NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejdč ŠT. 20 - LETO 52 - CEUE. 22. 5. 1997 - CENA 280 SIT Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Globoke razpoke v Rimskih Toplicah
Termalno kopališče je zaprto, lastnik in najemnik objekta pa se še vedno prepirata, čigavo je kaj. Vroča tema na strani 23. ^
Vzela sta se Stormanova gos
in Burgerjev konjič
Odprtje hotela na Venišah je spominjalo na dogodek iz
hollywoodskih filmov. Stran 8.
Kje in icaico naj pojem,
plešem, se igram?
Na sejmišču celjskega Golovca še do nedelje sejem Vse za
otroka. Stran 5.
Tjulenj z žog
v Slovenskih Konjicah kvalifikacije za evropsko prvenstvo
žensk v košarki. Simona Jurše po izgubljeni stavi na
tetoviranje. Stran 15.
Sramota za Vransko
Krajani se jezijo zaradi podrtih dreves in zanemarjenih
objektov. Vroča tema na strani 24.
V komi zaradi šmarnice
Alkoholik je 6-letnega otroka opil skoraj do smrti. Stran 32.
FOTO; Gregor Katic
Leti, leti, Gregi!
Gregor Cankarje od nedelje številka ena skoka v daljavo v Evropi. Z novim
državnim rekordom 840 cm ima najboljši letošnji rezultat na stari celini in
tretjega na svetu ter je bil seveda osebnost par excellence atletskega mitinga
v Celju. Več na strani 16.
Ceste terjale svoj davek
Na Celjskem spet veliko, preveč prometnih nesreč. Stran 32.
Prvi Slovenec na west pointu
Šentjurčan Vojko Sotlar se odpravlja v slovito vojaško
akademijo. Reportaža na strani 34.
V Petici še reportaže, ugankarstvo, nasveti,
avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48.
2
DOGODKI
Brigadirski Abratiam
Na letališču v Levcu v soboto srečanje brigadirjev ob 50-letnici gradnje ceste Celje-
Šempeter
Takoj po koncu druge sve-
tovne akcije so se mladi v
okviru delovnih brigad udar-
niško vključili v obnovo do-
movine, delali in gradili so
po Sloveniji in celotni Jugo-
slaviji. V soboto, 24. maja ob
11. uri, pa se bodo v organi-
zaciji Koordinacije klubov
MDB celjske regije na letališ-
ču Leveč pri Celju spomnili
50-letnice gradnje ceste Ce-
Ije-Šempeter, magistralke, ki
jo je blizu 1.300 brigadirjev z
udarniškim delom zgradilo
preko poletja.
Po besedah predsednika or-
ganizacijskega odbora sobot-
nega srečanja Igorja Ponik-
varja na letališču v Levcu pri-
čakujejo množico brigadirjev,
ob tistih, ki so pred petdeseti-
mi leti gradili cesto Celje-
Šempeter seveda tudi vse dru-
ge generacije. »Veseli bi bili,
če bi se srečanja udeležilo tu-
di čim več mladih ljudi, nena-
zadnje letos praznujemo tudi
25-letnico ustanovitve mla-
dinske delovne akcije Kozjan-
sko, ki je po potresu v kraje
okoli Planine pripeljala števil-
ne delovne brigade,« pravi Po-
nikvar in dodaja, da bo priča-
kovano število med 500 in
600 brigadirji v soboto zago-
tovo preseženo. Doslej so se
za sobotno srečanje, na kate-
rem bo zbranim govoril celj-
ski župan in državnozborski
poslanec Jože Zimšek, že pri-
javili po trije avtobusi briga-
dirjev iz Maribora in Ljublja-
ne, s po enim avtobusom pa
se bodo pripeljali še iz Sloven-
ske Bistrice, Ptuja, Koroške,
Kopra in Pomurja.
Koordinacija klubov MDB
celjske regije je na sobotno
srečanje na letališče Leveč
pri Celju povabila tudi pred-
sednika države Milana Ku-
čana, ki je v svojih gimnazij-
skih letih kot komandant vo-
dil delovno brigado iz Prek-
murja. Na srečanje je povab-
ljenih tudi okoli 40 aktivi-
stov oziroma hinkcionarjev
nekdanje RK ZSMS, ki so de-
lovali na področju mladin-
skega prostovoljnega dela.
Zanimanje za srečanje je se-
veda tudi na domačem, celj-
skem območju, kjer so nekdaj
pestro in bogato brigadirsko
druženje skušali oživiti lani z
ustanovitvijo Koordinacije klu-
bov MDB celjske regije. Briga-
dirska koordinacija, poudarja-
jo, je strankarsko in ideološko
neopredeljena, želi pa oživiti
tradicije nekdanjega udarniške-
ga dela. Nenazadnje, brigadir-
ski duh in njihova delovna vne-
ma ter ljubezen do domovine,
ki so jo izpričali z udarniškim
delom, bi bila dobrodošla tudi v
samostojni Sloveniji.
V celjski regiji je doslej v
klube brigadirjev včlanjenih
blizu 500 nekdanjih brigadir-
jev, vsaj še enkrat toliko pa je
evidentiranih. Klubi brigadir-
jev delujejo v prostorih bor-
čevske organizacije, saj so jim
borci ponudili pomoč pri ad-
ministrativnih zadevah in de-
lovne prostore za srečanja. Po
besedah Ivice Fišer imajo pri
delu veliko težav z iskanjem
naslovov brigadirjev, ki bi jih
še radi povabili v svoje vrste.
saj se jih je veliko razselilo
sirom Slovenije.
L STAMEJČIČ
Po podatkih Koordinacije
klubov MDB celjske regije je
najstarejša brigadirka na
Celjskem 94-letna Helena Bo-
rovšak iz Celja, ki se je zvez-
ne mladinske akcije Šamac
udeležila pri svojih 43. letih.
Zanimivo pa je, da so se bri-
gadirji, ki so se leta 1947 vra-
čali iz akcije Šamac kar v
Celju na železniški postaji
odločili, da gredo v tretji iz-
meni udarniško pomagati še
na traso ceste Celje-Šempeter.
Prelcomorci na Kozjanslcem
Celjski pododbor skupnosti V. Prekomorske brigade
pripravlja v soboto, 24. maja ob 11. uri, srečanje borcev v
Loki pri Žusmu.
V. Prekomorska brigada je sodelovala v bojih za osvobodi-
tev srednje in severne Dalmacije, udeležila se je zadnjih
bojev za osvoboditev Slovenije in v zadnjo bitko posegla pri
Orlah pred Ljubljano, 9. maja pa vkorakala z drugimi
enotami v osvobojeno Ljubljano. Na vsej bojni poti je padlo
286 mladih življenj.
V skupnosti borcev V. Prekomorske brigade je še živih
približno 1.300 borcev, zvečine iz Štajerske, Koroške in
Gorenjske. Veliko je žal že pokojnih, med še živimi pa je
precej zdravstveno onemoglih in živijo kot vojni invalidi. Na
srečanju v Loki pri Žusmu pričakujejo blizu 200 borcev,
zbranim bo spregovoril župan občine Šentjur Jurij Malovrh,
v kulturnem programu pa bodo nastopili recitatorji iz domače
osnovne šole ter moški pevski zbor iz Velenja. Šentjurska
občina je prevzela pokroviteljstvo nad tem srečanjem, borci
pa so na srečanje v Loki povabili tudi krajane. IS
Velik korak celjske bolnišnice
Jutri otvoritev operacijskega bloka in oddelka centralne medicine - Popolni zagon novih prostorov, ki veljajo na
^jajmocierne^
Jutri dopoldne bodo v Splošni bolnišnici Celje slovesno
odprli nov operativni blok in oddelek centralne intenzivne
medicine. Gre za izjemno pomemben dogodek, na katerega
so tako zaposleni v bolnišnici kot prebivalci širše celjske
regije čakali zelo dolgo. Gre tudi za izjemno pomembno
pridobitev, saj veljata intenzivni oddelek in operativni blok
za ta hip najbolj sodobno opremljena v državi.
Celotna naložba znaša blizu
1,8 milijarde tolarjev in je ena
največjih v slovenskem
zdravstvu v zadnjih letih. Sa-
mo oprema - nakup aparatur je
potekal preko šentjurskega
podjetja Alpos Meding - je sta-
la dobro milijardo tolarjev. Mi-
nistrstvo za zdravstvo je pris-
pevalo 800 milijonov tolarjev,
bolnišnica pa 202 milijona.
Nove prostore, ki zavzemajo
večji del prvega nadstropja v
še vedno nedograjenem no-
vem delu bolnišnice, sestavlja
pet operacijskih dvoran, kate-
rih skupna površina je petkrat
večja od sedanjih štirih, in
enote za centralno intenzivno
medicino in terapijo. Oddelek
centralne intenzivne medicine
ima dve sobi s po dvanajst
bolniškimi posteljami. Popolni
zagon novega operacijskega
bloka, ki pomeni tehnološko
najbolj zahtevni del bolnišni-
ce, je po napovedih vodstva
bolnišnice pričakovati šele je-
seni, saj se mora tudi zdravs-
tveno osebje priučiti na nove
naprave in se navaditi na novo
organizacijo dela.
Z novo pridobitvijo, ki ji
zdravniki in drugi strokovnja-
ki zaradi velike pomembnosti
pravijo »srce bolnišnice«, so v
Celju naredili velik korak k
novemu cilju, to je, postati
medregijska bolnišnica s stan-
dardi kakovosti srednjeevrop-
skih bolnišnic.
J. INTIHAR
Na jutrišnjo otvoritev, ki
se bo pričela ob ll.uri, bodo
prišli predstavniki vsega
slovenskega zdravstva, od
ministra dr. Marjana Jereba
do direktorjev bolnišnic
vseh ostalih slovenskih ob-
čin, povabljeni pa so tudi
župani vseh občin celjske
regije.
Visoko priznanje v ceifsico vojašnico
Na nedeljski osrednji slovesnosti ob dne-
vu Slovenske vojske v Ljubljani je visoko
vojaško odlikovanje prejel celjski 1. bata-
ljon 82. brigade. Medaljo slovenske vojske
za dolgoletno uspešno delo enote, ki živi in
dela v celjski vojašnici, je majorju Ivanu
Zoretu izročil minister za obrambo Tit
Turnšek.
Po besedah poveljnika brigade, podpolkov-
nika Vojteha Mihevca, gre za priznanje, na
katerega so zelo ponosni, saj so bili letos
edina bojna enota, ki je prejela to medaljo.
Enota je bila ustanovljena leta 1992, njena
osnovna naloga pa je usposabljanje vojakov
na služenju vojaškega roka. Usposobili so že
petnajst generacij vojakov, sedaj je na uspo-
sabljanju šestnajsta, ki je hkrati prva, ki se
usposablja po novem sistemu. Doslej je veljal
dvostopenjski način usposabljanja, po kate-
rem so polovico vojaškega roka mladi vojaki
prebili v učnih centrih, ostalo polovico pa v
bojni enoti. Po novem pa jih v celjski vojašni-
ci usposabljajo od prvega do zadnjega dne
služenja. TC
30. seja občinskega sveta Mestne občine Celje
Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Celje Lojze Oset sklicuje v sredo, 28. maja ob 8. uri v veliki
dvorani Narodnega doma v Celju, 30. sejo občinskega sveta Mestne občine Celje, ki se bo nadaljevala v
četrtek, 29. maja, v dvorani Celjskega doma.
Na seji bodo svetniki obravnavali gradiva, po naslednjem dnevnem redu: pod točko 3 - poročilo o realizaciji
sklepov Občinskega sveta Mestne občine Celje od 31.1. 1995 do 22.5. 1997 in potrditev zapisnika 29. seje
občinskega sveta z dne 27.3., 1.4. in 3.4.; pod 4-a) odgovori na vprašanja, pobude in predlogi, b) vprašanja,
pobude in predlogi; pod 5 - predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in
nagrade - imenovanje predstavnika Mestne občine Celje v Svet Centra za socialno delo Celje; pod 6 - poročilo
o delu Nadzornega odbora Mestne občine Celje; pod 7 - odlok o proračunu Mestne občine Celje za leto 1997 -
prva obravnava, pod 8-a) potrditev programa in finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč občine Celje za
območje Mestne občine Celje za leto 1997, b) potrditev programa in finančnega načrta Stanovanjskega sklada
občine Celje za leto 1997, c) potrditev programa in finančnega načrta Sklada za razvoj obrti in podjetništva
občine Celje za leto 1997; pod 9 - informacija o poslovnih rezultatih gospodarstva Mestne občine Celje v letu
1996; pod 10 - spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Celje - druga obravnava; pod 11 - spremembe
in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Celje - druga obravnava; pod 12 - odlok o razglasitvi
gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Celje - druga obravnava; pod 13 - odlok o načinu izvajanja
gospodarske javne službe urejanja javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih avtomobilov - druga
obravnava; pod 14 - odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja prometne in neprometne
signalizacije - druga obravnava; pod 15 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za
investicijska vlaganja na področju vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda in ravnanja z odpadki -
prva obravnava; pod 16 - soglasje k najetju kredita za plinifikacijo; pod 17 - obračun porabe toplote po
dejanski porabi za stanovanjski konzum v Celju; pod 18 - odlok o ustanovitvi JZ Ljudska univerza Celje - prva
obravnava; pod 19 - odlok o ustanovitvi javnih vrtcev Mestne občine Celje - prva obravnava; pod 20 - sklep o
določitvi ekonomskih cen v vzgojno-varstvenih zavodih na območju Mestne občine Celje; pod 21 - poročilo o
poteku reorganizacije Centra interesnih dejavnosti Celje; pod 22 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka
o Zazidalnem načrtu odlagališča sadre in piritnih ogorkov v Bukovžlaku ter o spremembah in dopolnitvah
odloka o zazidalnem načrtu za odlagališče Cinkarna Celje »Za Travnikom« - druga obravnava; pod 23-a)
predlog stališča do pripomg in predlogov na javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev PUP-a za
območje Osenca-severno Zvodno, b) odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o PUP-u za območje
Stegujev - Habjanov hrib in za območje Osenca - prva obravnava; pod 24-a) predlog stališča do pripomb in
predlogov na javno razgnjeni osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Ljubečna, b) odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Ljubečna - prva obravnava; pod 25 - predlog sklepa
o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi v: k.o. Ostrožno, k.o. Spodnja Hudinja, k.o. Medlog; pod 26 -
poročilo o problematiki kabelsko razdelilnega sistema; pod 27 - informacija o poteku priprav na poletje v
Celju - knežjem mestu 97 in 100-letnico Narodnega doma in pod 28-a) poročilo o prometno varnostni in
varnostni problematiki v Mestni občini Celje ter pod b) poročilo o delu občinske straže v letu 1996.
Direktor Splošne bolnišnice Celje dr. Samo Fakin v eni od novih operacijskih dvoran, ki bodo
ob jutrišnji otvoritvi operativnega bloka in oddelka centralne intenzivne medicine že v celoti
opremljene.
1. SNOPIČ
DOGODKI
3
Med prvimi v državi
O prostoru rogaške občine v prihodnosti
v občinskem svetu Rogatca
so začeli s sprejemanjem ene-
ga od najpomembnejših ak-
tov v sedanjem mandatu. Gre
za plan na področju urejanja
in razpolaganja s prostorom
na območju celotne občine.
V Rogatcu so med prvimi
novimi občinami v državi, ki
so se lotile sprejemanja tak-
šnih planskih aktov. Gre za
spremembe in dopolnitve pro-
storskih sestavin dolgoročne-
ga in srednjeročnega plana
bivše šmarske občine (iz 1.
1990 in 1993), za obdobje od
leta 1986 do 2000. Po novem je
rogaška občina obravnavana
samostojno, tako v obširnem
besedilu odloka kot s karto-
grafsko dokumentacijo.
Med najpomembnejšim je
prestavitev regionalne ceste
proti Majšperku, ki je speljana
skozi ozko srednjeveško trško
jedro Rogatca. Po novem bi jo
prestavili k trškemu potoku
Draganja, tik pod graščino Str-
mol, pri tem pa bo potrebno
dokončno usklajevanje v Ljub-
ljani.
Blizu regionalke je področje
turistično-kulturnega centra,
ki bi ga širili. Obsegal bi pove-
čani muzej na prostem (skan-
sen) ter nastajajoče konjeniš-
ko središče in sejmišče. Nujno
bo soglasje kmetijskega mini-
strstva, saj so zemljišča v pr-
vem kmetijskem območju.
V tem planu upoštevajo tudi
razvoj načrtovane obrtno-in-
dustrijske cone, na lokaciji ob
magistralki proti Celju (od to-
varne Gorenje, mimo železniš-
ke postaje, do Brezovca). Ob-
stoječo bencinsko črpalko bi
prestavili v Brezovec, na pri-
mernejšo in prometnejšo loka-
cijo.
V odloku so v podrobnostih
upoštevali številne potrebe na
celotnem območju občine, na
primer v Dobovcu, kjer načr-
tujejo graditev čistilne napra-
ve ter pridobitev dodatnega
vodnega vira. Prav tako upo-
števajo možnosti novogradnje
v urbanih naseljih občine. V
aktih so vključena republiška
izhodišča za varstvo bogate
kulturne in naravne dedišči-
ne, zlasti glede širitve krajin-
skega parka Donačka gora,
skupaj z Logom.
Obsežno gradivo je predsta-
vila svetnikom Stanka Stegu,
arhitektka iz celjskega Razvoj-
nega centra, ki ga je občina na
razpisu izbrala za izvajalca.
Svetniki, ki jih je zanimalo
marsikaj, so odlok sprejeli kot
osnutek. Javna razgrnitev bo
od jutri, hkrati z javno razpra-
vo v vseh treh KS.
BRANE JERANKO
Plin za mesto ob Sotli
v Rogaški Slatini so pod-
pisali koncesijsko pogodbo o
nadaljevanju gradnje plin-
skega omrežja. Slatinčani že
imajo omrežje v južnem de-
lu mesta, pri Svetem Križu, v
Tržišču in Takalcah, zdaj pa
bi ga pridobili še v Ratanski
vasi in Žiberniku.
Gre za pogodbo med slatin-
sko občino in ljubljanskim me-
šanim podjetjem Adriaplin, v
vrednosti 166 milijonov tolar-
jev. Podjetje Adriaplin bo
omrežje podaljšalo za 14 kilo-
metrov. Občinski svet se je na-
mreč konec marca letos odločil
o načinu izvajanja koncesije,
kar pa po drugi plati precej
vpliva na samoprispevek, ki ga
plačujejo v mestni krajevni
skupnosti (do prve polovice
leta 1999). V kraju so si v zvezi
s samoprispevkom zadali štiri
velike naloge: nakup mamo-
grafa (ki je že v Rogaški Slati-
ni), gradnjo športnega parka
(trenutno končujejo nogomet-
no igrišče), prihodnje leto pa
bi širili omrežje za kabelsko
televizijo. Mestna krajevna
skupnost se srečuje s finančni-
mi težavami, saj bo vse stalo
več kot so predvidevali. Zato je
ta dala pobudo za podelitev
koncesije za nadaljnjo gradnjo
plinskega omrežja.
S podelitvijo koncesije podjet-
ju Adriaplin je to postalo dobavi-
telj in upravljavec za zemeljski
plin na območju slatinske obči-
ne in sicer za naslednjih 30 let.
Doslej zgrajeno plinsko omrežje
bo ostalo v lasti mestne krajevne
skupnosti, Adriaplin pa bo last-
nik na novo zgrajenega omrež-
ja. Po treh desetletjih bo postala
lastnik plinskega omrežja slatin-
ska občina. V slatinski občinski
stavbi opozarjajo, da je tehnična
življenjska doba takšnega
omrežja od 50 do 60 let, seveda,
če graditelj gradi kakovostno ter
uporabi prav takšne materiale.
Adriaplin bi še letos povezal
severni del mesta z južnim ter
dogradil približno 9 kilome-
trov razvodne mreže, kar bi
omogočilo priključitev ostalih
mestnih predelov. S fizičnimi
deli bi začeli predvidoma ko-
nec maja letos, v Tržišču, kjer
bi nadaljevali z gradnjo pove-
zovalnega voda.
^^^m BRANE JERANKO
Podvoz v laškem bo končno suii
Predvidoma konec junija si
bodo Laščani, pa tudi marsik-
do od tistih, ki se pogosto vozi-
jo po magistralni cesti med
Celjem in Zidanim Mostom,
lahko globoko oddahnili. Ta-
krat naj bi bilo namreč dogra-
jeno črpališče pri podvozu
pod železniško progo, ki je bil
v preteklih letih ob vsakem
večjem deževju poplavljen.
Nov podvoz v Laškem je bil
narejen pred dvema letoma,
vendar predvideni projekt ni
bil zaključen v celoti. Opravlje-
na so bila le gradbena dela
brez mehanske in hidrološke
opreme črpališča. Ker je obči-
na Laško zahtevala, da se čim
prej usposobi tudi črpališče, je
bila v letu 1995 podpisana pro-
tokolarna pogodba s celjskim
podjetjem Nivo za rekonstruk-
cijo gradbenega dela in za
opremo vseh potrebnih črpalk
in druge hidromehanske opre-
me ter električnih agregatov.
To pa je bilo takrat tudi vse.
Dela so se najprej ustavila za-
to, ker je laška občina zahteva-
la, da mora investitor pred pri-
četkom gradnje pridobiti loka-
cijsko in gradbeno dovoljenje,
lani pa je državi za ta projekt
zmanjkalo denarja.
Kot napovedujejo v Družbi
za državne ceste, ki nadzoru-
je gradnjo, bo predelava ob-
jekta črpališča, ki je bila nuj-
na zaradi zamenjave stare z
novo opremo drugačnih di-
menzij, dokončana že v teh
dneh, vsa dela pa bodo pred-
vidoma zaključena do konca
junija. Vrednost črpališča je
blizu 50 milijonov tolarjev,
investitorja pa sta ministrs-
tvo za promet in zveze in
Direkcija RepubUke Slovenije
za ceste.
JI, Foto: GK
Vec stanovanj za mlade družine
Žalska peticija za pospešeno gradnjo stanovanj za mlade družine
Društvo Akademske mladi-
ne štajerske regije, vodi ga
Raj ko Vrečer, je pred kratkim
v Žalcu organiziralo javno tri-
buno na temo: Mlada družina
in stanovanje. Na tribuni je 50
udeležencev podpisalo petici-
jo za pospešeno gradnjo sta-
novanj za mlade družine, s
katero želijo spodbuditi reše-
vanje te pereče problematike.
Državnemu zboru in slo-
venski vladi Žalčani predlaga-
jo, da z zakonom določita in
zagotovita nadzor nad upora-
bo namenskih virov oziroma
sredstev za gradnjo stanovanj
v višini 10 odstotkov proraču-
na vsake posamezne občine
ter od tega zneska predpišeta
tudi obvezno uporabo polovi-
ce sredstev za gradnjo stano-
vanj za mlade družine. Tudi v
proračunu države in z drugi-
mi ukrepi, na primer davčni-
mi spodbudami, naj bi zago-
tovila večji delež namenskih
sredstev za gradnjo stanovanj
za mlade družine, te pa naj bi
stanovanja pridobila po pri-
merni in dostopni ceni.
Občinskemu svetu in župa-
nu podpisniki peticije predla-
gajo sprejetje sklepa, s katerim
naj bi žalska občina kot prva v
Sloveniji namenila višji delež
sredstev za gradnjo stanovanj
za mlade družine. Delež sred-
stev naj bi znašal 10 odstotkov
občinskega proračuna, kar po-
meni približno 200 milijonov
tolarjev. Zato občini Žalec
predlagajo spremembo že
sprejetega proračuna ali pa naj
občina kako drugače zagotovi
potrebna sredstva za stano-
vanjsko gradnjo. Večjo podpo-
ro reševanju stanovanjske
problematike pa avtorji in pod-
pisniki peticije pričakujejo tu-
di od političnih strank,
■■■■■■■■■■■■■■i IJB
PO SVETU
Bo kdo premagal
Tudmana?
Hrvaška vlada je sklenila,
da bodo predsedniške volitve
v državi 15. junija. To je dva
meseca pred iztekom petlet-
nega mandata sedanjega
predsednika Franja Tudmana.
75 letni predsednik bo kot
kandidat vladajoče Hrvaške de-
mokratične skupnosti (HDZ)
vnovič kandidiral, njegova
uradna protikandidata za zdaj
pa sta socialdemokrat Zdravko
Tomac in predsednik Hrvaške
socialno-liberalne stranke
(HSLS) Vlado Gotovac.
Ta je že napovedal, da se bo
njegova stranka zavzela za
enakopravno obravnavanje
vseh kandidatov v medijih,
predlagal pa je tudi njihovo
televizijsko soočenje. Medtem
ko opozicija meni, da Tudman
zaradi slabega zdravja ni spo-
soben države voditi še en pet-
letni mandat, njegova zdravs-
tvena ekipa izdaja sporočila,
da je predsednikovo zdravs-
tveno stanje odlično. Tudi v
javnosti vlada prepričanje, da
bo Tudman spet zmagal. Delo
novega predsednika HrvaŠke
ne bo lahko, saj bo potrebno
še precej storiti na področju
spoštovanja človekovih pravic
in na področju svobode tiska
oz. medijev, preden se bo dr-
žava lahko vključila v zahod-
ne integracije.
ZDA so Hrvaško tudi že pos-
varile, naj preda svoje držav-
ljane s spiska vojnih zločincev
mednarodnemu sodišču v
Haagu, ali pa se bo soočila z
blokado posojil in druge po-
moči institucij kot je Medna-
rodni denarni sklad.
Rusija bližje Natu
v Moskvi sta ruski zunanji
minister Primakov in gene-
ralni sekretar Nata Šolana
dosegla dogovor o vsebini
dokumenta, ki bo v prihod-
nosti urejal odnose med Na-
tom in Rusijo.
Tako imenovano varnostno
listino z Rusijo je po hitrem
postopku že sprejelo vseh 16
članic Nata, voditelji zaveznic
in predsednik Jelcin pa jo bo-
do podpisali 27. maja na slove-
snosti v Parizu. Listina je se-
stavljena iz petih delov. V pr-
vem delu so predstavljeni od-
nosi za okrepljeno sodelova-
nje med Rusijo in Severnoat-
lantsko zvezo. Drugi del že
razlaga temelje teh odnosov,
ki se navezujejo na mednarod-
ne sporazume - na ustanovno
listino OZN in helsinško listi-
no KEVS iz leta 75. V tretjem
delu je zapisano, da bosta Na-
to in Rusija ustanovila stalni
svet s posvetovalnim meha-
nizmom po načelu 16 plus 1.
Četrti del listine jasno oprede-
li področja sodelovanja: pre-
prečevanje in reševanje konf-
liktov, akcije za zagotavljanje
miru, prizadevanja proti širi-
tvi orožja za množično uniče-
nje in izmenjava podatkov. Pe-
ti, zadnji del, je rezerviran za
vojaške odnose. Predvsem
poudarja, da Nato na ozemlju
novih Članic nima namena na-
mestiti jedrskega orožja. Dolo-
ča še možnosti vojaškega so-
delovanja, med katerimi so tu-
di uradi za zveze na glavnih
sedežih zveze Nato in Rusije.
Možnost glasu, ne
pa veta
Odmevi po svetu na dose-
ženi sporazum med Rusijo in
Natom so si precej podobni.
Velika večina komentatorjev
in političnih analitikov pred-
vsem poudarja eno: v skladu
z novo listino bo sicer Rusija
pri odločitvah v zvezi z Na-
tom imela možnost glasu, ne
pa tudi veta.
Nemški Frankfurter Allge-
meine Zeitung meni, da je Ru-
sija iz igre, v kateri je imela
slabe karte, iztržila najboljše.
