Ppedfetone In abbonamento postale — Poštnina plačana r gotovini Leto X.9 št. 41 (mJutro" st. 2453) Ljubljana, ponedeljek 26. oktobra 1$42-XX Cena cent. 80 Upravmštvo: L.juoijana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St_ 31-22, 31-23. ' 31 24 Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije in inozemstva Ima Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 8. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. 31-25, 31-2« Ponedeljska izdaja »Jutra« Iznala vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARLA. ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano Hude angleške izgube Vsi angleški napadi v Egiptu odbiti — 47 angleških tankov uničenih, n angleškia letal sestreljenih — En sovražni rušilec potopljen Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 25. oktobra naslednje 882. vojno poročilo: Po intenzivni topniški pripravi je sovražnik z znatnimi oklopnimi in pehotnimi silami napadel severni in južni odsek fronte pri E1 Alameinu. Nasprotnik je bil povsod odbit in je utrpel hude izgube predvsem oklopnih vozil, izmed katerih jih je bilo doslej 47 uničenih. Bitka se nadaljuje. Britanskemu letalstvu, ki je z velikimi oddelki podprlo akcije na kopnem, se je uspešno uprlo lovsko letalstvo osi, ki je sestrelilo 16 letal v plamenih, 4 nadaljnji pa so se zrušili na zemljo, zadeti od izstrelkov protiletalskih baterij. V napadu na britanski konvoj v vzhodnem Sredozemlju je naše letalo torpediralo in potopilo en rušilec. Novi letalski napadi so bili izvedeni včeraj pozno popoldne in v pretekli noči na nekaj večjih in manjših središč Lombardije in Piemonta, zlasti na Milano, Monzo in No-varo. Znatno škodo, zlasti od zažigalnih bomb, so utrpela mnoga poslopja periferije Milana, med čigar prebivalstvom je bilo ugotovljenih 48 smrtnih žrtev in 254 ranjenih. V No-vari ni nobenega mrtvega in le 10 ranjencev. IM napadu na Savono je bilo ubitih 35 ljudi, ranjenih pa 67. število žrtev prvega napada na Genovo »e je povečalo na 39 ubitih in 190 po večini lahko ranjenih. Gasilci so se povsod odlikovali v izvrševanju svoje dolžnosti. Trije sovražni bombniki so bili sestreljeni na področju Milana, nadaljnja tri štiri-motorna letala pa so bila sestreljena med napadom v prejšnji noči na Genovo. Zadržanje prebivalstva Milana in ostalih središč je bilo mirno in disciplinirano. Nad Malto je strmoglavil v plamenih en »Spitfire«, zadet v letalskem spopadu. Bucejeva pohvala zmagovitim letalcem Z operacijskega področja, 24. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani:) General poveljnik 5. letalske esltadre je izdal naslednje dnevno povelje svojemu podrejenemu osebju: Častniki, podčastniki in letalci 5. letalske eskadre! Dne 20. oktobra XX. so skupine lovcev 3. in 4. krdela v trdih letalskih borbah proti premočnim sovražnim silam dosegle sijajno zmago, ki je veljala nasprotnika izgubo okrog 50 letal. Duce, ki smatra ta dan kot enega izmed najsi-jajnejših v zgodovini Kr. letalstva, tako po junaštvu v tej borbi zaposlenih oddelkov in po njihovih uspehih, mi je zapo-vedal, naj vam vsem sporočim njegovo visoko pohvalo in njegovo živo zadoščenje. Veliki uspehi italijanskega letalstva Z operacijskega področja, 24. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v severni Afriki). Veliko zmago, ki so jo 20. t. m. dosegla lovska letala v trdi bitki proti angleškim in ameriškim letalskim silam na egiptski front, osvetljujejo nove podrobnosti o tem slavnem dnevu. Neustrašni in spretni italijanski in nemški lovci, zlasti pa naši piloti, so tokrat prekosili celo veličastna dejanja zmagovite bitke 9. oktobra t. 1. Bitka se je začela malo pred zoro in je trajala brez prekinitve, razdeljena v posamezne akcije in številne epizode, do poznega popoldne. Ves dan so se valovi sovražnih bombnikih krdel, ki so jih spremljale množice lovcev in so bile sestavljene iz »Cur-tissov«, »Spitfirov« in »Hurricanov«, spuščali proti našim najsprednejšim letališčem, a še preden so se mogli približati objektom, so sovražne oddelke ustavljali osovinski lovci, ki so se spuščali z njimi v takojšnjo borbo. Posebno hudi spopadi so bili med lovci obeh strani. Ker so bili »Curtissi«, «Spittfiri« in »Hurricani« prisiljeni v spopade z našimi »Maechiji« in »Messfjrsehmitti« in so ostali sovražni bombniki pogosto brez spremstva, so se v večini primerov odrekli svoji nalogi, da bi napadli določene cilje. To nam pojasnjuje tudi veliko število lovskih aparatov, ki so jih sestrelili naši vrli piloti, v primeri s številom uničenih bombnikov. Dejansko so pogumni lovci 3. in 4. krdela sestrelili 32 >Curtissov«, 5 »Spittfirov«, 1 »Hurricana« in 6 bombnikov. 11 nadaljnjih »Hurrica-nov« je bilo zmagovit plen nemških lovcev. Nasproti 55 uničenim letalom, ki so predstavljala četrtino vseh po nasprotniku uporabljenih aparatov, se samo 11 aparatov osi ni vrnilo na svoja oporišča. Razmerje je tedaj bilo točno 1 : 5. Ta številka samo potrjuje premoč naših pilotov, ki se je izkazala že ponovno na tej in na drugih frontah. Plamen borbe je gorel bolj nego običajno v srrih naših lovcev dne 20. oktobra in so se<§akateri žalostili, ker se niso mogli spustiti v borbo namestu drugih izbranih tovarišev. O raznih epizodah bitke, v katerih so se naši pogumni piloti trdo borili in zmagali, govori med drugim zmagoviti spopad, ki ga je imel neki višji seržent tretjega krdela sam s tremi »Spitfiri«. Čeprav so ti razpolagali z mnogo več orožja nego naš »Mačehi«, se je vendarle eden izmed nasprotnikovih aparatov zrušil v plamenih, a ostala dva »Spitfira«, ki sta se hotela maščevati, nista mogla preprečiti, da bi se italijanski pilot ne umaknil napadom. Druga epizoda, ki dokazuje borbeno spretnost naših lovcev, je imela za akterja nekega podčastnika 4. krdela, ki je v bliskovitem dvoboju s samimi 20 streli iz strojnice svojega »Maechija« sestreiii nekega »Curtissa«. Neki drugi podčastnik istega krdela pa je storil še več, potem ko je sestrelil nekega »Curtissa« :n je tako uspešno obstreljeval s strojnico drugega »Curtissa«, da je smatrati tudi tega za izgubljenega, se je znašel v borbi s tretjim nasprotnikovim lovcem, ki je njegov pilot kazal nenavadno spretnost. Dvoboj se je razvijal z vsemi mogočimi akrobacijami in vrtoglavimi zasledovanji. Nazadnje je naš »Mačehi« dosegel boljši položaj v primeri z nasprotnikovim aparatom in samo zato. ker mu je zmanjkalo municije, vrli podčastnik ni mogel doseči tretjega zasluženega uspeha. Protest Švice v Londonu Bern, 24. okt s. Uradno javljajo, da so imeli snoči v ženevi in Bernu letalske alarme. Nastopila je protiletalska obramba. Bern, 24. okt. s. Uradno objavljajo, da •je švicarski poslanik v Londonu prejel nalog, naj vloži nov in energičen protest proti kršitvam švicarskega zračnega prostora, ki so ga izvršila britanska letala 22. in 23. oktobra med svojimi napadi proti severni Italiji. Letalski alarm v Vichyju Vichy, 25. okt. d. V soboto popoldne je bil v Vichyju dvakrat dan letalski alarm. Prvikrat je trajalo stanje pripravljenosti od 17. do 17.30, drugič pa je bil letalski alarm ob 18.30. Med drugim letalskim alarmom so nad mestom patrolirala lovska letala. Dasi je bilo neoo brez oblaka, ni bilo opaziti kakih tujih letal. Bolgarski tisk o Ducejevih ukrepih za delavstvo Sofija, 24. okt. s. Vsi bolgarski listi poročajo z velikim poudarkom o Ducejevih ukrepih v korist delavstvu ob dvajsetletnici Fašistične revolucije. »Utro« piše, da predstavlja socialna politika fašističnega režima zgled za vse druge dežele. »Zora« podčrtava vdano in hvaležno zvestobo italijanskih delavcev fašizmu in Mussoliniju, ki stalno skrbi za zboljšanje gmotnih in duševnih pogojev delavstva. »Zarj.a« pravi, da so novi Ducejevi ukrepi nagrada italijanskemu ljudstvu, ki daje z navdušenjem vse svoje sile za dosego zmage. Turška sodba o uspehih vajne na rnsrju Carigrad, 24. okt. s. Vojaški kritik dnevnika »Tasvir Efkar«, general Inshan Sadiš piše glede na anglosaške pomorske izgube v mesecu septembru na Atlantiku, Sredozemskem morju, Severnem morju in Arktičnem oceanu, da je bitka za Atlantik zavzela potek, ki je vse prej nego ugoden za An-glosase. Ameriška propaganda pretirava številke o novih ladijskih konstrukcijah Zedinjenih držav, toda gradnja podmornic osi paralizira vsak napor zaveznikov, ne da bi pri tem upoštevali, da tudi letalstvo sodeluje v bitki za Atlantik in povečava sovražnikove izgube. List opozarja, da morajo Anglosasi oskrbovati pet milijonov angleških in ameriških vojakov, ki so zbrani na Angleškem, in da morajo zalagati s surovinami svojo vojno industrijo, kar zahteva izrednega pomorskega prometa, ki daje napadalnim pripomočkom osi čim dalje večje cilje. Turški general zaključuje, da bi mogli imeti rezultati bitke za Atlantik odločilen uspeh za izid vojne. Darlan na Inšpekciji v Zapadni Afriki Pariz, 25. okt. d. Vrhovni poveljnik vseh francoskih oboroženih sil admiral Darlan je na inšpekcijskem potovanju v Francoski Zapadni Afriki. Glede na razne angleško-ameriške špekulacije v Zapadni Afriki zbuja potovanje šefa francoskih oboroženh sil izredno pozornost in ga tukajšnje časopisje spremlja v vseh njegovih fazah. Darlanovemu spremstvu dodeljeni poročevalec lista »Petit Parisien« javlja iz Rabata, da ima Darlanovo potovanje trojen namen. V prvi vrsti namerava admiral Darlan natančno pregledati razpoložljive francoske sile v Zapad-ii Afriki, Maroku in Alžiru, nadalje hoče demonstrativno pokazati morebitnim napadalcem, da ne bo^o mogli izvršiti napada na Dakar ali na kako drugo francosko afriško posest nekaznovano, in končno se želi ponovno prepričati o strogi lojalnosti francoskih oboroženih sil in civilnega prebivalstva. Finsko-bolgarska trgovinska pogodba Helsinki, 25. okt. d. Po daljših pogajanjih z bolgarsko trgovinsko delegacijo, ki se že nekaj časa mudi v Helsinkih, je bila včeraj podpisana nova pogodba o trgovini in plačilnem prometu med Finsko in Bolgarijo. Zopet novi uspehi nemških podmornic Potopljenih je bilo 16 sovražnikovih trgovskih ladij s lo4«ooo tonami in 1 rušilec; 3 ladje močno poškodovane Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo: Čeprav močni jesenski viharji še nadalje ovirajo operacije, so nemške podmornice v ostrih napadih na močno zavarovane konvoje in v posameznih akcijah na severnem Atlantiku, na Severnem ledenem morju, pred kanadsko obalo, pri Trinidadu, ob izlivu Konga in pri Kapstatu zopet potopile 16 sovražnikovih trgovskih ladij s skupno 104.000 tonami, kakor tudi en sovražni rušilec. Tri nadaljnje trgovske ladje in še en rušilec so bile s torpednimi zadetki poškodovane. čiščenje v severnih okrajih Stalingrada Nove višinske postojanke na zapadnem Kavkazu zavzete — Uspešen napad italijanskih in nemških bajnih čolnov na Ladoškem jezeru Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na zapadnem Kavkazu so nemške in rumunske čete, uspešno podpirane od letalstva, zavzele nadaljnje višinske postojanke. Protinapadi sovražnika so bili krvavo odbiti. V boju za Stalingrad so bile v trdovratnih borbah razen nekaterih posameznih objektov