Gospodarske stvari. Trsoznanstvo. (Da)je.) Vrednost: Bela tičevina je naj bolj na Hrvaškem doraa, se okoli Okiča zelo sadi, in da prav sladko, trpeče vino, ker je tudi grozdje odviše sladko in prijefno za zobanje, in zavolj kostanjevih lic lepo, samo da so jagode predrobne, drugač bi se zelo priporočala, kerraaozori, inje dobrega okusa. Št. 13. Tičevina divja modra, ali vinika, blaue Vogeltraube, Gebackstock, lat. cupania aviura, po L. vitis vinifera. Trs šibek, rožje tanko, rjavo, s dolgimi kolenci in rdečimi kreraplji. Listje malo ali veče, drobnozobčasto, žile rdečkaste, jagoda pešknata, kisla, rdečkasta. . Divja tičevina se pogosto v sloveuskih vinskili krajih najde po grmovju in drevju razširjeua, je male vrednosti, k vecfcmu se močno dišeče cvetje zbira, da se drugemn vinu dišava da. Št. 14. Knobleharec ali Kortumec modri, blauer Cortkum, Trs srednji, rožjesvetle kostanjeve barve; kolenca oddaljena. Listje okroglo, tenko, ravno, na eni strani bolj zarezano, rdečeJisasto, spodej travDOzeleno, svetlo, ščetinasto, topozobčasto; veruge stranske na eni strani bolj razširjene. Francoska trta, najbrž iz Afrike, da srednje, rablo, vejasto grozdje, recelj je tenek, kratek; jagode črnomodre, prav belo naduhane, so zelo sočne in sladke, prijetne za zobanje, znabiti tudi za vino, kder modri burgundec prav ne rodi. 3 razred; listje s 5 capami, žile gole. Št. 15. Petrič beli, wei8se Petričtraube po zasluženem sadje-in vinorejca imenovan, Irancosko: blanc doux. Trs precej raočen, rožje debelo, žoltorjavo, temnorisasto, kolcnca kratka; listje tanko, srednje globokonarezano, ravno, kratko zobčasto, žile včasi šopkasto volnote; veruge stranske na dnu jajčaste, potem nekaj stisnene, spodnje plitve, celo odprte, in petljna tik petlje stisnena, potem ločnato razširjena in široko odprta. Grozd sredDJi, zelo gost, kratkovejčast, recelj srednje dolg. Prav rodovitna francoska trta, bi se znala v srednjib legab s laškim rizlecem zasajati. (Dalje prihodnjič.) \7iiiog;rad je velika dobrota. Posestniku brez rokodelstva, obrtnije ali večega posestva: njiv, travnikov, gozdov, sadunosnika itd. iz kojib si zamore z živinorejo, s sadjerejo in lesom kten forintek izkupiti, ni labko do blagostana dospeti. Resnično je: Kar oralo pridobi, družina porabi; Bog, da še toliko prideljuje, kar doma potrebuje: za živež, obleko, plačilo, dacijo itd. za izvanredne potrebe. S tem si gospodarji sicer ohranijo v dobrih navadnih letinah životarno življenje. Ko jih pa kakošna druga nesreča obišče kakor so: povodenj, ogenj, bolezen, cepanje živine, toča itd. kaj pa onda? Ker jim vsako leto velja: Kolikor došlo, toliko prošlo; in si ničesar niso naprej prigospodarili tudi slabim okolščinam v okoua priti — Tu ni boljšega pripomočka kot je vinograd posestniku vslasti kmetovavcu v krajih, kjer se vspešno z vinorejo peča in vino prodaja. Tak posestnik ima kruha, to je: živež; ker si ga za doinačo potrebo prideljuje, pa tudi novcev, denarja, kojega za vino včasi v večem številu prejema, in si ga tako založiti zamore; saj ve, da je