. Pomembno vlogo imajo tudi razvojne koalicije, ki jih sestavljajo gospodarstveniki, politiki in znans­tveniki. Kot oblika kooperativnega regionalnega razvoja se vse pogosteje omenjajo ustvarjalna okolja (Fromhold-Eisebith 1999; Maier 1999; Rösch 2000). Ta temeljijo na medosebnih poznanstvih in vezeh, s pomo~jo katerih se vzpostavi mre`a akterjev, ki v naslednjem koraku medosebne odnose nadgradijo z gospodarskimi. Tako tovrstna okolja niso le se{tevek medosebnih povezav, ampak se v njih pojavljajo {tevilni siner­gijski u~inki. V ustvarjalnem okolju se odra`a sposobnost regije, da se pro`no odzove na nove okoljske razmere in spremembe, kar je nujno za kreativni regionalni razvoj. Osnovna ideja partnerstva je zdru`iti razli~ne akterje v novi konstelaciji, s ciljem skupnega re{evanja problemov, iskanja inovativnih odlo~itev in odlo~anja (Svenson in Östhol 2001). Klasi~ni pristop od zgoraj navzdol (top-down) sta izpodrinila mul­tiaktorski model upravljanja (multi actor model) in mre`ni model. Z njima so lokalni akterji vklju~eni `e v izhodi{~e razvojnih razmi{ljanj in so v razmerju do osta­lih akterjev enakopravni (Arnkil in Spanga 2003). Z oblikovanjem mre` se zabri{ejo meje med javno in zasebno sfero, kar se odrazi v novi obliki politi~nega odlo~anja, tako imenovani governance, za katero je zna~ilna tesna povezanost regionalnih akterjev ter delitev nalog in odgovornosti med njimi (Svenson in Östhol 2001). Ker odnosi med akterji niso ve~ hierarhi~ni, temeljijo na zaupanju, ugledu, navadah, obi­~ajih, recipro~nosti, zanesljivosti in odprtosti za u~enje (Schobben 2000). Med klju~nimi dejavniki zagotavljanja trajnostnega razvoja so torej spodbuja­nje procesa od spodaj navzgor (bottom-up), vklju~evanje razli~nih dele`nikov, oblikovanje medosebnih omre`ij ter sodelovanje in komunikacija. Vklju~evanje dele`­nikov mora biti zagotovljeno `e od samega za~etka, saj se s tem zagotovi vklju~itev in presojo vseh obstoje~ih idej, dose`e pa se tudi poistovetenje udele`encev z izob­likovanimi re{itvami (Alfarè in Ruoss 2007). Bistvene sestavine participativnega procesa so komunikacija, kooperacija in konsenz (Geißendörfer, Rahn in Stoiber 2003, 52). Z uspe{nim uveljavljanjem par-ticipativnega procesa je mo`no dose~i veliko ciljev, na primer uskladiti razlike v individualnih pogledih, oblikovati re{itve, sprejemljive za vse dru`bene skupine, prepre~iti nasprotujo~o si konkurenco, zagotoviti udele`bo lokalnih akterjev, krepi-ti njihovo ustvarjalnost in prepoznavnost. Omogo~a tudi izra`anje razli~nih interesov in njihovo upo{tevanje pri odlo~anju ter izvajanju dejavnosti. Vklju~uje lokalna zna­nja, potrebna za u~inkovito izvedbo vsakr{nih aktivnosti v specifi~nem lokalnem okolju, in jih s pomo~jo interaktivnega u~nega procesa nadgrajuje ter bogati. Parti­cipativni proces prispeva k bolj{emu poznavanju regije, kar je klju~no za postavljanje ciljev. Zato mora upo{tevati mnenje ljudi in tako poudariti posebnosti regije ter jo umestiti v celotni hierarhiji regij. Participativni proces krepi regionalno identiteto in nakazuje imid`, ki naj ga zastopajo regionalni predstavniki (`upan, podjetniki, vodje resorjev …). Promovira primerjalne prednosti, temelje~e na lokalnem znanju in u~e­nju ter vzpostavlja povezave na lokalni ravni: med podjetji, institucijami (raziskovalne institucije, storitvena in izobra`evalna sredi{~a, trgovske in gospodarske zbornice), javnimi in zasebnimi organizacijami (zdru`enja proizvajalcev in ostali dele`niki). Poiskati mora vse mo`nosti, da zaobide oziroma razre{i ovire, s katerimi se soo~a lokalno obmo~je (Meyer 1999; Garofoli in Musyck 2001). Ob tem mora tanko~utno paziti na to, da se dru`benoekonomske razlike med prebivalstvenimi skupinami ne pove-~ujejo, ampak zmanj{ujejo in odpravljajo (Rauch, Bartels in Engel 2001). V regionalnem planiranju je participacija za`elena zlasti pri iskanju izvirnih re{i­tev, re{evanju dru`benih in gospodarskih te`av ter pri iskanju skupnih vrednot prebivalcev. To zahteva dejavno sodelovanje vseh partnerjev, saj lahko le tako v celo-ti vklju~i vsa njihova pri~akovanja in hotenja. Zato mora biti participativni proces vseskozi odprt za vse `eljne sodelovanja, `e na za~etku pa je treba odpraviti vse pre­preke, ki bi tovrstno sodelovanje lahko ovirale. Graditi je treba zlasti na ozave{~anju skupin, ki so ve~krat zapostavljene: mladi, revni, manj{ine. Dobro organizirane in bogatej{e skupine dele`nikov imajo namre~ la`ji dostop do informacij (Rauch, Bar-tels in Engel 2001; Lurcott 2005). Vendar pa ima participacija tudi pomanjkljivosti, zlasti zaradi dolgotrajnosti in finan~ne zahtevnosti, nezanemarljivo pa ni niti potrebno znanje moderatorjev. Obstaja `e omenjena nevarnost izklju~enosti posameznih skupin, ki nimajo znanja in sposobnosti za sodelovanje v zahtevnem in dolgotrajnem procesu. Dodatne sla­bosti lahko zaznamo, ~e je participativni proces neformalen (delavnica, forum); tak{ne skupine nimajo pravnega statusa in ne morejo ukrepati, njihovi predlogi niso zave­zujo~i, omejene pa so tudi mo`nosti uveljavitve sprejetih odlo~itev. Ker pa ima zaradi neformalnih postopkov, odprtosti, mre`enja, visoke motiviranosti in kreativnosti tak-{no delovanje tudi veliko prednosti, je smiselna povezanost z oblastnimi strukturami, kar pove~uje vpliv neformalnih skupin na dejanske odlo~itve. Zato se pojavlja vpra-{anje, kako oblikovati proces participacije, da bo odra`al demokrati~nost in omogo~al vklju~enost vseh akterjev v odlo~anje ter izdelavo regionalnih planov (Rauch, Bar-tels in Engel 2001; Geißendörfer, Rahn in Stoiber 2003, 17 in 18). Vloga participativnega planiranja je izredno pomembna, saj so lokalna kultura, geografske razmere, gospodarsko stanje, na~in upravljanja in medsebojno sodelova­nje pogojeni s specifi~nimi lokalnimi razmerami, ki pomembno vplivajo na planerske odlo~itve. Poleg tega je participativni proces pridobil veljavo tudi v okviru evropskih strukturnih skladov; Evropska komisija je partnerstvo `e leta 1988 vklju~ila med na~e-la takratnih strukturnih skladov, obdr`alo pa se je vse do danes. S tem na~rtovanju zagotavlja vi{jo kakovost, legitimnost, pripadnost in podporo prebivalcev, kar je pred­pogoj za uspe{no izvajanje na~rtovanih aktivnosti (Urbanc in Fridl 2007). Vklju~evanje regionalnih akterjev v planerski proces je mogo~e na razli~ne na~i­ne (Rauch, Bartels in Engel 2001; Geißendörfer, Rahn in Stoiber 2003; Lurcott 2005), na primer z osebnimi intervjuji, intervjuji s strokovnjaki, delavnicami, viharjenjem mo`ganov (brain storming), forumom zainteresiranih skupin, konferencami vodi­teljev, telefonskimi raziskavami, okroglimi mizami … Ni dovolj, da se dele`niki povabijo k sodelovanju, njihova mnenja je treba tudi upo{tevati in jih v najve~ji mo`­ni meri udejanjiti v praksi ter s tem ustvarjati vsem prijazno okolje. Ker smo se pri projektu DIAMONT zavedali pomena participativnega procesa, smo ga uporabili pri iskanju najprimernej{ih instrumentov in orodij za spodbujanje skladnega razvoja. Tako smo lahko na{li odgovore na nere{ena vpra{anja, izbolj{ali kakovost instrumentov ter lokalnim skupnostim pomagali pri ugotavljanju in raz­re{evanju njihovih problemov. Participativni proces smo izvedli v obliki delavnic. Izbrali smo {est testnih obmo-~ij v petih alpskih dr`avah, na vsakem obmo~ju pa smo izvedli dve delavnici. S tem smo ob upo{tevanju specifi~nosti lokalnih problemov omogo~ili primerjave med posa­meznimi obmo~ji in pove~ali zanimanje za prenos dobrih praks (ve~ o izvedenih delavnicah in zasnovi participativnega procesa v projektu DIAMONT je na spletni strani projekta (medmre`je 1), in v publikaciji Participation Process in Regional Deve­lopment: DIAMONT's Perspective (Zumaglini in sodelavci 2008)). Na podlagi obmo~ij trga delovne sile so bila izbrana naslednja testna obmo~ja: Immenstadt-Sonthofen in Traunstein-Traunreut (Nem~ija), Waidhofen/Ybbs (Av­strija), Gap (Francija), Tolmezzo (Italija) in Idrija (Slovenija). Preglednica 16: Zna~ilnosti izbranih testnih obmo~ij. obmo~je povr{ina {tevilo ob~in, {tevilo gostota poselitve (km2) ki sestavljajo prebivalcev ({tevilo prebivalcev obmo~je (leto) na km2) Immenstadt-Sonthofen (Nem~ija) 254,5 5 48.373 (1999) 190,1 Traunstein-Traunreut (Nem~ija) 554,3 12 83.979 (1999) 151,5 Waidhofen/Ybbs (Avstrija) 802,1 12 36.171 (2001) 68,1 Gap (Francija) 1816,0 74 64.741 (1999) 35,6 Tolmezzo (Italija) 736,9 18 31.943 (2005) 43,3 Idrija (Slovenija) 239,7 1 11.990 (2002) 41,0 Za vsako testno obmo~je smo izvedli analizo