zavzete vse naprave tovarne »Rdeči oktober« ter iztrgane sovražniku postojanke in hiše v severnem predmestju šparta-kovka. Prejšnjega dne zavzeto področje mesta je bilo očiščeno sovražnika. Sovjetski razbremenilni napadi so bili odbiti. Siloviti letalski napadi na sovražne postojanke v Stalingradu in sovjetske prometne zveze vzhodno od Volge so se nadaljevali z nezmanjšano srditostjo. Ob Donu so rumunske čete odbile več sovražnikovih napadov. Rumunsko letalstvo je usmerilo svoje napade proti sovražnikovim postojankam in železniškim zvezam. Na Ladoškem jezeru so v noči na 22. oktobra nemški in italijanski bojni čolni pod varstvom nemškega in finskega letalstva izvedli krajevni napad proti delu obale, za- sedene po sovjetskih četah. Pri tem je bil uničen neki svetilnik in je bilo zajetih več ujetnikov. Na povratku so odbili bojni čolni napade sovražnih topničark, kakor tudi močne letalske napade. Pri tem so lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 21 sovražnikovih letal. V Egiptu je sovražnik na široki fronti po močni topniški pripravi z močnimi topniškimi in oklopnimi silami ter pod močno zaščito letalstva prešel k pričakovanemu velikemu napadu. Sedaj so v teku hudi boji. Doslej je bilo sestreljenih 20 sovražnih letal in uničenih mnogo oklopnih vozil. Na Malti so lahka nemška bojna letala zopet napadla naprave na letališčih Lucca in Venezia. Pri sovražnih napadih na zasedeno francosko ozemlje, kakor tudi med poletom k napadu na severno Italijo in povratkom je nemška protiletalska obramba sestrelila 11 sovražnih letal, med njimi več nego polovico štirimotornih bombnikov. V noči na 25. oktober je nemško letalstvo izvedlo bombne napade proti važnim vojaškim ciljem v mestih vzhodne Anglije. Vsa letala so se vrnila. Kako je bil zavzet »Rdeči oktober« Berlin, 24. okt. s. Agencija za mednarodne informacije doznava od svojega posebnega dopisnika r.-.i stalingrajski fronti, da so nemške čete preteklo noč v naskoku zavzele zadnjo izmed treh velikih sovjetskih tvornic »Rdeči oktober«. Vrzel proti Volgi se je znatno razširila. S tem je 24 predelov izmed 26, ki jih šteje Stalingrad, sedaj trdno v nemški posesti. Berlin, 24. okt. s. Ves berlinski tisk piše z največjim poudarkom o novem važnem uspehu, ki so ga dosegle nemške čete na mestnem področju Stalingrada. Listi pišejo, da so komentarji odveč. Vojno poročilo je samo dovolj zgovorno. Večji del delavnic »Rdečega oktobra« je bil zaseden. Ker je kompleks gradb »Rdečega oktobra« pomenil zadnjo obrambno utrdbo boljševikov, je jasno, da jim ostaja sedaj le še malo, kar bi mogli braniti. Berlin, 25. okt. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da so nemške čete, ki so v naskoku zavzele tovarniške zgradbe velike železolivarne »Rdeči oktober«, v soboto popoldne zaključile svoje operacije. Ves tovarniški kompleks je trdno v nemških rokah. Berlin, 25. okt. d. železolivarne »Rdeči oktober«, ki so jih nemške čete v naskoku zavzele v noči na soboto, predstavljajo poslednjo izmed treh velikih sovjetskih tovarn orožja in vojnega materiala v Stalingiadu. Istočasno so nemške čete prodrle skozi vrsto industrijskih okrajev na severozapadu Stalingrada do Volge in znatno razširile prvotne prodorne vrzeli. Z osvojitvijo zeleza livarn »Rdeči oktober« je, kakor pripominjajo na odgovornem nemškem vojaškem mestu, izmed 26 mestnih okrajev Stalingrada 24 okrajev trdno v nemškin rokah. Berlin, 25. okt. d. O zavzetju velevažne-ga sovjetskega industrijskega kompleksa »Rdeči oktober« v Stalingradu so se s pristojnega nemškega vojaškega mesta zvedele še naslednje podrobnosti: Napad na tovarniški kompleks, ki se razprostira v dolžini 2 km v širokem pasu ob Volgi, se je pričel v petek. Nemški tankov-ski oddelki, napadalno topništvo ter udarne in pionirske čete so izvršile nenaden napad od zapadne in severnozapadn 3 strani. Za sovjetsko poveljništvo je nemški napad prišel docela nepričakovano. Bržkone je pričakovalo, da se bodo nemški napadi na tovarne »Rdeči oktober« ponovili s severne strani kakor prej. Sovjetsko poveljništvo v ogroženem odseku ni opazilo, da so bile v poslednjih dveh dneh izvršene premestitve nemških sil, ki so nato napadle tovarne od zapada. Tovarniške zgradbe so bile zelo močno utrjene. Nemškemu napadu je sledil koncentrični pripravljalni ogenj nemškega topništva in letalstva. Ko so tovarniške objekte napadle nemške čete. je bilo že prepozno, da bi presenečeno sovjetsko poveljništvo moglo organizirati učinkovito obrambo, in tako so nemški oklopni oddelki naglo prodrli v tovarniški kompleks ter zasedli več ulic v južnem tovarniškem okraju. Odtod so se napadi nemških čet nadaljevali v severni smeri nasproti nemškim oddelkom, ki so bili za napad pripravljeni severno od tovarniškega kompleksa. Po vdoru v industrijski okraj »Rdeči oktober« so nemške sile nadaljevale prodor C o Volge ter nato usmerile nadaljnje napade vzdolž zapadnega rečnega brega na obe strani. Dokaj močni protinapadi, ki jih je sovražnik poskušal z južnega dela mesta, so bili zavrnjeni s hudimi izgubami za sovražnika. Nemško topništvo je medtem otvo-rilo koncentrični ogenj na sovjetske top- niške baterije, postavljene na nasprotnem bregu Volge, ki so najbolj ovirale sprednje nemške napadalne oddelke. V petek opoldne je bila polovica tovarniškega kompleksa »Rdeči oktober« že v nemški oblasti. V petek popoldne so se nato b-Tbe nadaljevale z nezmanjšano srditostjo in so nemški oddelki postopno očiščevali zavzeto ozemlje poslednjih sovjetskih obrambnih gnezd. Istočasno kakor na tovarne »Rdeči oktober« so nemške čete navalile na veliko pekarno, katere severni del stoji točno nasproti že prej osvojenega tovarniškega ozemlja »Rdeča barikada«, kjer so izdelovali topove. Medtem ko je nemško topništvo vzelo severni del tovarniškega ooslop-ja pod koncentrični ogenj, so nemški udarni oddelki naskočili južni del tovarne in ga zavzeli po ogorčenih borbah. Nemške čete so tu osvojile mnogo vsakovrstnega orožja in municije. Bele zastave v Stalingradu Berlin, 25. okt d. V Stalingradu so se v soboto popoldne prvič pokazale bele zastave. Kakor javljajo s pristojne nemške vojaške strani, so nemške čete v soboto nadaljevale očiščevalne operacije na osvojenem tovarniškem ozemlju »Rdeči oktober«. V onem delu, kjer so stali plavži, so se od dveh strani približali nemškim očiščevalnim oddelkom sovjetski vojaki z belimi zastavami. Sovjetski ujetniki so izjavili, da so morali prej ubiti svojega političnega komisarja, ki jih je silil nadaljevati brezupno borbo. Prav tako so sovjetski ujetniki izpovedali, da je Stalin četam v Stalingradu izdal povelje, da morajo vsakega nemškega ujetnika po zaslišanju ubiti. Nemške operacije v Stalingradu se medtem nadaljujejo in je sprednja nemška bojna črta že v neposredni bližini velikih skladišč goriva. Ta skladišča so bila med prejšnjimi napadi nemškega letalstva, kakor tudi od topniškega ognja že docela porušena in gorivo zažgano, vendar so nemške izvidnice opazile, da so skladišča še zmerom zelo močno utrjena in branjena. Izvidniški oddelki so nadalje ugotovili velikansko razde- janje, ki ga je nemško letalstvo in topništvo povzročilo na obalnih napravah na Volgi. Te naprave, ki so sovražniku potrebne za vojaške transporte, so v docela zapuščenem stanju, iz česar se lahko sklepa, da je sovražnik uvidel brezuspeš-nost nadaljnjih popravil. Severnozapadno od Stalingrada med Volgo in Donom so sovjetske čete obnovile svoje razbremenilne napade, ki pa so nadalje ostali brezuspešni. Včeraj je napadlo tamkajšnje nemške bojne črte pet sovjetskih bataljonov, ki pa so bili ob sprednjih nemških črtah odbiti. Sovjetski vojaki so se v neredu umaknili in pustili za seboj na bojišču mnogo razbitih tankov. Nemško prodiranje pri Novorosijsku Berlin, 25. okt. d. Sovjetsko poveljništvo priznava v svojem včerajšnjem vojnem poročilu nadaljnje napredovanje nemške ofenzive pri Novorosijsku v zapadnem delu kavkaškega bojišča. V sovjetskem poročilu je rečeno, da se na prostoru pri Novorosijsku nadafljujejo ogorčene borbe in da nemške čete nadalje napredujejo. Proti Tuapseju Berlin, 25. okt. d. V soboto ponoči javljajo z odgovornega nemškega vojaškega mesta, da so na bojišču pri Tuapseju ob Črnem morju posllej vsa strateške prednosti na nemški strani. Ogorčene borbe, ki so trajale zadnjih nekaj dni, so bile uspešna zaključene. Potem kc so bile prekoračile dolino reke Pšiš, so nemške čete dosegle planjavo, ki se že neposredno spušča proti obali črnega morja. br°d šče luke Tuapseja ie oddaljeno le še 15 do 20 km od sedanje fronte. Glavne borbe se razvijajo na obeh straneh železniške progo in ceste, ki vodi iz Majkopa v Tuapse. Sovjetsko čete še zmerom nudijo odpor, čigar glavni namen je, držati odprto pot za umik glavnine stl, določene za obrambo Tuapse j a, glavno sovjetsko obrambno črto pa so nemške čete prodrle že na več točkah in razen tega osvojile strateško važno višino vzhodno od gorskega prelaza, preko katerega vodi cesta v luko. Nemško letalstvo nadaljuje bombne napade na kolone sovražnikovih transportnih vozil, topov in čet ter seje med njima silno zmedo. Ker na ozki gorski cesti ni iz-ogibališč, nastaja v sovražnikovih kolonah zmerom znova nepopisna zmeda. Berlin, 25. okt. d. Po zadnjiih poročilih o razvoju vojaških operacij na skrajnem južnem delu vzhodnega bojišča so borbe okrog važne sovjetske črnomorske luke Tuapse pod Kavkazom dosegle svoj dramatični višek. Nemške čete. ki nezadržno napredujejo proti sovražnikovi luki, so v ogorčenih borbah osvojile mnogo nadaljnjih sovražnikovih poljskih postojank in tako imenovanih »dominantnih višin«. Kakor pripominjajo na pristojnem nemškem vojaškem mestu, je sovjetsko vojno brodovje na Ornem morju obnovilo svojo aktivnost in poskuša tu in tam posegati v borbo za luko Tuapse. Glavna sovražnikova naloga na tem vojnem področju je. kakoi je razvideti iz njegovih akcij, evakuirati armado, ki brani to črno-mersko luko. Medtem so nemški motorni torpedni čolni na Črnem morju n-a padli sovjetske vojne ladje, pUoveče v spremstvu rušil cev. Več sovražnikovih ladij je bilo zadetih od nemških torpedov. Po spopadu s sovražnikovimi motornimi torpednimi čolni so se nemški torpedni čolni nepoškodovani umaknili v svoja izhodišča Eden izmed sovjetskih torpednih čolnov je bil zadet in potopljen od obalnega topništva. Nemške in italijanske pomorske sile tucR na Ladoškem jezeru učinkovito nadaljujejo svoje operacije proti sovražnikovemu bro-dovju. V noči na 20. oktobra so nemSke in italijanske motorne ladje obstreljevale sovražnikove utrdbene naprave na jezerski obali. Pod zaščito topniškega ognja teh mornariških edinic je neki nemški izkrce-valni oddelek zajel več sovjetskih ujetnikov. Med to akcijo je sovražnikovo letalstvo skušalo napadati nemške in italijanske bojne ladje. V letalskih spopadih je bilo sestreljenih 21 sovjetskih letail. Ameriški neuspeh na Salomonskem otočju Vrhsvni poveljnik ameriške mornarice na Pacifiku odstavljen Stockholm, 25. okt. d. Iz Washlngtona javljajo, da je bil odstavljen vrhovni poveljnik