Posebej zanimivi so komen-
tarji medijev iz držav, ki si
prizadevajo za članstvo v Natu
v prvem krogu. Tako poljska
Gazeta Wyborcza piše, da je
Moskva dobila zlat nagobčnik
in da sporazum odpravlja naj-
večjo oviro pri širitvi Nata. In
da bo odslej morala Rusija vse
spore reševati s partnerji. Ma-
džarski časnik Nepszabadsag
pa se sprašuje kdo je zmagal
in meni, da so resnične zma-
govalke tiste države, ki si pri-
zadevajo za članstvo v Natu.
Britanski Financial Times oce-
njuje, da gre za dogovor, s
katerim si je Rusija »rešila
obraz« po besnenju in zmrdo-
vanju Kremlja pred načrtova-
no širitvijo Nata. Za belgijski
Le Soir pa sporazum »določa
novo ravnotežje, ki sta ga našli
dve veliki geopolitični masi na
severni polobli in bo v očeh
zgodovine nedvomno označe-
val resnični konec hladne voj-
ne sedem let in pol po padcu
berlinskega zidu«.
Zair je spet Kongo
Sedemmesečne državljanj-
ske vojne v Zairu je konec.
Revni ljudje na ulicah slavijo
odhod diktatorja Mobutu Se-
se Sekoja in slavijo prihod
novega predsednika, doseda-
njega voditelja upornikov
Laurenta Kabile, čigar vojaki
so pred dnevi zavzeli še pet-
milijonsko Kinšaso.
56 letni Kabila se je proti 66
letnemu diktatorju sicer boril
40 let in zmagal, tudi ob po-
moči zahodnih sil, ki so v času
hladne vojne podpirale Sese
Sekoja. Ob neformalnem prev-
zemu pred.sedniških dolžnosti
je Kabila državo preimenoval
v Demokratično repubUko
Kongo. Tretja največja afriška
država in nekoč ena najbolj
bogatih afriških držav se je
Kongo imenovala že leta 1960,
ob osamosvojitvi izpod belgij-
skih kolonializatorjev, pa vse
do leta 1971, ko je Mobuti Sese
Seko, ki je na oblast prišel z
državnim udarom leta 65 Kon-
go spremenil v Zair. S poseb-
nimi dekreti je določil, kaj lah-
ko prebivalci oblečejo in kako
lahko poimenujejo svoje otro-
ke. Milijone ljudi je vsa ta leta
vladavine spremenil v reveže,
sam pa na račun »mešanja«
državne in osebne blagajne
»poslal težji« za okoli 4 mili-
jarde dolarjev in za neznano
količino vil po vsem svetu.
Tudi Kabila naj ne bi bil po-
vsem brez greha - predstavni-
ki mednarodne skupnosti so
ga obtožili, da so njegovi voja-
ki pobijali hutujske begunce
iz Ruande.
DAMJAN KOSEC, POPtv
4
DOGODKI
Nadvoz nad avtocesto Podlog-Pekel je dolg približno 400 metrov in leži v bližini farme Podlog.
Septembra Arja vas-Vransko
Dokončanih enajst deviacij krajevnih in lokalnih cest na trasi Arja vas-Vransko
»21. septembra ob 11. uri
bomo za promet odprli od-
sek avtoceste med Ar j o vas-
jo in Vranskim.« To je na
petkovi otvoritvi obljubil
predsednik uprave Darsa
Jože Brodnik.
Otvoritvena slovesnost je bi-
la v Podlogu, poleg Jožeta
Brodnika sta udeležencem go-
vorila še žalski župan Milan
Dobnik in svetovalec v držav-
nem zboru Anton Špolar. Za
promet so tokrat odprti dogra-
jene deviacij e oziroma presta-
vitve krajevnih in lokalnih cest
ter poljskih poti preko bodoče
avtoceste Arja vas-Vransko v
skupni dolžini 4,2 kilometra.
Na prestavitvi skupaj 11 krajev-
nih in lokalnih cest so izvajalci
zgradili tudi 9 nadvozov preko
bodoče avtoceste in 2 podvoza.
Izvajalca del na deviacijah in
obeh podvozih sta bila podjetji
Callisto Pontello in Tirrena Sca-
vi s kooperantoma SGP Primor-
je Ajdovščina in Cestnim pod-
jetjem Celje, izvajalec del na
vseh devetih nadvozih pa je bil
Italstrade s kooperantoma Gra-
diš in Ingrad. Pogodbena vred-
nost izvedenih del je 541,6 mi-
lijona SIT. Prometu si predaH
naslednje prestavljene krajev-
ne in lokalne ceste z objekti:
Žalec-Pirešica, Gotovlje-Viso-
ko, Podlog-Pekel, Spodnje Gru-
šovlje-Zgornje Grušovlje, Lat-
kova vas-Orla vas, Trnava-Zakl,
Gomilsko-Zakl, Gomilsko-Bra-
slovče in Prekopa-Kisovec.
Gradnja 20,9 kilometrskega
odseka avtoceste Arja-Vran-
sko vključuje tudi izgradnjo
skupno 76 prestavitev regio-
nalnih, magistralne, krajev-
nih in lokalnih cest ter polj-
skih in gozdnih poti v skupni
dolžini 26,8 kilometra.
IJB
!Foto: TONE TAVČAR
Za Evropsko unijo
Klub podjetnikov Zlatorog
je vsem poslancem državne-
ga zbora iz celjskega ob-
močja in državnemu svetni-
ku Francu Banu pred dnevi
poslal svoja mnenja in sta-
lišča o ratifikaciji pridruži-
tvenega sporazuma Sloveni-
je k Evropski uniji.
V dokumentu predsednik
Ivan Mirnik poudarja, da
Klub podjetnikov Zlatorog
Celje, ki združuje več kot sto
direktorjev in podjetnikov
celjsko-šaleške regije, nalaga
poslancem in državnim svet-
nikom s tega območja, da gla-
sujejo za ratifikacijo pridruži-
tvenega sporazuma Slovenije
k Evropski uniji.
»Sodobni svetovni procesi
so procesi odpiranja in pove-
zovanja, kar je še posebej po-
membno za gospodarski raz-
voj države. Gospodarstvo je
že zdaj močno povezano s
trgom Evropske unije, se mu
strukturno prilagaja in se
hkrati poskuša tehnološko
posodobiti. To je edina pot,
če hočemo uspeti na zahtev-
nih trgih Evropske unije,« so
zapisali in v nadaljevanju
poudarili, da je pridruženo
članstvo Evropski uniji za
gospodarstvo in državo po-
membna odločitev, za gospo-
darstvo pa je to zlasti razvoj-
na odločitev. »Zato morajo
vladni in državni organi ja-
sno povedati pozitivne in ne-
gativne posledice pridruži-
tvenega sporazuma Slovenije
k Evropski uniji in pojasniti,
kje in na katerih področjih
smo slabo pripravljeni na
pravila življenja in gospodar-
jenja v Evropski uniji.«     IS
Srečanje na Gozdniku
Združena lista socialnih demokratov, Območna organizaci-
ja Žalec, bo v soboto, 24. maja, organizirala tradicionalno
srečanje socialnih demokratov in simpatizerjev na Gozdniku.
Letošnje srečanje je že osmo po vrsti, začelo se bo ob 11. uri.
Organizatorji so pripravili vrsto zabavnih in kulturnih prireditev
ter šaljivih iger. V goste so povabili otroško folklorno skupino iz
Kompol, čarovnika Janija, nastopili bodo člani Mladega foruma
iz Žalca, najmlajši udeleženci pa bodo risali in ustvarjali iz gline.
Gost srečanja na Gozdniku bo predsednik Združene liste social-
nih demokratov in poslanec državnega zbora Borut Pahor.
Prireditev bo ob vsakem vremenu. UB
Vandalizem v kampu
Zadnje seje sveta občine
Mozirje se je udeležil Jože
Borštnar, najemnik zemljiš-
ča in lastnik objektov v kam-
pu Menina, ki je pred leti
gostil po 500 ljudi dnevno.
Slika je danes drugačna,
problem v kampu pa je pov-
zročila tudi denacionalizacija.
Zemljišče (denacionalizacij-
ski postopki še niso zaključe-
ni) je namreč last agrarnih
skupnosti Spodnje Pobrežje
in Spodnja Rečica, ki za 4,3
hektarja zemljišča zahtevata
150 tisoč mark. »Kamp Meni-
na vzdržujemo in čistimo, saj
ga želimo ohraniti in razvijati,
vendar najemniki ne moremo
biti več. 3 marke za kvadratni
meter gmajne, ki je nezazidlji-
va in poplavna, se mi zdi ab-
solutno preveč,« je povedal
Jože Borštnar, ki je napove-
dal, da bo nehal z dejavnostjo
kampa, če se zadeve ne bodo
uredile.
Tudi po mnenju drugih
svetnikov je zahtevana cena
previsoka, zato naj bi se o njej
pogovorili v okviru KS Rečica.
Poleg tega so svetniki še skle-
nili, da bodo pripravili sreča-
nje z vodarji in urbanisti, da
bi se končno pogovorili o
zemljišču, ter preučili mož-
nost ustanovitve delniške
družbe v kampu Menina. Vse-
kakor pa so bili enotni, da je
treba kamp na nek način ob-
držati.
V razpravah so se nekateri
svetniki, pa tudi lastnik kam-
pa, mimogrede dotaknili van-
dalizma, ki v kampu in okoUci
predstavlja že resen problem.
»Enkrat stolčejo vse omarice,
drugič podrejo živo ograjo,
razbijejo šipe... To je, poleg
vseh investicij, seveda treba
obnavljati, kampa pa ni mo-
goče zavarovati proti vanda-
lizmu. Vsakič, ko pridem v
kamp, hkrati obiščem, tudi
pohcijo, ki pa ne more prega-
njati mladoletnikov,« je opo-
zoril Borštnar.
URŠKA SELIŠNIK
V boj proti raku
V torek, 20. maja, so se
sestali člani Društva za
boj proti raku Celje in iz-
volili svoj izvršilni ter
nadzorni odbor.
Med osnovnimi cilji, ki
so si jih zadali, je predvsem
ponovna oživitev društva,
ki sicer obstaja že več let,
vendar je bilo v zadnjem
času v mirovanju. Namen
društva, ki deluje v oviru
projekta Slovenija 2000 in
rak, je omejitev in zajezitev
te hude bolezni. Slednje
naj bi dosegli s preventiv-
nim delovanjem in osveš-
čanjem tako bolnih kot
zdravih ljudi. KL
Na lepe oči ni denarja
Mozirski svetniki o proračunu, v katerem za sanacijo odlagališča Podhom niso
predvideli sredstev
»Lepo bi bilo, če bi se nek-
je našla še kakšna pipa, da
bi iz nje kaj priteklo,« je
slikovito ponazoril Ivo Glu-
šič težave pri sestavljanju
mozirskega proračuna, ki so
ga svetniki občine Mozirje
prvič obravnavali na seji v
ponedeljek popoldne.
Podobno kot v drugih obči-
nah je tudi v mozirski skoraj
dvakrat več potreb kot je raz-
položljivih sredstev. Predlog
proračuna znaša 371,5 milijo-
na tolarjev, od tega je na pri-
mer cestnemu gospodarstvu
namenjenih nekaj več kot 50
milijonov tolarjev, za kuUuro
34 milijonov tolarjev, 12 miU-
jonov tolarjev za socialno
varstvo... V obeh krajevnih
skupnostih, Mozirje in Reči-
ca, so predlagali 107, dobili pa
19 milijonov tolarjev.
Za drugo obravnavo prora-
čuna je predsednik mozirske-
ga sveta dr. Anton Jezernik
predlagal, da je treba pri se-
stavi upoštevati vizijo o raz-
voju občine, torej da bi podpr-
li dejavnosti, ki bodo prinaša-
le rezultate. Svetnik Anton
Vrhovnik je poudaril, da za-
gotovljena poraba večini ob-
čin onemogoča normalno re-
produkcijo. »Odbor za lokal-
no samoupravo v državnem
zboru skuša občinskim prora-
čunom zagotoviti več razvoj-
nih sredstev. Vse slovenske
občine imajo finančno izrav-
navo, saj je glavni problem
slovenskih občin, tudi mest-
nih, ravno problem financira-
nja,« je odgovarjal poslanec v
DZ in župan Jakob Preseč-
nik, ki je pripravljavce prora-
čuna opozoril, da za sanacijo
odlagališča odpadkov v Pod-
homu niso namenili sredstev
in »da se tako ne da delati«.
Mozirski svetniki so iskali
rešitve za TRG Golte, kjer bi
za sprostitev plač potrebo-
vali 5,4 milijona tolarjev,
sprejeti bi morali odlok o
ustanovitvi komunalne
službe v centru, pretekle
dolgove naj bi svetniki spre-
menili v lastninske deleže,
za nadaljnji obstoj pa Golte
potrebujejo čistilno napra-
vo, zasneževalni sistem z
akumulacijo, urediti name-
ravajo Alpski vrt Avrikelj...
Svetniki so imenovali komi-
sijo, ki bo pripravila sklepe,
ki jih bo možno realizirati,
saj so menili, da ni popolno-
ma jasna slika, kaj se na
Golteh dogaja, niti ni garan-
cije, da se bo center rešil.
V imenu odbora za prora-
čun je podžupan Anton Ve-
nek pojasnil, da za odlagahš-
če niso imeli niti zahtev niti
programa dela, seveda ni bilo
niti finančnega ovrednotenja,
in da so zato v odboru menih,
da se na odlagališču letos ne
bo nič delalo. »Kar tako na
lepe oči se sredstev ne da raz-
porejati,« je menil Venek, ki je
predlagal, da bi sredstva za
ureditev odlagahšča, če bo to
potrebno, dodehli v rebalansu
proračuna.
URŠKA SELIŠNIK
V čakanju na ponedeljek
Organizacija komunalne-
ga podjetja, zbiranje in od-
voz smeti ter odlagališče
smeti so teme, o katerih so
se Zgornjesavinjčani že nič
kolikokrat pogovarjali, pa
še vedno ni nič povsem do-
rečenega.
Kakor je znano, naj bi se o
tem, kdo bo poslej zbiral in
vozil smeti, dogovorili v po-
nedeljek, 26. maja, na koordi-
naciji županov, do takrat pa
naj bi se v Mozirju odločih,
kako, če sploh, nameravajo
organizirati novo komunalno
podjetje.
Svetniki mozirske občine so
na zadnji seji imenovali poseb-
no komisijo, ki bo pripravila vsa
izhodišča za pogajanja z drugi-
mi občinami, saj želijo, da na
tem področju še naprej pobira
smeti mozirska komunala, torej
sedanje Javno podjetje Komu-
nala Mozirje, ki naj bi ga likvidi-
rali, in ustanovili novo komuna-
lo. Kar tiče cen, naj bi bila mozir-
ska komunala konkurenčna
drugim, predvsem velenjskemu
PUP, problem je le uvedba siste-
ma ločenega zbiranja odpad-
kov, kar pa bi lahko v komunali
v nekaj mesecih tudi uresničili.
Hkrati so se mozirski svet-
niki strinjali s spremembami
uredbe o taksah za obreme-
njevanje okolja, kar v praksi
pomeni višje zneske na polož-
nicah. Za gospodinjstva bo
nova cena 362 tolarjev meseč-
no na osebo (stara cena je bila
205 tolarjev), za gospodarstva
pa 15,8 tolarjev na kvadratni
meter (stara cena 11,48 tolar-
ja). Višje cene so s prvim ma-
jem začele veljati v občinah
Mozirje in Gornji Grad, v dru-
gih zgornjesavinjskih občinah
pa čakajo na ponedeljek.
URŠKA SELIŠNIK
PO DRŽAVI
Kučan pred DZ?
LJUBLJANA. 20. maja
(STA) - Pravnica iz Ljub-
ljane Irena Virant je v ime-
nu Civilne družbe za de-
mokracijo in prvno druž-
bo povedala, da je pred-
sedniku Državnega zbora
Janezu Podobniku oddala
predlog za uvedbo postop-
ka pri DZ glede odgovor-
nosti predsednika RS Mi-
lana Kučana zaradi suma
kršitve ustave. Civilna
družba se sklicuje na pred-
sednikovo prisego, da bo
spoštoval ustavni red,
predlog pa se nanaša na
Kučanov poziv, naj DZ ra-
tificira evropski pridruži-
tveni sporazum, katerega
priloga je tudi t.i. španski
kompromis, ki omenja
možnost prodaje zemlje
tujcem.
Kratka izredna
seja
UUBLJANA, 14. maja
(Večer) - Državni zbor je
za en teden preložil izred-
no sejo, na kateri naj bi
ratificiral pridružitveni
sporazum z Evropsko uni-
jo. Odločitev o tem je bila
sprejeta že pred zaseda-
njem, ko se je predsednik
vlade na pogovorih z vodji
vseh parlamentarnih
strank odločil, da bo pred-
log zakona o ratifikaciji
evropskega sporazuma
poslal v preverbo ustavne-
mu sodišču. Če bo le-to
odločilo, da je predlog za-
kona v nasprotju z ustavo,
bo postal sporni španski
predlog odvečen, saj bi se
morali v Sloveniji nemu-
doma lotiti spreminjanja
ustave, oziroma njenega
68. člena.
Baselsko zlato
UUBUANA, 14. maja
(Dnevnik) - Banka Slove-
nije bo prihodnji mesec
skoraj zanesljivo postala
članica Banke za medna-
rodne poravnave v Baslu.
Članstvo bo sicer začasno,
vendar nedvomno pomeni,
da tudi finančni svet priz-
nava razpad in nasledstvo
bivše SFRJ. To pa je zna-
menje, da bi Slovenija
kmalu lahko dobila tudi us-
trezen delež od 8.000 del-
nic in okoli 660 milijonov
dolarjev vrednega premo-
ženja (pretežno v zlatu)
bivše Jugoslavije, ki je že
od leta 1992 zamrznjeno v
tej baselski banki.
Evropski mesec
kulture
UUBUANA, 15. maja
(Delo) - S slavnostnim
koncertom v Cankarjevem
domu se je pričela doslej
največja kulturna manife-
stacija na Slovenskem.
Evropski mesec kulture bo
trajal do 5. julija, v tem
času pa bo Ljubljana ne le
slovenska, ampak tudi
evropska prestolnica kul-
ture. Na 92 ljubljanskih lo-
kacijah se bo zvrstilo nad
250 umetniških dogodkov,
v katerih bo sodelovalo
2000 ljudi.
1. SNOPIČ
TEMA TEDNA
S
Kje in kako naj poiem,
plešem, se igram?
Osrednja tema izobraževalno sejemske prireditve Vse za otroka je prostor in oprema vrtca - Sejem v Celju
na ogled do nedelje
Na razstaviščih Celjskega
sejma je državna sekretarka
mag. Teja Valenčič včeraj, v
sredo, odprla 21. sejem Vse
za otroka. Sejem je letos pr-
vič dobil status samostojne
izobraževalno sejemske pri-
reditve za področje predšol-
ske vzgoje, pripravo strokov-
nega dela pa so v sodelova-
nju z ministrstvom za šols-
tvo in šport prevzeli v celjski
območni enoti Zavoda za
šolstvo.
Do nedelje se bodo na sej-
mišču Celjskega sejma zvrstila
strokovna posvetovanja, sreča-
nja in predstavitve, najmlajšim
in njihovim staršem pa bo na-
menjen pester program zabav-
nih in družabnih prireditev.
Organizatorji so prva dva
sejemska dneva, sredo in četr-
tek, namenili strokovnim obi-
skovalcem, vrata sejmišča pa
so tako še danes odprta tudi
strokovnim ekskurzijam slo-
venskih srednješolcev. Konec
tedna bo v znamenju družin-
skih obiskov, zato so letos kot
novost uvedli tudi družinske
vstopnice. Na 4.200 kvadrat-
nih metrih razstavnih površin,
1.000 kvadratnih metrih pro-
dajnih in še 1.200 kvadratnih
metrih zunanjega razstavišča
se bo predstavilo skupaj 81
razstavljavcev iz štirinajstih
držav, ob slovenskih pa proi-
zvajalci prihajajo še neposred-
no iz Avstrije in Indije.
Razstava opreme bivalnih
prostorov, didaktičnih mate-
rialov in opreme ter igrač je v
dvorani D, vrtci se samostojno
predstavljajo v dvorani Cl,
kjer je tudi razstava šolskih
glasil, prodajo športnih arti-
klov, igrač, opreme in obutve
po zelo ugodnih sejemskih ce-
nah pa bodo obiskovalci našli
v dvorani C, kjer je prostor
tudi za frizersko in glasbeno
delavnico, predstavitev pre-
hrane in prireditveni prostor
za modne revije.
Izbor šolskih glasil
Organizatorji ugotavljajo, da
je odziv na razstavo šolskih gla-
sil med slovenskimi osnovnimi
in srednjimi šolami ter tudi vrtci
vsako leto večji. Letos se je po-
vabilu, naj pošljejo v presojo in
na razstavo svoje izdelke, od-
zvalo kar 80 osnovnih in 21
srednjih šol ter 7 vrtcev.
Posebna strokovna komisija
je pregledala"211 glasil, za raz-
stavo pa je izbrala 160 najbolj-
ših. Najboljši med najboljšimi
bodo na priložnostni slove-
snosti v kongresni dvorani
Celjskega sejma nocoj ob 18.
uri prejeli priznanja, že po-
poldne pa za mlade novinarje
in oblikovalce šolskih glasil
pripravljajo srečanje z novi-
narko in člani novinarskega
krožka IV. Osnovne šole Celje,
za mentorje šolskih glasil pa
okroglo mizo o metodičnih
postopkih pri oblikovanju šol-
skih glasil.
Prostor in oprema
v vrtcu
Osrednja tema letošnjega
21. sejma Vse za otroka je
prostor in oprema v vrtcu. Na
to vsebino se navezuje večina
obsejemskih strokovnih pos-
vetovanj, srečanj, okroglih
miz in predstavitev vrtcev na
razstavnem prostoru.
Kar 22 slovenskih vrtcev bo
na razstavnem prostoru pred-
stavilo zanimive in izvirne re-
šitve ter ideje pri oblikovanju
oziroma urejanju kotičkov za
različne aktivnosti predšol-
skega otroka. Pohištvena in
ostala oprema kotičkov se pri-
lagaja vsebinam, učne vsebi-
ne pa velikokrat izhajajo iz
same opreme in prostorskih
možnosti. Osrednja sejemska
tema je po zagotovilih organi-
zatorjev podprta tudi v trž-
nem delu sejma, saj si bodo
obiskovalci lahko ogledali vr-
sto igral, didaktičnih pripo-
močkov ter opreme, primer-
nih za skladen in zdrav razvoj
otroka.
Zlate zibke
Posebna komisija bo med
letošnjimi razstavljavci na sej-
mu Vse za otroka izbrala naj-
boljše, trem pa podelila tradi-
cionalna sejemska priznanja
Zlate zibke.
Organizatorji poudarjajo, da
so za predstavitev na sejem-
skem tržnem delu letos skuša-
li privabiti večino poglavitnih
domačih proizvajalcev opre-
me in izdelkov za najmlajše. V
celoti jim to še ni uspelo, ven-
dar pričakujejo, da bo z uve-
ljavitvijo sejma kot osrednje
izobraževalno sejemske prire-
ditve za področje predšolske
vzgoje, raslo tudi zanimanje
proizvajalcev za sodelovanje
na sejmu. _
Dejanja iz besed
Ob glavnini strokovnih pos-
vetovanj in srečanj, ki so veza-
na na osrednjo sejemsko temo
ter aktivnosti, ki jih na pred-
šolskem in šolskem področju
narekuje nova zakonodaja, bo
v okviru 21. sejma Vse za otro-
ka še nekaj zanimivih srečanj.
V sodelovanju z UNZ Celje
pripravlja Celjski sejem v pe-
tek ob 10. uri okroglo mizo na
temo »Nasilje nad otroki«.
»Otrokova pravica je biti va-
ren! Dolžnost staršev, vzgoji-
teljev, odraslih in policije pa
je, da otrokom to pravico za-
gotavljamo in jim priskočimo
na pomoč vedno, kadar je ta
kršena,« je izhodišče okrogle
mize, ki jo bo vodila kriminali-
stična inšpektorica Uprave kri-
minalistične službe Ministrs-
tva za notranje zadeve Repub-
like Slovenije Katja Bašič.
Pod pokroviteljstvom mini-
stra za zdravstvo dr. Marjana
Jereba bo, prav tako jutri ob
10. uri, okrogla miza pred sve-
tovnim dnevom brez tobaka
31. majem »Svet brez tobaka
naj se prične pri otrokovih pr-
vih korakih«.
21. sejem Vse za otroka bo
za široki krog obiskovalcev
odprt od petka do nedelje
med 9. in 19. uro, že včeraj in
danes (v četrtek) pa so vrata
sejmišča odprta za strokovne
obiskovalce ter ekskurzije
slovenskih šolarjev. Za
vstopnico morajo odrasli od-
šteti 500, upokojenci, dijaki
in študenti 350, organizirane
šolske skupine pa po 200 to-
larjev. Kot novost so letos
uvedli družinske vstopnice
(za oba starša in enega otro-
ka) po 1.000 tolarjev.
V okviru obsejemskih stro-
kovnih prireditev bodo, zveči-
ne danes, predstavili še vrsto
novih revij, delovnih zvezkov
in učnih priročnikov, name-
njenih najmlajšim oziroma
staršem, vzgojiteljem in učite-
ljem za delo z otroki.
Pridite v Celje po
veselje
Organizatorji 21. sejma Vse
za otroka so za letošnjo prire-
ditev izbrah slogan »Pridite v
Celje po veselje«. Za najmlajše
bodo na voljo likovni, bralni in
pravljični kotiček, še posebej
privlačen pa bo verjetno koti-
ček za graditev dežele iz Lego
kock, ki ga pripravlja Emona
Obala Koper.
Večina prireditev za otroke
bo v sejemskem Atriju, le
modna revija za najmlajše (v
soboto ob 15. in 17. uri) in
izbor mini miss za mesec
junij (v nedeljo ob 15. uri) bo
na prireditvenem prostoru v
dvorani C.
V Atriju pa pripravljajo v
petek ob 9. in 13. uri lutkovno
predstavo 113 ter ob 10. uri
otroški živ-žav, v nedeljo ob
10.30 uri pa Mini Roces show
program. Vse sejemske dni pa
je med 10. in 11. uro ter med
16. in 17. uro najmlajšim na
voljo tudi glasbena delavnica
Jezovšek.
mmmm iVANA STAMEJČIČ
■■■Foto. GREGOR KATlČ
Vrtci iz Mozirja, Nazarij, Rečice, Luč, Solčave in Šmartnega se predstavljajo na skupnem
razstavnem prostoru z naravoslovnim kotičkom.
Več tisoč žrtev na Golovcu?
V okolici osnovne šole Frana Rosa menda pokopanih štiri do pet tisoč žrtev
Teharska komisija je na
zadnji seji sklenila, da vztra-
ja pri sklepu, da se v državni
proračun vnese urejanje Par-
ka spomina na Teharjah kot
posebna postavka, ločena od
tiste, ki naj bi šla za kapelico
v Kočevskem Rogu.
l'o zadnjih [)odalkih pi
sednika komisij Janeza
Lampreta, to ni upoštevano.
Prav tako v predvidenem ro-
ku, to je do konca maja, ne bo
mogoče zaključiti prve faze
urejanja Parka spomina Te-
harje, ker obljubljenih dobrih
70 milijonov tolarjev, ki naj bi
jih zanjo zagotovila država,
zaenkrat še nimajo.