konteksta na podlagi splo{nih raz­vojnih kazalnikov, to pa nadgradili {e z analizo prednosti, slabosti, prilo`nosti in nevarnosti (SWOT analiza). Pri izvedbi delavnice smo opredelili zgolj metodo in njene glavne cilje, izvedbo pa prepustili projektnim partnerjem. Na ta na~in smo zagoto­vili enoten pristop, z izpostavitvijo regionalno-specifi~nih tem pa tudi prilagojenost posameznemu testnemu obmo~ju. ^eprav smo aktivnosti izvajali na zelo razli~nih testnih obmo~jih, smo lahko zaznali nekatere teme, ki so skupne bolj ali manj vsem obmo~jem: • Gospodarski razvoj je bistvena sestavina vsakr{nih razvojnih te`enj, saj ustvarja delov­na mesta in prebivalstvu zagotavlja minimalne eksisten~ne mo`nosti. ^eprav so bila testna obmo~ja zaposlitvena sredi{~a in spadajo med bolj razvita obmo~ja, se vsa soo~ajo tudi s problemi. Gospodarstvo Idrije in Immenstadt-Sonthofna na primer temelji na eni sami gospodarski panogi, medtem ko so {tevilne druge panoge komajda zastopane. Mo~na razvojna ovira v ve~jem delu Alp je tudi pomanjkanje prostora. Obmo~ja za gradnjo so zelo omejena, dejavnosti (na primer kmetijstvo in gozdars­tvo) pa so mo~no ovirane tudi zaradi precej{njega naklona. • Pomemben razvojni dejavnik je povezovanje med ob~inami in regijami. Odpirajo se {tevilne mo`nosti na podro~ju skupnih razvojnih perspektiv, razvoja turizma, sofi­nanciranja javnega prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, zdravstva … Za plodno sodelovanje je treba izbolj{ati poznavanje obmo~ij, okrepiti povezave med dele`niki in ustvariti medsebojno zaupanje, za nemoten potek pa je treba zago­toviti zadovoljivo obve{~anje. • Klju~nega pomena v Alpah je ravnanje z zemlji{~i. Ugodnej{i predeli so `e dolgo izkori{~eni, kar nadaljnji razvoj mo~no omejuje, {e dodatna te`ava pa je pomanj­kljivo na~rtovanje. Zaradi pomanjkanja prostora prihaja do {tevilnih konfliktov in navzkri`ij v rabi prostora. Najprimernej{a re{itev bo verjetno dodatno zgo{~anje prebivalcev in dejavnosti v mestnih sredi{~ih, ~eprav bo imelo tudi to dolo~ene negativne posledice. Nujno je tudi preudarnej{e ravnanje s prostorom, pri ~emer morajo biti vse aktivnosti podrejene ciljem trajnostnega razvoja. • @e tako ote`ene razmere za `ivljenje in delo {e dodatno zaostrujejo problemi, pove­zani z odseljevanjem in staranjem prebivalstva. Klju~ razvoja so namre~ mlaj{i in izobra`eni prebivalci, ki pa vse pogosteje odhajajo v sredi{~a na obmo~ju Alp, kjer si lahko najdejo bolje pla~ano delo. Zaradi majhne kriti~ne mase ljudi se dejavno­sti te`ko razvijajo, slab{i gospodarski polo`aj pa ljudi {e dodatno sili k odseljevanju. • ^eprav so v ve~ini dr`av najpomembnej{i gospodarski sektor postale storitve, so zaradi redke poselitve {e vedno {ibke in nezadostne. Zato je treba izoblikovati pose-ben model, ki bo temeljil na pro`nosti in regionalnem povezovanju. Tako se bo zagotovila dovolj velika kriti~na masa, omogo~ila racionalizacija, prebivalcem pa zagotovila primerna preskrba. [e zlasti pomembno je zagotavljanje izobra`evalnih institucij, saj se lahko prav z njimi vsaj deloma zaustavi odseljevanje. • Verjetno najzna~ilnej{a lastnost vseh alpskih obmo~ij je prometna in komunika­cijska izoliranost. Zato je treba zagotoviti zadostno odprtost in povezanost, kar je mo`no dose~i le s prilagodljivimi prometnimi sistemi. Zaradi redke poselitve posta­ja velik izziv zagotavljanje trajnostnega prometa. • Mo~an dejavnik kohezivnosti dolo~enega obmo~ja so tudi v njem delujo~e instituci­je. V primerjavi z ve~jimi sredi{~i so sicer malo{tevilne, a zagotavljajo ve~jo neposrednost in doma~nost. Ker so institucije izredno pomembne za razvoj inovativnega oko­lja, jih je treba okrepiti, kar se lahko dose`e z medob~inskim in medregionalnim povezovanjem. Zaradi raznolikosti obravnavanih obmo~ij rezultati niso primerljivi, kljub temu pa smo poleg specifi~nih ugotovitev, veljavnih za posamezno obmo~je, in pravkar obravnavane skupne problematike zaznali {e nekaj drugih skupnih zna~ilnosti (Zu­maglini in sodelavci 2008): • Participativni proces se je izkazal kot pomemben del razvojnega na~rtovanja, saj so lokalni prebivalci pomemben dejavnik razvoja in jih je zato treba pri razvojnih odlo~itvah upo{tevati. Pokazala se je potreba po oblikovanju tehnik, s katerimi bi participativni proces spodbujali in vodili. V prihodnje bo treba pozornost name-niti tudi metodam za vklju~evanje njegovih rezultatov v razvojne dokumente. To je {e zlasti pomembno zato, ker se je v delavnicah pokazala velika pripravljenost udele`encev za sodelovanje, opredelitev razvojnih problemov in iskanje primer-nih re{itev, regionalnih potencialov in virov. • Na ve~ini testnih obmo~ij so ob~ine premajhne za u~inkovito soo~anje z izzivi traj­nostnega razvoja, inovacij in razvojnega na~rtovanja. Zato je treba iskati take prostorske enote, ki bodo primerno odra`ale posebnosti alpskega prostora, obe­nem pa bile sposobne dejavnega soo~anja s klju~nimi razvojnimi izzivi. Povezovanje med ob~inami mora temeljiti na skupnih interesih in funkcijah, spo{tovati pa je treba tudi lokalno ali regionalno identiteto ter posebnosti obmo~ij. Ne glede na nara­vo povezanosti pa se bodo pri odlo~anju pojavljala {tevilna vpra{anja, zato je treba najti primerne vzvode za sodelovanje in sprejemanje odlo~itev. • Razvojna prizadevanja se kaj hitro soo~ijo s problematiko relevantnosti ~asa. ^e stremimo k zagotavljanju trajnostnega razvoja, moramo na~rtovati dolgoro~no, ukrepi pa morajo biti medsebojno povezani. Pri tem je treba nujno upo{tevati medge­neracijsko sodelovanje in prevzeti svoj del odgovornosti za zagotavljanje primernega `ivljenjskega okolja tudi za prihodnje generacije. Tak{en dolgoro~ni razvojni nazor se pogosto soo~a s kratkoro~nimi razvojnimi odlo~itvami zlasti tistih voljenih pred­stavnikov, katerih ponovna izvolitev je odvisna od rezultatov njihovega dela. Zato si ti prizadevajo za hitre rezultate, ki pa obi~ajno le malo prispevajo k trajnostno­sti. Trajnostne aktivnosti so namre~ zanje predolgotrajne, prizadevanja za njihovo uveljavitev pa se jim le redko obrestujejo. • Raziskava na {ir{em obmo~ju Alp je pokazala potrebo po sodelovanju med alpski-mi obmo~ji, {e zlasti tistimi s primerljivimi razvojnimi problemi. ^eprav posebnosti dolo~enega obmo~ja ne omogo~ajo avtomati~nega prenosa re{itev z enega obmo~­ja na drugo, je nujno potrebno iskanje skupnih re{itev, prav tako pa tudi prilagajanje izoblikovanih re{itev specifikam posameznega obmo~ja. Tu se znova poka`e pomembnost participativnega procesa, saj lahko lokalno prebivalstvo presodi, ali so nove ideje oziroma re{itve primerne ali ne. Konkuren~nost in privla~nost alpskega prostora mora temeljiti na vseh razvojnih dejavnikih v regiji, potreben »kvas« za hitrej{i in skladnej{i razvoj pa lahko »vmesijo« lokalni prebivalci s svojimi idejami in pobudami. Zelo pomemben dejavnik razvoja je tudi povezovanje na lokalni in regionalni ravni, ki omogo~a prenos znanja in idej, v primeru enakih te`av pa tudi usklajeno delovanje. To {e dodatno govori v prid aktivno­stim projekta DIAMONT, saj so udele`enci delavnic dejavno sodelovali pri opredeljeva­nju klju~nih razvojnih pomanjkljivosti regij, presoji posameznih razvojnih instrumentov, s posredovanjem izku{enj drugim pilotnim obmo~jem pa se je spro`il tudi mednarodni prenos znanja. Prav ta jim je omogo~il tudi celovitej{i vpogled v razvojno proble­matiko, z vnaprej pripravljenim naborom instrumentov za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja pa tudi inovativnej{e re{itve za ugotovljene probleme. 6 Slovenska perspektiva Projekt DIAMONT je bil aplikativno naravnan: osredoto~al se je na prakti~no udejanjanje Alpske konvencije in zdru`eval izku{nje vseh dr`av alpskega prostora. Rezultati so prinesli uporabna znanja tudi za slovenski alpski prostor, ki je bil kot celota vklju~en v analizo kulturnih razlik in njihovega vpliva na regionalni razvoj. 