ameriških pomorskih sil na južnem Pacifiku admiral Ghormley. Vest o imenovanju njegovega naslednika, za katerega je bil postavljen viceadmiral Wil-liam Halsey, je zbudila senzacijo ne samo v Washingtonu, marveč tudi v Londonu. Dasi označuje poročilo vvashingtonskega mornariškega ministrstva izpremernbo v vodstvu ameriških pomorskih pil na južnem Pacifiku kot zgolj adndnistrativno zadevo, vendar so tako v Londonu kakor v Washingtonu nesporno prepričani, da pomeni odpoklic admirala Ghormleya povsem j?f en izraz nezadovoljstva ameriškega vojnega ministrstva nad Ghormloyevimi neuspehi. Pripomniti je treba, da je ime admirala Ghormleya neposredno zvezano z ameriškimi izkrcevalnimi poskusi na Salo-monskih otokih. Izkrcevanja, ki jih je osebno vodil v velikem obsegu, so doživela, ka- kor se zmerom jasneje kaže, popoln neuspeh. Odstavitev admirala Ghormleya smatrajo v Londonu kot gladko potrdilo, da ameriške izkrcevalne operacije na Salomonskem otočju nimajo več nikakega upanja v uspeh. V te manevre je bila Amerika spretno speljana od japonskih sil. /' japonske strani so že pred nekaj tedni opozarjali na skrajno težavno stališče ameriških čet, ki so bile izkrcane na otoku Guadal Kanar v Salomonski skupini in ki so že dalje časa navezane zgolj na nezadostno oskrbo z letali. Ghormleyev naslednik, viceadmiral Halsey, ki velja sicer za spretnega mornariškega oficirja, ne bo imel na Pacifiku nič lažjega stališča in se mora ameriška akcija proti Salomonskim otokom smatrati za do kraja ponesrečeno. Obnovite naročnino! Velik napredek italijanskih železnic v to letih fašističnega režima Rim, 24. okt. s. Velikanska je množica del, ki so jih izvršile Državne železnice v 20 letih fašističnega režima z namenom, da se obnovijo naprave in se oim bolj prilagodijo potrebam železniškega obrata ter obnovljene narodne sile. Izvršenih je bilo mnogo sistemizacij prog s podvojitvijo tirov, obnovo in okrepitvijo armatur, nadomestitvi važnih mostov in viaduktov da bi-bili v skladu s povečano težo lokomotiv, z zgraditvijo novih velikih mostov nadvozov in podvozov, zidanih ter betoniiT.nih, kakor tudi s pomembnimi sistemizacijami postaj in številnimi novimi potovalnimi napravami. Med posebno pomembnimi deli je ureditev Milana v železniškem pogledu z zgraditvijo nove postaje za potnike pri novih dohodnih progah in velikih premikal-nih postaj, zgraditev postaj v Firenz*. Bo-logni. Pisi. Messini, Villi S. Giovanni in Regiu Calabriji, novih postaj Nettunije Por-to in Nettunije z odcepom v Monteju ob zvezni progi in odpravo proge, ki je vodila ob cesti vzdolž morja, nadalje s sistemizacijo železniških naprav v Rimu, Genovi, Torinu in Veneziji. Zelo obsežna gradbena dela predstavljajo tudi novi domovi za železničarje, v katerih je prostora za nadaljnjih 8600 ljudi. Vsa ta dela so veljala 10.150,000.000 lir. Od 1. 1921 s o začeli na novo elektrificirati proge, kar je dobilo 1.1931 novo pobudo z velikim načrtom za elektrifikacijo 9000 km železnic. Od tega načrta so izvršili že približno polovico, tako da znaša odstotek elektrificiranih prog, ki je predstavljal, preden je fašizem priše! na oblast, samo okrog 1.2 vsega omrežja, sedaj okrog 1.3 tega omrežja. Za pravilno ocenitev tega elektrifikacijskega dela pa je treba upoštevati efektivno delo, ki je bilo pri tem izvršeno in ki predstavlja okrog 60% vsega dela. Izdatki za elektrifikacijo v teh 20 letih znašajo okrog 3650 milijonov. Znatna rarširitev elektrificiranih prog je dovolila občutno olajšavo železniških zvez, zlasti na račun večje brzine, ki je bila dosežena z novimi električnimi vlaki in električnimi motornimi vozili. Pred sedanjim povečanjem je trajalo potovanje z električnim vlakom iz Milana v R'm n. pr. 11 ur, sedaj pa 6 ur, z Rima v Regio Calabrijo 15 ur, sedaj 10 ur in pol. V teh dveh desetletjih je bil znatno izboljšan m povečan tudi park električnih -okomotiv in sicer ne samo za nove elektrificirane proge, temveč tudi za povečane prometne potrebe na že prej elektrificiranih progah. Znatne prednosti, ki jih je bilo mogoče doseči z elektrifikacijo glavnih prog so bile dosežene na drugih progah s pomočjo litto-rin, vozili z motorji na notranji sežig, ki so zelo brza, tehtajo malo, so ekonomična in so zadovoljila v polni meri zahteve občinstva. Tudi vozovni park je bil znatno povečan in izboljšan. Izdelanih je bilo mnogo voz, pri čemer so imeli prednost vozovi na dr-salnice, ki jih je bilo 1.1S22 43% vsega vozovnega parka, a jih je sedaj 93%. Nove konstrukcije so izdelane pretežno iz Kovine. Zgrajenih je bilo tudi mnogo novih tovornih in prtljažnih voz. pri čemer se je tudi v obsežni meri uporabljala kovinska izdelava. Radikalno izboljšavo za park tovornih vozov predstavlja stalna zavora, ki so jo uporabili že za vozove nove konstrukcije in jo nameščajo sedaj tudi na druge vozove. K povečanju vozovnega parka je prispevala občutno tudi racionalnejši organizacija dela v popravilnicah. Vozni park se danes s stalnimi izboljšavanji m s trdno nego vzdržuje v takšnem stanju, do. ne zbuja za bodočnost nobene skrbi. V celoti je povečava mobilnega materiala zahtevala v vseh 20 letih strošek okrog 4700 milijonov lir. Ta velikanski kompleks del in novih dobav mobilnega materiala, ki je v celoti zahteval lepi izdatek 13 milijard in pol in ki je bil izvršen v razdobju od 1.1922 do danes, predstavlja najboljši dokaz sKrbnega in uvidevnega dela režima na področju železniških prevozov. Tekmovanje med Rusijo in Ameriko na Pacifiku Tokijski poročevalec milanskega lista »H Popolo d' Italia«, Mirko ArJemagni, je pred dnevi poslal naslednje poročilo: Ostra reakcija, ki jo je Stalin pokazal ■aradi pomanjkljive angleško-ameriške pomoči Rusiji v znani izjavi dopisniku agencije »Associated Press«, ima svoje politično ozadje in vzroke, ki so bolj zapleteni, kakor bi se moglo zdeti na prvi pogled. Da Anglija in Amerika nista izvršili svojih obljub, ni pripisati le višji sili, temveč predvsem posebnemu ameriškemu strateškemu načrtu, po katerem ni zaželena niti zmaga osi niti zmaga Rusije, temveč samo obraba zaposlenih sil in splošno obubožanje Evrope ki naj bi Zedinjenim državam omogočilo pridobiti čas in primerna sredstva, da bi izvedle svojo imperialistično ekspanzijo v onih delih sveta, kjer je še mogoče, ne da bi se bilo treba za to dejansko voje-vati. Eno izmed področij, na katerega je še prav posebno obrnjen ameriški apetit, je severna Sibirija ali še bolj točno, obalna pokrajina Ohotsk ob Beringovem prelivu, vštevši Kamčatko. Pravi razlog nesporazumov je tu. Z izgovorom na težave, s katerimi je zvezan pomorski prevoz, hočejo Zedinjene države pošiljati pomoč Rusiji preko Sibirije, namreč preko ozemlja, kjer si Stalin najmanj želi, bodisi zato, ker bi odpošiljanje oskrbe po tej poti bilo zvezano s tolikšnimi težavami in zamudami, da bi bilo dejansko nekoristno, bodisi zato, ker je povsem jasna, ameriška težnja, da bi se Zedinjene države vmešale v notranje zadeve Sibirije, stremeč po njeni dediščini za primer, če bi Sovjetska zveza zaradi sedanje vojne razpadla. Dejstvo, da je sovjetsko veleposlaništvo v Tokiju smatralo prvič za potrebno, da izda oficiozno izjavo za japonske liste v želji, da jim sporoči kategorično in jasno Stalinovo izjavo, obenem z vsemi drugimi znaki, ki seveda ne morejo biti preveč vidni, je dovolj zgovoren dokaz, da se rusko-ameriško nasprotje poostruje vsaj v pogledu medsebojnih položajev na Daljnem vzhodu in glede nezlomljivega odpora, s katerim je Rusija odklanjala in še vedno •odklanja pristanek na ameriški pritisk o bolj pozitivnem zadržanju nasprotu Japonski. Velika cesta, ki spaja Zedinjene države s skrajno točko Aljaske in ki bo otvorjena v decembru, ne zbuja tolažbe pri rdeči vojski na Daljnem vzhodu in seveda še manj pri osrednji ruski oblasti, ki mora v tako težkem trenutku, kakršen je sedanji v Evropi, obenem zavirati vedno bolj naraščajoče vmešavanje Zedinjenih držav v najbolj odi al jene predele Sovjetske zveze. Kremelj spoznava, da se hoče Roosevelt, bodisi z izgovorom, da je treba podvzeti varnostne ukrepe glede na ameriško-japonske sovražnosti, bodisi z izgovorom, da si je treba zavarovati poti za oskrbovanje evropske Rusije, polastiti tega dela azijske celine. Ru-sko-ameriško nasprotje na Pacifiku je sicer že staro. Najprej se je carski imperializem pod Ivanom v XVI. stoletju razširil preko Beringovega preliva in je pri tem dospel do Kalifornije. Leta 1710. je Peter Veliki poslal svojo vojsko na Kamčatko, po njegovi smrti pa je Katarina podedovala nalogo, da zavaruje rusko ekspanzijo na tem prostoru. Ruski pohod proti vzhodu je izzval spopad s Kitajci »črnega zmaja« in tedaj se je ruski imperializem izognil jugu, prodirajoč predvsem po poteh, kjer je računal na manjši odpor. Tako so telaj kozaki dospeli do Ohotskega morja in še preko, zanimajoč se za ribolov in lov na kožuha-ste živali. Car Aleksander I. je hotel Be-ringovo morje spremeniti v notranje rusko morje, ki naj bi imelo svoje skrajno oporišče na Aljaski, a z namero, ki sicer ni bila nikdar izvedena, da bi se polastil tudi Havajskega otočja.'Prav tedaj se je močna ruska kolonija nastanila v Kaliforniji, toda dvig Ze linjenih držav in protirusko delovanje močne družbe »Hudson Bay and Com-pany«, ki je delovala na Aljaski, so presekali pot ruskemu napredovanju. Od 1. 1800 do 1822 je imela Rusija opraviti z nesporazumi z Japonsko, Španijo, Anglijo, Zedinje-nimi državami. Kitajsko in celo Filipini. L. 1804. je bila podpisana rusko-ameriška pogolba ki je prisrlila Rus ji o k umiku. Dne 30. marca 1867 pa je končn0 ameri-9 državni tajnik Seward pod predsedstvom Johnsona, podpisal pogodbo o odstopitvi Aljaske Zedinjenim državam. Amerika je plačala zanjo 7,200.000 dolarjev in ameriško ljulstvo se je tedaj smejalo Sewardovi neumnosti, češ, da je po nepotrebnem kupil ta »severni hladilnik«. Dejansko pa je prodaja Aljaske pomenila konec ruske ekspanzije na ameriški kontinent in pojavila se je na obzorju možnost, da bi Aljaska nekega dne postala »ameriški most do Azije«. Haushofer je o tem dogodku zapisal dobesedno: »Rusija je bila zaradi svojih notranjih slabosti in zarali svojega nepoznavanja pacifiških problemov pognana s tega oceana bolj od Zedinjenih držav kakor od Japonske. Japonska ni vse do 1. 1870 nikdar ničesar vzela Rusiji, šele Amerika je s silo prisilila Rusijo k prvemu nečastnemu umiku.