Sicer pa so se člani Teharske
komisije na zadnji seji sezna-
nili s poročilom predsednika
Okrožnega sodišča v Celju,
Andreja Pavline, o preisko-
valnih opravilih dveh grobišč,
najdenih lani na Golovcu. Za
prvo, ki so ga našli ob gostilni
Klukec, je Pavlina povedal, da
je sodnomedicinski izvedenec
ugotovil, da je bilo v njem
zagotovo pokopanih 32 ljudi,
od teh ena ženska, vsi so bili
mlajši, razen dveh, ki sta bila
stara več kot petdeset let. Ali
so jih do grobišča pripeljali
žive ali že mrtve, z gotvostjo
ni mogel ugotoviti. Prav tako
ni bilo mogoče ugotoviti nji-
hove identitete. Za neposredni
vzrok smrti je odkril, da je šlo
najverjetneje za prestrel glave
in možganov s strelnim orož-
jem iz neposredne bližine.
Prav tako ni mogel do dne in
meseca natančno ugotoviti ča-
sa smrti, vsekakor pa je lahko
z gotovostjo zatrdil, da so bili
ubiti pred več kot 40 leti, naj-
verjetneje v obdobju tik po
drugi svetovni vojni.
Okrožni državni tožilec je
zato predlagal zaslišanje os-
mih prič in soočenje dveh, ki
naj bi razjasnile okoliščine
smrti umrlih, to pa naj bi po
Pavlinovih besedah opravili v
kratkem. Dodal je, da gre v
tem primeru za 376. člen ka-
zenskega zakonika o vojnih
hudodelstvih zoper vojne ujet-
nike in s tem za zločin, ki ne
zastara.
Glede drugega grobišča, v
neposredni bližini osnovne
šole Frana Roša je Pavlina de-
jal, da je okrožni državni toži-
lec vložil zahtevo po preiska-
vi zoper neznane storilce za-
radi genocida in vojnega hu-
dodelstva. Predlagal je tudi
izkop vseh žrtev, vendar pa
sodnomedicinski izvedenec,
ki si je grobišče ogledal v
spremstvu preiskovalnega
sodnika ugotavlja, da bi bilo
potrebno še prej narediti od-
vodnjavanje terena in pripra-
viti elaborat za izkopavanje.
Predvidevata namreč, da gre
tu za okoli štiri do pet tisoč
žrtev, katerih trupla so verjet-
no še delno ohranjena, ker
ležijo v ilovnatih tleh. Elabo-
rat bi tudi finančno ovredno-
til dela, ki naj bi bila precej-
šen finančni zalogaj, šele na
podlagi elaborata pa bi lahko
pri Ministrstvu za finance pri-
dobili v ta namen potrebna
sredstva. Pri izdelavi elabora-
ta pa se je zapletlo, je dejal
Andrej Pavlina, ker niso našli
podjetja, ki bi se čutilo uspo-
sobljeno pripraviti takšen ela-
borat. Zato ni mogoče določi-
ti datuma nadaljevanja izko-
pavanj na Golovcu,
■■■»■■■■■■■■■■i NGL
BAROMETER
Protestni odhod
UUBUANA, 15. maja
(Delo) - Poslanci SDS so
»do nadaljnjega« zapustili
seje državnega zbora, ker
menijo, da hoče LDS vse
funkcije v telesih zbora pri-
grabiti zase. Parlament je
namreč za predsednika od-
bora, ki bo nadzoroval pro-
račun in javne finance izvo-
lil Ferija Horvata iz združe-
ne liste, ki pa jo socialde-
mokrati ne priznavajo kot
enakopravno opozicijsko
stranko.
Proračun
LJUBUANA, 16. maja
(Delo) - Minister za finance
Mitja Gaspari je povedal,
da ima vlada že pripravljen
celoletni proračun za 1997
in da se bodo kmalu pričela
usklajevanja. Po predlogih
ministrstev naj bi izdatki
znašali 900 milijard tolar-
jev. Vsoto je mogoče znižati
na 760 milijard tolarjev, tre-
ba pa bi jo bilo še za 20 do
25 milijard, da bi dosegli
zastavljeni cilj, to je enood-
stotni proračunski primanj-
kljaj.
Obletnica
BREZJE, MARIBOR, IZ
maja (Večer) - Pred bazili-
ko Marije Pomagaj je bil
vseslovenski dan zahvale v
počastitev prve obletnice
obiska papeža Janeza Pavla
II. pri nas. Ob somaševanju
nadškofa Alojzija Šuštarja
je imel zahvalno mašo ljub-
ljanski nadškof in slovenski
metropolit dr. Franc Rode.
Mariborski škd' dr. Franc
Kramberger pa je ob oblet-
nici papeževega obiska de-
jal, da bo Anton Martin
Slomšek zagotovo kmalu
proglašen za blaženega.
Beatifikacija naj bi bila v
jeseni v mariborski stolnici,
kjer je tudi Slomškov grob.
Tobačni
zakon
UUBLJANA, 18. maja
(Delo) - Začel je veljati še
drugi del zakona o omeje-
vanju uporabe tobačnih iz-
delkov. Vse gostilne, resta-
vracije, kavarne, okrepče-
valnice in bari morajo imeti
posebne prostore za neka-
dilce, ki so fizično ločeni od
prostorov za kadilce.
Zdravstvena inšpekcija je
že napovedala poostren
nadzor. Za kršilce je najniž-
ja zagrožena kazen 250 ti-
soč tolarjev, inšpektor pa
lahko s 5 tisoč tolarji kaz-
nuje tudi posameznika, ki
kadi v nekadilskih prosto-
rih.
Dogodek leta
PIRAN, 19. maja (Delo) -
Na Obali so v polnem teku
priprave na četrto srečanje
predsednikov osmih sred-
njeevropskih držav, ki bo 6.
in 7. junija v Portorožu in
Piranu. To bo nedvomno
doslej največji in najpo-
membnejši državni dogo-
dek pri nas. Prihod so potr-
dili že vsi predsedniki, po-
vabilo je iz neodložljivih
razlogov zavrnil le franco-
ski predsednik Jacques
Chirac.
6^
GOSODARSTVO
Inovacije,
trženje,
ntenedžntent
Inovacije, trženje, mana-
gement-pod tem skupnim
naslovom bo danes in jutri
na Rogli tradicionalno pos-
vetovanje o uveljavljanju
tržnega gospodarstva na
Slovenskem.
Znani ekonomist avstrij-
skega rodu Schumpeter je že
pred drugo svetovno vojno
zapisal, da gospodarstvo, ki
ne pozna inovacij, dobi sta-
tično obeležje in je zato ob-
sojeno na neuspeh. Za Slove-
nijo velja, da podjetja prema-
lo vlagajo v razvoj in da je
stopnja inovativnosti preniz-
ka. Posledica tega je tehno-
loško zaostajanje za razviti-
mi in stagnacija ustvarjene
dodane vrednosti na prebi-
valca. Kakšna je strategija in
kakšni so konkretni ukrepi
države za izboljšanje takšne-
ga stanja in kako se s temi
problemi spopadajo v EU bo-
do spregovorih tudi na letoš-
nji tribuni.
Današnjega uvodnega po-
govora se bodo udeležili tudi
gospodarski minister Metod
Dragonja, minister za zna-
nost in tehnologijo dr. Lojze
Marinček in predsednik slo-
venske gospodarske zborni-
ce Jožko Čuk. IJB
Praznično leto steklarjev
Steklarna Rogaška Slotina slavi 70-letnic|
Steklarna Rogaška, ki je
med pomembnimi izdeloval-
ci stekla v svetu, praznuje
letos 70-letnico ustanovitve.
Osrednja počastitev lepe ob-
letnice bo oktobra, v Rogaški
Slatini, prejšnji teden pa so
pripravili sprejem v ljubljan-
ski galeriji Zebra.
Z banketom, ki se ga je ude-
ležilo pribhžno 150 pomem-
bnih gospodarstvenikov, poli-
tikov in umetnikov, so želeli
opozoriti na pomen njihove
blagovne znamke doma in v
svetu. To je bilo razvidno tudi
iz pozdravnega govora Du-
bravka Jerkoviča, vodje pro-
jekta obeležitve 70-letnice ste-
klarskega giganta iz Obsotelja.
Jerkovič je poudaril, da je bla-
govna znamka iz Rogaške Sla-
tine med redkimi slovenskimi,
ki so zares uveljavljene tudi na
svetovnem tržišču. Pri tem je
dobro opazna Steklarnina tr-
govina na prestižni newyorški
aveniji Madison, v okolju, ki je
v znamenju najbolj slovitih
steklarjev in modnih kreator-
jev. Med pomembnimi udele-
ženci sprejema v slovenski
prestolnici so bili minister za
kulturo Jožef Školjč, italijan-
ski veleposlanik Nino Spinet-
ti, predstavniki Evropske uni-
je v Sloveniji, nekaj naših po-
slancev ter seveda pomembni
gospodarstveniki.
V času osrednje proslave, ok-
tobra v Rogaški Slatini, bodo
povezali 70 letnico steklarne s
150-letnico izgradnje Zdraviliš-
kega doma. Tudi v Rogaški Sla-
tini sta bila med zgodovinskim
razvojem steklarstvo in turi-
zem v tesni povezavi, tako kot
v drugih slovitih zdraviliščih,
na primer v Karlovih Varih in
francoskem Vichyju. Na Slo-
venskem ima steklarstvo boga-
to tradicijo, saj je po 18. stoletju
cvetelo več glažut na Kozjan-
skem in Pohorju. Tam so izde-
lovali steklenice za slovito slati-
no, steklovino za živila, različ-
no stekleno posodo, okensko
steklo...
Steklarna Rogaška je od leta
1927 nadaljevala z delom ste-
klarne iz Zagorja ob Savi, ki je
delovala že 105 let. Od tam se
je preselilo v Obsotelje precej
zasavskih steklarjev. Danes
zaposlujejo v steklarni 1715
ljudi ter beležijo približno 40
milijonov dolarjev prometa na
leto. Njihovi izdelki so v zgor-
njem kakovostnem razredu.
pri tem pa jih največ prodajo v
ZDA, pa tudi v Italiji, Nemčiji,
Avstriji, Irski, Japonski, Hrvaš-
ki, Kanadi in Avstraliji.
Steklarna si je nakopala v
zadnjih letih, kot veliki dolar-
ski izvoznik (izvozijo približ-
no 90 odstotkov izdelkov), re-
sne težave. Lansko leto je za-
ključila z večjo izgubo, letoš-
nji rezuUati pa so vzpodbud-
ni, saj beležijo celo manjši do-
biček. Trenutno je za steklar-
no posebno pomembno kako
rešiti vprašanje starega dolga,
saj bi lahko postal sklad za
razvoj večinski lastnik že
olastninjenega podjetja.
BRANEJERANKO.
Tehtanje skozi čas
v torek so v Likovnem salonu v Celju odprli zanimivo razstavo z naslovom Tehtanje skozi čas.
Razstavo je ob svoji desetletnici in svetovnem dnevu meroslovja pripravilo celjsko zasebno
podjetje Alba, lastnika podjetja sta Alojz Kračun, obenem tudi direktor podjetja, ter Anton
Čakš. Obiskovalci si lahko tokrat ogledajo celoten spekter uteži, poleg tega pa še različne vrste
tehtnic, ki jih v podjetju Alba izdelujejo sami ali pa jih uvažajo iz tujine. Razstava bo odprta še
jutri, v petek, 23. maja. Foto: GREGOR KATlČ
NOVO NA BORZI
Prvi posel s Kovintrade
v torek, 20. maja, je prišlo
na borzi do prve transkacije z
delnicami »Kovintrade« iz Ce-
lja. Po manjših zapletih z za-
četkom kotacije delnic družbe
na borzi je končno prišlo tudi
do prvega uradnega tečaja za
to delnico. Kupljena oziroma
prodana je bila ena delnica po
tečaju 2.000 tolarjev. Pričaku-
jem nekaj več trgovanja s to
delnico, čeprav je tudi res, da
je delničarjev, ki imajo delnico
serije G, malo. Celotno število
delnic serije G je 74.523, skup-
na nominalna vrednost pa je
74.523.000 sit.
Uporabnike storitev ob-
veščamo, da smo v ponede-
ljek, 19. maja spremenili te-
lefonsko številko. Spreme-
njena telefonska številka je
40-200.
Na borzi je že nekaj časa
malo prometa z vrednostni-
mi papirji. Tako je bilo v po-
nedeljek, 19. maja, prometa
na A trgu za 32 mio tolarjev,
v torek pa 56 mio prometa.
Na OTC trgu pa je bilo v
ponedeljek prometa za 17,4
mio sit, v torek pa za 36 mio
sit. Borzni analitiki veliko
pričakujejo od morebitnih tr-
govanj preko skrbniških ra-
čunov in od dogodkov v par-
lamentu. Splošno mnenje je,
da bi se ob dobrem razpletu
pričakovanj, tečaji delnic
okrepili. Na to, kdaj se bodo
tečaji delnic spremenili in
kakšne bodo spremembe, pa
je seveda treba počakati.
Upam, da bo do sprememb v
prid investitorjem prišlo, in
da bodo imeli na tečaje del-
nic večji vpliv institucionalni
investitorji. Na drugi strani
pa ostaja že od začetka pro-
cesa lastninjenja bojazen, da
bodo zaradi velike ponudbe
privatizacijskih delnic, tečaji
delnic padli tudi pod knjižne
oziroma nominalne vredno-
sti. Naš trg vrednostnih pa-
pirjev je izredno majhen in je
zaradi tega tudi bolj podvr-
žen nihanjem, kot pa je to na
velikih borzah.
Meseca maj in junij sta za
delničarje delniških družb in
seveda za delniške družbe ze-
lo pomembna. To je namreč
čas skupščin in čas določitev
dividend ki, kot sem napove-
doval, postajajo vse bolj meri-
lo uspešnosti družbe. Sklica-
nih je veUko skupščin družb.
Delničarji morajo seveda
spremljati dogajanja v druž-
bah, kajti to je v njihovem
interesu.
Na sedežu družbe CBH lah-
ko prodate večino delnic, ki
ste jih pridobili z vpisom certi-
fikata v podjetja, ki so se last-
ninila s pomočjo javne proda-
je. To so predvsem delnice se-
rije G. Naj navedemo le nekaj
takšnih družb: Alpos Šentjur,
Cinkarna Celje, Gorenje Ve-
lenje. Kot novost smo uvedli
odkup delnic serij B in D tistih
družb, ki so svoje delnice vpi-
sale v centralni register KDD.
Seveda še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih je
izdala Pošta Celje, sedaj Teler
kom Slovenije.
Piše: Bojan Gradišnik
Več premoga
Upravni odbor Premogov-
nika Velenje je na svoji zad-
nji seji obravnaval finančni
načrt za letos, poročilo o po-
slovanju podjetja v prvih
treh mesecih, strateški de-
lovni načrt za naslednje 10-
letno obdobje, poročilo revi-
zorja o lanskem poslovanju
podjetja ter osnutek statuta
podjetja.
Upravni odbor je potrdil iz-
hodiščno ceno, 5,95 marke za
giga joul energije, in proizvod-
njo 4,05 milijonov ton premo-
ga. To je 150 tisoč ton premoga
več, kot je bilo zapisano v
letošnjem količinskem načrtu,
razlika pa gre na račun večjih
potreb v Šoštanjski termoelek-
trarni.
V velenjskem premogovni-
ku so v prvi četrtini leta ustva-
rili približno 200 milijonov to-
larjev izgube, predvsem zara-
di izstavljenih računov za od-
dan premog po cenah iz okto-
bra 1995. Pogodba o oddaji
premoga v teš za letos še ni
podpisana. Če bi že veljala no-
va cena, bi ustvarili skoraj 350
milijonov tolarjev dobička.
Pri obravnavi strateškega
načrta podjetja so člani UO
soglašaU, da je velenjski pre-
mogovnik eno redkih sloven-
skih podjetij, ki ima obdelano
vizijo razvoja, in poudarili, da
je treba še posebej intenzivno
vlagati v modernizacijo poslo-
vanja, ekologijo in nova delov-
na mesta oziroma nove pro-
grame. Člani UO so sprejeli še
poročilo revizorja, ki potrjuje,
da je bilo lansko poslovanje v
skladu z zakoni in računovod-
skimi standardi.
V teh dneh se na 10-dnev-
nem obisku na Kitajskem mu-
di skupina strokovnjakov Pre-
mogovnika Velenje in nemš-
kega podjetja za rudarsko
opremo dbt, ki si ogledujejo
kitajske premogovnike, saj bi
radi ugotovili možnosti uvaja-
nja velenjske odkopne meto-
de.
wmmmmmammmmmm dj
Devetletica pred vrati
Včeraj so v Osnovni šoli Zreče pripravili delovno srečanje,
s pomočjo katerega naj bi se bolje pripravili na devetletno
osnovno šolo.
Srečanja so se udeležili ravnatelji in ravnateljice osnovnih šol
in vrtcev, župani in drugi predstavniki občin ter predstavniki
ministrstva za šolstvo in šport, ki jih je vodil minister dr. Slavko
Gaber. Dopoldne so udeleženci poskušali ugotoviti, kakšne
prostorske, kadrovske in druge pogoje imajo posamezne šole in
kaj bo še potrebno storiti za uspešen prehod na devetletno
šolanje v posameznih občinah na Celjskem.
Popoldanski del srečanja je bil namenjen vsebinski prenovi
osnovnega šolstva, o čemer so se pogovarjali predstavniki
svetov staršev osnovnih šol, učiteljski zbor OŠ Zreče ter pred-
stavniki staršev posameznih oddelkov šole s predstavniki Po-
dročne karikularne komisije za osnovno šolo. Kakor je znano,
naj bi se bo program devetletne šole v Republiki Sloveniji pričel
poskusno uvajati v šolskem letu 1999/2000, obvezno pa v
šolskem letu 2002/2003. US
BAROMETER
Rekordna
proizvodnja
Aprila so v programu hladil-
no zamrzovalni aparati Gore-
nja Gospodinjski aparati dose-
gU najvišjo mesečno proizvod-
njo vseh časov. Izdelali so
86.248 hladilnikov, hladilno
zamrzovalnih aparatov in za-
mrzovalnikov. V povprečju so
na dan narediU 3.647 apara-
tov. Aprilska rekordna proi-
zvodnja je odraz povečanega
povpraševanja po hladilno za-
mrzovalnih aparatih na tujem,
posebej v Evropi. Gorenje bi
lahko prodalo še več hladilno
zamrzovalnih aparatov, kot jih
izdelajo, vendar obstoječe
zmogljivosti ne omogočajo
večje proizvodnje.
Ob vsakem dvigu
stanje na računu
Na bančnih avtomatih BA
poola se bo odslej vsem, ki
bodo dvigali gotovino, samo-
dejno izpisalo tudi stanje na
tekočem računu po opravlje-
nem dvigu. V Novi Ljubljan-
ski banki, kjer je procesni
center za bančne avtomate
BA poola pričakujejo, da se
bodo zmanjšale vrste pred
340 bančnimi avtomati BA
poola, saj strankam, ki bodo
želele tudi informacijo o sta-
nju na njihovem tekočem ra-
čunu, ne bo potrebno oprav-
ljati dveh avtorizacij.
Mednarodno
ocenjevanje vin
v ponedeljek se je v Ljub-
ljani začelo letošnje medna-
rodno ocenjevanje vin, oce-
njevanje bodo zaključili ju-
tri, v petek, ko bodo znani
tudi letošnji šampioni. Degu-
statorji tokrat ocenjujejo sko-
raj tisoč vzorcev iz 25 držav,
od tega je 527 domačih, slo-
venskih vzorcev.
UPRAVNI ODBOR
TRGOVSKEGA
POSLOVNEGA
CENTRA
Ulica mesta Grevenbroich 9
CEUE
IŠČE
UPRAVNIKA ZA
TPC
Zainteresirani, d.o.o. ali
s.p., ki so registrirani za
opravljanje te dejavnosti, naj
pošljejo svoje ponudbe s
kratkim opisom v roku 7 dni
po objavi na naslov: HRIB
d.o.o., Večje Brdo 8, 3224
Dobje pri Planini. Vse infor-
macije dobite po telefonu
796-266 ali na sedežu pod-
jetja.
Popravek
v prejšnji številki Novega
tednika je bil na šesti strani
objavljen prispevek Kriza v
Nemčiji se odraža tudi v črni
mački. V njem je bil napačen
podatek o mesečnem izvozu
tt Prebbld. Pravilen poda-
tek je, da mesečno izvozijo
za 2 milijona mark izdelkov,
^.^^^.napako seog^
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
7
Ponoven razcvet Slovana
Filačevi iz Gornjega Grada so ponovno odprli vrata nekoč priljubljenega gostišča Slovan na Vranskem
v Gornjem Gradu so Fila-
čevi dobro znani po svojem
gostišču Trobej, pred krat-
kim so svoje drugo gostišče
odprli na Vranskem, kjer so
kupili in temeljito preuredi-
li nekdanje gostišče Slovan.
o tem smo se pogovarjali z
Jakobom Filačem, ki je ne
samo uspešen gostinec, tem-
več tudi predsednik sekcije go-
stincev pri Zgornjesavinjski
obrtni zbornici ter predsednik
občinskega sveta Gornji Grad.
Od kod prihaja družina Fi-
lač?
Sam sem rojen leta 1947 v
Gornjem Gradu dobesedno v
gostišču. Takrat so matere pač
rojevale doma. Vseskozi sem
živel v gostilni, pri petnajstih
sem se šolal v gostinski šoli in
potem nadaljeval šolanje v ho-
telski šoli. Po vrnitvi domov
sem se poročil z ženo Stanko.
Zelo kmalu sva se spoznala in
si kmalu ustvarila družino. Da
je Stanka lahko bila moja part-
nerica v gostinstvu, se je mora-
la iz krojačice prekvalificirati v
gostinko-kuharico. Posvetila
sva se gostinstvu, nekaj časa
smo se ukvarjali tudi s kmeto-
vanjem. Tri otroke imava. Naj-
starejša hči Simona je končala
turistično šolo in je zaposlena
kot poslovna sekretarka v Go-
renju. Starejši sin Rado je teh-
nik kuharstva, najmlajši Ne-
nad je tehnik strežbe.
Doma ste menda imeli dol-
goletno gostinsko tradicijo?
Naša hiša v Gornjem Gradu
ima na področju gostinstva
120-letno tradicijo. Po ustnem
izročilu je gostilna vseskozi
neprekinjeno delovala.
Se poleg gostinstva še uk-
varjate s kmetovanjem?
Imamo 13 hektarjev zem-
lje, od tega je 5,5 hektarjev
obdelovalne zemlje, ostalo so
gozdovi. Posest smo zaen-
krat dali v najem, ker vsega
ne zmoremo. Nazadnje smo
gojih 12 let po 8 tisoč sadik
ribeza.
Gostišče Slovan na Vran-
skem ste kupili že pred ča-
som, zakaj ste izbrali prav to
gostišče?
Pred letom 1990 sem zbo-
lel, nekaj časa sem mislil, da
imam levkemijo. Na srečo se
je kasneje ugotovilo, da to ne
drži. Takrat sem razmišljal:
»Hčer si že postavil na noge,
eden izmed sinov je lahko do-
ma, za tretjega je treba še
poskrbeti.« Zato sem sklenil,
da bom poskusil še nekje ne-
kaj narediti. Vseskozi sva bila
z ženo varčna in delovna, tako
da sva prihranila nekaj denar-
ja. Najprej smo razmišljah o
nakupu Rinke v Solčavi, toda
žena je Solčevanka, poznala
je razmere in ni bila najbolj
navdušena nad nakupom. Za-
to smo se dogovorili za nakup
Slovana.
Ste imeli kaj težav z naku-
pom in urejanjem objekta?
Gostišče Slovan ima zelo pe-
stro zgodovino, nazadnje so ga
poskušali reševati s tem, da so
ga priključili Hmezadu, tam pa
so objekt spet dali v najem za-
sebniku. Gostišče ni zaživelo,
sesulo se je predvsem takrat, ko
so preusmerili cesto, nazadnje
je inšpekcija lokal zaprla. Mi
smo objekt kupili od dveh dena-
cionalizacijskih upravičenk,
sam postopek je bil dokaj hitro
zaključen, obnova pa zaradi te-
žav z dokumentacijo ni potekala
tako hitro, kot bi si mi želeli.
Gostišče ste povsem pre-
novili, kaj pričakujete od
naložbe?
Težko je govoriti o tem, koli-
ko je naložba sploh vredna,
ker smo sami in s pomočjo
prijateljev ogromno naredili.
Po zadnji oceni je bila zgradba
vredna 800 tisoč nemških
mark, danes je vredna po moji
oceni milijon in pol. Ohranili
smo ime Slovan in dodali naš
priimek, ker bi si naredili več
poslovne škode, če bi ime Slo-
van črtali. Nenazadnje smo
vsi skupaj Slovani, mar ne?
Gostišče smo preuredili tako,
da smo v zgornjem delu nare-
dili večjo dvorano, skupno
imamo v gostišču 200 sede-
žev. Kasneje bomo zgradili še
8 apartmajev, tako da bomo
spet lahko ponudili nočitve.
Urediti želimo vrt in okohco
ter objekt na avtobusnem po-
stajališču. Sprva smo namera-
vali urediti objekt na postaja-
lišču, vendar stvari niso ureje-
ne v načrtih za obdobje 1985-
2000. Svetniki žalske občine
so dokumente zdaj že vrnili v
prvotno stanje, torej pred le-
tom 1985 in mi s tem omogo-
čili, da lahko začnem zbirati
potrebno dokumentacijo za
ureditev objekta. Želimo si, da
bi objekt na postajališču zaži-
vel prihodnjo jesen, zaenkrat
bo tam nekaj manjšega, tako
da ljudje ne bodo čakali na
soncu in dežju.
Kako so vas sprejeli Vran-
šani?
Zelo lepo, za kar se jim to-
plo zahvaljujemo.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: GREGOR KATIC
Zgradba, v kateri je gostišče Slovan, je stara 129 let. Prvi
lastnik je bil zelo premožen mož Šentak. V svoji lasti je imel
gostilno, trgovino z usnjem, veliko posestvo, mesnico, zgradbo,
kjer je danes KIV Vransko, žago v Brodeh, graščino in usnjarno.
Ker je Šentak ostal brez dedičev, je Slovana prodal Maksu
Cukalu iz Ojstriške vasi. To je bilo leta 1936, vodil ga je njegov
sin Ladislav z ženo Pavlo. V prvem nadstropju stavbe je imelo
takrat svoj sedež tudi prosvetno društvo Vranska vila. Toda
Maks Cukala je pravočasno zvedel za podržavljenje premože-
nja, zato je prodal Slovana trgovcu Tauzlu iz Trbovelj. Temu je
bilo premoženje kmalu odvzeto in nacionalizirano, leta 1952 je
Slovana dobila v upravljanje občina Vransko. Istega leta je bilo
na novo registrirano Gostinsko podjetje Slovan, leta 1980 pa so
gostišče priključili Hmezad Gostinstvu. Pod njegovim okriljem
je Slovan posloval 8 let, zatem so ga v Hmezadu dali v najem
zasebniku Grmek iz Ljubljane, ki je po štirih letih lokal zaprl.
Denacionalizacija je gostišče Slovan vrnila dedičem nekdanje-
ga lastnika Tauzla iz Trbovelj, ti pa so ga prodali družini Filač.
Družina Filač: Rado, Stanka, Jakob, Simona in Nenad v prostorih gostišča Filač Slovan.
SIP ima prihodnost v Evropi
Ob Sipovem dnevu krstili nove kmetijske stroje - Bosanska delegacija v Šempetru
Podjetje SIP iz Šempetra v
Savinjski dolini je prejšnji
teden pripravilo na avtopoli-
gonu ZŠAM Žalec v Ločici
ob Savinji prireditev, na ka-
teri so prikazali celotni proi-
zvodni program ter predsta-
vili novosti.