6.1 Kulturne razlike kot dejavnik regionalnega razvoja Analiza kulturnih razlik je pokazala, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi alp-skimi dr`avami najbolj centralizirano regionalno politiko, pri ~emer ji je {e najbli`je Francija. Po mnenju slovenskih strokovnjakov kulturne razlike na dr`avni ravni nimajo vidnej{e vloge pri izvajanju regionalne politike in doseganju u~inkovitega regional-nega razvoja. Jezik kot najpomembnej{a zna~ilnost je povezovalni dejavnik slovenskega alpskega sveta in tudi zamejskih obmo~ij, poseljenih s Slovenci. Kulturnim dejavni­kom se pripisuje ve~ji pomen na lokalni ravni, ~emur v delfi analizi nismo posve~ali pozornosti, se je pa to jasno pokazalo na primeru Idrije, katere uspeh lahko v veliki meri pripi{emo prav lokalno pogojeni odprtosti, inovativnosti in bogatemu tehni~ne-mu znanju. Zaradi pribli`evanja Slovenije Evropski uniji dr`avna politika v preteklih letih ni bila osredoto~ena na pode`elska in alpska obmo~ja, zato so bila ta v ve~ji meri odvisna od lastnih, praviloma zelo omejenih virov. Posledi~no sta odlo~ilna dejav­nika podpiranja regionalnega razvoja postala sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter iskanje sinergij med njima. V delu analize, ki se nana{a na posamezne kulturne dejavnike, se je izkazalo, da so strokovnjaki v ve~ini dr`av jeziku pripisali majhen pomen, ki se bo v prihodnje {e vnaprej manj{al ali celo popolnoma izginil. Izjema je Slovenija, kjer se temu dejavni­ku pripisuje velik pomen, ki se bo ohranil tudi v prihodnje. To mnenje je treba razumeti s pridr`kom, saj zanj ni utemeljene razlage. Po vsej verjetnosti so slovenski strokov­njaki imeli v mislih pomen jezika v sistemu kulturnih vrednost, ne pa vloge jezika v regionalnem razvoju samem. Verjetno se je podobno zgodilo tudi pri poizvedova­nju o pomenu manj{in. Tudi temu kulturnemu dejavniku so slovenski strokovnjaki, enako kot tudi {vicarski, pripisali velik pomen. Za razliko od {vicarskih strokovnjakov pa so mu slovenski napovedali velik pomen tudi v prihodnje. Podobno je z naslednjim kulturnem dejavnikom – prvobitnih kulturah in tradicionalnih vrednotah. Ponov-no pa ni nakazano, ali bo ta kulturni dejavnik regionalni razvoj spodbujal ali zaviral. Tudi pomenu projektov in omre`ij so slovenski strokovnjaki pripisali velik pomen, vendar s to razliko, da njihov odgovor tokrat ni odstopal od odgovorov ekspertov iz ostalih dr`av, razen od avstrijskih in nem{kih oziroma bavarskih. Na podro~ju gospodarstva Slovenija ne izstopa, je pa vsebinsko najbli`je pogledom {vicarskih sogovornikov. Natan~nej{i pogled na sliko 3 razkrije, da so slovenski stro­kovnjaki najve~ji pomen pripisali inovacijam na podro~ju gospodarstva in krepitvi regionalnega gospodarstva, precej{njega pa tudi razvoju {ir{ega, ne zgolj alpskega obmo~ja, in sodelovanju z zunajalpskimi partnerji. O~itno je, da slovenski strokov­njaki bolj stavijo na razvoj znotraj Alp kot na vpliv razvojnih dejavnikov, ki izvirajo od zunaj. ^e povzamemo ugotovitve iz tega dela vpra{alnika lahko zaklju~imo, da mnenja vpra{anih strokovnjakov ne izra`ajo niti kulturnih, niti drugih razlik. Za razliko od odgovorov v prej{njem sklopu slovenski strokovnjaki pri vpra{anjih o okoljskih in dru`benih vrednotah niso odgovarjali »mainstreamovsko« (Urbanc, Boesch in Jelen 2007). Tudi na splo{no lahko re~emo, da odgovori niso bili tako enotni. Posebej izstopajo slovenski odgovori o okoljski trajnostnosti, ki jih lahko pripi{emo splo{ni zna~ilnosti Slovencev, da so okoljevarstveno ozave{~eni zlasti na deklarativ­ni ravni (Smrekar 2006). Prav tako so velik pomen pripisali manj{inskim pravicam, kar pa je treba razumeti s pridr`kom. Tu so verjetno raz{irili svoj pogled zunaj slo­venskega dela Alp, na celoten alpski lok ali pa vsaj na slovensko etni~no ozemlje. Edino podro~je v tem sklopu, kjer slovenski odgovori niso v skupini, ki ka`e na najve~jo pomembnost, je pomen dobre izobrazbe. To seveda ne pomeni, da slovenski stro­kovnjaki izobrazbi ne pripisujejo dovolj velikega pomena. Imajo jo sicer za pomembno, vendar je strokovnjakom iz drugih alpskih de`el {e pomembnej{a. Pri preu~evanju kulturnih razlik na makrosistemski ravni lahko zaklju~imo, da izgubljajo pomen kot gonilna sila regionalnega razvoja. Kljub temu ne moremo mimo dognanj {tevilnih avtorjev, ki odlo~ilno razvojno vlogo pripisujejo regionalnim poseb­nostim. Za enostavno ponazoritev pomena krajevnih kulturnih posebnosti si lahko zastavimo vpra{anje, zakaj avstrijska pode`elska naselja dajejo vtis harmoni~nih, tra­dicionalnih in na trenutne skoraj pravlji~nih vasi, slovenska pa na hitro sestavljenega kola`a, katerega posamezni deli so se v njem zna{li povsem po naklju~ju. 6.2 Ocene slovenskih strokovnjakov o razvojnih izzivih in problemih Alp Tudi analiza odgovorov izklju~no slovenskih strokovnjakov je na prvo mesto posta­vila marginalizacijo pode`elja s poudarkom na nezanesljivosti javnih sredstev za podporo razvoju pode`elja in pomanjkanju lokalnih zaposlitvenih mo`nosti. V pri­hodnje se bo pomen marginalizacije pode`elja in z njo povezanih pojavov {e pove~al. Bistveno ve~ji pomen kot na vsealpski ravni pa so na slovenski pripisali podnebnim spremembam, pri ~emer so slovenski strokovnjaki najve~jo vlogo pripisali pove~a­nju pritiska zimskega turizma na za{~itena obmo~ja. V prihodnje bodo razvojni problemi, povezani s podnebnimi spremembami, izgubljali pomen, vendar bodo, zla­sti na podro~ju stro`jih predpisov za gradnjo na obmo~jih, ogro`enih zaradi naravnih nesre~ oziroma pove~ane nevarnosti naravnih nesre~, {e vedno presegali pomen ostalih razvojnih problemov. Na tretje mesto po pomenu slovenski strokov­njaki uvr{~ajo razvojno problematiko gorskih gozdov, pri ~emer poudarjajo pomen velikega dele`a gozdov brez vsakr{nega gospodarjenja. V prihodnje se bo pomen teh gozdov pove~al, {e zlasti na ra~un rabe lesa kot okolju prijaznega vira. Na naslednje mesto se je uvrstila problematika urbanizacije. Trenutno sta najbolj pere~i hitra pozi­dava ob~utljivih obmo~ij (pobo~ja dolin, poplavna obmo~ja …) in priprava ustreznih na~rtovalskih dokumentov, ki bi vklju~evali tudi obrobja mest. Po pri~akovanjih bosta najbolj pere~a z urbanizacijo povezana pojava razvoj novih storitvenih dejavnosti ve~i­noma na obrobju mest in te`ave pri prepre~evanju pozidave rodovitnih zemlji{~ na mestnih obmo~jih. Na peto mesto po pomenu se je uvrstilo vpra{anje naravne in kul­turne dedi{~ine s poudarkom na razvoju okolju prijaznega kmetijstva (sonaravnega kmetovanja) in ohranjanju odprtega prostora v dolinah in na gosto poseljenih obmo~­jih. V prihodnosti bo problematika naravne in kulturne dedi{~ine pridobivala pomen; poleg ohranjanja nepozidanih zemlji{~ se bodo v ospredju pojavili ukrepi za nadzorovanje rabe prostora in izvajanje programov trajnostnega gospodarjenja z vodo. Na {estem mestu je problematika turizma. Trenutno sta njegovi najbolj pere-~i razvojni vpra{anji inovativne re{itve za zadovoljevanje hitro spreminjajo~ih se turisti~nih zahtev ter krepitev lokalnih kulture in tradicije zaradi pove~ane ozave{­~enosti glede njunega pomena na turisti~nih obmo~jih. V prihodnje bo pomen turizma nara{~al, s ~imer je {e posebej povezana ~ezmerna poraba vode v turisti~nih sredi{­~ih. Slovenski strokovnjaki pri~akujejo tudi pove~an pomen okolju prijaznega turizma kot dodatnega vira dohodka. Na predzadnje mesto se je uvrstila problemati­ka inovativnih in konkuren~nih gospodarskih dejavnosti. Trenutno so najpomembnej{e investicije z obmo~ij zunaj Alp. V prihodnje je pri~akovati osredoto~anje visoko ino­vativnih dejavnosti na privla~nih obmo~jih. [e najmanj{i pomen so slovenski strokovnjaki pripisali prometu. Na tem ob~utljivem podro~ju je trenutno {e najbolj pere~ problem pove~ano onesna`evanje ob tranzitnih prometnicah v ozkih dolinah. V prihodnje naj bi se pomen prometa relativno {e zmanj{al, {e vnaprej pa bo priso-ten problem onesna`enosti vzdol` glavnih prometnih poti. 6.3 Participativni proces na izbranem obmo~ju trga delovne sile Ne glede na kulturne, gospodarske, dru`bene, politi~ne in okoljske razlike so raz­vojni problemi v celotnih Alpah precej podobni, zato je pri re{evanju slovenskih razvojnih dilem smiselno poznati in upo{tevati izku{nje drugih alpskih dr`av. Pre-nos dobrih praks pa ne more biti avtomati~en, ampak mora temeljiti na preudarni prilagoditvi posebnostim dolo~enega obmo~ja. [e posebej nujno je vklju~evanje lokal­nega prebivalstva. Za Slovenijo so izku{nje na tem podro~ju ve~ kot dobrodo{le, saj se je pristop od spodaj navzgor za~el uveljavljati {ele po osamosvojitvi dr`ave, medtem ko imajo druge alpske dr`ave `e dolgoletno tovrstno tradicijo. Kot je bilo omenjeno `e v prej{njem poglavju, je bil v okviru projekta DIAMONT participativni proces v Sloveniji izpeljan v Idriji, kjer smo teoretske rezultate analize konteksta, izbranih kazalnikov in SWOT analize soo~ili ter preverili z lokalnimi dele`niki. Izbor obmo~ja Analiza kazalnikov in opredelitev obmo~ij trga delovne sile, opisana v tretjem poglavju, je v slovenskem alpskem prostoru izlu{~ila tri ustrezna obmo~ja: Kranj, Slo­venj Gradec in Idrijo. Ker je Kranj mo~no navezan na Ljubljano, smo za testno obmo~je izbrali Idrijo, ki sicer ni zna~ilna alpska ob~ina, ima pa nekatere izrazito alpske zna-~ilnosti, denimo slabo dostopnost ter pomanjkanje prostora za poselitev in industrijo. Poleg tega je mesto prepoznavno po rudarstvu, 300-letni tradiciji ~ipkarstva, dan­danes pa zlasti po zelo uspe{ni elektrotehn~ni industriji. Klju~na okoli{~ina pri izbiri med Idrijo in Slovenj Gradcem je bil torej uspe{en gospodarski razvoj. Preglednica 17: Temeljne zna~ilnosti ob~ine Idrija kot testnega obmo~ja in razlogi za njen izbor. povr{ina 293,7 km2 {tevilo prebivalcev leta 2002 11.990 gostota poselitve leta 2002 41 prebivalcev/km2 (slovensko povpre~je 98,5 prebivalcev/km2) nadmorska vi{ina ob~inskega sredi{~a 369 m razlogi za izbor • rudarska tradicija, • zgodovinski pomen obmo~ja, • pozitivni saldo dnevnih voza~ev, • uspe{na preobrazba industrije po letu 1991, • eno najuspe{nej{ih sredi{~ elektrotehni~ne industrije v svetovnem merilu, • omejen vpliv Ljubljane, • omejena dostopnost, • pomanjkanje prostora, • ob~utljiva monostrukturna gospodarska struktura Za gospodarski razvoj Idrije je bilo odlo~ilno odkritje `ivosrebrne rude. Dolgo ~asa je bil tu najve~ji rudnik `ivega srebra v Evropi, Idrija pa je bila nekaj ~asa za Ljubljano drugo najve~je mesto na Kranjskem. Po drugi svetovni vojni je rudnik nazadoval in leta 1990 so ga dokon~no zaprli. K sre~i so bila zadnja desetletja Idrije zaznamovana z mehkim prehodom v enega najuspe{nej{ih sredi{~ elektrotehni~ne industrije v Slo­veniji, znanem po podjetjih z vrhunsko tehnologijo svetovnega formata (medmre`je 4). Gospodarski razvoj se je zrcalil tudi v demografskih spremembah. Od konca prve svetovne vojne je {tevilo prebivalcev stalno nara{~alo, po letu 1990 pa se je gibanje umirilo oziroma stabiliziralo. Gostota poselitve v ob~ini Idrija je neenakomerna. Raz-like med ob~inskim sredi{~em in hribovitim zaledjem so izrazite, saj v dveh najve~jih naseljih v ob~ini, to je v Idriji in Spodnji Idriji, `ivita kar dve tretjini vseh ob~anov. Rezultati analize konteksta in SWOT analize Analiza konteksta je bila izvedena na podlagi izbranih kazalnikov za spremljanje trajnostnega regionalnega razvoja v Alpah (glej tretje poglavje) in je pokrila tri vsebinska podro~ja: proizvodno okolje, ~love{ke vire in osnovno infrastrukturo. Uporabili smo tudi nekatere dodatne kazalnike, ki so razmere na pilotnem obmo~ju {e bolj podrobno osvetlili. V nadaljevanju so prikazani kazalniki za vsak tematski sklop posebej ter rezulta-ti odgovarjajo~ega dela analize prednosti, slabosti, prilo`nosti in nevarnosti (SWOT). Preglednica 18: Izbrani kazalniki analize konteksta za podro~je proizvodnega okolja. izbran kazalnik ob~ina Idrija slovenski del Alp Alpe {tevilo podjetij na 1000 prebivalcev leta 2002 54,0 45,7 65,5 {tevilo zaposlenih na podjetje leta 2002 8,5 8,0 5,7 {tevilo novonastalih podjetij na 100 podjetij leta 2002 4,2 7,0 6,9 {tevilo turisti~nih le`i{~ na prebivalca leta 2002 0,0065 0,02 0,09 V povzetku SWOT analize za vsa tri podro~ja lahko povzamemo glavne poudar­ke, ki se nana{ajo na razvojna vpra{anja Idrije. Poglavitna prednost Idrije je dedi{~ina izkori{~anja `ivega srebra. Mesto je bilo zaradi tega mednarodno vpeto in gospodarsko povezano z evropskim ter svetovnim trgom. V ~asu tranzicije in zapiranja rudnika so se bila podjetja sposobna hitro preoblikovati in prilagoditi novim tr`nim razmeram. Idrija je zgodaj postala sredi{~e tehnolo{kega znanja in proizvodnje z visoko dodano vrednostjo, kar se ka`e v raz­meroma visokih pla~ah zaposlenih, prilagodljivosti delovne sile, dobrih mo`nostih za zaposlitev nekvalificirane in polkvalificirane delovne sile, velikemu dele`u zaposlenih `ensk, nizki stopnji registrirane brezposelnosti in rasti {tevila delovnih mest. Zah­valjujo~ uspe{nemu gospodarstvu je Idrija pomembno zaposlitveno sredi{~e za lokalno prebivalstvo in ljudi iz okoli{kih ob~in. Mo~na usmerjenost, sprva v rudarsko, nato pa v elektrotehni~no industrijo, je povzro~ila zmanj{anje vloge kmetijstva, za kate­rega naravne razmere na obmo~ju ob~ine niso ugodne. Preglednica 19: Rezultati SWOT analize za podro~je proizvodnega okolja. prednosti slabosti • visoke pla~e, • ugodna gospodarska struktura, • privla~na zaposlitvena sredi{~a, • kmetijstvo ni preve~ intenzivno, • sorazmerno velike kmetije, • prebivalstvo ni eksisten~no odvisno od kmetijstva, • dobro ohranjeno naravno okolje, • izvozno naravnano gospodarstvo, • visoka produktivnost, • podjetja s trdno finan~no podlago, • intenzivno raziskovanje, • zgodovinska tradicija, • odprtost za nove ideje zaradi tradicionalne gospodarske usmerjenosti na svetovni trg, • {ibka investicijska dejavnost, • za kmetovanje neprimerno povr{je, • velika podjetja – {ibko podjetni{tvo – mo~na odvisnost od poslovne uspe{nosti velikih podjetij, • ni`ji dohodek na podjetje in manj{a donosnost nalo`b, • skromne turisti~ne zmogljivosti, • slaba turisti~na prepoznavnost, • odmaknjenost, • slaba dostopnost, • pomanjkanje prostora za rast podjetij, • {ibek infrastrukturni sistem, • izoliranost • ~ut za solidarnost kot posledica rudarske preteklosti, • mo~no izra`ena identiteta, • prilagodljivost delovne sile, • notranje (latentno) znanje, • institucionalna zgo{~enost prilo`nosti nevarnosti • velik potencial za izobra`evalni turizem, • velik potencial za grozdenje podjetij, • bli`ina razvojnih osi, • na~rti za izbolj{anje cestnega omre`ja, • izbolj{ana dostopnost, • inovativnost • prostorska omejitev za rast podjetij, • omejeno zaledje voza~ev oziroma delovne sile, • selitev podjetij iz regije zaradi prostorske omejenosti, • pretirana specializacija v en sam gospodarski sektor, • selitev delovno intenzivne industrije v dr`ave s cenej{o delovno silo, • pomanjkanje delovne sile prioritete oziroma predlagane re{itve • izbolj{anje dostopnosti obmo~ja, {e posebej iz smeri razvojnega koridorja JZ–SV, • krepitev na znanju temelje~ih dejavnosti, • krepitev turisti~ne dejavnosti in turisti~nih zmogljivosti, • zagotavljanje ustreznih poslovnih con za raznovrstna podjetja, • pospe{evanje podjetni{tva, • pospe{evanje inovativnosti, • izbolj{evanje sodelovanja med podjetji Preglednica 20: Izbrani kazalniki analize konteksta za podro~je ~love{kih virov (*opredelitev srednje{olske, vi{je{olske in visoko{olske izobrazbe se med posameznimi alpskimi dr`avami nekoliko razlikuje). izbran kazalnik ob~ina slovenski Alpe Idrija del Alp rast {tevila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 (%) 0,37 2,21 5,75 razmerje med {tevilom prebivalcev, starih do 15 let, in {tevilom 0,23 0,22 0,24 prebivalcev, starih od 15 do 64 let leta 2002 razmerje med {tevilom prebivalcev, starih 65 let in ve~, in {tevilom 0,24 0,21 0,25 prebivalcev, starih od 15 do 64 let leta 2002 dele` tujcev od vseh prebivalcev leta 2002 0,02 0,02 0,07 dele` zaposlenih oseb od vseh prebivalcev, starih od 15 do 64 let leta 2002 0,64 0,60 0,67 razmerje med {tevilom podjetij in {tevilom prebivalcev leta 2002 0,68 0,57 0,58 dele` zaposlenih `ensk, starih od 25 do 45 let, od vseh `ensk v tej 0,89 0,83 0,74 starostni skupini leta 2002 dele` zaposlenih oseb, starih 55 let in ve~, od vseh zaposlenih 0,07 0,07 0,14 oseb leta 2002 (%) dele` delovnih mest v javnem sektorju od vseh delovnih mest leta 2002 0,05 0,05 0,06 dele` samozaposlenih oseb od vseh zaposlenih oseb leta 2002 0,09 0,10 0,15 sprememba dele`a zaposlenih oseb od vseh prebivalcev, starih –2,23 ni 0,67 od 15 do 64 let, med letoma 1991 in 2002 podatka dele` prebivalcev s srednje{olsko izobrazbo* od vseh prebivalcev, 0,23 0,27 ni starej{ih od 15 let, leta 2002 podatka dele` prebivalcev z vi{je{olsko in visoko{olsko izobrazbo* od vseh 0,03 0,06 ni prebivalcev, starej{ih od 15 let, leta 2002 podatka Preglednica 21: Rezultati SWOT analize za podro~je ~love{kih virov. prednosti slabosti • {tevilo prebivalcev je zaradi ugodne gospodarske strukture stabilno, • pozitivne neto migracije, • dele` starega prebivalstva je manj{i od slovenskega povpre~ja, • {tevilo dru{tev presega slovensko povpre~je, mo~an ob~utek pripadnosti, dru{tveno `ivljenje je aktivno, • mo~na lokalna identiteta, • intenzivni vsakodnevni osebni stiki, • dobre mo`nosti zaposlovanja, • dobre mo`nosti zaposlovanja za nekvalificirano in polkvalificirano delovno silo, • dobre mo`nosti za zaposlovanje `ensk (stopnja zaposlenosti `ensk presega slovensko povpre~je in povpre~je alpskega dela EU), • naravni upad {tevila prebivalcev, • staranje prebivalstva, • dele` samskih gospodinjstev presega slovensko povpre~je, • stopnja zaposlenosti starej{ih je ni`ja od slovenskega povpre~ja in povpre~ja alpskega dela EU (povezano z instrumentom zgodnjega upokojevanja v prej{njem desetletju, ki se je izvajal kot pomo~ podjetjem pri prestrukturiranju), • zaposlovanje v storitvenih dejavnostih je v primerjavi s slovenskim povpre~jem in povpre~jem alpskega dela EU majhno, kar je posledica usmerjenosti v industrijo, • nizka stopnja samozaposlovanja, prednosti slabosti • izredno nizka stopnja registrirane brezposelnosti, • velika koncentracija kovinske, lesne in elektrotehni~ne industrije, • perspektivna, dobro pla~ana delovna mesta, • rast {tevila delovnih mest, • notranje znanje, • specializacija delovne sile • razmere na podro~ju zaposlovanja `ensk se v zadnjem desetletju slab{ajo, • podpovpre~na stopnja izobra`enosti prebivalstva, • {tevilo ljudi z vi{jo in visoko{olsko izobrazbo je manj{e kot drugod v Sloveniji, • dele` ljudi s srednje{olsko izobrazbo je manj{i od slovenskega povpre~ja, • slabo razvit storitveni sektor, • slabe mo`nosti za zaposlovanje visoko izobra`enih ljudi s podro~ja dru`boslovja, • monostrukturna strokovna usposobljenost prilo`nosti nevarnosti • sodelovanje z LUR pri usmerjanju in ustreznem izobra`evanju delovne sile, • mo`nosti za promocijo samozaposlovanja, • visoko izobra`eni ljudje lahko prispevajo k ob~inskemu razvoju, • prenosljivost delovne sile, • veliko {tevilo {tudentov prioritete oziroma predlagane re{itve • nevarnost bega mo`ganov zaradi pomanjkanja delovnih mest za visoko izobra`ene ljudi, • nevarnost, da se zaradi bega mo`ganov obmo~je v prihodnje ne bo sposobno razvijati, • odvisnost od zaposlovanja v enem samem gospodarskem sektorju • ustvarjanje delovnih mest z vidika dodane vrednosti, • dvig stopnje izobrazbe, • izbolj{anje mo`nosti zaposlovanja starej{ih ljudi, • krepitev znanja za spodbujanje podjetnosti in razvoja, • usposabljanje ljudi za delo na razli~nih podro~jih, • izbolj{anje izobra`evalnih mo`nosti za potrebe visoko tehnolo{ke industrije, • krepitev pretoka delovne sile med podjetji Tradicionalna navezanost na tuji trg je {e vedno opazna, saj je tudi sodobna indu­strija izvozno naravnana. Konkuren~nost ji omogo~ajo visoka produktivnost, trdni finan~ni temelji ter inovativnost, ki so rezultat razvojne naravnanosti ter mo~ne pove­zanosti med gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami. Svojski zgodovinski razvoj je pripomogel k oblikovanju posebnega ustvarjalnega okolja, za katerega so zna~il­ni odprtost, mo~ne medsebojne povezave, komunikacija in solidarnost, mo~an ob~utek pripadnosti, izrazita lokalna identiteta, javno delovanje, notranje znanje in pristni osebni stiki. Gospodarska usmerjenost v eno vejo je prispevala k oblikovanju pod-pornega okolja in institucionalne zgo{~enosti. Uspe{ni gospodarski rezultati vplivajo tudi na uspe{en dru`beni razvoj, saj pre­bivalstvo kljub neugodnim naravnim razmeram ostaja v regiji. Idrija ni bila nikoli obmo~je odseljevanja, zato se lahko pohvali z uravnote`eno starostno strukturo. Obmo~je ob~ine je obetavna turisti~na destinacija, saj ima {tevilne naravne in kulturne znamenitosti. Zaradi velikega dele`a gozda ima tudi velik potencial za izko­ri{~anje biomase kot obnovljivega vira energije. Poseben razvojni potencial ob~ine je tudi bli`ina razvojne osi Ljubljana–Maribor. Zgo{~enost prebivalstva na razmeroma majhnemu delu ozemlja omogo~a cenej{o in u~inkovitej{o infrastrukturno oprem­ljenost, ugodno pa vpliva tudi na pri~akovane stro{ke njenega nadaljnjega razvoja. Preglednica 22: Izbrani kazalniki analize konteksta za podro~je osnovne infrastrukture. izbran kazalnik ob~ina slovenski Alpe Idrija del Alp dele` naravnih oziroma odprtih zemlji{~ leta 2002 (%) 0,3 10,1 34,1 dele` gozdnih zemlji{~ leta 2002 (%) 82,1 63,5 45,5 dele` umetno ustvarjenih zemlji{~ leta 2002 (%) 0,8 2,2 2,6 Preglednica 23: Rezultati SWOT analize za podro~je osnovne infrastrukture. prednosti slabosti • velik naravni potencial, • pomembne naravne znamenitosti, • biodiverziteta, • zgo{~enost naselbinskega sistema na omejenem obmo~ju, • ne preve~ razvejeno cestno omre`je, • dobra strate{ka lega, • velik potencial za izkori{~anje obnovljivih energijskih virov (biomasa) • slaba infrastruktura, • slaba dostopnost, • slabo cestno omre`je, • nizka potovalna hitrost, • linearna smer prometa, • star stanovanjski fond, • slabe `ivljenjske razmere, • onesna`enje z `ivim srebrom, • omejene mo`nosti za gradnjo zaradi pomanjkanja prostora, • omejene mo`nosti za vzpostavitev bolj{ih prometnih povezav, • visoki stro{ki gradnje cest, • neugodne naravne razmere za prometne povezave (ozke doline, velika reliefna energija) prilo`nosti nevarnosti • bli`ina razvojnega koridorja, • depopulacija, • prosta zemlji{~a za gospodarske dejavnosti • propadanje robnega cestnega omre`ja, na vzhodu ob~ine, blizu glavne prometne osi • propadanje robnega naselbinskega sistema, • nevarnost naravnih nesre~ prioritete oziroma predlagane re{itve • izbolj{anje cestnega omre`ja, • obnova degradiranega dela mesta Idrije, • izbolj{anje bivalnih razmer, • izbolj{anje kakovosti vode reke Idrijce, • upo{tevanje trajnostnih vidikov prostorskega razvoja Uspe{en gospodarski razvoj pa spremljajo tudi negativne posledice oziroma sla­bosti. Med njimi velja izpostaviti mo~no odvisnost od obstoje~ih velikih podjetij, nizko stopnja samozaposlovanja, monostrukturnost gospodarstva in pomanjkanje podjet­ni{kega duha. Storitvene dejavnosti, {e zlasti turizem, so skromno zastopane, kar ote`uje zaposlovanje ljudi z visoko-in vi{je{olsko izobrazbo netehni~nih smeri. Dele` pre­bivalcev s srednje{olsko ter z vi{je{olsko in visoko{olsko izobrazbo je podpovpre~en. Turisti~na ponudba in zmogljivosti so skromne, zato ni ~udno, da je ob~ina Idrija kot turisti~na destinacija slabo prepoznavna. [ibka investicijska aktivnost v vodilnih podjetjih je lahko znak dolgoro~nega zmanj-{evanja gospodarske rasti, h kateremu prispevajo tudi slaba prometna povezanost in infrastrukturna opremljenost, odro~nost, izolacija in skromna potovalna hitrost. Izbolj{anje dostopnosti in kakovosti infrastrukture je zaradi prostorske omejenosti in neugodnih naravnih razmer te`ko uresni~iti, a bi bilo to nujno, ~e `eli regija obdr-`ati pozitivno gospodarsko rast. Prilo`nosti prihodnjega razvoja Idrije temeljijo na dejstvu, da kljub vsemu ni tako oddaljena, da ne bi mogla biti vklju~ena v bli`nje razvojne tokove. Institucije v Idriji bi se morale povezovati z raziskovalnimi sredi{~i v Ljubljani in izkoristiti precej{nje {tevilo doma~ih {tudentov. Mesto Idrija potrebuje pove~ano aktivnost na podro~ju samo­zaposlovanja, pretoka delovne sile in znanja ter medsebojnega grozdenja podjetij. Najve~jo nevarnost predstavlja morebitno nazadovanje gospodarske uspe{nosti vodilnih podjetij, kar bi lahko povzro~ila mo~no depopulacijo obmo~ja. Velik prob­lem je tudi pomanjkanje prostora in delovne sile za {iritev podjetij, kar grozi, da bi lahko premestila svojo proizvodnjo. Delavnici v Idriji Na slovenskem testnem obmo~ju sta bili izvedeni dve delavnici, na kateri so bili povabljeni `upan ter predstavniki ob~ine za gospodarske, okoljske in socialne zade­ve, gospodarskih zdru`enj, turisti~ne organizacije, obmo~ne razvojne agencije, podjetij, nevladnih organizacij, krajevnih skupnosti, politi~nih strank in {ol. Na prvi delavnici smo z uporabo metode »pogovorna kavarna« (world cafe conversation met­hod) na udele`ence naslovili pet sklopov vpra{anj o gospodarskem razvoju, prometu in infrastrukturi, kakovosti `ivljenja, problematiki rabe prostora in regionalnega povezovanja. Zanimali so nas predvsem trenutno stanje na dolo~enem podro~ju, ukre-pi za izbolj{anje in vloga dr`ave pri tem. Preglednica 24: Obravnavane teme na prvi DIAMONT-ovi delavnici in povzetek odgovorov. tematika problemi predlagane re{itve gospodarski • prostorska omejenost, • odpravljanje administrativnih ovir razvoj • pomanjkanje delovne sile, za podjetnike in gradnjo • neizkori{~enost turisti~nega potenciala promet in • neustrezne regionalne • ve~ finan~nih sredstev iz infrastruktura in lokalne cestne povezave, zasebno-javnih partnerstev, • neurejen mestni promet, • ustanovitev mestne ob~ine, • {ibka telekomunikacijska infrastruktura, • izgradnja potrebne infrastrukture • {ibka energetska infrastruktura, s pomo~jo sredstev EU skladov in • neustrezna komunalna opremljenost neposrednega