« Odtlej je Aljaska postala ozemlje osvajanj, spričo svojega ogromnega bogastva pa je postala obenem tudi »velika rezerva ameriške mornarice«. Tako si je Amerika tedaj zagotovila varnost skrajnega severozapada kontinenta, šele po nastopu komunizma so Zedinjene države začele z utrjevanjem Aljaske in Aleutskega otočja, ne toliko in ne le proti Japonski, kolikor proti Rusiji. In Rusija je tudi začela utrjevati oni del Sibirije, katere strateški pomen je naperjen prav proti Ameriki. Sedaj, v tej drugi svetovni vojni, se ekspanzionistični program Zedinjenih držav vedno bolj jasno kaže in njegov vpliv se v trenutnem položaju že tako močno čuti, da smemo že bolj govoriti o rusko-ameriškem kakor rusko-japonskem nasprotju na tem področju. Vohunski proces v Rimu Rim, 24. okt. s. Pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu je bila včeraj razprava proti skupini 13 Slovanov, med njimi proti nekaterim italijanskim državljanom, pripadnikom Oboroženih sil, ki so bili obtoženi vojaškega vohunstva v vojnem času na ozemlju bivše Jugoslavije, na bivši meji Vile del Nevoso v Goriziji, Triestu. Udinu in drugod, in sicer od leta 1938 do vštetega leta 1941. Med njimi je bilo 5 obsojenih na smrt, in sicer Josip Roje, Anton G rž i na. Josip Zefrin, Franc Vičič in Vincenc Hro-vatin. Izmed ostalih so bili obsojeni: Giovanni Primo na dosmrtno ječo. Ivo Stegar na 24 let, Josip Žnidaršič in Anton Grbec na 16 let ječe. Trije obtoženci so bili zaradi nezadostnih dokazov oproščeni. Obsodba petih na smnrt obsojenih je billa izvršena danes ob zori v nekem kraju v okolici Rima. Obletnica velike vzhodnoazijske vojne Tokio, 25. okt. d. Japonska bo zelo svečano proslavila prvo obletnico izbruha velike vzhodnoazijske vojne. V vsej deželi bodo prirejena javna zborovanja in verske svečanosti, ki se bodo pričele 5. decembra in bodo trajale teden dni. Na obletnico vojne napovedi 8. decembra zjutraj bo v vsej državi odrejen enominutni molk. Program spominskih proslav je sestavil svet ministrskih pomočnikov, ki je imel v ta namen v petek posebno sejo. Sklenjeno je bilo, da bodo vsa javna poslopja na Japonskem za teden dni razobesila zastave. Dne 8. decembra bodo povsod javna zborovanja, na katerih bo prečitan cesarjev proglas od 8. decembra 1941, s katerim je bil objavljen vstop Japonske v vojno z Anglijo in Zedinjenimi državami. Čitanje cesarjevega proglasa bodo prenašale vse japonske radijske postaje. V svojih govorih bodo vodilne japonske osebnosti opozarjale japonski narod, da se od vsakega japonskega državljana zahteva strogo izpolnjevanje naloženih mu nalog v svr-ho nadaljevanja vojne do zmagovitega zaključka. Tokio, 25. okt. d. Od pričetka vojne se je po japonskih skladiščih nabralo ogromno vsakovrstnega blaga, ki je bilo prvotno določeno za izvoz v tuje dežetle. Japonska vlada dosiltj še ni odločila, kaj naj se zgodi s temii velikanskimi zallogami, ki so v napoto v že tako preobremenjenih skladiščnih napravah po japonskih lukah. Trgovinsko -n industrijsko ministrstvo sta končno odredi- Megla in sonce Ljubljana, 25. oktobra Kakor vsi dnevi preteklega tedna, je bila tudi današnja nedelja dopoldne močno za-meglena, nad meglo pa je kraljevalo sonce, še vsevdilj pripravljeno, da nas ogreva v letošnji lepi jeseni. Po nekaterih zelo hladnih jutrih se je ozračje zlasti preteldo soboto spet zelo ogrelo in je živo srebro beležilo 16.5° C. Bil je krasen jesenski dan, v katerem so se nam čudovito razkazovale lepote umirajoče prirode. Noč na nedeljo je bila spet jasna, mesečna, proti jutru pa je nastopila gosta megla, ki se je držala vse dopoldne. Avtomobili in tramvaji so morali še v prvih dopoldanskih urah voziti z lučjo. Jutranja temperatura je bila 5° C, čez dan pa se je ozračje spet znatno ogrelo. Barometer stoji visoko in nam še nadalje napoveduje lepo vreme. Lepega vremena so pač najbolj veseli naši pridni gobarji, ki so zlasti ob nedeljah vsepovsod na svojem »terčnu«. Kostanjarji pa so že -»pravili in smo vsi skupaj lahko deležni kostanja le še pri številnih stojnicah na ljubljanskih križiščih. Prireditev Nemške akademije V soboto popoldne je imel tukajšnji lektorat Nemške akademije v Unionu svojo redno štirinajstdnevno filmsko prireditev. Pred številnim občinstvom so predvajali dva obsežna nemška zvočna tednika in film o akciji nemških torpednih čolnov. Tako je bilo videti med drugim posnetke z Ducejeve poti v Afriko in navdušeni sprejem med afriškimi bojevniki, kakor tudi razne aktualne posnetke iz Afrike. Dalje so prikazali nekateri posnetki Hitlerja v njegovem glavnem stanu in mnoge napete prizore iz bojev na vzhodni fronti, zlasti zaključnih bojev na Krimu, velikega pohoda čez Don in dramatičnih bojev za osvojitev posameznih ulic in hiš v važnepi sovjetskem središču Rostovu. Posebno zanimivi so bili nadalje posnetki ogromnih, z vsemi pripomočki moderne vojne tehnike opremljenih nemških utrdb ob Atlantskem oceanu; s tem v zvezi, kot odgovor na glasove o »drugi fronti«, je bil film o velikanski reviji nemških čet na pariških Champs-Elisees in o novih ogromnih daljnonosnih topovih, s katerimi so bile opremljene vse obrambne pozicije v zapadni Evropi. la, da bo s februarjem prihodnjega leta razširjena nad vse to blago državna kontrola. Blago bo ocenjeno in bodo starim ekspertnim cenam prišteti še prispevki za v skladiščenje, nakar bo blago, predvsem tekstilno, prodano deloma na domačih tržiščih, deloma pa bo izvoženo v južne okupirane pokrajine, kjer bo razprodano med domačim prebivallstvom. Iz spodnje štajerske Sadite drevesa! Nemški listi objavljajo pozive, kjer pravijo: Vsako mesto, vsaka vas in vsaka naselbina ima po vrtovih, ob cestah in poteh, na javnih prostorih in parkih kakor tudi na robovih polja in travnikov dovolj prostora za drevesa, ki poživljajo pokrajino in ki jo napravljajo prikupno. Ni treba povsod saditi hraste, ki ne rasto v vsaki zemlji. Po vrtovih in zlasti tudi ob poteh na deželi lahko sadite salna drevesa. O cestah se obnesejo različne lipe, divji kostanj in drugo primerno drevje, robinja, akacija in različne vrDe in še marsikaj drugega. Predvsem pa je treba posvečati pozornost sadnemu drevju. Poleg lepote nudijo cvetoča drevesa obilno paše čebelam in tako pripomorejo k razvoju ✓ažnt. panoge gospodarstva. Ljudski škodljivec obsojen na smrt. Pred posebnim sodiščem v Gradcu se je moral zagovarjati že nekajkrat kaznovani Vilhelm Sakschek. Bil je nameščen na kolodvoru v Trofajah, kjer je kradel zavoje iz skladišča. Razen tega je kradel gospodinji denar in si je naprtil še nek dru greh. Svoje nesocialno in državi sovražno razpoloženje je izražal z različnimi besedami, zato je bil obsojen na smrt. Diamantna poroka. V Senovici, občina Šmarje pri. Jelšah, sta 17. t. m. praznovala izredno slavje biserne poroke krojaški mojster Jožef Novak in njegova zvesta žena Marija. Jožef šteje 90, njegova žena Marija pa 84 let. Oba sta telesno in duševno še zelo čila. Jože še danes opravlja svojo obrt. V vseskoz srečnem zakonu se jima je rodilo sedem otrok, od katerih žive še trije. S temi tremi in pa z osmimi vnuki sta praznovala biserno poroko in sta prejela čestitke od predstavnikov občine in drugih oblastev. Prejela sta tudi pismene čestitke Adolfa Hitlerja. Na biserni poroki je igrala domača godba in so vsi veselo prepevali. Iz Srbije Izpremembc naslovov ln tvrdk so bile v zadnjem letu v Beogradu in na deželi velika moda. Kinematografi, gostilne, kavarne in pivnice se dičijo z novimi imeni, vzetimi večji del po imenih srbskih mest, gora in rek. Topola, Kosovo, Avala, Morava ali Takovo so najbolj v navali. V kinematografih predvajajo nemške, italijanske in nekatere druge filme. Geslo, ki ga v Beogradu največkrat čuješ, se glasi: »Red, rad i mir.« Radio Ljubljana PONEDELJEK. 26. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Prošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45* Pisana glasba. 13.00: Napoved čase; poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini 13.20: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. D. Šijanec. Lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert sopran i stke Ksenije Kušej. 17.35: Koncert pianistke Giuliane Marchi. 19.00: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Simfonično vokalni koncert vodi diirigent Tansini. 21.45: Orkesiter Cetra. vodi dirigent Barzizza. 22.00: Zanimivosti v slovenščini. 22.10: Koncert violinista F. Scaglia. pri klavirju Consoli. 22.45: Poročila v italijanščini. ŠPORT Močan tenis na jugovzhodu najboljših teniških Igralcev v Nekaj pripomb k nedavno objavljenemu seznamu Evropi 10 Težišče mednarodnega tenisa se je premaknilo. Nekoč je bil zapad, ki je lahko z nepozabnimi francoskimi mušketirji postavljal najboljše teniške sile, dandanes pa že iz jugovzhoda Evrope dotekajo belemu športu zmerom nove, mlade in dobre moči.» To je pokazala najbolj nazorno lista 10 najboljših teniških igralcev iz Evrope, ki smo jo, kakor jo je kot prvi sestavil vodja teniškega športa v nemški državni športni zvezi Erik Schonborn, med drugim drobižem ponatisnili tudi mi v eni zadnjih številk našega lista. Teniški igralci so bili minulo sezono po evropskih igriščih še dovolj živahni. Vse teniške zveze po Evropi so poskrbele za mednarodne nastope svojih najboljših predstavnikov, nekatere celo v zelo velikem obsegu, in tako je imel sestavljalec evropskega seznama z ocenami podatkov dovolj za svoje bolj ali manj subjektivno delo. Kakor bo našim čita-teljem še v spominu, je bil tamkaj na prvem mestu omenjen Madžar Asboth. za njim pa so se vrstili Italijan Cucelli, Ru-mun Tanacescu, drugi Italijan Romanoni, Hrvat Mitič, dva Nemca (Koch in Gils), nato pa še po en Hrvat, Italijan in Madžar. Glede prvega mesta v tej tabeli že od vsega početka ni moglo biti nobenega dvoma. Madžarski igralec Josip Asboth — tudi lanski evropski igralec štev. 1 — se je uveljavil na vseh glavnih mednarodnih prireditvah brez poraza. Na turnirjih je izgubil dvakrat, in sicer obakrat proti Italijanoma; najprej ga je spodnesel Cucelli, s katerim sta kmalu nato spet obračunala, ^>otem pa še Del Bello. o katerem pa je ' znano, da je vse premalo stalen v formi, tako da zaradi tega Asbothu zato ne gre računati posebno slabih točk. Na drugo mesto spada — če se upošteva, da nekateri Nemci s Henkelom na čelu letos poleti zaradi vojaških dolžnosti niso mogli na teren — brez razprave Italijan Cucelli. najmočnejši zastopnik belega športa pri nas (pozno jeseni je ta mladi igralec zaigral prvenstvo v korist Romanonija in še drugih), ki pa je moral razen krasnih zmag vzeti v račun tudi poraza proti Mitiču in Kochu. Na tretje mesto je Schonborn pred dragega Italijana Romanonija posadil rumun-skega predstavnika Tanacesca. Ta mojster iz rumunske prestolnice je v letošnji sezoni lepo zaigral proti Palladi ter trem močnim Nemcem, toda zdi se nam (ali pa nismo dovolj pozorno sledili njegovim nastopom), da je bil Romanoni, ki so mu prisodili šele četrto mesto, mnogo več na terenu in je nazadnje tudi zadnji nekdanji prvak Italije. Mesto za Romanonijem je pripadlo Hrvatu Mitiču, o katerem pravi oficielni komentar, da je še zmerom preveč vihrav v svoji formi. Kot najboljšega nemškega igralca te sezone je njegov najboljši poznavalec označil Kocha, takoj za njim pa Gilsa. medtem ko meni o ostalih treh (Gopfertu. Bawo-rovvskem in Epplerj-u), ki so razen onih dveh največ zastopali nemške barve na tujem, da so po svojih uspehih tik na meji za 10. mestom. Vsem pa manjka treninga! Koch je letos ukrotil Cucellija. Ga-boryja in Rumuna Ruraca, medtem ko je lanski prvak Gils ob najvažnejši priložnosti obračunal z Romanonijem. Preostala tri mesta je Schonborn razdelil med Pallado, Del Bella in Gabo-ryja. Hrvat in Madžar sta dva stara »ka-nona« z belih