Letošnje novosti so pred-
vsem diskasti kosilnik Laser
260 in 300, univerzalni zgrab-
Ijalnik Star 400 S, nakladalna
prikolica Senator 28/9, diska-
sti kosilnik Roto 220 DS, trač-
na obračalnika Favorit 210 in
230, vrtavkasti obračalnik Spi-
der 300 ter trosilec gnoja Orion
40R-pro. Prireditev je odprl ge-
neralni direktor SIP Bojan
Voh, udeležilo pa se jo je veli-
ko gostov, med drugim Rajko
Bernik iz Biotehnične fakulte-
te Ljubljana, Marjan Dolen-
šek, tajnik Združenja strojnih
krožkov Slovenije, žalski žu-
pan Milan Dobnik in mnogi
drugi. Prireditve se je udeleži-
lo okoli 800 obiskovalcev.
V popoldanskem času so na
sedežu podjetja pripravili okro-
glo mizo na temo: Vpliv evrop-
ske kmetijske politike na kmeta
v Evropi in Sloveniji. Uvodni
govor je imel dr. Emil Erjavec z
oddelka za zoologijo ljubljan-
ske biotehniške fakultete, pred-
stavil je posledice, ki se obetajo
slovenskemu kmetijstvu ob
vključevanju naše države v
Evropsko unijo. »Bistveno je,
kdaj lahko Slovenija vstopi v
EU,« je poudaril dr. Erjavec. »V
Bruslju poteka medvladna kon-
ferenca o prihodnji organizira-
nosti unije. Ta bi se sicer mora-
la končati julija letos, vendar se
bo verjetno podaljšala za eno
leto. To bi pomenilo odložitev
začetka pogajanj s tistimi drža-
vami, ki jih bo Evropska unija
izbrala za nove polnopravne
članice v letu 1998 ali leto poz-
neje. Pogajanja lahko trajajo
različno dolgo,« je menil dr.
Erjavec, »vendar ni pričakovati,
da bi bila krajša od nekaj let. Če
smo optimisti in bomo vključe-
ni v prvi krog pogajanj, bo Slo-
venija v najboljšem primeru
postala polnopravna članica
Evropske unije leta 2003.«
Čeprav je v analizi, kaj čaka
slovensko kmetijstvo v Evrop-
ski uniji, veliko čejev in so
zato raziskovalci pripravili več
scenarijev, bi po prepričanju
dr. Erjavca izključitev Sloveni-
je iz Evropske unije za naše
kmetijstvo pomenila pokop.
V večernih urah sta SIP obi-
skala tudi slovenski minister za
kmetijstvo Ciril Smerkolj ter
kmetijski minister iz BiH dr.
Ahmed Smajič z delegacijama.
Pogovarjali so se o obnovitvi
sodelovanja Slovenije in BiH na
področju kmetijske mehaniza-
cije in kmetijstva nasploh. Dr.
Smajič je generalnemu direk-
torju SIP Bojanu Vohu izrazil
veliko zanimanje za oskrbo bo-
sanskega trga z njihovimi stroji.
TONE TAVČAR
S predstavitve novih strojev.
Iz Mlekarne Celeia tudi sladoled
Pred kratkim so v Mlekarni Celeia v Ar j i
vasi začeli izdelovati tudi sladoled in s tem
dopolnili že sicer pestro paleto svojih izdel-
kov.
Vodja komerciale v mlekarni Celeia Matjaž
Kavčič je povedal, da so s proizvodnjo sladole-
da začeli pred dobrimi tremi tedni. Proizvajajo
ga v sodelovanju s koprskim podjetjem Proca-
fe. V sezoni, torej od maja do septembra, ga
nameravajo narediti 400 ton. Sladoled proda-
jajo pod blagovno znamko Sladke sanje in z
imenom MMM, narejen pa je izključno iz
mleka, masla in smetane iz domače mlekarne.
Za proizvodnjo sladoleda so se morali v mle-
karni primerno opremiti, naložba je znašala
600 tisoč nemških mark. Približno 80 odstot-
kov sladoleda bodo prodali na domačem tržiš-
ču, ostalih 20 odstotkov pa na tržišča nekda-
njih jugoslovanskih republik, predvsem Bosne
in Hercegovine. IJB
8
REPORTAŽA
Vzela sta se Štormanova
gos in Burger|ev konjič
Otvoritev hotela na Venišah je spominjala na dogodek iz hollywoodskega filma
o sredini otvoritvi Hotela
Štorman na Venišah, kraju
kilometer od Nazarij, se bo
še dolgo govorilo. Vsak dan
pač ni otvoritve, na katero je
povabljenih 1500 ljudi.
Štormanovi
Začelo se je s solzami. Zvone
Štorman in soproga Milica sta
se ravno napravljala v pražnjo
obleko, ko so jima najožji sode-
lavci po lokalnem radiu zažele-
U veliko uspehov na novi de-
lovni poti in zvrhan koš energi-
je. Pozornost, ki je obema oro-
sila oko. Bolj kot oči so imeli
proti poldnevu Štormanovi in
Burgerjevi rosno čelo. Ob vho-
du na dvorišče hotela Štorman
Ranč Burger so namreč skupaj
pričakali goste in vsakemu sti-
snili roko. Zvone, Milica, Ana-
marija in Elisabeta Štorman.
Poleg njih Franc in Cvetka Bur-
ger ter hči Natascha.
Marsikdo se je zapičil v Štor-
manovo kravato z vzorcem go-
si, maskote hiše. Skupaj s so-
progo Milico sta kljub neusmi-
ljeni pripeki prijazno pozdrav-
ljala goste, procesija vabljenih
se je proti hotelu vila skoraj
dve uri. Ljudje so prinašali da-
rila, največ šopke rož, mnogi
so jima poklonili shko konja.
Štormanovi dekleti sta, pravi-
jo, zelo pridni. Anamarija je
sedmošolka, ki rada zaigra na
flavto. Kratkolasa Elisabeta je
maturantka Srednje gostinske
šole v Celju. Po očetu je pode-
dovala ne samo ljubezen do
gostinstva, všeč so ji tudi hitri,
a varni avtomobili, zato že vo-
zi svoj BMW. Sicer pa je Zvone
Štorman sijal od zadovoljstva:
»Za nas je to prelomnica. Ne-
kateri so nam še nedavno ho-
teli dokazati, da nismo spo-
sobni za hotelirstvo. Dokazali
bomo nasprotno.«
Burgerjevi
Svetlolaso dekle, ki jo boste
še večkrat srečevali na Veni-
šah, je Natascha, Burgerjeva
hči. Medtem ko zakonca Bur-
ger in oba Nataschina brata
živijo v Nemčiji, se je hči odlo-
čila za Slovenijo in uspešno
drži krmilo ranča v svojih ro-
kah. Franc in Cvetka Burger sta
lastnika premoženja na Veni-
šah, hotel imajo Štormanovi v
najemu. Franc je bil rojen v
Mozirju, Cvetka v Kokarjah.
»Leta 1957 sva z ženo pobegni-
la čez mejo v Avstrijo in zatem
v Nemčijo. Nekaj časa se nisva
smela vračati, šele po amnestiji
sva spet lahko prišla v Sloveni-
jo,« je pripovedoval Franc Bur-
ger. V Nemčiji ima družina za-
sebno podjetje, polagajo vse
vrste estrihov, parkete, umetne
mase in zaposlujejo 70 ljudi.
Nekoč je bila tam, kjer danes
kraljujeta hotel Štorman in
Ranč Burger, kmetija. Leta
1984 je bila domačija naprodaj
in Burgerjeva nista odlašala z
nakupom. Cvetka je bila že kot
otrok zaljubljena v konje, da-
nes jih imajo na ranču 20. Naj-
prej so kupili haflingerje, po-
tem lipicance, pa hanoveranke,
nazadnje so iz Nizozemske pri-
peljali frizijske konje. Burgerje-
vi jih imajo edini v Sloveniji in
z njimi vozijo poročne kočije.
primerni so tudi za ježo. Sicer
pa sta Burgerjeva na svojega
najemnika in celoten kolektiv
resnično ponosna. Izkusila sta
tujino, a za Štormana pravita,
da je to eden najbolj sposobnih
mož, kar jih poznata.
Govori in
posvetitev
Otvoritveni ceremonial se je
odvijal pred hotelom. Gostje so
posedaH ob mizah ali pa si
iskali senco ob šankih. Brez-
plačno so stregli s pecivom,
čevapčiči, ražnjiči in pivsko
klobaso, siri in mortadelo veh-
kanko, delili so laško pivo, co-
ca colo, Fructalove sokove in
zagotovo sem kakšno dobroto
še spregledala. Fructalov za-
stopnik Marjan Gorčan mimo-
grede pove, da je Štorman nji-
hov največji in ekskluzivni od-
jemalec sokov, saj prodaja sa-
mo domače sokove. Tedensko
mu pripeljejo 6 tisoč steklenic
soka. Štorman, dodaja Gorčan,
je edini, ki gostom sok vedno
ponudi v steklenicah.
Okoli poldneva se je začela
uradna otvoritev. Zapel je
kvartet Svit, govorili so Zvone
Štorman  in  Franc  Burger,
predsednik Zgornjesavinjske
obrtne zbornice Franc Benda,
pater Manes iz Petrovč, hotel
je posvetil šempetrski župnik
Mirko Škoflek. Trak je prere-
zala ravnateljica celjske Sred-
nje gostinske šole Bogomira
Škerjanc, kar seveda ni na-
ključje, saj ima Štorman vsako
leto za razred dijakov. Če na-
stopijo težave, gre na govoril-
ne ure Zvone Štorman.
Gos in konj iz
marcipana...
Hotel Štorman ima 15 so-
dobno opremljenih sob, resta-
vracijo s 150 sedeži, kavarno
in kavboj klub s 40 sedeži. Za
hotelskimi vrati je bila ob ot-
voritvi paša za oči. Ob mizah
sva se s fotoreporterjem spre-
hodila z vodjo strežbe Rokom
Črnelčem. Rok je v Štormano-
vih gostiščih zaposlen štiri le-
ta, prej je stregel v gostišču v
Vojniku, doma pa je na Dobr-
ni. V Štormanovem hotelu je
kot receptorka zaposleno tudi
njegovo dekle Sabina Vrane.
Na mizah so čakali lososi in
jastogi, morske solate, mešana
sirova plošča, jajca z majone-
zo, mešani narezki, goveji
rostbif, nadevan puran in div-
jačinska salama, pa razne so-
late. Poleg kupa slaščic sta le-
žala na mizi skoraj polmetrska
gos in konj iz marcipana, Štor-
manov in Burgerjev simbol, ki
so ju izdelali v Zmajčkovem
butiku. Za vse dobrote so za-
služni kuharji na čelu z glav-
nim kuharjem Rudijem Bosi-
Ijem. Na Veniše je prišel iz
kuhinje v Domu upokojencev
na Polzeli, pred tem je delal v
Švici.
Ko bom velik, bom
Štorman
Na Venišah se je trio znanih
in manj znanih imen. Če se ne
bi ravno v sredo razvnele stra-
sti v državnem parlamentu, bi
na otvoritev prišla podpred-
sednik vlade Marjan Podob-
nik in predsednik Milan Ku-
čan, Predsednik Kučan je bil
dan pred otvoritvijo v gosteh
celjskih gospodarstvenikov,
tam je bil tudi direktor Darsa
Jože Brodnikj^po igrah z Lopa-
to ne ravno Štormanov prija-
telj. Predsednik Kučan je Brod-
nika odkrito zbodel, češ, ti pa
ne smeš na otvoritev. Brodnik
je le nekaj zamomljal v brk. Se
je pa na Venišah govorilo, da je
zdaj tudi Plesnikovi kot izbrani
kandidatki za Lopato prekipelo
in naj bi tudi ona odstopila od
projekta. Brez slabe vesti pa je
na otvoritev prišel državni se-
kretar za turizem Peter Vese-
njak. Med župani je bilo v
množici najlažje opaziti viso-
koraslega žalskega Milana
Dobnika, ki je zvrnil čašo piva
tudi z načelnikom upravne
enote v svoji občini Marjanom
Žoharjem. Prišla je županja
Ljubnega Anka Rakun, pa me-
dijsko znani kamniški župan
Tone Smolnikar. Malce manj
razpoložen je bil nazarski žu-
pan Ivan Purnat, ki je menda
pričakoval, da ga bodo posebej
vključili v otvoritvene govoran-
ce. Četudi ga niso posebej vabi-
li pred mikrofon, bi lahko sam
pozdravil goste, če se mu je to
pač zdelo potrebno. Konec
koncev bo imela občina več od
Štormana kot Štorman od nje.
Nekaj pikrih je slišal na svoj
račun predsednik Zgornjesa-
vinjske obrtne zbornice Franc
Benda, ki bi moral biti v sredo
tudi pri Filačevih na Vranskem.
Na Vranskem in na Venišah pa
je bil predsednik slovenske Tu-
ristične zveze Marijan Rožič.
Tudi številni gospodarstve-
niki so prišli na Veniše. Med
najbolj znanimi direktorji so
bili prvi mož Pivovarne Laško
Tone Turnšek, ki se v teh
krajih še posebej dobro po-
čuti, saj mu je zibel tekla na
Rečici ob Savinji. Prišla je
direktorica Elkroja Marija
Vrtačnik, ki v teh dneh praz-
nuje pol stoletja firme. Direk-
tor Banke Celje Niko Kač je
prišel skupaj z direktorico sek-
torja splošnih poslov in mar-
ketinga Ireno Mužič, ki je za
to priložnost izbrala modno
oblačilo v modro zeleni kom-
binaciji žalskega butika Zlati
D. Opaženi so bili direktor
Smreke iz Gornjega Grada, po-
tem direktor Era Vino Šmart-
no in nekdanji žalski izvršnik
Boris Krajnc, Zvone Petek,
prvi mož preboldskega grad-
benega podjetja Pluton, ki v
zadnjem času gradi vse po-
membne objekte v dolini, gra-
dili so tudi na Venišah. V mno-
žici sta bila Iztok Omladič in
Franc Kosec, prvi direktor
programa kuhalnih aparatov,
drugi direktor programa hla-
dilno zamrzovalne tehnike v
Gorenju. Iz žalskega Mikropi-
sa, kjer so poskrbeli za raču-
nalniško opremo na Venišah,
je skupaj s soprogo Slavico
prišel lastnik in direktor Janez
Uplaznik. Precej časa sta druž-
no preživela polzelska zasebni-
ka Jure Matjaž in Mešič...
Od slovenskih estradnikov
je največ pozornosti zbujal
fant v kavbojkah in lasmi, spe-
timi v čop - Vili Resnik, ki je
izjavil: »Ko_ bom velik, bom
Štorman.« Če ne bi bila ravno
na poti po Bosni, bi bila naj-
bolj zanimiva dama otvoritve
prav gotovo Helena Blagne.
Oba z možem Mitjem sta stara
Štormanova znanca, Štorma-
novi so bili tudi na Helenini
poroki in prav Štormanova Eli-
sabeta je bilo tisto dekle, ki je
po poroki dobilo Helenin po-
ročni šopek. Da je Helena v
Bosni, nam je zaupal njen me-
nedžer Jože Krajnc. Mož je
pred kratkim v Šmartnem ob
Paki odprl gostilno Don Juan.
Jože je menedžer tudi Agropo-
pu, Ireni Vrčkovnik, Pop de-
signu, Čudežnim poljem, Zlat-
ku Dobriču... Iz Šmartnega od
Paki je bil na otvoritvi še en
zanimiv mož. Jože Napotnik,
ki je na stropu Štormanovega
hotela ustvaril čudovito fresko
s konji in iz kamna izklesal
domiselni napis Hotel Štor-
man. Jože se je dolga leta po-
klicno ukvarjal z reklamo v
Gorenju, zdaj pa dela scene za
televizijske oddaje kot so Mar-
janca in Alpski večer.
Še bi lahko naštevali. Samo
dopoldne je bilo povabljenih
800 ljudi, še enkrat toliko jih je
prišlo na popoldanski del otvo-
ritve, ki se je začel s konjsko
parado. Popoldne so Štorma-
novi in Burgerjevi gostili vse
svoje delavce z družinami,
učence in njihove starše^ poleg
teh so povabili vso vas Kokarje.
Res, otvoritev Štormanovega
hotela je bil dogodek. Pa ne
zadnji, saj ta šempetrski pod-
jetnik že snuje načrte o osmem
lokalu. Izdamo samo to, da bo
odprt letos in to na Celjskem.
^ IRENA JELEN BAŠA
■i  FOTO: GREGOR KATIC
Štormanovi in Burgerjevi: Milica, Zvone, Elisabeta, Anamarija, Cvetka, Franc in Natascha.
Freske na hodniku in kamniti nnpis Hotel Štorman so delo Jožeta Napotnika.
Bogato obložena miza je bila paša za oči. Kaj vse ponuja, nam
je zaupal vodja strežbe Rok Čmelč, ob njem receptorka hotela,
zasebno pa Rokovo dekle Sabina Vrane.
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
9
Ultralahko osvajanje višin
V Kaplji vas bodo odprli vzletišče za ultralahko letala
v soboto bodo člani Aero
kluba iz Prebolda v Kaplji
vasi odprli vzletišče za ultra
lahko aviacijo. Ob tej prilož-
nosti bodo predstavili posa-
mezne tipe ultra lahkih plo-
vil in radijsko vodene mode-
le, obiskovalcem, ki bodo
prišli na slovesnost, ki bo
združena tudi z zabavno pri-
reditvijo, pa bodo omogočili
tudi krožne prelete z ultra
lahkimi plovili.
Aero klub so ustanovili pred
dobrim letom in ima že okrog
Štirideset članov, predvsem iz
Savinjske doline. V teh dneh
ustanavljajo tudi sekcijo mo-
delarjev. Za vzletišče so prejeli
vsa ustrezna državna in druga
dovoljenja, steza za vzletanje
in pristajanje pa meri tristo
metrov.
Verjetno ga ni med vami, ki
si ne bi zaželel tudi poleta z
motornim zmajem. Kdo so
fantje, ki se navdušujejo nad
tem športom? Eden izmed
njih je predsednik Aero kluba
iz Prebolda, Edi Potočnik. Ni
dovolj samo to, da je človek
navdušen nad letenjem. Opra-
viti je treba izpit, ki obsega
teoretični in praktični del.
Teoretični izpit je pravzaprav
takšen, kot ga zahtevajo za
pilote športnih letal. Marsikaj
je treba vedeti o vremenoslov-
ju, navigaciji, aerodinamiki,
treba je poznati letalske pred-
pise in še marsikaj drugega.
Ne nazadnje tudi to, kako je
treba komunicirati z nadzor-
nim stolpom in kakšni so po-
stopki v sili. Teoretični del iz-
pita je mogoče opraviti v pose-
bej registriranih šolah, ki jih je
v Sloveniji že kar nekaj in jih
imajo vsi večji Aero klubi.
Praktični del izpita obsega
kakšnih petnajst ur letenja z
inštruktorjem in šele ko in-
štruktor ugotovi, da je kandi-
dat primeren za samostojno
letenje, se lahko na polet od-
pravi sam. Šele po kakšnih 50
urah samostojnega letenja, ko
kandidat opravi izpit za pilota
ULN, lahko s sabo vzame tudi
sopotnika.
Nas je vozil Edi Potočnik in
prav vznemirljivo, predvsem
pa lepo je bilo z višine kakšnih
400, pa tudi več metrov, pod
sabo opazovati čudovito lepe
predele na vsem celjskem ob-
močju. Strah ni potreben, saj
gre za povsem varno zadevo.
Tudi če bi odpovedal motor, se
nima kaj zgoditi, saj lahko
motorni zmaj brez posebnih
težav na principu jadranja pri-
stane na vsakem travniku, če
je dolg le kakšnih petdeset
metrov. Pristati je dovoljeno
tudi na vseh letališčih, vendar
je za to treba plačati letališko
takso. Motorni zmaj doseže
hitrost do 80 kilometrov na
uro. Z njim je brez vseh omeji-
tev dovoljeno leteti na višini
450 metrov, razen v letaliških
conah Ljubljana, Maribor in
Portorož, kjer je treba polet
prijaviti kontrolnemu stolpu,
leteti pa ni dovoljeno v krogu
dveh kilometrov okrog jedrske
elektrarne. Rezervoar zmore v
poprečju okrog 40 litrov (odvi-
sno od tipa), poprečna poraba
pa znaša okrog 15 litrov meša-
nice za uro letenja. Noben
problem torej ni nagovoriti
kakšnega zmajarja, da vas po-
pelje na morje ali pa v Prek-
murje. V Portorožu boste v uri
in pol, pa še gneči na cesti se
boste ognili.
Poprečna cena zmaja znaša
od 15 do 20 tisoč mark, ultra
lahka letala pa stanejo od 30
tisoč mark naprej. K temu je
treba dodati še stroške za regi-
stracijo in za zavarovanje. Ti
so približno takšni kot za avto-
mobil. Vsak motorni zmaj in
vsako ultra lahko letalo ima
tudi svojo registrsko številko.
Marsikoga zanima tudi to,
kakšna je razlika med motor-
nim zmajem in uUra lahkim
letalom. Gre predvsem za na-
čin upravljanja. Motorni zmaj
upravljajo s težnostjo in nagi-
bom kril, upravljanje letala pa
je aerodinamično, torej s krilci
in repom.
V dobri uri sva z Edijem
preletela kar lep košček Slove-
nije. Letela sva proti večeru.
Tudi sicer je najbolje in naj-
bolj mirno leteti zjutraj in pro-
ti večeru, ko termika pojenja.
No, če bi kdo rad izvedel še
kaj več zanimivega o vsem
tem ali bi rad poletel, naj pride
v soboto popoldne v Kapljo
vas pri Preboldu. Ob obilici
glasbe in dobrot, ki jih pri-
pravljajo, bo poskrbljeno tudi
za vožnje. Celo s helikopter-
jem se boste lahko vozili. Prav
gotovo boste očarani nad
vsem, kar boste videli in kar
vam bodo pokazali.
J. V.
Člani Aero kluba iz Prebolda bodo v soboto namenu predali vzletišče za ultra lahka zračna
plovila.
Zapeljimo varno v poletje
Tak je bil delovni naslov sobotne preven-
tivne akcije, ki je bila v celjski tehnični bazi
AMZS ter istočasno še v 12 bazah po vsej
Sloveniji. V njej so brezplačno opravljali
tehnične preglede na vozilih.
Zima pušča posledice na avtomobilih, ki jih v
pomladanskem času pogosteje uporabljamo.
Zato so z akcijo hoteli opozoriti voznike na
nepravilnosti oziroma napake na vozilih, kar je
tudi prispevek k večji varnosti na cesti. V akciji
so pregledali blizu 150 vozil, najpogostejše
okvare in pomanjkljivosti pa so mehaniki od-
krili na zavorah, pnevmatikah, svetlobnih tele-
sih in karoseriji. V celjski tehnični bazi AMZS
ocenjujejo, da vozniki premalo skrbijo za teh-
nično brezhibnost vozila, zlasti kadar gre za
starejše in manj kakovostne avtomobile, ki se
tudi pogosteje kvarijo. Prihodnja preventivna
akcija bo konec junija.
P. ŠKERL, Foto: G. KATlČ
Malo denarja za
želje Tepanjčanov
že vrsto let vodi krajevno
skupnost Tepanje Anton
Ofentavšek. Znani Tepanj-
čan, ki v svojem sodobnem
podjetju zaposluje več kot
sto ljudi, je nemalokrat tudi
sam precej pripomogel za
napredek v domačem kraju.
»Če so bili pripravljeni za
pridobitev v kraju prispevati
vsi domačini, ni bilo težko
zbrati manjkajočega tudi od
tukajšnjih podjetnikov, tudi
sam sem dostikrat pomagal.«
Danes pa je drugače: na zad-
njem referendumu se krajani
niso vnovič odločili zanj. Tako
se v krajevni blagajni zbere le
tisto, kar dobij' iz občinskega
proračuna. Številni načrti - od
gradnje mrliške vežice do po-
sodobitve doma krajanov in
mnogo drugih - so tako splavali
po vodi, ugotavlja Ofentavšek.
S sredstvi, ki jih dobijo iz ob-
činskega proračuna, bodo v Te-
panju in okolici letos posodo-
bili nekaj cestnih odsekov, na
Goliču bodo uredili javno raz-
svetljavo, v novem naselju pa
nekaj metrov kanalizacije. Z
vzdrževanjem obstoječih do-
brin bo že težje. V Tepanju bi
radi posodobili dom krajanov,
ki služi hkrati tudi kot kulturni
dom in dom gasilcev. Vendar
bo denarja dovolj le za najbolj
nujna sanacijska dela.
V Tepanju načrtujejo tudi
ureditev obrtne cone, ki bo
pred novim naseljem v Tepa-
nju. Zanjo so v minulem mese-
cu že pridobili potrebno zem-
ljišče. V skladu z zazidalnimi
načrti bodo že letos lahko tam
ponudili prostor obrtnikom ali
podjetnikom. V bližnji prihod-
nosti nameravajo v kraju prido-
biti še večje zemljišče za šport-
ne dejavnosti. Na tem večna-
menskem prostoru bi radi ure-
dili igrišče za veliki nogomet,
odbojko, trim stezo, hkrati pa
se bodo tu odvijale gasilske in
druge prireditve.
Pripravljajo tudi vso potreb-
no dokumentacijo za gradnjo
bencinske črpalke, ki je po be-
sedah predsednika krajevne
skupnosti za kraj zelo pomem-
bna.Projekte in zemljišče še pri-
dobivajo, postavljena pa bo v
dveh letih. Po dolgoročnih načr-
tih pa naj bi v samem centru
zrasel še en večji objekt, podo-
ben sedanjemu poslovnemu
centru, s katerim bi se zaokroži-
la celotna podoba kraja. V njem
bo prostor za pošto, zdravnika,
odvetnika in še koga.      B.Z.
Za nov gasilski avto
Prostovoljno gasilsko društvo Vrh nad Laškim, v katerega je
vključenih 72 aktivnih članov, praznuje letos 65 let delovanja.
Jubilej bi radi proslavili tudi z nakupom novega gasilskega
avtomobila, vendar jim za plačilo vozila manjka še nekaj
denarja. Zato so se odločili, da bodo pripravili dobrodelni
koncert, ki ga bodo pod naslovom »Mi bdimo dan in noč, ne
boj se za pomoč« pripravili danes, 22. maja, ob 19.30 v laškem
Kulturnem centru. Nastopili bodo ansambli Vesele Štajerke,
Dori in Savinja ter ansambel Mira Klinca in Jože Bohorč s
prijatelji. Kot presenečenje napovedujejo tudi gosta večera.
JI
Zakonca Brelez ob prejemu spominske slike ob proglasitvi za častnega krajana.
Na Vranskem so praznovali
Vransko se ponaša z bogato zgodovino, ki
jo je opredeljevala njegova prometna lega.
Tam mimo je potekala že starodavna jantar-
ska pot, prvič je bil ta kraj v listini omenjen
leta 1123, 14. maja 1868. leta pa so mu bile
podeljene trške pravice. V spomin na ta dan
praznujejo na Vranskem krajevni praznik.
Letošnje praznovanje krajevnega praznika so
na Vranskem združili z odprtjem prenovljene-
ga, sicer 129 let starega gostišča Slovan. V njem
je bila tudi slavnostna seja Sveta krajevne
skupnosti Vransko, ki so se je udeležiU mnogi
gostje, med njimi župan občine Nazarje Ivan
Purnat, župan občine Žalec Milan Dobnik,
župan občine Gornji Grad Tone Rifelj in pred-
sednik občinskega sveta občine Žalec Franc
Žolnir.
O delu v preteklem letu in načrtih KS Vran-
sko je govoril predsednik sveta Franc Sušnik.