dr`avnega financiranja raba prostora • pomanjkanje primernih zemlji{~ • iskanje novih primernih zemlji{~ za individualno in gospodarsko gradnjo, zunaj sredi{~a (na obrobju ob~ine), • nekakovostna obstoje~a gradnja • prekategorizacija manj kakovostnih kmetijskih zemlji{~ v zazidljiva, • pove~anje proizvodnje biomase in omejevanje stihijskega zara{~anja, • spodbujanje turizma na pode`elju za ohranjanje poselitve (usmerjeno na mlade dru`ine) kakovost bivanja • pomanjkljiva fizi~na in socialna • izgradnja manjkajo~e fizi~ne infrastruktura infrastrukture (vrtci, igri{~a, dom za ostarele) in po`ivitev socialne infrastrukture (kultura, {port, prireditve), • pomo~ mladim in mladim dru`inam regionalno • neugodna geografska lega, robni • izbolj{anje prometne infrastrukture, povezovanje polo`aj, ki bi Idrijo pribli`ala sredi{~em • navezanost na razli~ne regije dr`avnega pomena, (administrativni, volilni, statisti~ni • decentralizacija na dr`avni ravni, vidik) • skupno sodelovanje na razpisih evropskih strukturnih skladov Na prvi delavnici smo udele`ence povpra{ali tudi o prednostih in pomanjkljivo­stih Idrije z razvojnega vidika. Med pozitivnimi dejavniki so bili izpostavljeni razvito in mo~no gospodarstvo, turisti~ni potencial, zaposlenost in inovativnost, med slabostmi pa monostrukturno gospodarstvo, pomanjkanje malih podjetnikov in pomanjkanje kadrov. Zanimali so nas tudi razvojne mo`nosti in konflikti. Kar se ti~e razvojne vizi­je je po mnenju udele`encev treba obdr`ati zdaj{nji trend gospodarskega razvoja in krepiti dodatne dejavnosti, s ~imer naj bi presegli monostrukturnost. Turizem in lesna industrija se ponujata kar sama od sebe. V prihodnje bi lahko zlasti zaradi {ibke regio­nalne pripadnosti prihajalo do trenj ob delitvi na pokrajine. Nevarnost predstavljata tudi centralizacija in neskladen razvoj ob~ine. In vloga dr`ave? Te`ave bi lahko re{i­li z ve~jo povezanostjo ob~ine z dr`avo, ve~jimi finan~nimi sredstvi s strani dr`ave in novo zakonodajo (Razpotnik, Nared in Urbanc 2008). V okviru druge delavnice so udele`enci razpravljali o strategijah, pomembnih za prihodnji razvoj in prepre~evanje morebitne dru`benoekonomske krize v primeru gospodarske recesije. Obe strategiji sta tesno povezani z monostrukturnim gospodars­tvom, slabo dostopnostjo, {ibkim medregionalnim povezovanjem in gospodarjenjem s prostorom – torej s poglavitnimi razvojnimi problemi, s katerimi se testno obmo~­je soo~a. Udele`enci so `e na prvi delavnici izpostavili potrebo po oblikovanju strategije turizma in njenem uresni~evanju, na drugi delavnici pa smo oblikovali izhodi{~a in okvir oblikovanja strategije. Idrija ima velik turisti~ni potencial, ki temelji na rudar-ski tehni~ni dedi{~ini, naravnih znamenitostih in dolgoletni tradiciji ~ipkarstva. Omenjeno bi lahko dopolnili s ponudbo {portnih aktivnosti in kulinari~no ponud­bo. Udele`enci so se ogrevali za visoko kakovostno turisti~no ponudbo s produkti z dodano vrednostjo, ki bi pritegnila zahtevne ve~dnevne goste. Za to bi Idrija potre­bovala dobro premi{ljeno in organizirano ogla{evalsko kampanjo v obliki pol-ali celodnevnih tematskih ekskurzij. Sprva bi bilo treba mo~no pove~ati ponudbo pre­no~itvenih zmogljivosti, ki je trenutno {e zelo skromna. Udele`enci so posebej poudarili nujnost sodelovanja s sosednjimi ob~inami in skupen marketin{ki nastop, {e pred tem pa bi bilo treba uskladiti interese klju~nih dele`nikov v ob~ini. Dolgoro~na razvojna strategija naj bi odgovorila na vpra{anji, kak{na naj bi bila dru`bena, gospodarska in okoljska podoba Idrije ~ez 20 let in kaj je treba storiti za njeno uresni~itev? Vklju~evala naj bi naslednje poudarke: okoljevarstveni vidik, ohra­njanje javnih povr{in v mestu, izkori{~anje obnovljivih virov energije, spodbujanje samozaposlovanja, oblikovanje dru`inskih in srednje velikih podjetij, izbolj{anje izobra-`evalnih mo`nosti, stanovanjska politika, ohranjanje in vzdr`evanje javnih zgradb, izbolj{anje infrastrukture ter oblikovanje raziskovalnega sredi{~a s poudarkom na `ivem srebru in alternativni psihiatriji (Razpotnik, Nared in Urbanc 2008). V nadaljevanju druge delavnice smo z udele`enci preverili {e ustreznost izbra­nih instrumentov in primerov dobrih praks iz drugih alpskih dr`av, ki pa bi lahko prispevali k razre{evanju obstoje~ih in potencialnih doma~ih razvojnih problemov. Instrumente so delno predlagali udele`enci prve delavnice, delno pa projektni part-nerji na podlagi rezultatov prve delavnice. Izbrani so bili naslednji primeri: • instrumenti za izbolj{anje {ibkega medregionalnega in medob~inskega sodelovanja (Regionalni fond komercialnih obmo~ij/industrijskih okoli{ev, Nem~ija; Medob~inski poslovni parki, Nem~ija; Javni zavod za medob~insko sodelovanje, Francija; De`el­na pogodba, Francija); • instrumenti za razre{itev problematike pomanjkanja prostora za industrijo in nase­litev (Ukrepi urbanega razvoja, Nem~ija; Kataster degradiranih zemlji{~ in prostih poslovnih zemlji{~, Nem~ija; Fond za pridobivanje zazidljivih zemlji{~, Avstrija); • instrumenti za uskladitev razli~nih razvojnih vizij med lokalno upravo in zaseb­nim sektorjem (Novi gorski na~rt, Italija); • instrumenti za usmerjanje urbanizacije na slab{ih kmetijskih zemlji{~ih in obre~­nih obmo~jih (Presoja organskega razvoja bivalnih obmo~ij, Nem~ija). Podobno kot na ravni celotnega projekta smo tudi pri teh razvojnih dilemah pri{li do sklepa, da je nujno potrebno sodelovanje z drugimi alpskimi obmo~ji, saj lahko prispeva k prenosu dobrih praks in iskanju skupnih razvojnih re{itev. Uporaba tujih instrumentov mora biti seveda dobro premi{ljena, saj je uspeh posameznega instrumen­ta mo~no odvisen od lokalne oziroma regionalne strukture (gospodarske, dru`bene, prostorske) (Nared 2007), omejitve pa se pojavljajo tudi zaradi razli~nih sistemov razvojnega na~rtovanja. 7Sklep Programi teritorialnega sodelovanja na obmo~ju Alp sku{ajo slediti ciljem Liz-bonske in Götebor{ke strategije, kar v praksi pomeni podpiranje gospodarske rasti ter zagotavljanje novih delovnih mest in trajnostnega prostorskega razvoja. Te cilje je {e podrobneje opredelila Alpska konvencija, katere namen je skladen razvoj alp-skih ob~in in regij ter njihovo medsebojno sodelovanje, kar naj bi omogo~ilo usklajeno re{evanje skupnih problemov. Obe strategiji in protokole Alpske konven­cije je treba upo{tevati {e zlasti pri spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, kar je bil tudi eden od temeljnih poudarkov projekta DIAMONT. Alpski prostor je namre~ izjemno ranljiv, zaradi zna~ilne raz~lenjenosti povr{ja in gorskega podnebja pa ima tudi {tevilne razvojne probleme. Na drugi strani sta rav-no ti okoli{~ini tista privla~na sila, ki privablja turiste. Tako so za celotne Alpe zna~ilni primerljivi problemi in izzivi, ki jih lahko posamezna obmo~ja la`je obvladujejo z uskla­jenimi akcijami, medsebojnim sodelovanjem in s prenosom dobrih praks. S projektom DIAMONT smo sku{ali vzpodbuditi izmenjavo znanj, prav tako smo z ustreznimi kazalniki ter nanje vezanimi podatki `eleli natan~neje opredeliti razse`­nost regionalnorazvojnih vpra{anj. Tako smo v projektu opredelili stanje in glavne razvojne te`nje, zbrali primerne instrumente za re{evanje razvojnih te`av, s participativnim procesom pa smo mo`ne re{itve predstavili dele`nikom na izbranih testnih obmo~jih. Na delavnicah pridobljene informacije so omogo~ile dodelavo izbranih instrumen­tov, s ~imer smo te optimizirali in jih {e bolj prilagodili potrebam alpskih ob~in. V Sloveniji smo pozornost usmerili v ob~ino Idrija, ki je ustrezala opredeljenim merilom za obmo~je trga delovne sile, obenem pa je kljub precej{njim prostorskim omejitvam odli~en primer strukturne preobrazbe in gospodarske uspe{nosti obmo~ja. Izvedeni delavnici sta postregli z zanimivimi rezultati, ki odra`ajo posebno lokalno identiteto Idrij~anov, vezano na stoletja dolgo vpetost Idrije v globalne razvojne toko­ve ter zavedanje o potrebnem nadgrajevanju obstoje~ega znanja, saj se Idrija lahko le z implementacijo znanja odziva na ~edalje zahtevnej{e razmere na mednarodnih trgih. ^eprav je Idrija gospodarsko ena najbolj razvitih slovenskih ob~in, njen uspeh vse preve~ temelji na zelo specializirani proizvodni dejavnosti, kar lahko pomeni veli­ko nevarnost, ~e bi prevladujo~o panogo zajela kriza. Tega se ob~ani zavedajo, zato `elijo popestriti gospodarsko strukturo ob~ine. Kot mo`ne dodatne usmeritve se ka`e­jo turizem, lesna industrija ter raziskovalno-razvojna dejavnost, vezana na dolgoletno tradicijo rudarstva in izku{nje na podro~ju psihiatrije. Glede na znanje, odprtost in inovativnost prebivalcev verjetno tudi uspeh na teh podro~jih ne bo izostal. 