terenov, ki se že več kakor 10 let tolčeta po vseh evropskih igriščiK in že ne moreta napredovati več, sta pa pri tem še zmerom in povsod nevarna za vsakogar. Del Bello je po formi najsijaj-nejši izmed te trojice, obenem pa tudi najmanj zanesljiv. Tako je prišlo v letošnji seznam najboljših igralcev bele žoge v Evropi 10 imen iz petih držav, izmed katerih spadajo tri — Madžarska, Hrvatska in Ru-munija — v jugovzhodni del E\Tope. Iz teh treh držav je v seznamu pet igralcev, kar pomeni, da obvladajo polovico najvidnejših postojank v evropskem tenisu. Po drugih jugovzhodnih državah Evrope (kakor n. pr. na Slovaškem, v Bolgariji ali Turčiji) je stopnja te igre še precej nižja, toda tudi to bi se utegnilo spremeniti na bolje prej, kakor se lahko računa v splošnem in kakor se je zgodilo skoraj nepričakovano v Rumuniji. Toda ne glede nat to trdimo lahko že danes po vsej pravici, da ima jugovzhod Evrope močan tenis. Nurmi o Haeggu Slavni finski tekač in tolikokratni svetovni rekorder Paavo Nurmi je poda,] v zvezi z gostovanjem zadnjega čudežnega tekača na svetu Šveda Gundarja Haegga nekatere značilne izjave o svojem naziranju glede svetovnih rekordov sploh. O Nurmi ju se najbolj pripoveduje, da je sam sebe priganjal in treniral z uro v roki, ker ni imel nikjer primernega nasprotnika več toda pri vsem tem Nurmi le ni bil človek ki bi bil njegov edini cilj, da bi z uro v roki navijail čase navzgor in samo navzgor. Po njegovem je zmaga v športni tekmi več vredna kakor vsak še tako nepričakovani rekord. Zanimivo je v zvezi s tem. da Nurmi glede Haegga kljub vsemu, kar je pokazal dozdaj, še ne smatra rešenega vprašanja ali bi novi švedski in svetovni rekordni tekač dosegal svoje zmage tudi v hudih borbah z enako dobrimi časii. kajti ob takih prilikah ne odločajo samo hitrejše noge, temveč prav toliko tudi boljši živci. Teh Nurmijevih besed ne smemo vzeti kar tako. Nedvomno vsak rekorder ni obenem velik borec, kakor na primer Nemec Rudolf Harbig, ki je svoje najboljše uspehe v tekih na 400 m in 800 m dosegel prav v ogorčenih dvobojih z Italijanom Lanzijem. Take vrste tekač je svoje čase bil tudi Nurmi sam. ki je na svoja veliki turneji po Ameriki leta 1923 nasitopi'1 nič manj kakor na 55 tekmovanjih, na raznih razdaljah in najrazličnejših terenih, ponekod celo na lesenih tekališčih, in vendar je zmagal na vseh razen na enem samem. In še takrat je bil njegov zadnji nastop na prekratki progi na 880 yardov. O njegovem rojaku Makiju pa je znano prav obratno, da se je leta 1939 doma proslavil z novi mi svetovnimi rekordi na 5000 in 10.000 m. potem pa so ga potegnili v Ameriko kot najnovejšo senzacijo, kjer pa je odpovedal na vsej črti. Teh nekaj kratkih podatkov naj *xrve «tmo to. da veličina usneha marsikdaj ne obstoji samo v rekordnem rezultatu, temveč cesto tudi v še bolj veličastni in težji borbi za zmago. Paberki iz avtomobilizma Na vsem področju Združenih držav ameriških je bilo odrejeno racioniranje bencina, ki bo uveljavljeno po sistemu odrezkov za posamezne vrste uporabnikov. Vsak upravičenec bo prejel nakaznice za dobavo toliko bencina, da bo lahko prevozil 4600 km na leto. Za izrabo nadaljnje količine pogonskega goriva za 650 km vožnje bo treba imeti posebno dovolilnico in utemeljene razloge. Kdaj bo omejitev stopila v veljavo, še ni odločeno. Kakor se sliši, se v Severni Ameriki ba-vijo z mislijo gradnje velikega prekopa, ki naj bi vodil preko polotoka Floride, in sicer zaradi tega, da bi po tej poti olajšali dovoz goriv za motorna vozila. Prevažanje po Karaibijskem morju je zadnji č?s tako nevarno, da je riziko pri tem najdragocenejšem blagu za vojne potrebe mnogo prevelik. Avtomobilsko cesto gradijo zadnji čaa od Pariza do obale ob Rokavskem prelivu s tako naglico, da bo lahko izročena prometu prihodnjo spomlad. Ta avtocesta, ki jo bodo imenovali »cesto maršalov«, bo široka 40 m in bo vezala francosko prestolnico z morjem. Pri tokijski univerzi ie bila nedavno ustanovljena posebna stolica za proučevanje petroleja in njegove najbolj gospodarske izrabe. Računajo, da bo iz tega zavoda izšlo čimprej večje število strokovnjakov za ta vprašanja. Pred kratkim je bilo v Uruguaju ustavljeno obratovanje vseh avtobusov, ker je začelo že preveč primanjkovati bencina. Nase gledališče drama Ponedeljek, 26. oktobra: zaprto Torek, 27. oktobra: ob 16. url: Oče naš. . a Red Torek Sreda, 28. oktobra: ob 16.30: šestero oseb išče avtorja. Red B Četrtek, 29. oktobra: ob 16.30: Deseti brat. Red Četrtek OPERA Ponedeljek, 26. oktobra: zaprto Torek, 27. oktobra: ob 16. url: Gasparone, Red A Sreda, 28. oktobra: ob 16. url: Traviata, Red Sreda E. L A. R. - Radio Ljubljana Parliamo Htafiano Schema della 6.a lezione che ~err& te-nuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedi, il 26 ottobre 1942-XX alle ore 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za one, ki že imajo gotovo predznanje — vedno ob 19. LEZIONE SESTA Verbi regolari al presente indieativo aseolt-are rispond-ere part-ire aseolt-o rispond-o part-o aseolt-i rispond-i part-i aseolt-a rispond-e part-e aseolt-iamo rispond-iamo part-iamo aseolt-ate rispond-ete part-ite aseolt-ano rispond-ono part-ono La nostra vicina di časa ha una piccola bottega dove ella vende frutta, legumi, formaggio,' latte e uova. — Parlate trop-po forte; io sento molto bene ogni Vostra parola. — Apriamo il libro e leggiamo a pagina dieci. — Queste pere so®o molto buone e non so no care; costano soltanto cinquanta centesimi l'una. — Quando parlate l'ita liano molto presto, io non Vi com-prendo aneora. — Ella spera d^mp^rare presto la lingua italiana. — Quando si sof-fre di qualche cosa, si chiama 11 medico. — Rispondo subito alle lettere ricevute. — Non rivolge la parola a nessuno. — Ver- sano torrenti di lacrime. — La piccola Luigia corre in giardino dietro le farfalie. — Io parto stasera. — Quando arriva 11 treno? — Le acque del fiume passano len-te e fredde alla vista. — Esse ascoltano senza rispondere. — Mancano due o tre minuti all'ora. — Desidero cambiare tre biglietti da cento lire. — Quando non si parte non % permesso entrare nell'interno della stazione. — I giornali parlano di im grave disastro ferroviario. — II vento cac-cia via le nuvole. — Chi primo arriva primo macina. — Chi tardi arriva male al-loggia. — Parli come un libro stampato. — Bisogna chiudere un occhio. Eserciri. 1. Coniugate le seguenti proposizioni: Imparare la lingua italiana. — Chiudere la porta e aprire la finestra. — Prima ri-flettere, poi rispondere. — Seguire i corsd serali all'Istituto di Cultura italiana. — Prendere la barca per passare il fiume. — Non aver niente da fare. — Io ron trova-re 1'ombrello, perdere un quarto d'ora e partire per 1'ufficio in ritardo. -- Essere trappo occupato. 2. Traducete: Ta cigareta ni dobra. Zakaj (perchč) je zmerom tako žalostna? — To je pa trd oreh. — Ali se Vam mudi? — Ceste (strada) so pokrite s prahom (la polvere). — Za eno uro si prepozen. — Kakšne barve so ti robci? Beli — Danes je nebo pokrito z oblaki. Mussolinijev značaj (Odlomek iz Pinijevc knjige »Mussolini«) Drži obljube, katerih nikdar ne izgovarja iz demagoškega računa. Enostavnost in red njegovega dela sta tako velika, da mu uspeva že v naprej določiti mesece in leta, kaj bo delal v bodoče, in zaradi tega ne pride nikdar v manjši meri do drugih podjetij. Ne prenaša privilegijev niti zase niti za voditelje. Ne goji niti najmanjše domišljavosti. Goji samo ambicijo, napraviti Italijo veliko med silami sveta. Njego-\ra poštenost je absolutna, zaničevanje denarja. in materialnih dobrin je samo del njegovega popolnega dezinteresa, ker ve, da ne more biti enak drugim, toda to ga dela strogega proti dobičkarjem. Kar tiče njega, se je odrekel vsakemu ministrskemu honorarju. Niti pobožni ak niti puritanec, pa vendar je sovražnik lahkih Katonov in gorečni-kov, ki hočejo vedno kozo razrezati na štiri dele, je pa v praksi, ne v besedah, moralist in vzgojitelj naroda. Njegovo družinsko življenje je mirno in utemeljeno na avtoriteti glavarja kot v patriarhalnih družinah Romanje, žena Rachele Guidi, rojena v Saltu di Predappio v izredno skromni kmečki družini, je pametna in energična gospodinja, ki skrbi za hišo in otroke: videli so jo srečno ob »svojem človeku«, ko je bila slavljena svatba Edde z Galeaz-zom Cianom in ko sta se Vittorio in Bruno vrnila iz zračne vojne v Etiopiji. Tudi Mussolini je prisostvoval z očetovskimi čustvi poroki Arnaldovih otrok Vita in Ro3e. Kmalu je postal stari oče. Predvsem je b'l ponosen na to, da je bil dober vojak v strelskem jarku, kakor je bil pripravljen in ponosen, ko je dal dovoljenj" cia vzame Brtuo nase riziko prekoc^.eanskega poleta. Njegov značaj ni trd niti okruten, kakor nekateri mislijo, toda moške in globoke dobrote. Tudi v potrebni porabi svoje delovne metode se ne da zapeljati od zarjavelih navad. Vedno svež, okreten in živahen prekinja svoje dneve »cesarja uradnikov« s telovadbo, jutranjim jahanjem in številnimi športnimi izleti. Daje zgled vsakodnevnega izvrševanja svoje zapovedi mladini, kar velja tudi za starejše: »Knjiga in puška, to je popolni fašist.« Njegova narava se kaže stalno pod raznimi nepričakovanimi vidiki, kakor da bi živel istočasno mnogo življenj. Trpljenje, prestano za časa mladostne revščine, ie obogatilo njegov smisel človeškosti. Trpi zaradi trpljenja revnih. Na svojem potovanju po Siciliji je dejal: »Ne morem spati, ker mislim na sramotne barake, kjer se še sedaj, po petnajstih letih, drenjajo ljudje, ki so zaradi potresa izgubili streho. Po-žgem jih takoj, čim jim sezidam hiše. Toda to ni mogoče dovolj hitro napraviti.« Za časa drugega potovanja po tem otoku se je podal do 400 metrov globoko v notranjost dušečega žveplenega rudnika. Odkar je na vladi, se je boril proti in je skoraj popolnoma odpravil malarijo in pela-gro. številni Italijani vseh stanov in tudi inozemci se zatekajo vsak dan k njemu s prošnjami, da bi dobili podpore v denarju ali odločilne posege v najbolj različnih vprašanjih. In njegovo osebno tajništvo opravlja brez prestanka ogromno delo. Mussolini ima posebno rad otroke, poljublja jih, jih zbira za petje in pusti jih, da skačejo nanj in da ga obdajajo s slavnostnimi skupinami, pride na obisk šolam in šolskim kolonijam na morju ali v planinah. Spoštuje, povzdiguje in varuje v ženi mater, toda daleč je od tega, da bi smatral žensko za enako moškemu ali celo več ali manj višjo. Človeku v klasičnem smislu je tuja stara zamisel iz osemnajstega stoletja, ki je delal iz romantične in sentimentalne ljubezni težišče človeškega življenja. Je mož. ki ceni ženo na rimski način. »ženska je analitična, ni sintetična. Ali je mogoče kaj naredila v stavbarstvu v vseh stoletjih? Naročite ji zgraditi mi kočo. ne rečem pa svetišča! Tega ne more. Tuja je stavbarstvu, ki je sinteza vseh umetnosti, in to je simbol njene usode.