Dvema uspešnima zakoncema so na slavnostni
seji izročili posebna priznanja - častni krajan
Vranskega. Častni krajani so postali zakonci
Filač in Brglez. Praznovanje so zaključili s
komedijo Gospa ministrica, ki jo je zaigrala
dramska skupina iz Gornjega Grada. To je bilo
darilo Vranšanom občine Gornji Grad, oziroma
Filačevih, ki prihajajo prav iz tega kraja.
T. TAVČAR
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Srečanje nad mestom
v Celju bodo vsi slovenski škofje
v celjski župniji Sv. Jože-
fa, ki postaja z Domom sv.
Jožefa živahno središče, so
za binkoštno nedeljo pripra-
vili vsakoletno srečanje sta-
rejših, bolnih in invalidnih.
Letošnje sta pomagali pri-
praviti tudi Vincencijevi kon-
ferenci, iz domače župnije ter
iz Sv. Danijela. Gre za karita-
tivno ustanovo, ki je v Sloveni-
ji vse bolj dejavna. Srečanje je
bilo ob binkoštnem prazniku,
ki je za kristjane praznik duha,
saj tisti, ki ne morejo fizično
ustvarjati, lahko bogatijo svojo
notranjost. Pri slovesni maši
so sodelovali mladi pevci in
glasbeniki iz mestne župnije
Sv. Danijela, ki so nastopili
tudi med srečanjem po maši,
ko se jim je pridružil ljudski
harmonikar Lojze Kolman. Na
dvorišču so namreč za približ-
no sto starejših, bolnih in inva-
lidnih pripravili pogostitev, ki
je minila ob klepetu in dobri
volji. Srečanja so se udeležiU
ljudje iz Celja, tudi iz doma
upokojencev, dobri ljudje pa
so jim omogočili prevoz.
Za binkoštni praznik je bil
prav tako mogoč ogled prenov-
ljenega Doma Sv. Jožefa, tik ob
cerkvi. Tam je trenutno sloven-
sko-avstrijski seminar o peda-
gogiki, v njem stanujejo inva-
lidni otroci iz Nemčije, ki tre-
nutno koncertirajo po Sloveni-
ji, v ponedeljek pa bo še sreča-
nje škofovske konference.
Udeležili se ga bodo vsi slo-
venski škofje in vsi redovni
predstojniki, med njimi tudi
slovenski metropolit dr. Franc
Rode, ki je bil nekoč župnik
pri celjskem Sv. Jožefu.
B.J.
Pastirski »kenik« je postala Alenka Cepin iz Drenskega Rebra.
Iskrive znanstvene misli
Šaleški mladi raziskovalci danes zaključujejo predstavitve svojih prispevkov
v gibanje Mladi razisko-
valci za razvoj Šaleške doli-
ne se je s svojimi raziskoval-
nimi prispevki letos vključi-
lo 85 mladih. Osnovnošolci
so svoje predstavitve zaklju-
čili že prejšnji teden, sred-
nješolci pa jih zaključujejo
danes. Na Šolskem centru
Velenje so z delom in odzi-
vom mladih raziskovalcev
zelo zadovoljni.
Na letošnjem srečanju, ki je
že štirinajsto zapored, so mla-
di raziskovalci izdelali 38 razi-
skovalnih nalog, od tega so jih
26 pripravili dijaki srednjih
šol. Slednji so se lotili izdelave
nalog predvsem s področja
tehnike in naravoslovja, med-
tem ko je osnovnošolce bolj
zanimalo družboslovje. Vsi ra-
ziskovalci pa so se lotili aktual-
nih tem, ki odmevajo v okolju,
v katerem živijo. Obdelali so
ekološko osveščenost prebi-
valcev Šaleške doline, ocenje-
vali onesnaženost okolja ter
med drugim raziskali šaleško
geološko pot. Več raziskoval-
cev je pritegnil Internet, obde-
lali so možnosti predstavitve
Velenja na računalniškem
omežju in proučili uporabo In-
terneta v šoli. Poglobih so se
tudi v proučevanje možnosti
za razvoj turizma v Velenju,
saj vidijo v njem priložnost za
gospodarski napredek.
Štefka Kordeš, predsednica
programskega sveta tega giba-
nja, je v predstavitvenem
zborniku nalog zapisala, da bi
si težko zamisUli bolj optimi-
stičen odgovor na nekatere
sedanje probleme, kot ga po-
nujajo ravno iskrivi prispevki
mladih raziskovalcev. Pri delu
jim je priskočilo na pomoč 42
mentorjev, v komisijah za
oceno raziskovalnega dela pa
je sodelovalo 34 strokovnja-
kov z različnih področij.
KL
Pastirica ugnala pastirje
V noči pred binkoštno ne-
deljo je bilo v trgu Pilštanj na
Kozjanskem živahno, saj so
domačini postavljali stojnice
in urejali prostor, kjer se je
odvijal tradicionalni prikaz
pastirskega praznika.
Ko so se zvezde začele umi-
kati svitu, je med prvimi obi-
skovalci, ki so dodobra napol-
nili prireditveni prostor sredi
starodavnih stavb, završalo.
Prizorišču so se približevali pr-
vi pastirji z živino, ki so jo gnali
na pašo, kot so to počeli pred
desetletji. Val navdušenja je
prevzel vse, ko se je kot prva na
prizorišču, pojavila drobna pa-
stirica, ki je pogumno vlekla
močno in lepo kravo, pomagal
pa ji je bratec.
Tokrat je postala pastirski
»kenik« Alenka Cepin iz Dren-
skega Rebra, ki je do prizorišča
uspešno priganjala kravo dobre
tričetrt ure. »Vesela sem, da
sem premagala vse pastirje in
da bom leto dni njihov kenik,«
je hitela pripovedovati med pri-
vezovanjem krave, nato se je
lotila peke cvrtkov, kasneje je
zaplesala in z vaškimi pevci
zapela. Bila je v središču pozor-
nosti, saj je prva ženska, ki ji je
uspel veliki podvig.
Zadnji se je na prizorišču po-
javil Branko Jug iz Gubna, za
nagrado pa je dobil venec iz
kopriv in ne preveč laskav na-
slov »binkoštna luknca«. V to-
lažbo mu je bilo, da so mu
drugi pastirji kozo (na prizoriš-
ču se je pojavil s tremi) progla-
sili za najlepše ovenčano s
spomladanskim travniškim
cvetjem, za kar je dobil velik
zvonec.
Vse skupaj se je potem odvi-
jalo kot dobra ljudska igra brez
posebej utrjenega scenarija,
močno je zadišalo po cvrtkih
napolnjenih z drobnjakom, sla-
nino, šunko in sirom, pil se je
dober čaj in posebna znameni-
tost Pilštanja drnulovec. Slišati
je bilo lepo fantovsko ljudsko
petje, igranje na harmoniko,
ansambel Braneta Klaužarja pa
je že ob šestih zjutraj zvabil
prve plesalce na plesišče sredi
trga.
Med mnogimi obiskovalci, ki
so se v zgodnjih jutranjih urah
odpravili na Pilštanj, so bili tudi
pohodniki, ki so sodelovali na
3. binkoštnem pohodu iz Pe-
čovnika preko Celjske koče,
Svetine, Šentruperta, Kalobja,
Dobja in Planinske vasi do Pil-
štanja. Na pot so odšli v soboto
zvečer, prvi pa so bili na prire-
ditvenem prostoru že pred za-
četkom pastirskega praznika.
Letos je na progi dolgi okoli 40
km sodelovalo 126 pohodni-
kov.
Pastirski praznik na Binkošt-
no nedeljo na Pilštanju sodi
prav gotovo med najbolj izvir-
ne in prijetne turistično kultur-
ne prireditve na Celjskem. Do-
kaz, da je to res, je tudi obisk,
pa čeprav se prireditev začne
ob neobičajnem času, ko se noč
umakne dnevu.
TONE VRABL
Podpis Eko listine
Učenci in učitelji Osnovne šole Ob Dravinji v Slovenskih
Konjicah so se vključili v mednarodni projekt Eko šola kot
način življenja. O delu, ki so ga v okviru projekta že opravili ter
o načrtih za naprej bodo spregovorili v četrtek, 22. maja, ob 17.
uri. Takrat bodo predstavniki učencev, svet staršev, komisije
eko projekta, krajevne skupnosti, župan in ravnateljica šole
tudi slovesno podpisali Eko listino ter odprli razstavo.   MBP
Trgovina ■ bar Lily v Kasazah pri
KILILiboje
Zakonca Lilijana in Bojan
Robnik dobro skrbita za
krajane Kasaz in Liboj. Po
sedmih letih prodaje v lese-
nem kiosku pri KILI Liboje,
sta v soboto odprla novo, zi-
dano trgovino - bar v bližini
stare lokacije.
Na otvoritvi, ki je bila prejš-
njo soboto, in na kateri so so-
delovali Godba na pihala iz
Liboj, izvajalci del, povabljeni
gostje in številni krajani, smo
se lahko prepričali o bogati
izbiri živil z delikateso, pijač,
Peternelovega kruha in peciva,
čistil, galanterije in drugega.
Lastnika se zahvaljujeta
svojim kupcem za izkazano
zaupanje v teh sedmih letih.
Nenazadnje pa pomeni nova,
pregledna in dobro založena
trgovina tudi pridobitev za
kraj.
Trgovina - bar L1LY v Kasa-
zah je odprta vsak dan med
7. in 20. uro, ob sobotah
med 7. in 14. , ob nedeljah in
praznikih pa med 8. in 12.
uro.
Njihovo vodilo ostaja še na-
prej prijaznost, uslužnost in
poštenost, skratka vse v cilju
zadovoljnega kupca.        EP
Tisti, ki živijo blizu, se vidijo pogosteje, posamezniki pa so se srečali po dolgih desetletjih
Večina je prišla skupaj z zakonci.
Spomini na staro zibiško šolo
Posamezni učenci nekda-
nje šole v Zibiki, v šmarski
občini, so se lahko znova
videli po pol stoletja. To je
bilo na sobotnem srečanju,
ko so se zbrali tisti, ki so bili
rojeni v letih 1937, 1938 in
1939.
Najmlajši so se srečali pr-
vič doslej, starejši pa že pred-
lani. Prišlo je nad štirideset
učencev iz nekdanje mogoč-
ne ter ugledne zibiške šole,
večinoma skupaj z zakonci.
Danes živijo po vseh mogo-
čih krajih, tudi po Nemčiji,
na srečanje pa so prišli celo iz
Kranja, Postojne, Gornjega
Grada...
Zbrali so se pri farni cerkvi-
ci, pri maši. Nato so se spom-
nili nekdanjega župnika Jel-
šnika, ki se je po takratni ma-
niri včasih poslužil palice.
Srečanje so nadaljevali na tu-
ristični kmetiji Bizjak, med
Zibiko in Tinskim, kjer so ve-
liko obujali spomine na nek-
danje, težje dni, ko pa je bilo
marsikaj  vendar lepše.  Za
uradnejši nagovor je poskrbel
Stane Bizjak, ki se je posebej
zahvalil organizatorjema sre-
čanja, Karlu Smoletu iz Stra-
nja in Dragici Počivalšek iz
Vojnika.
Med spomini je bilo nekaj
solz, največ pa dobre volje, ki
je trajala vse do jutranje zore.
Igrala sta muzikanta Lovro in
Sandi Medved iz Kristan Vr-
ha ter tudi Karel Smole, eden
od nekdanjih sošolcev iz stare
zibiške šole.
BRANE JERANKO
Foto: BLISK
Vsak človek je
zase svet
Na Osnovni šoli v Šempe-
tru so letos pripravili pro-
jekt pod geslom »Vsak člo-
vek je zase svet«, v katerega
je bilo vključenih vseh 16
oddelčnih skupnosti.
Vsaka oddelčna skupnost si
je izbrala osebnost, ki jo je
nato celovito predstavila, se
podrobneje seznanila z dejav-
nostjo, s katero se ukvarja iz-
brana oseba in v zvezi s tem so
učenci tudi sami ustvarjali pe-
smice, risaH, pekli, pripravljali
modne revije in drugo. Dolo-
čene stvari so opravili v pove-
zavi s poukom, projekt pa je
štel tudi za kulturni dAn. Vse
osebe bodo predstavili še juni-
ja na prireditvi ob zaključku
šolskega leta in jih seveda prav
tako povabili medse.      T. T,
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Radarji pregnali vile
Na obisku pri Darinki in Francu Grudnik, oskrbnikih doma na Menini planini
Pred davnimi davnimi leti
Še nikjer ni bilo reke Drete,
Menine planine in jezera Bi-
ba. Na tem območju so bili
pastirji, ki so ugledali vilo in
jo hoteli ujeti. Ko so jo že
skoraj ujeli, je vila zajokala,
solze pa so se združile v
reko Dreto, ki je bila zelo
deroča. Prebredli so jo le
najbolj vztrajni pastirji. Ko
so ponovno skoraj dohiteli
vilo, ji je z glave padel las in
na tem mestu je zrasla Me-
nina planina. Planino je pre-
plezal samo najbolj vztrajen
in najlepši pastir, ki je konč-
no ujel vilo. Toda ta je po-
novno zajokala in jokala,
dokler se ni stopila v pastir-
jevem naročju, na tem me-
stu pa je nastalo jezero Biba.
Nel<ako tako opisuje legenda
nastanek Menine planine, ki je
danes velikokrat v središču po-
litičnega dogajanja. Gre za zna-
no stvar, postavitev radarjev na
Šavnicah in Vivodniku. Med
našim nedeljskim obiskom pla-
ninskega doma na Menini je
prišlo v kočo kar nekaj planin-
cev in zahtevalo knjigo, da se
vpišejo proti gradnji radarjev.
Nekateri planinci so prvič zašli
na več kot 1500 metrov nad-
morske višine, drugi pa so stal-
ni obiskovalci Menine planine,
ki se menda nekako zaje v člo-
veka. Kdor enkrat obišče Meni-
no, se zagotovo vrne, so mi
zagotavljali.
V tem času je na Menini
tako, kot bi se preselil na zače-
tek pomladi. Cela polja telo-
hov, vresja in mačic pozdrav-
ljajo popotnike, pa naj pridejo
peš s Črnivca (4 ure), z Gornje-
ga Grada, Tuhinja ali Bočne
(približno 3 ure hoda). Iz Tu-
hinja in Bočne vodi do Menine
15 kilometrov dolga maka-
damska cesta. »'Med najlepši-
mi je čas, ko začne tukaj kop-
neti sneg. Takrat se na planini
med zaplatami snega pojavijo
cele preproge žafrana in telo-
hov, in to je res pogled, ob
katerem se ti spočijeta oko in
duša,« pravita prijazna oskrb-
nika doma na Planini, zakonca
Darinka in Franc Grudnik.
Sicer je dom last Planinskega
društva Gornji Grad, kapelico
v neposredni bližini doma pa
so postavili člani pašne skup-
nosti Gornji Grad.
Planina, kjer je
vse drugače
Grudnikova sta na Menino
prišla pred tremi leti iz Okoni-
ne. »Pred leti sta bila tu skrbni-
ka moja mama in oče, ki sta
vztrajala pet let. Starša sta bila
tudi oskrbnika doma na Kle-
menči jami, tako da smo ne-
nehno zahajali v gore. Sama
nisem bila v službi, Franc se je
upokojil, otroci so se poženih...
in tako sva šla,« je pripovedova-
la Darinka, v njenem glasu pa je
pogosto čutiti, kako silno je
Vzljubila planino. »Saj je tu kar
precej dela, vendarle tudi veli-
ko užitkov. Meni je ljubo, ko ob
vikendih prihajajo ljudje, med
tednom pa je dosti prostega
časa, tako da z možem veliko-
krat pohajkujeva okrog.«
V domu na Menini nudijo
približno 60 prenočišč (»Če je
sila, lahko prespi tudi 100 pla-
nincev. Se pač malo stisnejo,
tako da navzgor ni omejitev,«
se je pošalil Franc), v »dolini«
pa že slovijo kulinarične spe-
cialitete iz Darinkine kuhinje.
»Največje povpraševanje je po
ciganskem in srnjakovem go-
lažu, druge enolončnice pa so
itak obvezne za planine. Ra-
zen domačinov, prihaja k nam
veliko planincev z ljubljanske
strani, tako da je tu kar pe-
stro,« je povedala Darinka.
Grudnikova sta sezono na Me-
nini pričela že med prvomaj-
skimi prazniki, in v maju je
dom odprt med vikendi, urad-
no pa se sezona na Menini
prične v začetku junija, ko na
planino priženejo tudi živino,
predvsem goveda in konje. Le-
tos v domu nudijo tudi polne
penzione, ki skupaj z nočitvijo
stanejo 2.500 tolarjev.
»Ko doma pripravljava zad-
nje stvari za planino, sva do-
stikrat živčna, sprašujeva se,
če sva kaj pozabila... Toda, ko
sva enkrat na planini, je, kot
da bi vse padlo z naju. Planin-
ski dom ni tako kot druge
gostilne, ljudje pri nas niso
sitni, skoraj nihče si ne izmiš-
ljuje ne vem česa... No, vsaj
zaenkrat tega še nisva dožive-
la,« pravita Grudnikova, ki sta
že od nekdaj tudi sama pla-
ninca. »Obredla sva skoraj vse
slovenske planine, sedaj pa
po najinih stopinjah hodi sin
Jernej, ki je preplezal že kar
precej gora v Himalaji in Ame-
riki. Ko enkrat začneš, pač ne
moreš nehati - planine te vza-
mejo za svojega.«
Menina je zelo primerna za
krajše izlete, na katere se lah-
ko podajo družine z otroci,
seveda pa jo lahko obiščejo
tudi bolj zahtevni planinci. V
poletnih mesecih je tu na kupe
borovnic, jagod, brusnic, ma-
lin, gob; iz doline hodijo nabi-
rat zdravilne rastline... »Zdi se
mi, da so se obiskovalci včasih
večkrat pripeljali in da se da-
nes bolj pogosto odločajo za
pešačenje,« je omenil Franc.
Menina ima res veliko izlet-
niških točk, primernih za pla-
nince različnih sposobnosti.
Od planinskega doma do Vi-
vodnika, kjer so postavili nov
razgledni stolp, iz katerega se
ob pravem vremenu vidi do
morja, je slabe četrt ure hoje.
Približno tako daleč je oddalje-
na tudi Jespa, kraška jama, v
kateri je ob vseh letnih časih
leden stolp, znotraj pa so kap-
niki. Blizu doma je tudi jezero
Biba, ki pa se v zadnjem času
počasi krči. O razgledu po celi
Savinjski dolini tako ni treba
posebej pripovedovati, ob ja-
snih dneh se vidi tudi Triglav.
»Še danes, po treh letih, zjutraj
večkrat vzameva daljnogled in
opazujeva pokrajino. Vsak dan
je pogled drugačen,« sta priz-
nala Grudnikova.
Na Menini, ki je hkrati blizu
in daleč, vlada pravo planin-
sko življenje. »Pri nas se poleg
planincev dostikrat oglasijo
lesarji in stari kmetje, ki pase-
jo živino. Takrat potegnemo
večere dolgo v noč in včasih
med pripovedkami oživijo tu-
di vile,« je povedala Darinka.
Proti radarjem
v zadnjem času med obi-
skovalci Menine v pogovorih
bolj kot vile prevladujejo ra-
darji. Vojaški in civilni, Šavni-
ce in Vivodnik... »Kolikor
vem, so postopki za gradnjo
zaenkrat zaustavljeni. Upam,
da bo tako, kot so obljubiU.
Lani je bilo pri nas res vroče.
Saj mogoče ni nevarnosti za-
radi sevanja. Toda v Mozirju
in Nazarjah dobivajo vodo z
Menine, ki je preprosto prele-
pa za radarje. Uničili bi naj-
lepše terene in hkrati omejili
gibanje, saj bi bilo precej po-
dročja v bližini radarjev ogra-
jenega,« je menil Franc, Da-
rinka pa dodala: »Kakor ob-
ljubljajo, bi asfahirali cesto,
poskrbeU za elektriko in tele-
fon... Saj končno to za naju ne
bi bilo slabo, toda potem k
nam ne bi več prihajali ljubi-
telji planin, temveč takšni, ki
bi se samo želeli nekam pelja-
ti. Že sedaj kmetje dostikrat
rečejo, da so na pobočjih našli
prazne konzerve ali da so obi-
skovalci kurili. Potem bi bilo
še slabše. Zato sva seveda oba
odločno proti. Številni obisko-
valci naju, predvsem pa gor-
njegrajske planince, podpira-
jo v boju proti postavitvi ra-
darjev.«
Legenda, ki opisuje nasta-
nek reke Drete, Menine plani-
ne in jezera Biba, govori o vili
in pastirjih. Vile sicer ni več,
toda mnogi upajo, da bodo na
planini ostali vsaj pastirji.
URŠKA SELIŠNIK
Grudnikova na Menini, ki jima je prirasla k srcu. V ozadju je vidna kapela, ki so postavili
člani pašne skupnosti Gornji Grad.
Mesto v cvetju
Jutri se prične v Velenju prvi cvetlični sejem
Pred dobrim desetletjem
je bilo Velenje znano kot
lepo in urejeno mesto, ki so
ga krasile zelenice, parki in
cvetlični nasadi. Danes je ta
podoba precej drugačna. Za-
to so se v Promocijskem cen-
tru Velenje lotili projekta, s
katerim želijo spodbuditi
meščane k večji skrbi za
okolje, v katerem živijo.
Cvetlični sejem bo letos
osrednji del tega projekta.
Prizorišče Cvetličnega sej-
ma - Velenje '97, trajal bo od
23. do 25. maja, bo na Cankar-
jevi ulici. »Sejem bo imel po-
leg razstavno-prodajnega tudi
izobraževalni in svetovalni
značaj, saj bomo organizirali
strokovna svetovanja o ureja-
nju okolja in prodajo cvetja
ter okrasnega grmičevja,« je
povedal Alojz Hudarin, vodja
promocijskega centra. Pripra-
vili bodo tudi prikaz cvetlič-
nega aranžiranja in tekmova-
nje cvetličarjev, meščani pa se
bodo lahko vključili v razpis
za najlepše urejen balkon,
okolico stanovanjskega bloka,
hiše ali zelenice. Dogajanje na
Cankarjevi ulici bodo pope-
striU nastopi mladih velenj-
skih glasbenikov iz Glasbene
šole Frana Koruna Koželj ske-
ga. Med sejmom bodo šaleški
likovniki ustvarjali v likovni
koloniji in lončarski delavnici,
ob zaključku pa bodo izdelke
razstavili in prodajali. Aktiv-
na bo tudi svetovalna služba,
ki bo obiskovalcem ponudila
koristne nasvete pri izbiri se-
zonskega cvetja in okrasnega
grmičevja. Posebnost cvetlič-
nega sejma bo predstavitev
vrta domačih zdravilnih ze-
lišč, ki jih sicer gojijo na Kavč-
nikovi domačiji. Na ogled bo-
do vse tiste zdravilne rastline,
ki so dobrodošle prav v vsaki
domači lekarni. Organizatorji
sejma so poskrbeli za predsta-
vitev cvetličnega sejma na In-
ternetu, na ta način pa si je
možno ogledati tudi celovito
predstavitev Velenja.
S projektom Za lepši in ure-
jen izgled mojega mesta, cvet-
lični sejem je le njegovo prvo
jedro, naj bi sčasoma prispe-
vali k temu, da bi Velenje
znova postalo urejeno in pri-
jazno mesto, privlačno za do-
mačine, turiste in poslovneže.
Veliko je še treba postoriti,
zato bodo organizatorji v pro-
jekt povabili tudi stanovanj-
ska upravljalska podjetja, kra-
jevne skupnosti, svete stano-
valcev, osnovne in srednje šo-
le, turistična društva in posa-
mezna podjetja ter ustanove.
KL
Dnevi mladih v Velenju
šaleški študentski klub
organizira te dni v Velenju
tradicionalen mladinski fe-
stival Dnevi mladih in kul-
ture, ki bo trajal od 22. do
24. maja. Festival bo kronal
sobotni ročk koncert, na ka-
terem bo nastopilo sedem
skupin.
Danes, po pričetku festivala
z razstavo v atriju velenjskega
gradu, se bodo srečali mladi
pesniki in pisatelji, sicer pa bo
nocojšnji večer minil ob kon-
certu klasične glasbe in pred-
stavitve nove številke glasila
Šaleškega študentskega kluba
RIT, kar je kratica za Racio-
nalno izbrane teme. Izid glasi-
la bo še toliko bolj slovesen,
saj beležijo dvajseti letnik te
publikacije. Jutri, 23. maja
popoldan, bodo mladi pred
poslovalnico mladinskega
servisa risaU grafite, sledila pa
bo ambientalna likovna po-
stavitev v velenjskem graj-
skem dravoredu. Ta večer, ko
bo tudi okrogla miza o sodob-
ni mladinski kulturi, se bo
končal s poezijo in etno-jazz
koncertom v atriju velenjske-
ga gradu. V soboto dopoldan
bo na na Cankarjevi ulici velik
bolšji sejem, popoldan pa bo
minil v znamenju športa, saj
pripravljajo organizatorji tur-
nir trojk v košarki in odbojki.
Osrednje prizorišče dogajanja
bo zadnji večer spet na velenj-
skem gradu, kjer bo na kon-
certu nastopilo sedem skupin,
in sicer- Burkofsky, Wasser-
dicht, Sulo, Klinični testiran-
ci, Hic et Nune, Racial Abuse
in Strelnikoff. Vse prireditve
na festivalu mladih so brez-
plačne. KL
Ne le hladijo, uravnavajo mikroklimo
v salonu mariborskega Birostroja v Raz-
lagovi ulici 17 sredi Celja so v posebnem
razstavno-prodajnem prostoru na ogled
Toshibine klimatske naprave. Klimatske
naprave, za katere je Toshiba pridobila
evropski certifikat, prodaja podjetje ICP Ce-
lje, ki ima sicer sedež v Delavski ulici 8 v
Celju.
Po besedah Josipa Bezenška so napradaj
vsi modeli Toshibinih klimatskih naprav od 2
do 30 kilovatov, v podjetju ICP Celje pa zago-
tavljajo tudi vgradnjo, montažo in servisiranje
naprav, kar pa je najpomembnejše, kupcem
tudi svetujejo, kateri model bi bil najprimer-
nejši za njihove prostore. V ICP Celje imajo
zagotovljen servis, vendar imajo serviserji sila
malo dela, saj se Toshibine klimatske naprave
praktično ne kvarijo.
Za tiste, ki imajo v hladnih pomladanskih
dneh pomisleke o potrebnosti klimatskih na-
prav, je treba zapisati, da Toshibine ne le
hladijo, ampak tudi uravnavajo mikroklimo v
prostoru. Upravljamo jih z daljincem, vgrajena
imajo fiUra za vonj in prašne delce, v prostoru
pa poberejo tudi odvečno vlago.
In še zadnji, ne nepomemben podatek, zakaj
bi klimatsko napravo kupili že zdaj in ne šele
sredi vročih poletnih dni. Za nakup Toshibinih
klimatskih naprav zagotavljajo do 1. junija ugod-
ne promocijske predsezonske cene. EP
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Posojila za
ohranjanje
podeželja
Po razpisu, ki je izšel v
uradnem listu konec aprila,
lahko investitorji, ki želijo vla-
gati na določenih območjih,
kandidirajo za posebna sreds-
tva, ki jih dodeljuje Sklad za
regionalni razvoj in ohranja-
nje poseljenosti slovenskega
podeželja.