tudi voda za piti in želodca ne predere, marveč še pri paraeti ostane. — Zato so pametneji, redneji, skrbneji, znierneji želarji, vrhovščaki in kmetje Ljutomerski, Radgonski, Haložanski, Gorički, in menda tucli drugdej v boljših kožah pri vsem tem, da jih davki grozno stiskajo. Kako nek bi neki posestnik svojega sinčeka v više šole pošiljal, ako se ne bi na jedino vinsko kapljico operal. Le iz samega vinograda naš Slovenec še naj več denarja dobiva in se naj lože opomore, ki ga ima in krepko obdeljuje. V dokaz, da res le vinogvad posestnika z rokodelstvom na deželi naj več podpera, nam naj služi neki sodarski'mojster prejšnih let, in sicer od 1830 do 1848 leta; nied tetm leti 34, 35 in 36 leto je izjema sodarjem; takrat so štrtinjak po 8, 10, 12 in še čez, for. sreb. prodajali. Tisoč dog je sodarju pvišlo na 40 for. sreb. ali 42. for. n. d. na mestu v logu na Ogreskem, kjer so jih iztesali. Vožnja za tisoč ga je stala 4 for. 20 k. n. d., ako sta dva močna vozača po 500 jih naložila; k tetnu še tridesetijstvo, bormica, Dreisigstamt, kjer je bilo nekaj platiti, in strošek vozačema vzemirno le 1 for. 50 k. vkupno tedaj je prišlo tisoč dog na 47 for. 70 k. n. d. Iz tisoč dog se naredi navadno 20 štrtinjakov ali 40 polnjakov po 5 veder: tim treba obročev: 16 na vsak polnjak; pride na vse 640 obročev ali 32 zvezkov z 20 obroči, a po 20 kr. je 6 for. 40 kr. Naj urnejši sodar naredi na dan en štrtinjak ali dva polnjaka v šestih obročib; iuače le 5 štrtiujakov na teden; tedaj bo 4 tedne pridno delal, da 20 štrtinjakov zgotovi. Takrat je imel na teden, ko ni bilo sile 1 for. 20 k. podmojster, kar znese 4 for. 80 kr, na 4 tedne. Strošek podmojstru računimo le po 20 k. na dan, stori na 4 tedne 5 for. 60 kr. Toraj znesejo vkupni slroški mojstrovi 64 for. 50 k., ko leži 20 štrtinjakov v delavnici zgotovljenih. Ta sodar je za kake 4 groše ali 20 kr. n. d. vselej bolji kup prodajal sode kct mestni mojstri, in se tolažil s teni, kakor je večkrat pravil: ,,Da bi mi niorali živež kupovati, zagotovo ne bi mogli izbajati." Prodajal je takrat štrtinjak ali 2 polnjaka po 3 for. 40 k. n. d. in prejel 68 for. n. d. za 20 štrtinjakov, koji so ga stali 6-S for. 50 k. kakor smo videli. Nektere krati jo celo za 7 for. šajna štrtinjak oddal, kar je v sedajnera denarju 2 for. 94 k.! — Iz tega je očevidno kolika dobrota mu je bila, da še je imel dva vinograda; iuače rnu ne bi bilo mogoče toliko novih biš postaviti, posestev nakupti in še dragega dijaka imeti! — Se ve, da je sedaj vse še enkrat drajše, vendar je razmera povsod jednaka. Zato pa tudi vsak posestnik, ki ima kakošni vrh, vinograd, naj ga skrbno varje, dobro glešta, da mu bo vedno veselje velike vrednosti, na kojo se mirno in upljivo naslanja! Zakaj če lih vse druge pridelke doma povžije, mu še vendar ta zlata ruda pod pazduho segne in ga podpera. Inak je posestnik v našib krajih brez vinograda sejem brez rauvsa in kauvsa, skedenj brez niiši, pivnica brez vina. — Dober vinograd je in ostane sebno pa kmetu. brez torej velika dobrota posestniku poF. J.