« Dejansko smatra arhitekr.uro za sintezo gradilnega človeškega genija. Bolj se navdušuje za Michelangela ko za Rafaela. Sam je sodeloval pri načrtu za lok zmage v Bolzanu. Rad gradi in simpatizira z graditelji. Ljudstvo ga s sigurnostjo smatra za graditelja sreče Italije. Njegov vpliv na množice je popoln. Ko govori na velikih ljudskih skupščinah, so vse oči in vsa srca obrnjena proti njemu in večkrat se razvijajo med Ducejem in množicami dvogovori, ki so zunanji izraz medsebojnega razumevanja in popolnega pritrjevanja. Po prvih besedah pogovora v dvoje hitro občutijo njegovi obiskovalci, med njimi tudi najbolj boječi, da imajo pred seboj človeka, o katerem so mogoče dolgo časa sanjali in se istočasno bali srečanja z njim. Enostaven, prisrčen je in se zna dvigniti na isto psihološko raven, na kateri je njegov sobesednik. Njegova oseonost, njegova moč in premočrtnost privlačujejo tudi najbolj trmaste in daljne nasprotnike. Neki fašistični pisatelj, ki se je znašel v Parizu v gnezdu emigrantov, piše takole: »Mislil sem, ko sem jih videl in poslušal: nikdo ga ne bi hotel poslušati niti imenovati; pa vendar niso delali drugega kot govorih o njem in ponavljali njegovo ime. ne da bi se ga hoteli spominjati niti v fantaziji, in vendar ga imajo vedno pred očmi, hoteli bi se upreti njegovi moči. pa ji podlegajo z zaprepaščenjem, ki se jih prime vedno, ko ga v mislih vidijo kot neizprosnega kaznovalca. Hoteli bi uiti njemu in posledicam njegove čudovite delavnosti z namenom, da bi jo tajili, pa se čutijo privezane z njegovim pogledom, tako da postane v nekaterih trenutkih strah pred tem, da bi ga ljubili, večji od onega, ki bi ga mogle vzbuditi njegove sankcije preti izdajalcem in probežnikom.« Njegovo največje spoštovanje je sta'no usmerjeno k spominu umrlih v vojni, mrtvih za revolucijo in onih, ki so umrli v izvrševanju dolžnosti. Po nagonu sovražen vsemu, kar je temačno in mrtvašniško, časti grobove mučencev in ukazuje graditi spomenike padlim in vojne kostnice, katere so navdihnjene z zamislijo zmage in zmagoslavja. Povzdiguje vrednost žrtve, ker kri junaka je tista, ki giblje kolo zgodovine. Mističen in vzvišen je bil neki govor. izječen fašistom, klečečih okrog krst mladih skvadristov, ki so bili zavratno umorjeni v Modeni. Vedno je hotel v akutnih in veličastnih dobah politične borbe, po vojni v Etijopiji kakor za časa trajanja španske vojne na najvišji način počastiti padle, tako da so mnogi izmed njihovih očetov in bratov, ko so prejemali iz njegovih rok odlikovanja za hrabrost, za- htevali od njega, da bi se lahko vojevali na mestu izgubljenih dragih, da bi jih nadomestili in maščevali. Pri svojih snidenjih s tujci ima Mussolini močno sredstvo sporazuma, katerega poseduje kot noben drug vladajoči človek, namreč znanje jezikov, ki gre od kmečkega dialekta do nemščine, francoščine, an- gleščine in španščine. Lahko se naravnost pogovarja z ročnim delavcem lz Romagne kakor z generalom Astrayem, z Lavalom kakor s Hitlerjem, z Mac Donaldom kakor s časnikarji, ki ga prihajajo spraševat z vseh strani sveta, s poslaniki vseh držav in more govoriti milijonom Nemcev, ki ga razumejo v njih jeziku. Jadralec izkorišča nevihto Najvidnejši rezultati in rekordni poleti v jadralnem letalstvu nam dokazujejo, kako veliko znanje meteorologije mora imeti jadralec, ki hoče tak uspeh doseči. Niti en rekord do sedaj ni bil izvršen, da ne bi prej pilot dodobra preštudiral meteorološke podatke mnogih okoliških opazovalnic. Osnovni pojmi, ki jih bom skušal navesti, jadralcu omogočijo, da se spozna z dej-stvovanjem nevihtnih front, ki mu pomagajo do velikih uspehov, če je o njih dovolj poučen. Treba je najprej vedeti, da sta dve vrsti nevihtnih front, ki nastajajo zaradi pre-ugrevanja zemeljske površine na gotovih peščenih mestih. Prvo vrsto teh neviht bomo imenovali lokalne fronte, medtem ko drugo nazivamo gibljive, to se pravi, aa se premikajo v smeri premikanja vetra ln to često v zelo velike razdalje. P^av te druge nam služijo predvsem za dnijnske polete. Nevihte se najpogosteje tvorijo v času zelo toplih poletnih dni zaradi preugreva-nja suhih zemeljskih površin in zračnih slojev nad njimi (to zaradi izžarevanja zemlje). Pravtako, kakor nevihta nima svojega stalnega mesta nastanka, tudi nima svoje stalne smeri gibanja. Njena hitrosi znaša od 40 do 60 km na uro. Pred gibajočimi se nevihtami tvori pritok hladnin zračnih mas močno dvigajoče strujanje kar je nujno treba izkoristiti, ako nam je do uspeha. Značilnost te nevihtne fronte le naslednja: Širok sloj. ali čelo nevihte, ki ga tvorijo mračni deževni oblaki, dalje nagel padec zračnega pritiska in temperature, povečanje vlažnosti in nagle menjave smeri vetra v nevihtnem sloju samem. Vse to more jadralec zaznati s posebnim: meteorološkimi instrumenti, s katerimi je prav dobro založena vsaka jadralna šola. Poleg nevihtnih slojev oblakov pa se še javlja druga skupina termično uporabnih zračnih plasti, ki nastopajo posamezno ln brez vsake zveze z nevihto. To je skup--na takozvanih kumulonimbus oblakov, ki so včasih znanilci bližajoče se nevihte. Tisto, kar je najvažnejše in od česai zavisijo razni uspešni poleti, je pa naslednje: Za vsakega jadralca je nujno, da se odloči v pravem času za start. Iz izkušenj nam je znano, da se v pred-nevihtni coni tvorijo najjačje dvigajoče struje, kajti prav na tem mestu hladni zračni sloji ustvarjajo na lažji topli zraK največji pritisk. Vendar pa vse to še ni dovolj za uspešni polet. Jasno je. da je za start najboljši tisti trenutek, ko je nevihta že nad pokrajino, a še niso pričele padati prve deževne kaplje. Ko torej jadralec v pravem času starta in uspešno izkoristi dvigajoče struje. mu ostane še ta naloga, da s pravilnim manevriranjem drži svoje letalo tik pred čelom nevihte, izkoriščajoč ves čas njene dvigajoče struje, ki so ravno na tem mestu najmočnejše. Ko nevihta doseže višek, prične razpadati in dvigajoče zračne plasti se prično gibati navzdol. Zdaj je skrajni čas. da se jadralec od nevihte oddalji. Ce pa ga padajoče struje zgrabijo. mora paziti, da se Janez Muha: Dober mož Kako se mora torej obnašati dober mož ? Kdor še ni okusil zakonskega raja, si ne sme misliti, da je ustanovitev »mirne« in »zadovoljne« domačije preprosta zadeva. Dobro se razumeti z ženo, to je umetnost! Ce si hočete prihraniti marsikak neprijeten trenutek, sprejmite ta moralni nauk, in če se ga boste držali natančno in vestno, vam zagotavljam, da se vam bo vse življenje, dokler boste poročeni, dobro godilo že na tem svetu. Predvsem si je treba zapomniti, da se morate kazati ženi na skupni življenjski poti da je izmed vseh najpopolnejša, najboljša in najlepša in da jo ljubite vedno in nad vse. Svoje ljubezni ne smete izražati le z ljubeznijo, temveč z vsemi mogočimi obziri in s posebnim obnašanjem. Zjutraj nikar ne vstajajte prezgodaj in blagor vam, če se začenja vaša služba ob devetih. Mlade kajpada, večno mlade žene zjutraj rade malce poleže in jim je joko neprijetno, če se morajo prezgodaj ločiti od ogrete postelje. Ce pa vendar vstanete prvi, zakurite v štedilniku (pozimi tudi v peči), pospravite pepel in ker ste že pri tem poku, skuhajte kavo ali čaj in ga postavite ženki na posteljno omaro. In če imate smolo, da se vam odtrga od srajce gumb? Malenkost! šivank '.n niti je dovolj pri hiši. Le preglejte vse predale v kuhinjski kredenci ali v toaleti. Ce jih tam ne najdete, poglejte še pod mizo ali za zo-fo. Take majhne stvari se namreč rade po-razgube. In če najdete slučajno črno nit, namesto bele, pritijte si gumb s črno nitjo, čimprej s svojim letalom reši iz njih. ker so često nevarne za pilotovo življenje. Tako lahko po poznanju meteorologije in njenih pojavov lahko prav vsak jadralec, ki ima količkaj zmožnosti, doseže v takozvanem termičnem jadranju zelo uspešne polete. Nova vrsta jadranja je med najtežjimi, a kot taka nudi tudi največ prilike, da se jadralci pri njej izvežbajo in dosezajo tako zaželene rekorde. C. Naše zdravje Krvno telesce napiavi v teku oneva ckoli štiri tidočkrat obtok po telesu. Kri pride po vsakem sedmem udarcu zopet v srce nazaj. Za slabokrvne priporočajo daljše bivanje v gorovju ali pa ob morju; poleg tega mir, močno in obilno hrano, železo in, če t:eba tudi arzen. Pri hrani omenimo jajca v vsakovrstni obLki, sirovo in pečeno meso, z a-sti jetrne in druge krvne jedi, dalje sadje, j špinačo, salato in drugo zelenjavo. Mleko l in sirovo maslo sta piv s.abokrvnosti stranskega pomena. Gnili ustni koti. Pi-oti gnilim ali nagni-tim ustnim kotom priporočajo pogosto tipkanje z galunom ali posipanje z gaiunovim praškom. V zadnjem času trdijo, da gnili koti v ustnicah ozdravijo že v kratkem času, najkasneje v enem tednu do dveh, če jih tipkamo s čistim klcroformom ali pa kloroformom, ki smo mu primešali en gi-am alkohola. Nohti na naših prstih zrastejo na leto za nekako pet centimetrov. Ce smo si pretresli možgane, pa naj si je bilo pretresenje še tako lahko, moramo zaradi mogočih poznejših posledic — slabost ali izguba spomina, glavobol itd. — ostati najmanj še en teden po izginotju zadnjih znakov v postelji. Vsega skupaj moramo ostati v p^ateij^ uese: do štirinajst dni. Delo ne krajša življenja, tudi težko delo ne. Od kovinskih delavcev na piimer jih je 30 do 35 odstotkov v starosti 40 do 60 let, in podobno je pri drugih težkih delih; so pa pač poklicne izjeme, na primer pri rudarjih, kjer se gornji odstotki znižajo na 19. Pes prenaša bolezni. Ne glede na pobes-nelost more tudi zdrav pes povzročiti razne bolezni. Ta naš najljubši tovariš je žalibog zelo nesnažen, čisto v nasprotju z mačko. Mačka je na primer glede hrane zelo izbirčna, pes pa prav nič. Ce ni vzorno dresiran, sledi pes svojemu naravnemu nagonu in požre brez izbire vse, kar smatra za užitno. Z velikim užitkom voha pes po najostud-nejših stvareh in po najbolj gnusnih krajih. In ta nzegov nesnažni nos pride z nami v stik, dotikamo se ga in nekateri ga celo poljubuje.io. Na ta način morejo nevarne klice rastlinske in živalske nravi priti v človeški organizem in morejo povzročiti v njem hude nalezljive bolezni. To nikakor ni pretirano, temveč je samo ugotovitev navadnih dejstev. Pes ni samo nesnažen, temveč ga nadleguje tudi cela vrsta bolezni; torej moramo biti zelo previdni, čeprav ga imamo radi. Pismo gledališkega strica Čeprav je v vojnem času marsikaj dovoljeno. kar sicer ni, bi vendar lz vzgojno-družbenih razlogov glede zadržanja dela naše publike, po dolgoletnih izkušnjah, občinstvo in gledališko upravo ponovno apo-aarili na stare razvade. Ne pišemo teh vrstic morda kot ogorčen »glas iz občinstva«, iz starlkave nestrpnosti, temveč zgolj iz razloga nemotenega uživanja predstav, v znamenju reda civili-zlrancev in po načelih obzirnosti, ki jo slehernemu nalaga — dobra družbena vzgoja. V dobi radikalizma bodimo tudi v avto-kritiki — radikalni. Imamo eno samo gledališče ln je nad oder ne-le ogledalo dobe, moralični zavod in kulturno učilišče, temveč tudi javen odraz naših manlr. Zamudniki in otroci Danes ni baš nujno ta tudi ni mogoče v črnih večernih toaletah poudarjati, da imamo »thčžkitre parž«. Obleka je tudi sicer stvar osebnega okusa. Zanima pa nas večno prepozno prihajanje v gledališče, zlasti onih abonentov, ki imajo sedeže v sredini, kar je postal že znan šport. Vse uverture oper, uvodne besede in ekspozicije dram utonejo v Sumu brezobzirnih zamudnikov. Ljubimo deco, toda ona spada v prvi vrsti k njej primernim predstavam. Ce pa že stopi petletna Marjan ca v »Krog a kredo« in če se sedemletni Janezek obupno otepa »Bele bolezni« in podobno, tedaj ostane v veljavi dejstvo, da je oblastveno nedopustno zaslanjati abonentom pogled na oder v prehodih na sedeže ali akuptasko podpirati kot žive kariatide parterne lože. Pogovori med predstavo in prosta zabava odraslih Da niso le otroci, ki med predstavami spuščajo svoje sicer zanimive čustvene Izbruhe in svojo klepetavost, občutimo vedno bolj neprijetno. Gledališče ni kraj za borzne pogovore med predstavami, ne za zaljubljena zagotovila parčkov in še manj za glasne »kritike* onih, ki jih gledališče ni ničesar naučilo. Vztrajno šumljanje z zavitki bonbonov itd. je prav tako brezobzirno ko večno nergljanje blaziranih vsevedežev ln vase zaljubljenih, »svetovno razgledanih« pre-mierskih korifej, ki hodijo v teater načelno zabavljat. Nasprotni tip pa tvorijo besni zagovornilu izvestnih odrskih ljubljencev in varovank. Za oba tipa bi vzdih-nil s Henrikom Heine-jem v prostem pre- vodu. x,i2rsrda prvi me morfi. A drugi iz — ljubezni.