Na območju konjiške
upravne enote so ta območja:
Bezovje nad Zrečami, Bohari-
na. Brezen, Črešnova, Hudi-
nja, Koroška vas. Loška Gora,
Ostrožno pri Ponikvi - del,
Padeški Vrh, Paka - del, Re-
snik, Skomarje, Sojek, Spod-
nji Dolič, Stare Slemene, Ste-
nica, Suhadol, Skedenj in Tol-
sti Vrh. Sklad bo dodeljeval
sredstva za financiranje pro-
jektov kmetijstva in dopolnil-
nih dejavnosti ter projektov
gospodarskih dejavnosti, pa
tudi za premostitveno finan-
ciranje infrastrukturnih pro-
jektov, dopolnihio financira-
nje projektov za izvajanje pro-
gramov aktivne politike zapo-
slovanja in dodeljevanje jam-
stev za projekte na območjih s
posebnimi razvojnimi proble-
mi. Rok za prijavo za namene
kmetijske in gospodarske de-
javnosti je 15. junij letos. Kaj
vse mora vsebovati vloga za
kandidiranje na razpisu, kak-
šne so obrestne mere ter osta-
le podrobnejše informacije so
na voljo na sedežu območne
obrtne zbornice v Slovenskih
Konjicah. B.Z.
Po naše
v veliki dvorani Narodne-
ga doma v Celju sta v torek
zvečer nastopila otroški in
mladinski pevski zbor OŠj
Frana Roša. |
Oba zbora vodi Emilija Klad- j
nik-Sorčan, mladi pevci in pev-|
ke pa so se na zaključni priredi-
tvi »Po naše« predstavili s slo-j
vensko ljudsko pesmijo, prired-
bami, umetno pesmijo ter nekaj
sodobnimi pesmimi. 15 =
Veselijo se Rusov
Slatinčani se zaradi ruskih gostov učijo ruščine
v zdravilišče Rogaška Sla-
tina prihaja vse več ruskih
gostov. Ti so v obsoteljskem
zdravilišču znova po dolgih
desetletjih, letos pa je (po
okrepitvi lire) vse več tudi
Italijanov, po zadnji vojni se
spet vračajo Izraelci, pa gost-
je iz Beneluksa...
mm        mmmmmmmmm
v zdravilišču so zelo optimi-
stični, saj so v letošnji prvi polo-
vici maja zabeležili kar za 28
odstotkov več obiska kot v is-
tem lanskem obdobju. Tako
pričakujejo letos tudi od 700 do
900 gostov iz Rusije, odličnih
gostov, ki si radi veliko privoš-
čijo. Letos so v Rogaški Slatini
gostili že približno 300 ruskih
gostov, trenutno pa jih je tam
40.
Prvi ruski gosti so prišli pred-
lani, precej, približno 400, pa
jih je bivalo v Rogaški Slatini že
lani. Največ jih je iz moskov-
skega bazena ter iz Sibirije,
predvsem iz Neftjuganska in
Novosibirska, kjer sodelujejo
ogromna podjetja z našimi na
področju naftne industrije. V
mestu ob SotU opažajo ljudi
različnih slojev, od tehnične in-
telegence do menedžerjev, ki
prihajajo večinoma z družina-
mi. Gre za ljudi srednje genera-
cije, ki se v zdravilišču poslužu-
jejo predvsem zdravstvene pre-
ventive ter rekreacije. \
Tako se ne zanimajo le za\
zdravstvene usluge ter hotel--;
sko namestitev Zanima jih vse ]
iz bogate slatinske zdraviliške j
ponudbe, od kulturnih priredi- \
tev do izletov po Kozjanskem
ter do Celja, Maribora in Ljub-
ljane. Veliko se jih prijavi za
obisk največjih slovenskih turi-
stičnih znamenitosti kot so
Bled in Bohinj, Piran ter Postoj-
na, saj želijo spoznati celotno
deželo. Gre za goste, ki po svo-^
jih zahtevah še najbolj spomi-
njajo na Italijane. Naše cene so
zanje zelo zanimive, njihova
kupna moč je pri nas visoka, še
posebej za tiste, ki prihajajo iz
drugega najdražjega mesta na
svetu, iz Moskve.
V zdravilišču, kjer je že tradi-
cionalno zelo visok odstotek
tujih gostov, so osebje pripravi-
li že na sporazumevanje z gosti
z zahodnih trgov, v zadnjih
mesecih pa še z ruskimi gosti.
Zaposleni, ki prihajajo z njimi v
stik, so se dva meseca učili
osnov ruskega jezika. Gosti to
seveda zelo cenijo. Za ruske
goste imajo tudi posebne, ru-
sko govoreče turistične vodiče,
ki so jim na voljo ves čas biva-
nja. Prospekte Rogaške Slatine
in posameznih hotelov že dve
leti tiskajo tudi v ruskem jezi-
ku, v tem jeziku pa se lahko
poslužujejo še obvestil o dnev-
nem zdraviliškem dogajanju.
Kaže, da je Rusom v Obsote-
Iju zelo všeč, tamkajšnja po-
nudba jim je pisana na kožo,
pravijo v zdravilišču. Gre za
seveda za goste, ki so prav tako
zahtevni kot tisti iz zahodnih
držav. Precej Rusov že dobro
pozna raven uslug v zahodnih
turističnih velesilah, v Rogaški
Slatini pa jih zanimajo le najviš-
ja, A kategorija. Povsod je naj-
boljša reklama zadovoljen gost.
V Rogaški Slatini si želijo v
prihodnosti še precej več ru-
skih gostov. Boj za gosta na
zahodnem tržišču je vse trši,
trg je zasičen, vlada pritisk na
cene in storitve, v prihod gosta
je potrebno vse več vlaganj.
Ruski trg postaja nasploh vse
zanimivejši, za prihod tamkajš-
njih turistov v Slovenijo pa je
na voljo redna letalska poveza-
va med Ljubljano in Moskvo.
Predstavniki Zdravilišča
Rogaška Slatina so se zato
marca udeležili velikega turi-
stičnega sejma v Moskvi. Sla-
tinčani so se na sejemskem
prostoru predstavili s pomoč-
jo L.P. Impeksa in to v sodelo-
vanju z upoštevanim ruskim
letalskim prevoznikom, s
Transaerom. Tam so se pred-
stavniki zdraviliškega marke-
tinga, ki ga vodi Mladen Ku-
čiš, pogovarjali s predstavniki
turističnih agencij ter podje-
tij.
Pri delu z ruskim trgom zdra-
vilišče odlično sodeluje tudi s
Kompasom Celje, ki ima tam
kar nekaj zanimivih poslovnih
partnerjev, pri tem pa uspešno
pro[\igira tudi Rogaško Slatino.
~......^.^-^ BRANE JERANKa
Mladi presenečajo
Območna organizacija
Rdečega križa Velenje je
pripravila prejšnji četrtek
finalno tekmovanje v kvizu
za osnovnošolce in srednje-
šolce, s katerim je zaključila
svoje dejavnosti ob tednu
Rdečega križa.
Na kvizu je sodelovalo 53
tekmovalcev iz 7 osnovnih šol
iz Šaleške doline in velenjske-
ga srednješolskega centra. Poj^
merili so se v poznavanju tehle
štirih tem: mladi in gibanje
Rdečega križa, problemi nar-
komanije, problemi alkoholiz-
ma in škodljivost kajenja. Or-
ganizatorji so bili nad njiho-
vim znanjem prijetno presene-
čeni, saj so se tekmovalci izka-
zali kot zelo dobri poznavalci
naštetih tematik. Ker je bilo
njihovo tudi enakovredno, niti
zmagovalca niso mogli določi-
ti kljub trem krogom dodatnih
vprašanj. Tako so tri prva me-
sta zasedli tekmovalci iz OŠ
Gorica, OŠ Antona Aškerca in
OŠ Šalek, med štirimi ekipami
srednješolcev pa so bili najbolj
poučeni dijaki elektrotehniške
-smeiL^...___^_....^__
NA DANAŠNJI DAN
2 3   MAJ
1707 - Rodil se je naravoslo-
vec Carl Linne, ki je za rastlin-
ske in živalske vrste uvedel
latinsko-grško poimenovanje
s po enim rodovnim in vrst-
nim imenom (umrl leta
1778).
1734 - Rodil se je nemški
zdravnik Franz Anton Me-
smer, utemeljitelj živalskega
magnetizma - njegova metoda
»mesmerizem«, pomeni zače-
tek uporabe hipnoze v medi-
cini (umrl leta 1815).
1848 - Rodil se je nemški
inženir in letalski konstruktor
Otto Lihenthal, ki je leta 1891
izvedel prvi spustni let (ja-
dralno letalo), daljši od 100
metrov (umrl leta 1896).
24. MAJ
1544 - Rodil se je angleški
zdravnik in fizik William Gil-
bert, utemeljitelj nauka o
magnetizmu, iz katerega izvi-
ra izraz elektrika (umrl leta
1603).
1743 - Rodil se je francoski
revolucionar, odločen jakobi-
nec Jean-Paul Marat (umor-
jen leta 1793).
1819 - Rodila se je britanska
kraljica in cesarica Indije Vik-
torija, ki je vladala kar 64 let
(umrla leta 1901).
1905 - Rodil se je ruski pisa-
telj (Tihi Don, Zorana ledina.
Sinja stepa) Mihail Aleksan-
drovič Šolohov, eden največ-
jih ruskih pisateljev našega
časa - Nobelov nagrajenec leta
1965 (umrl leta 1984).
25. MAJ
1707 - Rodil se je italijanski
dramatik Carlo Goldoni, ki je
zaslovel predvsem s karakter-
nimi komedijami (Mirandoli-
na. Lažnivec in Krčmarica,
Prebrisana vdova) (umrl leta
1793).
1818 - Rodil se je švicarski
kulturni in umetnostni zgo-
dovinar Jakob Burckhardt, za-
četnik in utemeljitelj sistema-
tične umetnostne vede (umrl
leta 1897).
1898 - Rodil se je letalski
konstruktor ukrajinskega ro-
du Igor Ivanovič Sikorski, ki je
leta 1913 naredil prvo štiri-
taktno rusko letalo (umrl leta
1972). ..........,...............„.
26. MAJ
1842 - Rodil se je slovenski
poklicni časnikar Anton Tom-
šič (umrl leta 1871).
1891 - Rodil se je slovenski
pisatelj (zgodovinski roman
Bobri) Janez Jalen, ki je ustva-
ril slovensko enačico alpske
povesti (Trop brez zvonca,
Ovčar Marko) (umrl leta
1966).
27. MAJ
'mm
427 pr.n.šL - Rodil se je
starogrški filozof Platon, ute-
meljitelj filozofskega idealiz-
ma (umrl leta 347 pr.n.št.).
1878 - Rodila se je ameriška
plesalka Isadora Duncan, ute-
meljiteljica svobodnega plesa
(umrla leta 1927).
28. MAJ
1641 - V ljubljanski stolnici
je bil krščen Janez Vajkard
Valvasor, kranjski polihistor,
zgodovinar, topograf, etno-
graf in risar. Njegovo najpo-
membnejše delo je Slava Voj-
vodine Kranjske, v kateri je
kot zgodovinar za novejše ob-
dobje kritično uporabljal ar-
hivske vire (ki so danes izgub-
ljeni), kot geograf in topograf
pa je opisal Kranjsko kakor
nihče pred njim (umrl leta
1693).
1779 - Rodil se je irski ro-
mantični pesnik Thomas
Moore, bil je Byronov intimni
prijatelj, o katerem je napisal
znamenito biografijo, uničil
pa je spomine, ki mu jih je
zapustil Byron (umrl leta
1852).
1901 - Rodil se je slovenski
ekspresionistični pesnik (Ža-
lostne roke, Vigilije, Srebrni
rog) Anton Vodnik (umrl leta
1965).
29. MAJ
1830 - Rodil se je slovenski j
pisatelj (Bajke in povesti o
Gorjancih) Janez Trdina, ute-
meljitelj slovenske umetne
pripovedke na ljudski podlagi
(umrl leta 1905).
1917 - Rodil se je ameriški
politik in državnik John Fitz-
gerald Kennedy, leta 1960 je
bil izvoljen za predsednika
ZDA, komaj tri leta kasneje pa
je v Dallasu postal žrtev aten-
tata (umorjen leta 1963).
Prodajni center Drolc odprt
Ob Bežigrajski cesti 7 v Celju je celjsko
podjetje Tripex minuli petek odprlo Prodaj-
ni center Drolc, novo prodajalno bele tehni-
ke, akustike in vsega, kar potrebujete za
dom in gospodinjstvo.
Celoten prodajni center, ki ga je slovesno
odprl celjski podžupan Dušan Burnik, ima
približno 1.800 kvadratnih metrov poslovnih
prostorov. V pritličju je ob veliki prodajalni
bele tehnike, akustike ter vsega, kar potrebuje-
te za dom in gospodinjstvo, še bife, predvido-
ma junija pa bodo odprh še prodajalno in
servis akustike, avdio in video tehnike ter
gospodinjskih aparatov. Direktor podjetja Tri-
pex Ivan Drolc načrtuje, da bi v zgornji etaži,
kjer so zdaj pisarniški prostori za upravo in
komercialo podjetja, sčasoma uredili še raz-
stavno prodajni salon svetil in kuhinjskega
pohištva.
Do konca maja bodo v Prodajnem centru
Drolc v nagradni akciji izbirali kupce, ki bodo
pri njih na posamezni dan kupili največ blaga.
Odvisno od tega, kolikšen bo znesek na raču-
nu največjega dnevnega kupca, pa bo le-ta
nagrajen z enim od aparatov iz prodajnega
programa podjetja Tripex. EP
Slavje po intervenciji
Gasilci iz Grušovelj so od sobote naprej uradno lastniki novega kombiniranega vozila.
Uradno zato, ker so avtomobil že uporabili v intervenciji, kljub temu pa sobotno slavje ni bilo
nič manj prijetno. Pri tem je predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje Lojz BlažiČ
izrazil upanje, da avtomobila ne bi uporabljali prepogosto. Zbrane gasilce je pozdravil tudi
mozirski župan in poslanec Jakob Presečnik, vozilo pa je blagoslovil rečički župnik Ferdinand
Lukner. Grušoveljski gasilci so vsem, ki so jim pomagali pri nakupu 15 milijonov tolarjev
vrednega vozila, izročili spominska darila. US
1. SNOPIČ
SPORT- NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
Ključ je v gospodarstvu
Državo so mednarodni us-
pehi športnikov presenetili.
Zato je zamudila priložnost
in ni znala promocijsko
»vnovčiti« evropskih prva-
kinj - rokometašic Robit
Olimpije, košarkarjev SME-
LI Olimpije, rokometašev
Celja Pivovarne Laško in
drugih. Na ravni države ni
koordinacije in doslej tudi ni
bilo prave volje, da bi v stra-
tegijo promocije države bolj
vključili vrhunski šport.
mmmm
Mednarodna športna arena
je za veHke, za majhne ni pro-
stora, kajti šport je biznis. Zato
mora biti država pri sofinanci-
ranju vrhunskega športa selek-
tivna. Vendar ključ za financi-
ranje velikih moštev ni v drža-
vi, ampak v gospodarstvu.
To je le nekaj misli iz ak-
tualnega pogovora Šport,
zmage, porazi in promocija
Slovenije, ki je v Celjskem do-
mu zbral imenitno skupino
sogovornikov: Zmago Saga-
din (Smelt Olimpija), Tone
Turnšek in Uroš Šerbec (RK
Celje Pivovarna Laško), dr.
Janko Strel (državni sekretar
za šport), Jože Zimšek (pred-
sednik AD Kladivar) in Stane
Bizjak (Ministrstvo za gospo-
darske dejavnosti).
Tudi v športu ima ceno sa-
mo tisto, kar je primerljivo z
Evropo, je dejal Zmago Saga-
din. In prav to, kar je evropska
kakovost v športu, Slovenija
še ni natančno opredelila, saj
bi bila sicer, ko gre za vrhun-
ski šport, bolj selektivna.
Smelt Olimpija je v Rimu mar-
sikaj naredila za promocijo
države, nameravali so odpreti
celo turistično pisarno, ven-
dar pa so pravi mojstri za to
zlasti Grki. Država nam na
poti v Evropo ni veUko poma-
gala, je dejal Tone Turnšek, in
tudi sistema ni, ki bi stimuli-
ral prva mesta v Evropi. Ko-
šarkarji so dobili za 3. mesto v
Evropi 5 milijonov SIT, celjski
rokometaši za enako uvrstitev
tri milijone. Dr. Janko Strel je
opozoril, da je 80 odstotkov
sredstev za šport v občini, 20
odstotkov pa na ravni države.
Še vedno ni jasno, kakšen naj
bi bil status vrhunskega špor-
ta. Jože Zimšek je opozoril, da
v Celju ni dovolj sponzorjev
za šport, ni volje za to, a res
je, da tudi denarja ni zaradi
kritičnih razmer v gospodars-
tvu. Celje je zelo izboljšalo
športno infrastrukturo z novi-
mi telovadnicami, novo šport-
no dvorano dobi Ljubečna,
prav tako Gimnazija Center,
atletski stadion ima novo tar-
tansko stezo. V Celju se na-
menja več kot 10 odstotkov
mestnega proračuna za šport.
Vendar je kot prednostno na-
logo izpostavil dvorano Golo-
vec, ki propada, v njej pa so
katastrofalne razmere. Lahko
se zgodi, da bodo morali celj-
ski rokometaši igrati v Laš-
kem. Župan je odgovoril, da
bodo zagotovili sanacijo dvo-
rane. Problem Golovca je zelo
poudaril tudi svetnik Janez
Goršič. Organizacija kluba in
njegov menedžment lahko
najbolj vplivata na doseganje
velikih športnih rezultatov.
Klub mora biti organizirano
podjetje, sicer ne bo rezulta-
tov, je dejal Franc Ramšak.
Marsikatere probleme, ki so
se nakopičih v športu, bo lah-
ko odpravil zakon o športu, ki
je že v parlamentu in program
razvoja nacionalnega športa.
Kot je menil Jože Geršak, pa
se bosta morala glede razvoja
športa najprej uskladiti Olim-
pijski komite in Ministrstvo
za šolstvo in šport.
Na pogovoru o športu, zma-
gah, porazih in promociji drža-
ve so govorili o globalizaciji
športa, o sponzoriranju in o
tem, kdo pri tem največ dobi, s
tem da bi naj država sponzorje
nagradila z davčnimi olajšava-
mi, da nam bolj manjka pame-
ti kot denarja in da pravega
menedžmenta v športu še ni.
Prav letošnji rezultati najbolj-
ših moštev so pokazali, kako
bi morali v državi hitreje reagi-
rati vsi, ki so odgovorni za
promocijo in da pomanjkanje
koordinacije na tem področju
škodi predvsem državi.
Organizator pogovora Fit-
media bo z vsebino seznanil
vse najpomembnejše državne
in športne organe v Sloveniji.
Mmf"^^ JOŽE VOLFAND
Za cvetoče Celje
Turistično društvo Celje je v sodelovanju z Mestno občino
Celje ter krajevnima skupnostima Dolgo polje in Center
minuli teden tri dni delilo cvetlične sadike in zemljo za
zasaditev rož.
Akcije ocvetličenja Celja so se v turističnem društvu lotili že
četrtič, pri stanovalcih mestnega središča pa vsako leto naleti
na lep odziv. Za cvetoče Celje so letos namenili 4.808 sadik
pelargonij in 1.155 vrečk zemlje za zasaditev rož, med krajane
pa so cvetlični material delih na sedežih KS Dolgo polje ter
Center in pred turistično-informacijsko pisarno v Prešernovi
ulici. Akcijo ocvedičenja Celja že ves čas podpirajo tudi v
Vrtnarstvu in Cinkarni Celje, za nakup rož pa namenijo tudi
vsakoletni izkupiček Valčkovega večera, ki ga pripravljata
celjsko turistično in zdravniško društvo.
IS, Foto: SHERPA
Na grajsici sladoled!
Kaže, da si bodo redni obi-
skovalci celjskega Starega
gradu, ki bi si po »naporni«
hoji po Pelikanovi poti radi
malce oddahnili ob požirku
soka ali piva, otroke pa raz-
veselili s sladoledom, te dni
lahko oddahnili.
Prav danes namreč zaseda
posebna komisija, ki so jo za
ureditev razmer na Starem
gradu pred časom imenovali
pri Mestni občini Celje, osred-
nja točka današnjega sestanka
•pa bo potrditev izbora zača-
sne gostinske ponudbe zno-
traj grajskega obzidja. Do
konca letošnje sezone naj bi
namreč v začasni okrepčeval-
nici znotraj grajskega obzidja
obiskovalcem ponujali vse vr-
ste pijač, sladolede ter manjše
prigrizke, vključno s picami
in hot-dogi. Okrepčevalnico
bodo odpirali ob 9. uri, žejni
in utrujeni obiskovalci pa bo-
do lahko znotraj grajskega ob-
zidja posedeli vse do večernih
ur.
Kot smo že poročali, bo to
na Starem gradu le začasna
rešitev za letošnjo sezono.
Prihodnje leto, načrtujejo v
Mestni občini Celje, naj bi za-
časna okrepčevalnica dobila
prostor na ploščadi ob parki-
rišču pred grajskim obzidjem.
IS
Oživljanje jezera
v soboto, 24. maja ob 16. uri, pripravlja Mestna občina
Celje pri pregradi Šmartinskega jezera prijetno in živahno
popoldne.
v prizadevanjih za turistično oživitev Šmartinskega jezera
bodo obiskovalci v soboto popoldne lahko uživali ob akrobat-
skih skokih, spektakel z mednarodno udeležbo pa pripravlja
Smučarsko-akrobatski klub Mont Celje. Na Šmartinskem
jezeru sta že nekaj tednov zasidrani ladji, Jezerska kraljica in
parnik Goldy, ki prav v teh dneh pričakujeta vsa potrebna
dovoljenja za splovitev in morda bo prav sobotno popoldne
priložnost, da po jezerski gladini popeljeta prve obiskovalce.
Izpred celjske železniške postaje bo vse popoldne, predvi-
doma med 14. in 19. uro, do pregrade na Šmartinskem jezeru
vozil tudi cestni vlakec Atomček.
IS
Prehodni pokal Straničanom
Gasilska zveza Zreče-Vita-
nje je v soboto priredila prvo
tekmovanje za prehodni po-
kal. Udeležilo se ga je kar
štiriindvajset ekip oziroma
približno 250 tekmovalcev
in njihovih mentorjev.
Med njimi pa so se najboljše
uvrstile ekipe iz Stranic in tako
osvojile prehodni pokal. V skup-
nem seštevku so drugo mesto
osvojile ekipe iz Vitanja, za nji-
mi pa še zreške ter ekipe iz
Gorenja. Kot je dejal vodja tek-
movanja Miran Cvelfer, so s pri-
sotnostjo sodnikov iz Celja za-
gotovili nepristransko sojenje.
Sicer pa sta zreški župan
Jože Košir in vitanjski župan
Slavko Krajnc podelila pokale
tudi ekipam, ki so zmagale v
posameznih starostnih skupi-
nah. Med pionirkami so zma-
gale Stranice, med pionirji
ekipa Vitanje 11., med mladin-
kami so bile prav tako najbolj-
še Straničanke, med mladinci
Vitanjčani. V skupini »člani
A« so zmagali Zrečani, med
»člani B« je bila najboljša eki-
pa iz Gorenja nad Zrečami,
med starejšimi člani pa so
zmagali Straničani.
B. Z.
Lokostrelci Slovenske vojske
Na strelišču Pečovnik pri-
pravlja poveljstvo Slovenske
vojske Zahodnoštajerske po-
krajine v soboto, 24. maja, 7.
lokostrelsko tekmovanje
Slovenske vojske.
Lokostrelska tekmovanja so
v Slovenski vojski začeli pri-
pravljati leta 1991, v šestih
letih pa se je v Slovenski voj-
ski oblikovalo nekaj centrov,
kjer posebej skrbno gojijo ta
lep in zanimiv šport. Omeniti
velja Postojno, Novo mesto,
Vrhniko, Ljubljano, Novo Go-
rico in I. specialno brigado
Slovenske vojske. V številnih
drugih enotah se z lokostrels-
tvom ukvarjajo posamezniki
aH manjše skupine, skupaj pa
je v Slovenski vojski aktivnih
približno 50 lokostrelcev.
Lokostrelska tekmovanja
Slovenske vojske že ves čas
pripravljajo v Zahodnoštajer-
ski pokrajini, v soboto pa bo
že drugo leto zapored na stre-
lišču Pečovnik v Celju. Loko-
strelci se bodo na tokratnem
tekmovanju, ki se bo začelo
ob 9. uri, pomerih v tradicio-
nalni disciplini 900 krogov in
v svetu vedno bolj uveljavljeni
discipHni 3D. IS
Manj prvoligašev
Predsedstvo RZS je sklenilo, da bo skupščini za sezono
1998/99 predlagalo zmanjšanje prve rokometne lige z
dvanajstih na deset klubov.
Ženske bodo že jeseni štartale s samo desetimi prvoligaši, v
sezoni 1998/99 pa s celo samo osmimi. Pri moških končnica
ostaja nespremenjena, v ženski konkurenci pa naj bi ukinili
sistem dodatnih šestih krogov in po rednem ligaškem delu bi
tako odigrale tekme za končne uvrstitve. O novostih bo 10.
junija sklepala skupščina RZS, prestopni rok pa bo od 15. do
25. junija.
Ob evropski naslov
Kadetsko rokometno moštvo Pivovarne Laško se je predča-
sno poslovilo od naslova evropskih prvakov, saj v državnem
prvenstvu ni ponovilo lanskega uspeha.
Celjani so v odločilni tekmi doma premagali Slovan s 24:22,
vendar so potrebovali zmago s tremi goli razlike. Prednost so
zapravili po izteku igralnega časa, ko so dobili gol iz devetme-
trovke. Končni vrstni red: Slovan, P.Laško 8, Lisca 6, Šešir 2;
ml.dečki: 1.P.Laško, 2.Prevent, 3.1nles, 4.Delmar.
Naj po rokometno
v izboru bralcev desetih slovenskih časopisov sta najbolj-
ša rokometaš.i minule sezone Irma Kapidžič (Olimpija) in
Uroš Šerbec, prvi vratar pa je Dejan Peric (P.Laško).
V mlajših kategorijah so bile odločitve domena trenerjev.
Najbolj perspektivna mladinca sta tako Tina Randl (Žalec) in
David Imperl (Prule), kadeta Tanja Raukovič (Velenje) in Aleš
Pajovič (P.Laško) ter pionirja Nataša Arhar (Olimpija) in Rok
Teržan (Rudar).
Veselo v naravi
Na Paškem Kozjaku je bilo te dni spet bolj živahno, saj so
se tam zbrali učenci v šoli v naravi.
Učenci četrtih razredov velenjske OŠ Gorica že vrsto let radi
zamenjajo šolski razred za učilnico v naravi in si med prijazni-
mi ljudmi Paškega Kozjaka nabirajo znanje in izkušnje. Tokrat
so se poleg rednih predmetov lotili posebnega projekta, ki so
ga poimenovali Kmetic veselo na svetu živi. Spoznavali so
namreč življenje z naravo in delo na kmetiji. Delo v projektu
so minuli četrtek predstavili v javnem nastopu.
J. MIKLAVC
Petnajst somov manj v
Šmartinskem jezeru
Ribiška družina Celje je
pripravila zanimiv ribolov
na soma ob Šmartinskem je-
zeru.
Od osmih zjutraj v soboto je
lovilo 121 ribičev iz slovenskih
ribiških družin. Ujetih je bilo
petnajst somov v skupni teži
več kot sto kilogramov. Naj-
večjega soma, dolgega 190 cm
in težkega 39,5 kg, je ulovil
član RD Bled Samo Novak.
Prvi pa je okusil ribiško slast
Zdravko Novak iz Petrovč,
član RD Mozirje (na sliki), ki
je takoj po začetku ribolova
ulovil soma, dolgega 157 cm
in težkega 24,5 kg.