8 Seznam virov in literature Adler, M., Ziglio, E. 1996: Gazing into the oracle: The Delphi Method and its appli­cation to social policy and public health. London. Alfarè, L., Ruoss, E. 2007: Networking: a key element for sustainable development. Interreg IIIC – RFO INNOREF. Medmre`je: http://ec.europa.eu/regional_policy/ conferences/od2006/doc/articles/networking_in_innoref.pdf (4. 12. 2007). Alpenatlas – Atlas des Alpes – Atlante delle Alpi – Atlas Alp – Mapping the Alps: society, economy, environment. Heidelberg, 2008. Armstrong, H., Taylor, J. 2000: Regional Economics and Policy. Oxford. Arnkil, R., Spanga, T. 2003: Evaluation, dialogue and learning in multi-stakeholder settings. Challenges for evaluation in an enlarged Europe. Budapest. Bätzing, W. 1998: Balance zwischen Autarkie und Globalisierung: Regionale Wirt­schaftsverflechtungen im Alpenraum. Politische Ökologie 55. München. Bätzing, W. 2003: Die Alpen: Geschichte und Zukunft einer europäischen Kultur­landschaft. München. Boesch, M. 2006a: Analysing the Influence of Cultural Differences on Regional Deve­lopment in the Alps. Work package 5 final report, Analysing the Influence of Cultural Differences on Regional Development in the Alps. St. Gallen. Boesch, M. 2006b: Vpliv kulturnih razlik. Medmre`je: http://www.uibk.ac.at/diamont/ downloads/workpackages/folder_wp5_slovene.pdf (1. 3. 2006). Boesch, M. 2007a: Is »Culture« Still Relevant to Regional Policy? Mountain Research and Development 27-1. Tokyo, Berne. Boesch, M. 2007b: Analysing the Influence of Cultural Differences on Regional Deve­lopment in the Alps. Arbeitshefte/Quaderni 47-1. Bolzano/Bozen. Bourgeois, J., Pugmire, L., Stevenson, K., Swanson, N., Swanson, B. 2008: The Delphi Method: A qualitative means to a better future. Medmre`je: http://www.freequality. org/sites/www_freequality_org/Documents/knowledge/Delphimethod.pdf (2. 6. 2008). Briquel, V. 2006: Klju~ni problemi razvoja v Alpah. Medmre`je: http://www.uibk. ac.at/diamont/downloads/workpackages/folder_wp6_slovene.pdf (2. 5. 2008). Briquel, V. 2007: Analysis of Experts' Assessments of Alpine Development. Arbeits­hefte/Quaderni 48-2. Bolzano/Bozen. CIPRA – Commission Internationale pour la Protection des Alpes 2006: Netzwerk Unternehmen Alpen: Forderung nachhaltigkeitsorientierter Wirtschaftsbetrie-be. Medmre`je: http://www.cipra.org/de/alpmedia/news/1990 (12. 2. 2009). Coplák, J. 2002: The Empowerment of Regions by New Knowledge – intensive Plan­ning and Development Tools. Regional Policies in Europe: The Knowledge Age. Graz. Cosgrove, D. E. 2000: Cultural geography. The Dictionary of Human Geography. Oxford. Cramer von Laue, O. 1997: Regionalentwicklung in Biosphärenreservat Rhön im Span-nungsfeld zwischen Bevölkerung und Experten. Frankfurter Geographische Hefte 62. Frankfurt am Main. Czinkota, M., Ronkainen, I. 1997: International business and trade in the next deca­de: Report from a Delphi study. Journal of International Business Studies 28-4. Newark. Delbeq, A., Van de Ven, A., Gustafson, D. H. 1975: Group techniques for program planning: A guide to nominal group and Delphi processes. Newark. EEA – European Environment Agency 2003: Europe's environment: The third asses­sment. Medmre`je: http://reports.eea.eurpoa.eu/environmental_assessment_ report_2003_10 (12. 2. 2009). Evropske prostorsko razvojne perspektive: V smeri uravnote`enega in trajnostnega razvoja ozemlja Evropske unije. Slovenska verzija. Ljubljana, 2000. EuropeAid Guidelines for evaluation 2006. Medmre`je: http://ec.europa.eu/europeaid/ evaluation/intro_pages/methods.htm (9. 1. 2007). Fromhold-Eisebith, M. 1999: Das »Kreative Milieu« – nur theoretisches Konzept oder Instrument der Regionalentwicklung? Raumordnung und Raumforschung 57, 2–3. Köln, Berlin, Bonn, München. Garofoli, G., Musyck, B. 2001: Innovation policies for SMEs in Europe: Towards an interactive model? Regional studies 35-9. Cambridge. Geißendörfer, M., Rahn, T., Stoiber, M. 2003: Handbuch »Erfolgreiches Regional-management«. Forschungsgruppe Agrar-und Regionalentwicklung Triesdorf und Forschungsgesellschaft für Raumanalysen, Regionalpolitik und Verwaltungspra-xis GmbH. Bayreuth/Triesdorf. Gerhardter, G., Gruber, M. 2001: Regionalförderung als Lernprozess: Evaluierung der Förderungen des Bundeskanzleramtes für eigenständige Regionalentwicklung. Schriften zur Regionalpolitik und Raumordnung 32. Wien. Guli~, A. 1993: Regionalizacija Slovenije. Regionalni razvoj in regionalizacija Slove­nije: analiza stanja in predlogi za spremembe. Elaborat, 3. faza. Urbanisti~ni in{titut Republike Slovenije, In{titut za ekonomska raziskovanja. Ljubljana. Haubner, J. 2003: Mobilität in der Freizeit: Ein Hintergrundbericht. Medmre`je: http://www.cipra.org/pdfs/120_de (12. 2. 2009). Hubbard, P., Kitchin, R., Bartley, B., Fuller, D. 2002: Thinking geographically: spa­ce, theory, and contemporary human geography. London, New York. Jelen, I. 2006: La valle dei tre confini: una comunita ai margini di storia e geografia, tra Carnia, Carniola e Carinzia. Montereale Valcellina, Pordenone. Jones, M. 2003: The concept of cultural landscape: discourse and narratives. Lands­cape interfaces. Dordrecht, Boston, London. Knieling, J. 1994: Intermediäre Organisationen und kooperative Regionalentwicklung: Am Beispiel des FORUMs für den ländlichen Raume. Initiative zur Förderung der regionalen Entwicklung in Nordhessen. Raumordnung und Raumforschung 52-2. Köln, Berlin, Bonn, München. Liberda, E. 1996: Regionalentwicklung in Grenzregionen: Eine Euregio als Regional-entwicklungsstrategie? Münchener Geographische Hefte 74. München. Lurcott, R. H. 2005: Regional visioning public participation: best practices. Medmre`­je: http://www.sustainablepittsburgh.org/pdf/Regional_Visioning_Jan_05.pdf (4. 12. 2007). Maier, J. 1988: Regionales Bewußtsein und regionales Image als Teilfaktor der Regionalpolitik. Kulturelle Vielfalt, regionale und örtliche Identität; eine sozio-kul­turelle Dimension in der Raumplanung? Wien. Maier, J. 1999: Kreative Milieus und Netzwerke. Arbeitsmaterialien zur Raumord­nung und Raumplanung 186. Bayreuth. Marzelli, S., Lintzmeyer, F., Schwarz, C. 2008: Managing Alpine Land Resources – Approaches and Instruments. Arbeitshefte/Quaderni 51. Bolzano/Bozen. Medmre`je 1: http://www.uibk.ac.at/diamont/ (7. 3. 2009). Medmre`je 2: http://www.uibk.ac.at/diamont/downloads/newsletter/diamont­news_slovene_may2006.pdf (12. 2. 2009). Medmre`je 3: www.diamont-database.eu (8. 3. 2009). Medmre`je 4: http://www.uibk.ac.at/diamont/downloads/newsletter/newslet­ter_slo_august2007.pdf (3. 3. 2009). Meyer, J. A. 1999: Regionalmarketing: Grundlagen, Konzepte, Anwendung. Mün­chen. Nared, J. 2007: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike. Geografija Sloveni­je 16. Ljubljana. Nared, J., Kava{, D. 2009: Spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji. Georitem 10. Ljubljana. Perlik, M. 2001: Alpenstädte: Zwischen Metropolisierung und neuer Eigenständig­keit. Geographica Bernensia 83. Bern. Poto~nik, J., Senjur, M., [tiblar, F. 1995: Pribli`evanje Evropi – rast, konkuren~nost in integriranje. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije. Zavod Republike Slo­venije za makroekonomske analize in razvoj. Ljubljana. Protokol »Urejanje prostora in trajnostni razvoj« 1991. Medmre`je: http://www.cipra. org/sl/alpenkonvention/protokolle-pdf-sl/protokoll_raumplanung_s.pdf (12.2.2009). Rauch, T., Bartels, M., Engel, A. 2001: Regional rural development: A regional res­ponse to rural poverty. Wiesbaden. Medmre`je: http://www2.gtz.de/dokumente/ bib/02-5046.pdf (6. 12. 2007). Ravbar, M. 2002: Sodobne te`nje v razvoju prebivalstva in delovnih mest – pot k sona­ravnemu in decentraliziranemu usmerjanju poselitve v Sloveniji? IB revija 36-1. Ljubljana. Ravbar, M. 1999: Posavje. Geographica Slovenica 31. Ljubljana. Razpotnik, N., Nared, J., Urbanc, M. 2008: Pogovor v kavarni: soo~enje teorije in prak­se. Geografski vestnik 80. Ljubljana. Rösch, A. 2000: Kreative Milieus als Faktoren der Regionalentwicklung. Raumord­nung und Raumforschung 58, 2–3. Köln, Berlin, Bonn, München. Schaft, F. 2001: Die Welsh Development Agency als Vorbild für das deutsche Regio­nalmanagement. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 201. Bayreuth. Schmid, U. 2001: Die »Pays« in Frankreich als neue räumliche Einheit zur Regionalent­wicklung. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung 199. Bayreuth. Schobben, R. 2000: »New Governance« in the European Union: A Cross-Discipli­nary Comparison. Regional & Federal Studies 10-2. London. Schönthaler, K., von Andrian-Werburg, S. 2008: Indicators on regional development in the Alps. Arbeitshefte/Quaderni 49. Bolzano/Bozen. Seton-Watson, H. 1980: Nacije i dr`ave: ispitivanje porijekla nacija i politike nacio­nalizma. Zagreb. Skulmoski, G., Hartman, F. 2002: The Delphi method: Researching what does not exist (yet). Proceedings of the International Research Network on Organization by Projects, IRNOP V Conference. Renesse. Slovar slovenskega knji`nega jezika. Ljubljana, 1994. Smrekar, A. 2006: Zavest ljudi o pitni vodi. Geografija Slovenije 12. Ljubljana. Svenson, B., Östhol, A. 2001: From Government to Governance: Regional Partners­hip in Sweden. Regional & Federal Studies 11-2. London. Tappeiner, U., Gramm, D., Pecher, C., Tasser, E., Lintzmeyer, F., Marzzeli, S., Tap-peiner. G. 2008: Typology of the Alps based on social, econmic and environmental aspects. Arbeitshefte/Quaderni 50. Bolzano/Bozen. Urbanc, M., Fridl, J. 2007: Ozave{~anje o prostoru kot pomemben dejavnik izobra-`evanja za trajnostni razvoj; primer projekta R. A. V. E. Space. Veliki razvojni projekti in skladni regionalni razvoj. Regionalni razvoj 1. Ljubljana. Urbanc, M. 2006: 1. sre~anje raziskovalcev Interreg projekta DIAMONT. Geograf-ski vestnik 77-1. Ljubljana. Urbanc, M., Boesch, M., Jelen, I. 2007: Kultura in regionalna politika: kultura kot dejavnik regionalnega razvoja Alp. Geografski vestnik 79-1. Ljubljana. Urbanc, M., Perko, D., Petek, F. 2008: Prihodnost Alp in delfi metoda. Geografski vestnik 80-2. Ljubljana. Witzel, A. 1995: Nachhaltige Regionalentwicklung durch Tourismus – Urlaub auf Öko-Bauern – und Winzerhöfen in Rheinland-Pfalz. Ansätze für eine nachhaltige Regio­nalentwicklung mit Tourismus. Berlin. Zucca, M. 2006: Le Alpi. La gente. Report 36. Trento. Zumaglini, M., Nared, J., Alfarè, L., Razpotnik, N., Urbanc, M. 2008: Participation process in regional development: DIAMONT's perspective. Arbeitshefte/Qua­derni 52. Bolzano/Bozen. 9 Seznam slik Slika 1: Vpliv kulturnih dejavnikov na regionalni razvoj – temeljna strukturna postavitev in povezave: Regionalni razvoj je niz regionalnih struktur in dejanj (zasebnih in javnih) ter njihovih sprememb skozi ~as. Kot celota je pojem kultura nejasen in kompleksen, vendar predstavlja splo{no podlago za te procese. Pu{~ice in njihova debelina ka`ejo na dejstvo, da za glavno gonilno silo regionalnega razvoja veljajo gospodarske dejavnosti (vlaganja, proizvodnja in potro{nja) (Boesch 2006a; Boesch 2006b). 15 Slika 2: Pomen kulturnih dejavnikov za regionalno politiko in razvoj. Kode dr`av ozna~ujejo mnenje ekspertov, pu{~ice ka`ejo te`nje (Boesch 2006a). 17 Slika 3: Pomen gospodarskih praks za regionalno politiko in razvoj. Kode dr`av ozna~ujejo mnenje ekspertov, pu{~ice ka`ejo te`nje (Boesch 2006a). 18 Slika 4: Pomen okoljskih in dru`benih praks za regionalno politiko in razvoj. Kode dr`av ozna~ujejo mnenje ekspertov, pu{~ice ka`ejo te`nje (Boesch 2006a). 18 Slika 5: Zaporedje analiti~nih postopkov pri delfi analizi (Briquel 2006, 3). 23 Slika 6: Razse`nosti procesov trajnostnega regionalnega razvoja (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). 38 Slika 7: Tipi razvojnih obmo~ij v Alpah. 49 Slika 8: Obmo~ja trga delovne sile. 50 Slika 9: Razvojna dinamika obmo~ij trga delovne sile. 51 Slika 10: Tipi instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 67). 56 Slika 11: Ocena relevantnosti instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 88). 62 Slika 12: Ocena sprejemljivosti instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 88). Ocena temelji na sprejemljivosti instrumenta za posamezno skupino dele`nikov: ob~insko upravo in politike, lokalno gospodarstvo in lobije, okoljske nevladne organizacije, prebivalce, regionalno upravo oziroma regionalne javne slu`be. 62 Slika 13: Ocena kakovosti izvedbe instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 89). 63 Slika 14: Ocena izvedljivosti instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 89). Ocena je narejena na podlagi predvidenega {tevila predpogojev za izvedbo instrumenta, pri ~emer smo upo{tevali naslednje predpogoje: finan~na sredstva, delovno silo, zakonodajo, znanje, politi~no voljo in sodelovanje oziroma podporo. 63 Slika 15: Ocena u~inkovitosti instrumentov (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008, 90). Ocena temelji na pri~akovanih u~inkih instrumentov: izogibanju negativnim posledicam, vplivom na vrsto in obseg u~inkov, enostavnosti upravljanja instrumenta v nasprotju z mo~nimi vplivi lokalnih okoli{~in, dolgotrajnosti u~inkov. 64 10 Seznam preglednic Preglednica 1: Strate{ki pristopi k regionalni politiki v alpskih de`elah. 20 Preglednica 2: Sodelujo~i strokovnjaki (Briquel 2007, 26). 22 Preglednica 3: Ocena pomembnosti pojavov glede na marginalizacijo robnih pode`elskih obmo~ij (Briquel 2007). 25 Preglednica 4: Ocena pomembnosti pojavov v okviru vzdr`evanja alpskih gozdov (Briquel 2007). 26 Preglednica 5: Ocena pomembnosti pojavov v okviru procesov urbanizacije (Briquel 2007). 29 Preglednica 6: Ocena pomembnosti pojavov v okviru preobrazbe turizma (Briquel 2007). 31 Preglednica 7: Ocena pomembnosti pojavov v okviru prometne problematike (Briquel 2007). 32 Preglednica 8: Ocena pomembnosti pojavov v okviru inovativnih in konkuren~nih gospodarskih dejavnosti (Briquel 2007). 33 Preglednica 9: Ocena pomembnosti pojavov v okviru vzdr`evanja ter razvijanja naravne in kulturne dedi{~ine (Briquel 2007). 35 Preglednica 10: Ocena pomembnosti pojavov v okviru u~inkov podnebnih sprememb (Briquel 2007). 36 Preglednica 11: Kazalniki, ki opredeljujejo lokalna sredi{~a in razmejujejo urbano obmo~je (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). 40 Preglednica 12: Kazalniki, ki opredeljujejo zna~ilnosti urbanih obmo~ij lokalnih sredi{~ in vklju~itev posameznih ob~in v urbano obmo~je (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). 41 Preglednica 13: Kazalniki, ki vrednotijo zna~ilnosti urbanih obmo~ij lokalnih sredi{~ in vklju~itev posameznih ob~in v urbano obmo~je (Schönthaler in von Andrian-Werburg 2008). 42–43 Preglednica 14: Seznam izbranih kazalnikov. 44–45 Preglednica 15: Seznam zbranih instrumentov regionalnega razvoja (Marzelli, Lintzmeyer in Schwarz 2008). 58–60 Preglednica 16: Zna~ilnosti izbranih testnih obmo~ij. 71 Preglednica 17: Temeljne zna~ilnosti ob~ine Idrija kot testnega obmo~ja in razlogi za njen izbor. 77 Preglednica 18: Izbrani kazalniki analize konteksta za podro~je proizvodnega okolja. 78 Preglednica 19: Rezultati SWOT analize za podro~je proizvodnega okolja. 79 Preglednica 20: Izbrani kazalniki analize konteksta za podro~je ~love{kih virov (*opredelitev srednje{olske, vi{je{olske in visoko{olske izobrazbe se med posameznimi alpskimi dr`avami nekoliko razlikuje). 80 Preglednica 21: Rezultati SWOT analize za podro~je ~love{kih virov. 80–81 Preglednica 22: Izbrani kazalniki analize konteksta za podro~je osnovne infrastrukture. 82 Preglednica 23: Rezultati SWOT analize za podro~je osnovne infrastrukture. 82–83 Preglednica 24: Obravnavane teme na prvi DIAMONT-ovi delavnici in povzetek odgovorov. 84 Seznam knjig iz zbirke Georitem 1 Ale{ Smrekar: Divja odlagali{~a odpadkov na obmo~ju Ljubljane 2 Drago Kladnik: Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen 3 Drago Perko: Morfometrija povr{ja Slovenije 4 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Zasebni vodnjaki in vrtine na obmo~ju Ljubljane 5 David Bole, Franci Petek, Marjan Ravbar, Peter Repolusk, Maja Topole: Spremembe pozidanih zemlji{~ v slovenskih pode`elskih naseljih 6 Marjan Ravbar, David Bole: Geografski vidiki ustvarjalnosti 7 Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Gnoji{~a na Ljubljanskem polju 8 Matija Zorn, Bla` Komac: Zemeljski plazovi v Sloveniji 9 Marjan Ravbar: Razvojni dejavniki v Sloveniji – ustvarjalnost in nalo`be 10 Janez Nared, Damjan Kava{: Spremljanje in vrednotenje regionalne politike v Sloveniji 11 Matej Gabrovec, David Bole: Dnevna mobilnost v Sloveniji 12 Nika Razpotnik, Mimi Urbanc, Janez Nared: Prostorska in razvojna vpra{anja Alp 95 96 http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-128-6 18,00 € 9 789612 541286 GEORITEM 12