« Dernier eri zadnja moda Ako hočem občudovati »dernier eri« ljubkih damskih klobučkov, a tudi obsežnih klobukov, morem to zanimivost videti v izbrani kolekciji le v — gledališču. Povsem drugačnega mnenja pa so ubogi gledalci, sedeči za klobuki k la dernier eri. Kajenje doma in drugod Ne vem. od kdaj smejo ljudje kaditi izven v to določenih prostorih. Dozdaj to ni bilo dovoljeno. Toda Peter si misli: Po Tivoliju lahko hodimo kar po nasadih, zakaj ne bi tudi kadili po koridorjih teatra, saj to delajo tudi »drugod«. »Drugod«, to je namreč tujina, in tam že vedo, kaj in kako! Ploskanje in navdušenje Ploskanje pri nedokončani uverturi ali sliki je pomanjkanje udržanosti in kaže tudi na pomanjkljivo poznanje izvajanega dela. Istotako je preobilica šopkov in po-klonov pri problematični kreaciji vedno sumljiva zadeva. Pred mnogimi leti je o uspehu soodločal dijaški parter z dobrim instinktom, kasneje kino-publlka s slabim okusom, a nekaj časa tudi nekritični kla-kerji tega ali onega zvezdnika, te ali one zvezdnice. V resnici pa naj odloča izbran okus umetniško vzgojene publike. Sino vzpodbudno je tudi popevanje znanih arij med predstavo v ušesa zadivljenim sosedom. Gorje, če skromno zamrmraš. že nastane »afera«, v kateri dotični solist po predstavi z naslado razpravlja v krogu ogorčenih prijateljev. Podobno se vedeio zamudniki. Garderoba in fizika Tam. kjer hoče množica ljudi istočasno in na istem mestu opraviti isto delo, ga no opravi — nihče. Mnogo nesreč, zlasti pri požarih, bi se občutno zmanjšalo, ako bi se ljudje razsodno, mirno in povsem običajno razhajali. Pa to spada v poglavje o taktu in disciplini. Nihče ne zahteva, da bodi teater cerkev ali vzorni tečaj prisiljenega vedenja, vse-kakor pa je svetišče umetnosti in druž-beno-reprezentančni faktor. Veliki večina naše publike se tega zaveda; za one, ki se Se ne, naj bo gornje napisano. Mnogo Je ostalo v peresu. Naj velja Izrek Voltaira: >Le secret d'€tre ennuyeux, c'est de tout dire ... c Skrivnost, da si dolgočasen, je v tem, da vse poveš... Torej še kaj — drugič. Ivo Peruzzl Odsev življenja Je veter ml v sobo zavčl, prinesel s seboj je list oven čl in padel na vazo dehtečo. Pokril nežne čaše uveli je list, pod njim se je zganil cvet bel in ves čist, imel za družico rožo je rdečo. V zrcalu odsevala vitka je vaza in blc-sk je odbijal nasprotna obraza: venečo jesen in vesno cvetečo. MARA J. TAVČARJEVA Stare ireoirssfi Ljudje, Iti pod vodstvom svojega razuma iščejo svojo korist, ne žel jo zase n:čosar, česar ne bi želeli tudi ostalim l.iudem. S p i n o z a Potrebno je, da zahtevamo srečo za druge, a dovršenost zase; vseeno je, aH nam ta prinaša srečo ali bolest. Kant V pravi, resnični ljubezni je duša ono, kar drži telo v objpmu. Modrost za lastno uporabo je modrost podgan, ki zapuste hišo, preden se ta poruši. Bacon Sreča pripada onim, ki so sami robi zadosti. Aristoteles Človek je hitro pripravljen, da okleva s tistim, kar mu nI všeč. Lafontai' ne Nekoč je nekdo vprašal grškega filozofa ArVtotela: »Ali bi b'li tako dobri in bi mi povedali, kaj je v življenju najtežje?« »Najtežje je zamolčati ono. o čemor m' treba govoriti,« je mirno odgovoril modrijan. VSAK TRENUTEK IZBRUHNE ŠKANDAL. . . Miha .je med najbolj muhastimi ljudmi, kar jih poznam. Pred dnevi je kakor strela padel v neki bar in ves razburjen /aklieal natakarju: »Natakar, hitro! Prinesite mi «onj-?k, preden izbruhne škandal!« Natakar mu je bliskovito postregel, a gospod Miha je vztrajal: »Takoj še en kozarec!. . . Strašni škandal bo vsak čas izbruhnil!. . . Naslednji kozarec .je bil kakor misel hitro na mizi. Medtem pa je natakar uiijte denar do kraja svoji ženi. Zatajiti ne smete prejemkov, to bi bila neodkritosrčnost — da, celo goljufija, katere ne morete razgovarjati pred svojo vestjo. Ce potrebujete denar za tramvaj .bodite prepričani, da ga dobite, če se le izkaže potreba. Za cigarete ali za vino ne prosite denarja, to vam je p repo -edano. In ostalo? Imate stanovanje in hrano (za katero plačujete), imate kurjavo da vas ne zebe (zanjo izdate poletno do osem sto lir), prel dežjem ste tudi varni, imate kauč (pazite na čevlje — sezuvati), Imate toplo posteljo z vsem, obrijete se s strojem, katerega vam je dala nekoč k Božičku tašča — človek božji, kaj ti pa še manjka? Cemu še potrebuješ denar? Cemu bi ti bil? Brez potrebe! Neumnosti! Kalikokrat ste bili kot samec v stiski zaradi denarja --in zdaj — zdaj živite kot kralj brez lire v žepu in vendar v vedni obilici, v zadovoljstvu, v blaženstvu.... Posebno pažnjo posvečajte ženinim toaletam! Vsaj vsak teden dvakrat jo vprašajte. če ima kaj za »na sebe«! Revica naj gre kadarkoli na ulico, v glelališče. v kine, v kavarno, nikoli >;nima vzeti ničesar na sebe«. Ne verjamete? šele, ko se oženite, se lahko prepričate, kakšne revice so žene. Neovrgljiva in gotova usoda vseh žen je, da nima nikdar nobena »ničesar vzeti na sebe«. Bila bi najbolj razdrsžena in razžaljena, če bi ji tega ne verjeli, ali pa če ne bi posvečali njeni novi obleki (za katero ste morali dati denar) posebne pažnje. Pazite dobro tudi na njen klobuk in ne odgovarjajte malomarno, če vas vpraša vaša druga polovica, ali naj si da rkloceto« pr?na>e-ali naj si kupi nov klobuk, družbi sedite vsakokrat le k svoji soprogi ni glejte, da io vedno zaVivate! Ne hvalite nikdar poštenja ali lepote druge žene. In če bi postala vaša žena grda kakor noč, če odkrijete nekaj časa po poroki, da nima pravih las ali celih udov, in da je bilo vse, kar ste videli pred poroko, prevara, spoštujte jo in ljubite jo ter ji ostanite zvesti in vdani do smrti. Edino na ta način si ohranite svoje dobro ljulje in sorodniki vas bodo spešto- ___, svojim predstojnikom boste najbolj imponirali — in sploh; dobro se vam bo godilo na zemlji. diti V ime vali V plapolanju lučic in rahlem vonju kadila si staia ob sveže izkopani iami na starem vaškem pokopališču in čakala — onega, kateremu je bil ta poslednji domek namenjen. Iz nizke cerkvice s potlačenim zvonikom se je ižluščeval sprevod s krsto in se počasi, svečano in mrko nomikal proti tvojemu mestu. Rahla jesenska meglica pa je ovijala tople solnčne žarke, ki so zlatili in se poigravali v poznem popoldnevu na deviški barvi ozke in cele krste, ki je bila brez cvetja in okraskov. Spominjam se še: ko so že vsi odšli, si Ti še vedno stala tiho in nepremično kar naprej in žalostno sledila enoličnim gibom starega grobarja, ki je zasipaval svežo jamo. Votlo je odmevalo in ob vsakem udarcu si se stresla; jaz pa sem takrat stal ob razpadlem nagrobniku in čakal ^ate. Mrak je že nastopal. Grobar je delo že davno skneal, ko si se zdramila m počasnih korakov stopala mimo mene k izhodu. Tam si postala, se ozrla, tvoje žalostne oči so izpregovorile — in postala sva prijatelja. Ob najinem slovesu pa sem Ti tisti večer še rekel: »Ta tiha božja njiva me spominja na opuščeno staro ljubljansko pokopališče in Tvoja današnja podoba se tesno spaja s sliko, ki je povezana s prežalostno zgodbo, katero nosim kot skrivnost v svojem srcu; in kljub vprašanju tvojih sa-njavih oči Ti takrat tega nisem smel dalje izpovedovati. Danes pa vem, da Ti je ime Renata, prav tako, kakor je bilo ime njej, tisti drobni in bledi Prešernovi prijateljici, ki še vedno drhti njeno srčece v utrinkih pisane zgodbe, povezane z obledelim bider-majerskim trakom in vložene v drobno laijižico »Krajnske Zhbelize«. Danes mi ni treba več molčati o tem. Zato ti izpovedujem to pisano zgodbo po tejle poti, kakor si želiš, saj je zgodba zanimiva pa lepa, polna ljubezni in vsa naša; je iz naše krvi in zemlje. Preden pa jo izpovem, dobro premisli le-te besede: Si že ljubila, draga moja, in poznaš ljubezen? — To sladko pa tudi prežalostno dobe, ki so jo ustvarjali in še gledali naši resni dedje in drobne babice. In ni še kar dolgo tega, samo nekaj burnih let je poteklo od dneva, ko so zažvenketale lopate, zaropotale rovnice, nato se je pričel vsipati grušč, pomešan s prstjo preperelim lesom in odlomki starih kosti, in že se je rušila tihotna in sanjava slika našega lenega starinskega pokopališča tam ob nekdanji prašni Dunajski cesti. Cel vek in še več je združevala m spajala v svojem naročju k mirnemu počitku ta tiha božja njiva, naše prednamee: revne in bogate, učene in pametne pa tudi take, ki jim je v nesrečni ljubezni nasilno prenehalo biti ubogo, trpeče srce. Daleč, daleč nazaj je segala tradicija vseh teh umrlih, ki so tu snivali svoj spokojni sen pod rušo tega starega, častitljivega ljubljanskega pokopališča. To pokopališče ni bilo kaj posebnega pa tudi vsakdanje ne; bilo je bolj majhno, a lepo zaključeno, obrobljalo pa ga je precej visoko zidovje. Znotraj pa so se tiščali različni nagrobniki, več ali manj okrašeni, izdelani v kamnu, bronu ali železu, tu pa tam se je na njih rdečkasto zalesketala še žlahtna patina zlate pene. Ob beli nekdanji cesarski cesti je stala mala siva cerkvica posvečena sv. Krištofu. Na njeni desni strani je bil širok prelom zidu in tu je bil vhod. Nad njim je stala velika, pozlačena, tu in tam že od rje načeta kovinasta silhueta trobentajočega angela. „Prah si bil..." Stara vrata so bila tam, kjer so še dandanes, le da so prenovljena, kakor je prenovljeno tudi svetišče. Na levi strani takratne starinske cerkvice pa je polzel šz naprej visok pokopališki zid. V njem °o bila vzidana druga nikdar odprta vrata, sestavljena iz vlitih kovinskih palic s po- Skrlvnostna gomila Kadar so prišli Vsi sveti, je »živel tudi ta posvečeni in tihi kraj. V mraku so zagorele lučee, da so svetile, plapolale, utripale, se utrinjale in ugašale. Malo je bilo tistikrat gomil, ki bi ne nosile tega toplega simbola- božje milosti. Ampak ena _ja je bila! Stala je osamljena na vzvišenem kraju, vidna daleč naokoli