Izredno zadovoljen je bil tu-
di predsednik RD Celje Ivan
Kruleč: »Šmartinsko jezero je
bogato po somih, rekordni
som, ulovljen pred leti, pa je
bil dolg 196 cm. Pred dnevi je
nek ribič iz Nemčije sicer ulo-
vil soma dolgega 208 cm, pa
ga je izpustil, ker ni tehtal več
kot 80 kg. Omenjeni ribič lovi
samo kapitalne some in težje-
ga od našega je ulovil nekje v
Španiji. Je pa to dokaz, da so v
Šmartinskem jezeru res pravi
velikani in lahko kmalu upa-
mo v nov rekordni ulov.«
Zadnji 24 ur trajajoči ribo-
lov je bil zanimiv tudi za šte-
vilne gledalce, ki so se zbrali
ob Šmartinskem jezeru, zato
bodo takšnih in podobnih
prireditev letos pripravili še
več.
TV
14
mm
Tedni nogometnih odločitev
Nogometna prvenstva gredo v vseh ligah h koncu. Publikum ima v boju za pokal Intertoto
še naprej lepo prednost, čeprav je dvakrat zapored izgubil (na sliki je Sešlarjeva
zastreljana enajstmetrovka z Gorico)", vse manj možnosti pa je za rešitev tretjeligaša
Steklarja.
V območni ligi se je v torek že začela končnica najboljše četverice, ki bo po dvokrožnem
sistemu odigrala novo ligo. Po prenosu medsebojnih rezultatov ima branilec naslova Usnjar 10
točk, Vransko 8, Krško 7 in Tim Laško 4. Finalno tekmo pokala sta včeraj odigrala Dravinja in
Šentjur, napeto pa je tudi med igralci malega nogometa. O prvaku druge lige-vzhod bosta jutri
ob 19.30 uri v Zrečah odločala Orkan in Meteorplast, podzvezni prvak Dobovec pa bo prvo
kvalifiakcijsko tekmo za napredovanje z Dabom iz Pragerskega igral v torek ob 20.uri v Rogaški
Slatini. Foto: GREGOR KATlČ
Kdaj enajstmetrovka?
Publikum je doživel dva zaporedna poraza, ki sta bila
tudi v režiji sodnikov Bohinca in Kokolja. V Mariboru je
dobil gol iz nedovoljenega položaja, proti Gorici pa je bil
oškodovan za dve klasični enajstmetrovki.
Milovan Tarbuk ne sme odkrito govoriti o očitnih napakah
sodnikov, ki že nekaj časa odločilno vplivajo na potek prvens-
tva. Vsaka negativna izjava je še vedno denarno kaznovana
(Prašnikar je bil ob 50 tisočakov), zato so obvezne tiskovne
konference »pocukrane«, v sproščenem pogovoru pa pade
prenekatera kritika. Zaporedna neuspeha vseeno nista tragič-
na, saj so bih rezultati na drugih igriščih ugodni in zaloga za
pokal Intertoto je še vedno pet točk.
ŠPORTNIK MESECA ZA
ŠPORTNIKA LETA
Po novem bolj izenačeno
Ob pravilu, da lahko glasujete samo za športnike, ki so
bili v minulem tednu aktivni, je ogromno kuponov neveljav-
nih, položaj na vrhu pa je bolj izenačen.
V zadnjem tednu je glasove dobilo vehko športnikov. Največ
košarkarja Matjaž Tovornik in Klemen Zaletel - vsak po tri. Med
dekleti je bila najbolj prepričljiva plavalka Urška Roš s šestimi
glasovi, polovico manj jih je dobila igralka squasha Petra Vihar.
Med ekipami so bili v ospredju košarkarji Polzele (5) in
Pivovarne Laško (3) ter nogometaši Publikuma (2).
Naši kandidati za novi krog so atlet Gregor Cankar, košarkar
Goran Jagodnik, med športnicami teniška igralka Katarina
Srebotnik, atletinja Anja Valant, igralka squasha Petra Vihar in
košarkarica Simona Jurše, med ekipami znova predvsem košar-
karji s Polzele.
Ob izpadu še
klofute
sodniku
Po remiju v lokalnem dvobo-
ju z Dravinjo imajo nogometaši
Steklarja le še teoretične mož-
nosti za obstanek v tretji ligi-
vzhod, potem ko so drugi gol
dobili v zadnji minuti.
Po tekmi so gledalci razoča-
rani z izidom in izpadom iz lige
obračunali z mariborskim sod-
nikom Turkom, ki je pri begu v
slačilnico dobil nekaj zaušnic.
Njegova edina napaka je bil
napačno dosojen prekršek v
zadnji minuti v korist Dravinje.
Gostje so* v nadaljevanju akcije
iz nedovoljenega položaja ize-
načili in poslali Steklar v lokal-
ne derbije s Šmarjem, Odre-
dom in Mons Claudiusom. -Nič
kaj spodbuden začetek za novi
štadion, ki vsak dan dobiva vse
jasnejšo podobo. J.T.
MALI NOGOMET
Dobovec območni prvak
ILliga: v 13.krogu Jurovski
dol-Orkan 4:9, Železne dveri-
Sl. gorice 5:6, Majolka-Agro-
tim 4:4, Tomaž-Oplotnica 5:3.
Vrstni red pred zadnjim kro-
gom: Orkan 30, Železne dveri
29, Tomaž, SI.gorice 27, Ma-
jolka 17, Agrotim, Oplotnica
11, Jurovski dol 1.
ONZ Celje: v 5.krogu Atom-
Dobovec 2:12, Štravs-Ješovec
7:3. Vrstni red pred zadnjim
krogom: Dobovec 16 (4),
Štravs 12 (2), Atom 6 (3),
Ješovec 4 (1). V oklepaju so
bonus točke iz prvega dela.
Celje: v 8.krogu Cosmos-
Prima 3:4, Marinero-Šmartno
1:3, Veflon-Viva la musica
4:3, Pelikan-Ščurek 8:1, Tri-
glav-Friggs 7:2, Klateži-Kevvin
3:3. Vrstni red: Pelikan 21,
Cosmos, Klateži 15, Šmartno
14, Ščurek 12, Prima, Kewin
11, Marinero, Triglav 10, Viva
la musica, Veflon 7, Friggs 2.
Laško: v 6.krogu Zimšek-
Koln pobi 2:7, Gaj-Zidani
Most 1:1, Aranžerji-Lipov Ust
9:5, Goldhorn-Breze 7:1, Zla-
torog-Racman 3:1. Vrstni red:
Goldhorn, Zlatorog 18, Rac-
man, Aranžerji 12, Koln pobi
9, Z.Most 8, Breze 7, Gaj 4,
Zimšek, Lipov list 0.
Slovenske Konjice: v 22.kro-
gu Vitanje 1-Loče 8:3, Dobrava-
DSV 4:11, Draža vas-Konjice
6:5, Galero-Žiče 3:0, Blato-Vita-
nje II 4:1, Stranice-Mineral 3:2,
Nirvana-Bazar 3:1; zaostala
tekma: Mineral-Galero 8:6.
Vrstni red: DSV 55, Vitanje 1
47, Loče (-) 43, Galero 40, D.vas
38, Dobrava 37, Konjice, Nirva-
na (-) 31, Mineral 28, Bazar 25,
Žiče 23, Stranice 20, Blato 17,
Vitanje 11 9.
Šentjur: v 15.krogu Slivni-
ca-Dramlje 1:9, Makrocom-
Loka 2:4, Maratonik-Ronex
2:8, Jakob-GremUni 2:0, Mla-
kar-Šnetvid 2:1. V 16.krogu
Gremlini-Mlakar 4:1, Loka-
Maratonik 1:5, Šentvid-Slivni-
ca 8:1, Ronex-Jakob 2:1,
Dramlje-Makrocom 2:3. Vrst-
ni red: Loka 42, Jakob 37,
Šentvid 32, Ronex 26, Dram-
Ije 23, Mlakar 17, Makrocom,
Maratonik, Gremlini 15, Sliv-
nica 9.
V 1.krogu pokala Šentvid-
Montparis 3:0, Gremhni-Ka-
lobje 7:6 (2:2), Makrocom-
Maratonik 3:2, Dramlje-Švedi
2:1, Juventus-Tratna 1:0 - pre-
kinjeno.
Šmarje: v 5.krogu Vitaso-
vič-Kostrivnica 4:1, Haler-Za-
vrše 3:3, Alatnica-Rebus 1:3,
Janina-Dobovec 2:2, Atom-
Šempeter 2:1; zaostala tekma:
Janina-Atom 3:2. Vrstni red:
Rebus, Janina 13, Dobovec 11,
Alatnica, Vitasovič 7, Završe
5, Kostrivnica, Atom 4, Šem-
peter 3, Haler 2.
ŠPORTNI
KOLEDAR
ČETRTEK, 22.5.
Košarka
Slovenske Konjice: kvalifi-
kacijski turnir za uvrstitev na
evropsko prvenstvo za ženske
(ob 18. in 20 uri, do nedelje).
PETEK, 23I5.
Rokomet
Ljubljana: Mlinotest-Krim
(18), Olimpija-Žalec (polfina-
le pokala za ženske, 20).
SOBOTA, 24.5.
Nogomet
Zreče: Unior-Turnišče, Ro-
gaška Slatina: Steklar-Kun-
gota, Bakovci: Bakovci-Dravi-
nja (23.krog lll.lige); Šoštanj:
Usnjar-Vransko, Radeče: Tim
Laško-Krško (2.krog končnice
ONZ Celje, vse 16.30).
Rokomet
Ljubljana: finalni tekmi po-
kala Slovenije za ženske (ob
16. in 18.uri).
Taekvfondo
Šentjur: pokal Ahac v bor-
bah in formah z mednarodno
udeležbo (od 10.ure).
NEDEUA, 25.5.
Nogomet
Velenje: ' Rudar-Primorje,
Murska Sobota: Mura-Publi-
kum (34.krog I.lige); Šmart-
no ob Paki: Šmartno-Šentjur
(28.krog ll.lige, vse 16.30).
TOREK, 27.5.
Nogomet
Vransko: Vransko-Tim Laško,
Krško: Krško-Usnjar (3. krog
končnice ONZ Celje, obe 1Z30).
SREDA, 28.5.
Nogomet
Celje: Publikum-Olimpija,
Beltinci: Behinci-Rudar (35.
krog I.lige); Šentjur: Šentjur-
Nafta, Piran: Piran-Nafta (29.
krog ll.lige, vse 16.30).
PANORAMA
KOŠARKA
A-1 liga
Za obstanek - 13.krog: Ke-
moplast-Loka 93:76 (49:29);
Kahvdežič 35, Madžarac 18,
Urbanija 14, Gajšek 12, Kočar,
Sušin 6, Knez 2;Rogaška-Krka
91:114 (50:66); Novakovič 28,
Ivanovič 23, Mičunovič 20,
Kosovec 12, Petrovič 8; Uirija-
Litostroj 67:75, Krško-K.zidar
82:78. 14.krog: Krka-Kemo-
plast 94:88 (41:47); Kahve-
džič 42, Sušin 17, Urbanija 14,
Kočar 6, Madžarac 5, Maček,
Gajšek 2; K.zidar-Rogaška
101:84 (54:41); Novakovič 33,
Ivanovič 28, Kosovec 12, Pe-
trovič, Mučinovič 5, Škrabl 1;
Litostroj-Krško 76:74, Loka-
Ilirija 79:73. Končni vrstni
red: Litostroj 25, Krka, Krško
24, K.zidar 23, Loka 22, Ke-
moplast. Rogaška 18, Ilirija
14.
NOGOMET
Lliga
32.krog: Rudar-Koper 3:0
(2:0); Tosič (35, ag), Vidovič
(40), Borštnar (66); Maribor-
Publikum 3:1 (1:0); Sivko
(66); Olimpija-Primorje 2:2,
Beltinci-Korotan 1:1, Gorica-
Mura 1:1. 33.krog: Pubhkum-
Gorica 0:2 (0:1), Korotan-Ru-
dar 3:2 (2:1); Borštnar (42),
Breznik (54); Koper-Maribor
1:1, Primorje-Beltinci 1:0,
Mura-Olimpija 0:0. Vrstni
red: Maribor 65, Primorje 60,
Gorica 56, Pubhkum 46, Mu-
ra, Korotan 42, Rudar 41,
Ohmpija 38, Beltinci 30, Ko-
per 25.
li.liga
27.krog: Šentjur-Naklo 1:1
(0:1); Žilnik (71); Jadran-
Šmartno 2:1 (1:0); Spasojevič
(69); Dravograd-Vevče 2:4,
Zagorje-Drava 1:0, Črnuče-
Nafta 1:1, G.opekarne-Želez-
ničar 1:0, Piran-Domžale 1:4,
Rudar prost. Vrstni red: Vev-
če (+) 54, Drava 52, Dravo-
grad 48, Nafta 43, Šentjur 40,
Rudar (T) 38, Zagorje 37,
Domžale, Železničar (+),
G.opekarne {+) 34, Naklo,
Šmartno 31, Črnuče, Jadran
28, Piran 18, Ljubljana 8.
Ill.liga
21.krog: Steklar-Dravinja 2:
2 (1:0); Hernavs (17), P.Šmid
(61) za domače, Kuk (65),Ive-
tič (90) za goste; Dravinja-
Aluminij 0:2 (0:0), Odranci-
Bakovci 0:2, Goričanka-Tur-
nišče 3:0, Brunšvik-Kungota
0:1, Kovinar-Pohorje 2:5, Pa-
loma-Črenšovci 3:1. 22.krog:
Dravinja-Goričanka 1:2 (1:0),
Črenšovci-Unior 2:0 (1:0), Ba-
kovci-Steklar 2:0 (0:0), Tur-
nišče-Paloma 1:0, Aluminij-
Kovinar 2:0, Pohorje-Burnš-
vik 0:2, Kungota-Odranci 0:0.
Vrstni red: Aluminij 52, Po-
horje 49, Bakovci 45, Črenšov-
ci 42, Paloma 33, Kovinar,
Turnišče 28, Unior 27, Gori-
čanka 25, Dravinja 23, Kungo-
ta 22, Odranci 21, Brunšvik
19, Steklar 16.
ONZ Celje
IZkrog: Brežice-Vransko 3:
3, Tim Laško-Odred 4:0, Krš-
ko-Kovinar 3:0, Šmarje-Us-
njar 0:8, Mons Claudius prost.
18.krog: Usnjar-Krško 2:0,
Vransko-Mons Claudius 0:0,
Odred-Brežice 7:1, Kovinar-
Tim Laško 2:1, Šmarje prosto.
Končni vrstni red: Usnjar 39,
Vransko 34, Tim Laško 27,
Krško 25, Brežice, Mons Clau-
dius 20, Kovinar 14, Odred 10,
Šmarje 7.
TENIS
i.iiga
ženske - l.krog: Triglav-
Domžale 3:0, Velenje-Branik
0:3, Hit-Slovan 0:3. 2.krog:
Domžale-Slovan 0:3, Branik-
Hit 3:0, Triglav-Velenje 3:0.
Vrstni red: Branik, Slovan,
Triglav 4, Domžale, Hit, Vele-
nje 0.
ILliga
Moški - l.krog: Žalec-Krš-
ko 7:2, Celje-Ptuj 6;3, Bistrica-
Trbovlje 4:5. 2.krog: Žalec-Bi-
strica 4:5, Trbovlje-Celje 7:2,
Krško-Ptuj 5:4. Vrstni red: Tr-
bovlje 4, Žalec, Bistrica, Celje,
Krško 2, Ptuj 0.
Ženske - l.krog: Žalec-Ma-
ribor 0:3, Breskvar-Olimpiia
1:2, Krka-Brežice 3:0.
Ill.liga-sever
Moški - l.krog: Podčetrtek-
Rečica 1:4, Konjice-lzlake 3:2,
MG Laško-Ravne 4:1. 2.krog:
Rečica-Ravne 4:1, Podčetrtek-
Konjice 1:4, Izlake-MG Laško
2:3. Vrstni red: MG Laško,
Rečica, Konjice 4, Izlake, Pod-
četrtek, Ravne 0.
BALINANJE
I.iiga
4.krog: Kozina-Velenje 14:
10, Huje-Virtus 16:8, Izola-
Pivka 17.7, Kesenice-Gorica
19.5, Železničar-Hrast 16:8.
Vrstni red: Železničar 10, Izo-
la, Kozina 9, Jesenice 7, Huje,
Gorica 6, Hrast, Velenje 4, Piv-
ka 3, Virtus 0.
Il.liga-vzhod
4.krog: Megrad-Svoboda 9:
7, Fužine-Tržič 10:6, Center-
Primskovo 11:5, Zarja-Radov-
Ijica 8:8, Bistrica-Plešivica 13:
3. Vrstni red: Bistrica 12, Ple-
šivica 9, Radovljica 8, Fužine
6, Center, Zarja 4, Svoboda,
Tržič, Megrad, Primskovo 3.
1. SNOPIČ
ŠPORT
15
Tjulenj z žogo
V Slovenskih Konjicah kvalifikacije za evropsko prvenstvo žensk v košarki - Simona
Jurše po izgubljeni stavi na tetoviranje
Po štirih letih so Slovenske Konjice spet
prizorišče kvalifikacij za evropsko prvens-
tvo žensk. Uvodni tekmi sta bili že sinoči,
naše pa - s celjskima reprezentantkama Si-
mono Jurše in Andrejo Vodopivec ter doma-
činko Katjo Temnik - računajo na najmanj 2.
mesto in uvrstitev v drugi krog.
»Favoritinje so Francozinje, vendar so tudi
pomladile reprezentanco. Presenečenje in naša
turnirska zmaga nista izključena, vendar je cilj
vseeno 2. mesto, ki še vedno prinaša napredo-
vanje. Odločilna bo najbrž sobotna tekma z
Latvijkami in ob podpori s tribun bi morale
uspeti,« pravi 26-letna Simona Jurše, ki ima
tudi v reprezentanci zagotovljeno mesto v štart-
ni peterki.
Reprezentantka ste že štiri leta. Kaj se je
zgodilo v tem obdobju?
Ekipa je pomlajena, več je volje in igralke se
bolje razumemo. Prej tega ni bilo in tudi zato
sem optimistka. V ženski košarki se je nekaj
spremenilo tudi na drugih ravneh, toda prav
veliko se ni premaknilo.
Kakšno igro lahko pričakujemo na konjiš-
kem turnirju?
Naša prednost je hitrejši prenos žoge, slabost
pomanjkanje višine. Z agresivno igro v obrambi
in hitrimi napadi bi lahko vsaj trikrat zmagale,
kar bi moralo zadostovati za napredovanje. Na
prijateljskih tekmah nam je takšen način igre
uspeval, ocene tujih strokovnjakov so bile poh-
valne in zadnji mesec smo se zelo dobro pri-
pravljale.
Na sestavo ekipe so vplivale odpovedi in
poškodbe. Bi bilo drugače z večino odsotnih?
Na izkušnjah bi pridobile, toda pomladitev
reprezentance je pravi korak. Bolj nas tarejo
poškodbe kot odpovedi, kajti po odhodu starej-
ših košarkaric imamo igralna mesta dobro za-
polnjena. Njihova odsotnost ni načela vzdušja v
ekipi, med igralkami ni trenj in zato odmevne
zmage proti Nizozemski in prvič tudi Hrvaški.
Selektor je Branko Lah, ki je sredi sezone
moral zapustiti Ingrad. Kako zdaj sodelujete?
Zaradi njegove odstavitve ni nobenih zamer
do mene in do Vodopivčeve. Lah je bil moj
trener že v Mariboru in o njem lahko govorim
samo z lepimi in dobrimi besedami. Zanesljivo
je dober strokovnjak, kar dokazuje tudi z repre-
zentanco.
Sezona bo naporna, saj so naslednji mesec
še sredozemske igre.
Nobena sezona še ni bila tako dolga, saj bo
trajala vse do 25.junija. Za oddih bomo imele le
mesec dni, toda podaljšan tekmovalni del sezo-
ne ima tudi svojo prednost. V naslednji ciklus
treningov bom štartala že kar dobro pripravlje-
na in na začetku mi bo zanesljivo lažje.
Ingrad je v obeh domačih tekmovanjih
obstal v polfinalu. Kaj se pripravlja za sezo-
no 1997/98?
Z novostmi in natančnirni načrti nisem sez-
nanjena, saj zaradi številnih reprezentančnih
obveznosti nimam pravega stika s klubom.
Načrti so menda spet veliki, govori se o prihodu
novih igralk in trenerja, s katerimi bi poskušali
ponoviti lanske uspehe, ko smo bile v obeh
finalih.
Spored - četrtek: Slovenija-Francija (18),
Belgija-Anglija (20); petek: Francija-Anglija
(18), Latvija-Belgija (20); sobota: Francija-
Belgija (18), Slovenija-Latvija (20); nedelja:
Slovenija-Belgija (18), Anglija-Latvija (20).
Tetoviranje je moda tudi pri košarkaricah.
Kaj je na desni rami?
Tjulenjček z žogo, ki je posledica izgubljene
stave. Prijateljica je trdila, da se Ingrad ne bo
uvrstil v finale končnice državnega prvenstva,
ponudila je stavo in od marca imam na roki
dodatek. Ni mi žal, saj sem tudi drugače raz-
mišljala o tetoviranju.
ŽEUKO ZULE
Foto: MATEJ NAREKS
Značke za metre
Podelitev desetmetrskih značk je bila
za velenjske smučarske skakalce uradno
slovo od sezone in napoved poletne serije
tekmovanj,, ki bo na vrhuncu že čez me-
sec dni z nočno tekmo za Rudarsko sve-
tilko in Challengerjem,
Najvišji priznanji za dosežene metre na
uradnih tekmovanjih v zadnjih dveh zimah
sta dobila Marko Zorko in Milan Živic za
skoka čez 100 metrov. Največja prireditev v
skakalnem centru ob gradu bo veljala tudi
za celinski pokal, mednarodna zveza FIS pa
je Velenjčanom dodelila tudi organizacijo
tekme alpskega pokala za mladince v sko-
kih in nordijski kombinaciji. Obe bosta
3.oktobra, naslednji dan pa bosta še držav-
ni prvenstvi za člane in mladince.       J.O.
Dijakinje I. Gimnazije Celje: Saša Slatenšek, Staša Fijavž, Barbara Pertinač, Nadja Ramšak,
Ana Mlakar, Polona Šumej, trener Mojmir Cilenšek (stojijo), Tanja Čurkovič, Danijela
Starčevič, Tanja Mihevc, Petra iafran in Lea Komerički fčeDiio).
Gimnazijci na SP
Na svetovnem prvenstvu srednjih šol v košarki tudi obe ekipi I. Gimnazije Celje
v češkem mestu Ostrava se
danes začenja 12. svetovno
prvenstvo srednjih šol v ko-
šarki, na katerem bo našo
državo v obeh konkurencah
zastopala I. Gimnazija Celje.
Pogoji za sodelovanje so, da
ekipo sestavljajo dijaki ene šo-
le, da so stari največ 18 let in ne
igrajo v državni reprezentanci.
Športne šole in klubi nimajo
pravice nastopa, posebnost pa
je tudi določilo, da mora vsak
ekipa pripraviti predstavitev
svoje države, kulture, naroda in
drugih značilnosti.
Dijakinje so predlani že
igrale na Madžarskem in za-
sedle 14. mesto. V predtek-
movanju bodo igrale z vrstni-
cami iz Madžarske in Luk-
semburga ter po dveh zapo-
rednih uvrstitvah v finale ŠKL
pričakujejo    viden    uspeh.
Moška ekipa bo prvič med
udeleženci in med 24 enako
dobrimi kandidati je bilo tež-
ko izbrati dvanjsterico repre-
zentantov.
V Ostravi bodo igrali Nejc
Kobale, Luka Vrhovec, Luka
Gržina, Hrvoje Bajo, Damir
Simonovič, Boris Fišer, Peter
Jovanovič, Peter Tovornik, Si-
mon Zagoričnik, Klemen Sa-
gadin, Miha Dimnik in Beno
Udrih. V ŠKL so imeli obilo
smole in se niso najbolje uvr-
stili, njihovi prvi nasprotniki
pa bodo Grki in Francozi.
Trener Cilenšek pravi, da
bo odločilna tekma s Francozi
in v primeru zmage bi bila
dosegljiva uvrstitev med 4. in
10. mestom, dekletom pa bo-
do najbolj nevarne Madžarke.
Priprave so bile veliko bolj
intenzivne kot predlani. Zad-
nje dni sta obe ekipi trenirali
vsak dan in bili štiri dni. v
Topolšici. Fantje so se med
vikendi zbirali na Polzeli in v
prijateljski tekmi celo prema-
gali Gimnazijo Šiška, ki je pr-
vak ŠKL. Večina igralcev red-
no trenira pri Polzeli in Celju
ter dekleta pri Ingradu.
Vodja obeh ekip je prof.
Marija Cankar, glavni tre-
ner in strokovni vodja Moj-
mir Cilenšek, trener dijakov
Boštjan Kuhar in deklet
Marjeta Breznik.
Za nastop na svetovnem pr-
venstvu je potrebnih 1,8 mili-
jona tolarjev. Prispevek drža-
ve je skromen, zato so večino
denarja zagotovili Kovinoteh-
na. Celjski sejmi, starši dija-
kov (samostojni podjetniki)
in celo igralci in igralke obeh
ekip.
TINA SEIBERT
Foto: GREGOR KATIC
Gol jevič in Kune v
Laškem
Aleš Pipan bo tudi naslednjo sezono tre-
ner Pivovarne Laško, prve okrepitve pa so
reprezentant Aleš Kune (Litostroj), Miljan
Goljevič in kadetski reprezentant Sani Beči-
rovič (oba BWC).
Goljevič (202 cm, 26) je zaradi dolgov mari-
borskega kluba vložil zahtevek za prekinitev
pogodbe, prestop Kunca (207 cm, 24) je že
potrjen, prav tako mladega branilca Bečirovi-
ča, ki velja za enega naših najbolj obetavnih
košarkarjev. Laščani zdaj iščejo še organiza-
torja igre, v Treh lilijah pa še vsaj eno sezono
ostaja trener mlajših ekip Lojze Milosavljevič.
Prešibki pod košema
z zanesljivo zmago proti Loki je Kemo-
plast odločil boj za vstop v Al ligo in tako
napovedal kandidaturo, da bo v naslednji
sezoni najresnejši kandidat za napredova-
nje.
Šentjurčani so s štirimi velikimi serijami (9,
10 in 13 točk zapored ter še delni izid 17:1)
povsem nadigrali Ločane in na zadnjem gosto-
vanju v Novem mestu vodili skoraj vso tekmo.
»Poškodba Zorka je nekoliko skresala načrte. S
samo enim centrom smo bili pod košema
prešibki in v popolni zasedbi bi se zanesljivo
lahko borili za mesto med najboljšo četverico.
Veseli predvsem napredek mladih Kočarja in
Mačka, z enako zasedbo in ustreznim nado-
mestilom za Kahvedžiča pa smo lahko v novi
sezoni prvaki druge lige,« ocenjuje trener Rudi
Jerič.
Zrinski k Jezici?
Prestopni rok za košarkarje bo trajal do
konca meseca in v vseh klubih se obetajo
spremembe. Boris Zrinski se morda vrača v
žensko košarko, saj je v pogovorih z Jezico,
vendar pri prvakinjah zagotavljajo, da ni
veliko možnosti za njegov prihod.
Zrinski ima tudi nekaj ponudb iz tujine in se
hkrati dogovarja s Polzelani, katerim se ponu-
ja dosedanji Cibonin trener Repeša. Ena izmed
možnosti je tudi selitev Petranoviča med tre-
nerje, na igralskem področju pa je zelo blizu
prihod Jeklina. Med trenerskimi selitvami je
zanesljiva sporazumna prekinitev pogodbe
Tolja in Cometa, ženska ekipa Ingrada pa
razmišlja o Sergeju Ravnikarju, ki skoraj za-
nesljivo zapušča Jezico. Celjanke so hotele
okrepitev tudi za upravo, toda pogajanja z
enim vodilnih mož slovenske ženske košarke
so bila že na startu neuspešna.