in gosto s ' ravo zarasla. Ta ni imela, kar pomnim, ne lučke, ne kamna. Bila je celo brez križa. Kljub vsemu temu ali prav zato je bila ta gomila nekaj posebnega. Bila je tako velika, ogromna, da se mi je zdelo, da je bila barvnim svilenim trakom, vanj pa je zataknjena posušena vrtnica, ki se ji pozna kljub času, da je bila za žitja živo rdeča. Vsa ta nema vsebina je vložena v sinji zlato obrezani vložek, ki leži v drobni knjižici III. zvezka »Krajnske Zhbelize« iz leta 1832. Pozna se pač, da je bil ta nežni vložek z gotovim namenom položen prav na mmmtHifmtiiiirHHiiHHiimmmiiiTmm ____l_.................................................................................i i i I i ————— ■ ————^ umnim BTHnf)nwni»nia'iH;)miiiiiwinimu(nimnmFiiiimiii »... je stala mala dva cerkvica, posvečena sv. Krištofu« mmimimtiiimmHiiutmiinmimtntii stvar, ki jo vč in more občutiti le človeško srce in še to ne — vsako! Zapomni si, kar sem ti tu naglasi!, draga prijateljica, preden prestopiš prag teh pisanih misli, ki so čiste in posvečene ljubezni, spočete v dnevih Vseh svetnikov! Ldst za listom, stran za stranjo se ti bo pričujoča žalostna povest mirno odvijala, pa tudi obledeli trak in posušena cvetka ti bosta šepetala svojo otožno, ljubavno pesem, ki je zvenela pred davnimi leti po vlažnih in prašnih ljubljanskih ulicah . . . Vem, da ti bo pedrhtevaio srce, ko boš prebirala te vrste, saj boš gotovo občutila, da je ta povest bila v čast in blag spomin napisana m izpovedana le Njemu, ki upi danes strt in zaprt pod gruščem in prstjo v prežalostni gomili otožnega. Ljubljanskega polja. P3vest starega jralcojsališča Spočeia se je misel: trda pa materialna, in na njeni osnovi je nato 'oka onujočega arhitekta spremenila cbraz častitljivega lica, tiste lope in prijetne domačnostne po- zlačenimi konicami. Na teh vratih se Je blestel v plastičnih črkah napis, ki je po sebno ob zahajajočem solncu opominjal: »O, vi vsi, ki mimo greste, pomislite: Pran si bil, prah si in v prah se bo* povrnil!« Kadarkoli me je povedla pot' mimo teh vrat, sem se morai nehotš ustaviti in se. ozreti na ta zamokli napis. In vedno, prav vedno me je tako prevzel, da sem pristopil k vratom in skozi njih velike rešetke z razprtimi očmi begal po božji poljaiu preko poraslih steza in starih ruš, ki so jih za-grinjale močne sence košatih, čnstiljivih cipres. Le tu pa tam se je zganila kaka senca živega bitja, zavitega v črno, ki je polagoma drselo po vlažni, že s travo zarasli stezi, skozi špalir molčečih gomil. Pod njihovimi stopinjami so poškripavali drobni kamenčki in delali s tem nekoliko skrivnosten šum. če je potegnil le lahen vetrič, so se takoj zamajale bilke, zatrepetalo je listje in spokojna pokopališka pesem je zašumela po tem tihem in tako -epo zaključenem prostoru nevzdramnega poko-jišča naših davnih dedov in drobnih babic. »Kraj je že porušen, preoran z lopato in rovnico ntiniiiimnmmmimiiniiiimniiiiininfitiitHl*tmiHH)iimiimnimmiiiRHiuiwMiHl mnniwimn»miiintmiifmwimmitmtfflHtmtrit!tmnimmi!immimi narejena za dva, ali pa, da se je oni, ki je v nji počival, moral kar dobro počutiti. Prav gotovo je imel v njej dovolj prostora, da se je ob uri duhov lahko udobno zleknil, premaknil svoje ude in upogibal še roko na levo in desno. Res, imel sem vedno, kadarkoli sem se ozrl na to gomilo, nek pre-čuden občutek, da hrani ta črna mastna prst svojo skrivnost. Ta zagonetna in nevsakdanja gomila je imela še lepo sončno lego. tako da je bila prva, ki so jo v ranem jutru poljubili soln-čni žarki, in spet poslednja, od katere so jemali svoje, v zlatu obrobljeno večerno slovo. Ob soparno dušečih dnevih poznega poletja ji je še mogočna eipresa dajala dovolj široko in hadno senco, če pa je bil otožen dan — deževen ali pa megleno prepojen — ji je na nasprotni strani ciprese drugovala čudno skrivenčena ^rba žaluj-ka, ld je v najmanjšem vetriču pričela s trepetajočimi listi pošeoetavati uspavanko. Tam, kjer je imel neznani pokojnik vzglav-je, je bila ruša še bolj privzdignjena, in bela baročna kapelica, ki je stala tik vrbe žalujke, ji je nudila toplo zavetje pred nalivom in viharjem. Taka in na takem kraju je bila ta tiha in obsežna gomila. Prav nikdar otei opazil na njej kakega verskega simbola. Le enkrat na leto, in to prav na dan Vseh svetnikov, je bila položena na njo drobna vrtnica, lepo vozlana in povezana z baržuna-stim trakom nežno rožnate barve. Na kraju, kjer je bila ta cvetka položena, niso bile potrgane travne bilke, ampak so bile le potlačene, in še to tako oprezno in nalahno, da se je čutilo, da je to napravila mehka ženska dlan. Drobna cvetka je ležala na zelenem ležišču in razširjala svoj omamni vojn daleč naokolu. Malo jih je bilo, ki so to opazili, a kdorkoli je to vzrl, je vprašujoče strmel na cvetko in se vpraševal: kdo je ustvaril to lepo in nenavadno podobo? Obledeli spomini Danes ni več ne tega častitljivega pokopališča ne gomile, pa tudi te podobe ne bo nikdar več . . . Kraj je že porušen, preoran z lopato in rovnico. Velike ilovnate gmote, pomešane s prstjo in kupi kamenja, čakajo nadaljnje zamisli snujočega arhitekta. Od vsega tega je ostal le spomin in majhen zavitek, ki hrani poleg drugih malenkosti še obledelo fotografijo drobnega ženskega bitja in nekaj že precej orumenelili listov; pisanih z roko neznanega poeta. Listi so povezani z močno obledelim rožno Tu, prav tu sem bil pred leti večkrat tudi jaz. Bil sem goet dobre stare ženice, ki so jo klicali za »teto Staži«. To je bila zelo stara mamka, v obraz bledo rumena m nagubanega lica, pobožna ženica, vendar ne taka, da bi brisala sleherni dan s staromodnim krilom prah po cerkvenih klopeh. Prisrčno je bila Bogu vdana, skromna, zelo poštena žena, ki si je krajšala življenje s svojevrstnim delom: izdelovala je res lepo in okusno raznovrstno papirnato cvetje. V tem je bila resnična umetnica, da ne pomnim njej enake daleč naokohu Kadarkoli sem jo obiskal, je rahlo po* pevala staio domačo popevčico: »Pa ta pesem je preč . . .« Pri tem so se ji svetile še vedno živahne očke in bila je vsa srečna, ko jo je njen vmladi prijatelj« pobožal po pergamentastem ličeu in ji poše-petaval, da je edino ona njegova dobra, zlata »mami«! In prav pri tej »teti Staži« sem prejel oni romantični vložek, »posodo davne ljubezni«, ki se je odigravala v senci samega Prešerna, prav tu v našem belem mestu, in se je žalostno zaključila na skrivnostni gomili častitljivega pokopališča pri Sv, Krištofu. ... njena skrivnost Ko mi je »teta Staži« iziočala .isto Zhbe-lizo« — bilo je pred nekaj leti na dan Vseh svetnikov — je ležala že bleda, upadlih lic in zelo shujšana v skromni bidermajersld postelji. Izročala mi je zavitek ob tihem pripovedovanju svoje »skrivnosti«, s solzami v očeh. Pri tem mi je polagala na srce: naj hranim zavitek tako skrbno, kakor ga je čuvala ona sama; saj tako je bila obljubila še kot dekle svoji drobni — tu je prenehala, se zamislila, svoj pogled pa trudno pronicala skozi me v neznano, a že se je zdramila in s čudnim, nekam tujim poudarkom pošepetavala — svoji osiveli »te ti«. Tako ji je bila obljubila, ko ji je le-ta iziočala, tako kakor ona danes meni, ta zavitek, drobno pisano ljubezensko zgodbo, preden si je sirota utrnila svoje piakajoča življenje v samotni uri, prav na tisti gomili v družbi ciprese, vrbe žalujke in beie baročne kapelice pri Sv. Krištofu. Tam je bil pokopan njen dragi in na njegovi zemlji je ugasnila, v roki pa je sirota »tetas še krčevito tiščala droban bel Mst, s katerim je prosila, naj jo položijo poleg izvoljenca, tam, kjer jo bodo našli trdo in hladno. Njeno zadnjo željo so ji izpolnili in velika kopica prsti je potem hranila prah dveh prej trpečih in tako zaljubljenih src. Beli listič, ki ga je tiščala osivela re-vica smrtno uro v svoji desnici, leži še vedno spokojno na posušeni cvetki in obledelem traku, vloženem v zveščič »Krajn« ske Zhbelize«. — določeno mesto, med one strani, kjer stoji na strani 31 natisnjen resnobni sonet »Smert«, turobna pesnitev dr. Franceta Prešerna. Prav na koncu tiskanega besedila je sam Prešeren pristavil lastnoročno: »Perjatelzi Renati, Dr. Preshern — Vsi sveti 1836« še en list z drobno žensko pisavo je vložen na tej strani. List je bel, drobno popisan z nekaj vrstami, drugače pa čist; edino, kar se mu pozna po natržkih, je, da. je bil nekoč zelo pomečkan in izvit iz krčevitega prijema prstov. Popolno nasprotje od tega belega lista so orumeneli listi (".robno pisane srčne izpovedi sanjavega človeka, ki nosijo še polno sledov tipanja s prsti, tu pa tam je čustveno besedilo cclo razlito in kaže vse tako. ko da so te bolestne besede bile brane in mnogokrat omočene s solzami. Zveščič »Zhbelize« je zavit v tanki starinski papir, ki še vedno dobro hrani vso to otožno vsebino — spomine na pretekle dni. na tiste čase. ko se je v njih spočela naslednja povest, ki je še danes polna življenja, sanjavosti. čustvovanja in ljubezni neznanega poeta in njegove ljulrce, ki je bila nekoč dobra prijateljica celo našemu velikemu pesniku Francetu Prešernu. „Teta Staži14 — in ... če te povede, draga priateljica, pot mimo Florijanske cerkvice v Reber, ld se zložno vzpenja na Grad, boš opazila skromen vrtiček, poleti poln cvetja, ob njem pa belo nizko hišico, ki ti prijazno mežika s starinskimi okenci. rSŽ, Kmalu potem, ko mi je bila Staži izročila zavitek, sem jo vnovič obiskal. Ampak, ko sem pritisnil na kljuko, mi je sobica, prej tako domača, zazevala porazno naproti. Videti je bila tako žalostna, kakor bi bila opustošena. Bila je prazna, le pravšen starinski vonj in nekaj oohojenega papirnega cvetja, ki je ležalo na vegastem, podu, me je še spominjalo na mojo dobro, staro, častitljivo prijateljico. Nato škripanje stopnic, drsajoči koraki sosedne starke, ki mi je s hreščečim gld>-som hitela izročati po zadnjem naročila pokojnice v sviieni papir povito obledelo fotografijo — zanimiv primerek iz prvih fotografskih početkov — sliko lepega, zasanjanega ženskega obraza. Pri tem mi je starka razlagala, da »tete Staži« ni več in da je šla na pot v tiste kraje, Kjer že bU vajo: Prešeren, njegova nesrečna prigateiji. ca in njen dragi. ,j Od dneva, ko se je za vedno poslovil* moja dobra »teta Staži«, nd imela gomila, ki je samevala poleg bele baročne kapelice, nikdar več dehteče vrtnice, povite v bar* žunast trak in od mehke ženske roke po-» ložene na travne bilke. Bleda fotografija je Imela na svoji zadnji strani zanimiv pripis drhteče ženske roka, Ta pripis je izpovedal zadnje poglavje bo» lestne skrivnosti moje častitljive starke, poglavje, ki mi ga je bila ob najinem slo« vesu trudno — zamolčala. Dolgo je že od tegd, marsikaj se je spre. menilo in dobilo svoj drugi obraz — 1« drobna vsebina je ostala nedotaknjena in ti bo — draga prijateljica — v naslednji!* odstavkih šepetala venomer, dalje in dalfo o žalostnem srcu poeta in o nesrečno za* ljubljeni drobni Prešernovi prijateljici. Končam naslednji ponedeljek. E. JUSTUT slikar-grafBč Urejuje Davorin Ravijen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič, — Ve* « l&tt&k