Ž.Z.
izpadli in razpadli
Košarkarskega kluba Rogaška Donat Mg
ni več. Sobotno gostovanje v Sežani je bilo
zadnje dejanje drame, ki se je spremenila v
tragedijo za košarko in šport v Rogaški
Slatini.
Govori se, da si je klub nabral 150.000 mark
dolgov. Igralci so dobili izpisnice in so prosti,
upniki (povečini igralci in trenerji) pa se bodo
morali posloviti od denarja. Rogaška Slatina je
izgubila še tretjega prvoligaša, scenarij pa je
bil enak kot leta 1994, ko je razpadel ženski
košarkarski klub. Ivanovič, Novakovič, Petro-
vič, Mičunovič, Krivec in Kosovec bodo najbrž
poiskah nove klube, mladinci pa naj bi sestav-
ljali jedro bodočega kluba, ki bi štartalo v četrri
ligi.
Žreb junija in julija
žreb za novo prvenstvo bo 14.junija, ven-
dar samo za klube, ki bodo poravnali vse
obveznosti do domačih in tudi mednarodne
zveze FIBA.
KZS je grožnjo o plačilu dolgov podkrepila z
apelom klubom, da naj ob prijavi obvezno
navedejo, ali so v primeru izpraznjenih mest
pripravljeni nastopati v višjem rangu tekmova-
nju. Za konec sezone so bile izrečene visoke
kazni za zadnjo tekmo polrinala Polzela-P.
Laško.
Žreb za vse evropske pokale bo 27.junija v
Miinchnu.
Domači morajo zaradi tehnične napake, sla-
bo organiziranega brisanja poda, nešportnega
vedenja, organiziranega žaljenja udeležencev
tekme ter metanja mehkih predmetov plačad
63.000 tolarjev. Pomožni sodnik (časomerilec)
Zlatko Štruklec je zaradi napake pri delu, ki je
povzročila krajšo prekinitev, kaznovan z opo-
minom. Laščani so bili na udaru samo zaradi
organiziranega žaljenja udeležencev tekme s
strani navijačev in so prikrajšani za 22.500
tolarjev.
16
ŠPORT
Leti, leti, Gregi!
Gregor Cankar na nedeljskem mitingu v skoku v daljavo do 840 cm in naj evropskega rezultata sezone
Gregor Cankar je od nede-
lje številka ena skoka v da-
ljavo v Evropi. Z novim dr-
žavnim rekordom 840 cm
ima najboljši letošnji rezul-
tat na naši celini in tretjega
na svetu (Beckford 863 cm,
Greene 846 cm) ter je bil
seveda osebnost par excel-
lence atletskega mitinga v
Celju.
»Po prvi seriji sem bil tako
utrujen, da nisem pričakoval
veliko od tekme. Dolg je bil
795 cm, a vseeno ponesrečen
in pomagal mi ni niti močan
veter 4 m/s. Po nekaj presto-
pih sem bil z naslednjim po-
skusom in osmimi metri že
zadovoljen, v zadnji seriji pa
se mi je končno vse izšlo. Za-
let, odriv in tudi veter, ki je bil
ravno na meji dovoljenih 2 m/
s,« je našteval Cankar.
S seznama rekorderjev Kla-
divarjevega štadiona je z enim
najdaljših skokov v zgodovini
evropske atletike izbrisal Ste-
kičevih 811 cm izpred natanko
dvajsetih let. »Na drugem tek-
movanju sezone tako dolgega
skoka nisem pričakoval. Os-
mico sem v nogah čutil že
pred tednom dni v Novi Gorici
in zadovoljen sem predvsem
zaradi dejstva, da sem končno
izkoristil idealne razmere,« se
je smejalo Cankarju, ki je po-
stal kandidat za visoko uvrsti-
tev na svetovnem prvenstvu v
Atenah.
Z najboljšim evropskim re-
zultatom sezone je končno
postal zanimiv za organizator-
je tudi najbolj slovitih mitin-
gov. V soboto bo tekmoval v
Kerkradeju na Nizozemskem
in v začetku junija prvič na
mitingu za Grand Prix, ki bo v
Rimu. »Prav veliko se ne bo
spremenilo. Največji mitingi
so številčno omejeni in moje
ime še ni tako znano, da bi se
teph zame,« je bil preskromen
Cankar, ki je vendarle tudi še-
sti z olimpiade in nemara celo
najboljši beU skakalec v dalja-
vo na svetu.
»Po prvi seriji sem napove-
dal 844 cm. Grega je imel še
vehko rezerve, po dveh pre-
stopih sem že obupal, potem
pa me je potrdil. Rekord zago-
tovo še ni bil idealen skok,« je
komentiral Cankarjev trener
Srdjan Djordjevič, ki se je ve-
selil uspeha še druge celjske
skakalke. Anja Valant je v da-
ljavi zmagala z osebnim rekor-
dom 654 cm in si verjetno
zagotovila nastop na sredo-
zemskih igrah, evropskem pr-
venstvu za mlade do 23 let in
(ali) univerziadi.
Oba sta imela s tribun z
ritmičnim ploskanjem podpo-
ro, ki je značilna za tekmova-
nja v skokih in tudi po tej
strani je vzdušje spominjalo
na nekdanje odlične memoria-
le Ferda Skoka. V njegov spo-
min je moški šprint dobil Clay
(ZDA) z 10,31, zmagovalka
memoriala Fedorja Gradišnika
v teku na 100 metrov z ovirami
pa je Nicolae (Romunija) s
skromnih 13,42.
V sklopu maratona treh src
je bil tudi tek na 10 km, ki se
je končal z zmago Rozmana
(Celje) pred Gračnerjem
(Rimske Toplice). V malem
maratonu za državno pr-
venstvo paraplegikov bil
drugi Janez Hudej (Celje).
Nasprotno sta bila preostala
celjska kandidata za svetovno
prvenstvo Miro Kocuvan in
Renata Strašek izrazito neus-
pešna. Zlasti Straškova, ki je v
metu kopja trikrat prestopila
in nikakor ni zadela pravega
loka. Kocuvan je po dobrem
začetku na nizkih ovirah za
pol sekunde presegel znamko
50 sekund, toda najboljše re-
zuhate po tradiciji dosega šele
v osmi ali deveti tekmi sezone.
Jolanda Steblovnik (od
predzadnje sobote Čeplak) se
je z rezultatom 2:04,78 pribh-
žala državnemu rekordu v te-
ku na 800 metrov, že dan pred
šesterobojem pa je bil izjemno
zadovoljen domači mladinec
Sebastjan Grosek. V kvalifika-
cijah za APS je v metu kopja s
67,88 m še drugič potrdil nor-
mo za MEPA in tudi izboljšal
osebni rekord.
liiinmitiimn' zeuko ZULE
mam poto: gregor katič
Med kopja Renate Strašek so bili skrajno ponesrečeni.
Gregor Cankar ima od nedelje z 840 cm najboljši rezultat
sezone v Evropi.
Dvakrat med deset
Po turnirju prve kategorije
v italijanskem mestu Santa
Croce je Katarina Srebotnik
edina teniška igralka, ki je
na obeh mladinskih svetov-
nih lestvicah med najboljšo
deseterico. Med posamezni-
cami je osma in med dvojica-
mi šesta.
Velenjčanka se je kot druga
nosilka uvrstila v polfinale
Santa Croceja za konkurenco
do 18 let, v dvojicah pa je bila
z Majo Matevžič celo finalist-
ka. Med najboljšo osmerico je
bila najmlajša in celo za dve
leti mlajša od preostalih polfi-
nalistk, kar je dodatna razsež-
nost njenega novega uspešne-
ga nastopa.
Živahno je tudi v domačih
logih. Konec tedna so se zače-
la ligaška prvenstva, celjski
igralec Boštjan Doberšek je
postal študentski prvak (vpi-
san je na Ekonomsko fakulte-
to) in si s tem zagotovil nastop
na sredozemskih igrah, Urška
Dvoršek (Bum Celje) pa je bila
kot nepostavljena igralka če-
trtfinalistinja državnega pr-
venstva za mladinke do 18 let.
Veter s cicibani
Vseslovenska akcija Veter v
laseh se nadaljuje s priredi-
tvami v Celju, ki se bodo na
zunanjem telovadišču ŠD Ga-
berje in ploščadi pred Merca-
torjem na Hudinji vrstila od
danes do vključno sobote.
Danes bo od 16.30 ure na
igriščih Gaberja tradicionalno
srečanje cicibanov v spret-
nostnem poligonu in likovno
ustvarjanje s kredo po asfaltu.
Jutri so na sporedu tekmova-
nja v odbojki in košarki, v
soboto dopoldne z začetkom
ob 10.uri pa bo na Hudinji
rolanje z nastopom plesnih
skupin in podelitvijo priznanj.
Strelski poker
Najboljši strelci z zračnim
in malokalibrskim orožjem
bodo pred sredozemskimi
igrami nastopili še na tek-
mah za svetovni pokal v
Miinchnu in Milanu.
Tekmovanje v Nemčiji se je
začelo včeraj in med udele-
ženkami sta tudi Simon Veter-
nik (Mrož) in Ksenja Maček
(Poženel). Italijanski del sve-
tovnega pokala bo naslednji
teden in omenjena strelca s
pištolo bosta dobila družbo v
Cvetu Ljubiču (Konjice) in Pe-
tru Tkalcu (Poženel).
Ko zaigra selektor
Mladinsko svetovno prvenstvo v kegljanju: dekleta za 34 kegljev ob štiri kolajne, Lado
Gobec med trenerji do zlate
Eden, osem, dvanajst in tri-
najst kegljev je reprezentant-
ke Miroteksa na 8. mladin-
skem svetovnem prvenstvu v
kegljanju v vseh štirih disci-
plinah delilo od bronastih ko-
lajn. Za slavje je tako na kon-
cu moral poskrbeti selektor
Lado Gobec, ki je z 234 lesi
zmagal na priložnostnem
tekmovanju trenerjev.
»Z izjemo Zadravčeve bodo
vse igrale še najmanj na dveh
prvenstvih in s tega zornega
kota moram biti zadovoljen z
njihovimi nastopi. Rezultati
so bili v vsaki izmed štirih
disciplin izjemno visoki, kar
se je zgodilo prvič v zgodovini
prvenstev. Športna sreča ni bi-
la na naši strani, a tudi drži, da
je bilo v nekaterih trenutkih
kegljanje premalo odločno,«
je Gobec komentiral dogodke
v Trebišovu, kjer so šele s
prvenstvom dobili prvo keg-
ljišče.
Letos mineva 50 let od za-
četkov kegljanja v Celju, ki je
gostilo že tri velika tekmova-
nja: evropski pokal 1982,
mladinsko SP 1989 in svetov-
ni pokal 1994.
Kolajni se je najbolj pribli-
žala Zadravčeva med posa-
meznicami, osem lesov ji je
zmanjkalo med dvojicami, du-
cat ekipi in še eden več Razla-
govi v kombinaciji. V tolažbo
je ostalo odlično kegljanje
Gobca (na polno 162, na čišče-
nje 72 lesov), ki je premagal
celo francoskega reprezentan-
ta Janusa. Sedemkrat je na
mah podrl vseh devet kegljev,
trikrat celo zapored, a je tudi
trikrat zapored kroglo zalučal
v prazno.
Prvenstvo na Slovaškem je
zanimivo še zavoljo kongresa
F1Q in predstavitve 22. svetov-
nega prvenstva, ki bo nasled-
nje leto (od 9. do 16. maja) v
Celju. Propagandni material je
hitro pošel, navijači iz Nemči-
je so že iskali hotelske rezer-
vacije in po grobih ocenah bo-
do na montažnem kegljišču v
največji dvorani kompleksa
Golovec igrala zastopstva iz
okrog 20 držav.
»Tekmovanja bodo potekala
na osmih stezah, ki še omogo-
čajo normalen pregled doga-
janj. Bili so celo predlogi o
širitvi na deset in celo dvanajst
stez, toda do leta 2002 ne bo
tovrstnih sprememb. Z dodat-
no tribuno bo prostora za sko-
raj 2000 gledalcev, vzporedno
naj bi bilo tudi 1. svetovno
prvenstvo za veterane in prvič
v več štiri desetletja dolgi zgo-
dovini šampionatov bo na pri-
zorišču možen trening,« je ve-
liko prireditev predstavil Go-
bec.
Uvrstitve reprezentantk Mi-
roteksa na MSP - ekipno:
3.Slovenija 2557 (Koštomaj
398, Miškovič 432, Zadravec
441, Jakša 423, Razlag 425,
Žnidaršič 438); posamezno:
4. Zadravec 447, 27. Razlag
425, 59.Koštomaj 398; dvoji-
ce: S.Zadravec-Žnidaršič 859,
lO.Razlag-Jakša 844; kombi-
nacija: S.Razlag 1344, 12.Za-
dravec 1272.
ŽEUKO ZULE
Lado Gobec na odru za mladinske svetovne prvake.
2. SNOPIČ
KULTURA
17
Konjiška likovna prijateljevanja
Druženje slik in vina v Slovenskih Konjicah        ^^^^^^^1
v zadnjem majskem tednu bodo Slo-
venske Konjice znova utripale z likov-
no umetnostjo. Dvanajst najboljših sli-
karjev bo od srede, 28. do sobote, 31.
maja, ustvarjalo na III. konjiški likovni
koloniji. Spremljali jo bodo tudi trije
zanimivi dogodki: odprtje predstavi-
tvene razstave del sodelujočih umetni-
kov v Mestni galeriji Riemer, srečanje
slikarjev ob okrogli mizi z Jožetom
Hudečkom in zaključna razstava z
dražbo slik in vin.
Konjiška likovna kolonija je v minulih
dveh letih zrasla v prijetno in koristno
druženje slikarjev, prijateljev likovne
umetnosti, podjetnikov in turističnih de-
lavcev. Letos so organizatorji program
kolonije še dopolnili in poskrbeli za vr-
hunsko udeležbo slovenskih likovnih
umetnikov. Tako bodo letos v Slovenskih
Konjicah ustvarjali in razstavljali aka-
demski slikarji: France Slana, Veljko To-
man, Katarina Toman, Tomaž Perko, Do-
men Slana, Savo Sovre, Milan Rijavec,
Črtomir Frelih, Nikolaj Beer, Zmago Je-
raj, Grega Mastnak in Jože Tisnikar.
Gost, član domače konjiške likovne
sekcije, bo umetnik iz Oplotnice Vojko
Kumer.
Kolonija se bo delovno začela že v
sredo, 28. maja, ko bodo gostje umetniki
spoznali mesto gostitelja in upodobili
prve motive. Zvečer se bodo zbrali na
odprtju predstavitvene razstave vseh so-
delujočih umetnikov v Mestni galeriji
Riemer.
Četrtek bo namenjen ustvarjanju v ko-
njiških vinorodnih Škalcah, zvečer pa bo
javna okrogla miza o pričujočem slikar-
skem trenutku. Z umetniki se bo pogovar-
jal Jože Hudeček. V petek se bo likovno
ustvarjanje preselilo med ruševine Žičke
kartuzije, kjer bo tudi srečanje vseh dose-
danjih udeležencev konjiške likovne kolo-
nije, podjetnikov in organizatorjev.
Kolonija se bo končala s sobotno raz-
stavo nastalih del v zabavišču Tarantela.
Utrip tretje kolonije bo predstavljen v
kratkem filmu, sledila pa bo dražba. Na
njej bodo ponudili trinajst slik nastalih
na koloniji (v minulih letih so prodali vse
ponujeno], pa tudi trinajst steklenic po-
sebne polnitve vina konjiškega Zlatega
griča, kar je novost letošnje kolonije.
Posebne vinske' polnitve bodo odslej
spremljale likovno druženje v Slovenskih
Konjicah. Organizatorji so pripravili pra-
vilnik, po katerem bodo vsako leto napol-
nih petdeset steklenic. Trinajst jih bodo
dobili slikarji, trinajst jih bo naprodaj,
druge bodo shranili v arhiv. V posebni
kroniki bodo spremljali gibanje prodanih
in podarjenih steklenic na trgu.
V M.
Letni koncert Mešanega
komornega zbora Celje
Mešani komorni zbor Ce-
lje je minuli petek v dvorani
Narodnega doma v Celju
predstavil rezultate celolet-
nega dela. Pavle Bukovac,
priznan dirigent različnih
pevskih skupin, vodi Meša-
ni komorni zbor Celje vse od
ustanovitve jeseni 1983.
Zbor redno nastopa na revi-
jah in samostojnih koncer-
tih po raznih krajih Sloveni-
je pa tudi preko meje: na
Madžarskem, v Nemčiji in
Avstriji.
Program so, kot vedno, skrb-
no sestavili. K več kot 130 pe-
smim so letos dodali še 9 novih
in tako uspeli prikazati zmoglji-
vost zbora. Pravo odločitev
zborovodje je potrdila že »pred-
premiera« v zdravilišču Dobr-
na, kjer so poslušalci izvajanje
skladb bogato nagradili.
V prvem delu koncerta je
zbor predstavil večino novosti
iz področja umetnih skladb:
Palestrinino - Gloria Patri, iz
ruske pravoslavne liturgije -
Slava v višavah, D. Jenka -
Pričasten, Brucknerjev - Lo-
kus iste, B. de Marži - Signore
delle cime, A. Foerster - Spak
(uglasbena balada A. Ašker-
ca), F. Schubert - Lahko noč in
R. Gobec - Sen.
Romantično obarvan nago-
vor moderatorke večera Mari-
je Sodin-Tihle je pri občinstvu
vzpostavil naklonjeno pozor-
nost. Besede o pomladi in lju-
bezni so bile pravšnji uvod v
drugi del koncerta, v katerem
je zazvenela narodna pesem
iz vseh koncev Slovenije: E.
Adamič - Fantu, T. Habe -
Dekle je na pragu stalo (go-
renjska), E. Adamič - Dekle
moja, kje si sinoč bila (goriš-
ka), P. Merku - Čiči nana Mari-
čica (rezijanska), V. Žganec -
Čuk sedi (prekmurska), L.
Kramolc - Liepa ura sonce seje
(iz Mežiške doline). Ob koncu
koncerta še: T. Domančič -
Bracanina dva (dalmatinska)
in I. Cvetke - Smrt in pijanci
(ljudska iz Bovca), saj brez
opevanja vina in njegovih po-
sledic v slovenskih narodnih
pesmih pač ne gre.
Med poslušalci in pevci us-
tvarjena nevidna vez kar ni
hotela popustiti. Po drugem
dodatku, Žirovnikovi Večerni-
ci, so oboji z dobrimi občutki
odšli v toplo pomladno noč.
LEANDER LITERA
Njena prva razstava
v knjižnici Gimnazije Celje Center, ki svojo osnovno
dejavnost prizadevno bogati še z raznimi kulturnimi do-
godki, se tokrat predstavlja Iva Tratnik, dijakinja te šole, s
svojimi slikarskimi deli. Razstavo je ob odprtju pospremi-
la Mateja Urbanč, dijakinja Glasbene šole Celje s kratkim
klavirskim sporedom.
Iva Tratnik, ki ji likovno izražanje pomeni veliko več kot
zgolj dodatno dejavnost, se že nekaj let izpopolnjuje v likovni
šoli Umbra, pod vodstvom mentorice Damjane Bremec. Plod
takšnega sodelovanja, ki omogoča, ob smelem mentoričinem
pristopu, tudi učenki dovolj samostojnosti, so razstavljena
dela, ki so le delec vsega, kar je Iva ustvarila v nekaj letih. V
njih se zrcali avtoričina predanost slikarski igri in ji nedvom-
no zagotavlja obetaven slikarski razvoj. Odlikuje jo pogumna
risba in občutena barvitost, ki ponekod že prerašča v napoved
lastne ustvarjalne identitete.
Glede na to, da Iva na tej razstavi svojih slik ni opremila z
naslovi in se na ta način prav posrečeno opredelila do
utečenih vzorcev predstavljanja, lahko zapišem, da vse te
njene slike pravzaprav predstavljajo le eno samo njeno veliko
sliko, katere pravo ime se ji bo razkrivalo s sleherno nadaljno
potezo čopiča.
Bon voyage, Iva!
DALIBOR B. ZUPANČIČ
Sredi prostora '97
v Sežani in Novi Gorici se
danes, v četrtek, začenja
dvodnevno zaključno re-
publiško srečanje plesnih
skupin, poimenovano Sredi
prostora '97. Republiška se-
lektorica Andreja Obreza je
iz celjskega območja k sode-
lovanju povabila štiri plesne
skupine.
Slovenski"plesalci bodo sre-
čanje izkoristili tudi za delov-
ne posvete, v ospredju pa bo
seveda predstavitev posamez-
nih izbranih koreografij. To-
kratno srečanje bo še posebej
slovesno, saj sodobni ples v
Sloveniji letos praznuje 20-
letnico vključitve v Zvezo kul-
turnih organizacij Slovenije.
V Sežani in Novi Gorici se
bo predstavila Skupina za
izrazni ples Glasbene šole
Velenje pod vodstvom Dragi-
ce Mavec s koreografijo Ko se
spusti noč (plesalke Adna Aj-
šič, Alja Kladnik, Saša Košič in
Barbara Tott), Studio za ples
Celje Plesni teater Igen pod
vodstvom Igorja Jelena s ko-
reografijo In bilo je... (plesalca
Katarina Magajne in Tomaž
Koren), Plesni forum Celje
pod vodstvom Goge Stefano-
vič-Erjavec s koreografijo Vra-
ta brez vrat (plesalci Boštjan
Antonič, Tjaša Cepuš, Alja Ka-
pun. Sanja Milenkovič in Tea
Šentjurc) ter Plesni atelje Sa-
va iz Žalca, skupina Šlauf,
pod vodstvom Save Malenšek
s koreografijo Concoction
(plesalke Senka Balta, Mateja
Jeler, Monika Kovačič, Vesna
Pobežin, Rina Rampre, Jasna
Roje, Špela Štingl, Maja Štor-
man, Barbara Virant in Maja
Urbancl). IS
MPZ OŠ Šempeter z zborovodkinjo Valerijo Dolar.
Nastopilo 980 mladih pevcev
Pod naslovom Pomladni koncert so Zveza
kulturnih organizacij Žalec, Osnovna šola
Šempeter in zbor učiteljev glasbene vzgoje
pripravili letošnjo revijo osnovnošolskih
pevskih zborov žalske občine. Koncert je bil
v telovadnici šempetrske osnovne šole. Na-
stopilo je 19 pevskih zborov z več kot 980
pevci.
Pred začetkom koncerta je pevce pozdravil
predsednik ZKO občine Žalec Stanko Novak,
ki je dejal, da sta tudi dobra glasbena vzgoja in
šolsko zborovsko petje zaslužna, da je prav
zborovsko petje najbolj množična dejavnost v
kulturno umetniških društvih občine. Za pri-
zadevnost učiteljev in organizatorjev se je
toplo zahvalil.
Na prvem delu koncerta so nastopili otroški
pevski zbori OŠ Galicija in Velika Pirešica,
Vransko, Petrovče, dva z OŠ Prebold in mla-
dinski pevski zbori OŠ Vransko, Petrovče, Ža-
lec in Prebold. Na drugem delu koncerta pa so
nastopih otroški pevski zbori OŠ Polzela, Griže
in podružnične OŠ Liboje, Šempeter, Braslov-
če in dva iz OŠ Žalec ter mladinski pevski zbori
OŠ Braslovče, Polzela, Griže in Šempeter. Oba-
krat je imel pozdravni nastop mladinski pevski
zbor OŠ Šempeter, ki ga vodi zborovodkinja
Valerija Dolar. T. TAVČAR
ZAPISOVANJA
Pesmi sprave
Piše: TADEJ CATER
Ja, dobesedno. Pesmi spra-
ve. Tako bi lahko naslovili
slavnostni koncert ob odprtju
Evropskega meseca kulture,
nedvomno letos največje kul-
turne manifestacije na Sloven-
skem, ki se je zgodil pred ted-
nom dni v veliki Galusoui dvo-
rani Cankarjevega doma. Si
predstavljate? Laibach in Slo-
venska filharmonija z roko v
roki. Še več; za otvoritveni
koncert so Laibach izbrali ti-
stih pet komadov, pesmi, ki
jih na domačih koncertih niso
smeh igrati. Kar posredno po-
meni, da je država s tem, ko je
dala žegen tem petim pesmim
in Laibachu, da otvori priredi-
tev, ki je vsaj tako pomembna
kot lanski obisk papeža (če ne
še bolj!), Laibach rehabilitira-
la. In mu s tem povrnila vsa
tista leta, ko se je skrival po
tujih koncertnih odrih.
Toda pesmi sprave, ki so
donele po hodnikih Cankarje-
vega doma, so bile vendarle
zaigrane s priokusom grenko-
be: vsi se z rehabilitacijo Lai-
bacha pač ne strinjajo. Druga-
če si enostavno ne znam razlo-
žiti nerganja in pokašljevanja
med njihovim nastopom, ki je
prihajal iz grl v glavnem ti-
stih, ki so jih polna usta drža-
votvornosti in slovenskosti, ki
se kar ne morejo zadržati, da
se ne bi nenehno trepljali po
lastnih prsih in hvalili, kako
so jo oni sami znali nekoč
dobro podkuriti nekdanjim
oblastnikom. In se pri tem
sklicevali tudi na Laibach.
Morda tudi stali za njihovimi
akcijami in akcijami Laibac-
hove krovne organizacije Neue
Slowenische Kunst. Toda le po
kotih svojih zaklenjenih sta-
novanj. Ja, točno ti heroji še
danes ne morejo preboleti
dejstva, da se boj za demokra-
cijo, za tisto, kar radi slavijo
danes, ni pričel le z dejanji
novorevijašev, pač pa tudi z
dejanji drugih udeležencev ta-
krat civilne družbe. Med kate-
rimi so bili tudi Laibach. Med
katerimi je bil punk. Med ka-
terimi je bila alternativna sce-
na. In urbana kultura. Ja, toč-
no to. Kultura, ki je prihajala
iz mest. In ravno v tem je kleč
problema nasprotovanja reha-
bilitaciji Laibacha s strani dr-
žave. Tisti, ki nad njihovim
nastopom niso bili navduše-
ni, ki jih je motilo bratenje s
Slovensko filharmonijo, so še
v času organiziranja Evrop-
skega meseca kulture, zahte-
vali kot otvoritev nastop raz-
noraznih zborov, ki bi peli iz-
ključno slovenske pesmi. Zah-
tevali so citrarje, proti kate-
rim, tako kot tudi proti zbo-
rovskemu petju, nimam niče-
sar, da ne bo neljube pomote.
Zahtevali so skratka tisto, kar
lahko ponudimo vselej. Vsak
dan. Ne moremo pa vsak dan
sestaviti skupaj filharmoni-
kov in Laibacha. Lahko jih
samo enkrat. Za priložnostni
koncert. In to je bila prilož-
nost. Ki jo je veljalo izkoristiti.
Pa naj bo to nekaterim všeč ali
pa tudi ne.
Kakorkoli, Evropski mesec
kulture je dobila Ljubljana.
Glavno mesto. Prestolnica. In
kot taka predstavnica mestne
kulture. Zborovsko petje, ci-
trarji pa v mesto sicer sodijo,
toda ne v veliko dvorano Can-
karjevega doma. Kvečjemu na
ulico. .Tako kot v primeru
Evropskega meseca kulture, v
njegov sklop ne sodijo klasični
jam sessioni z jazzovsko vsebi-
no. Ker takih jam sessionov je
po svetu vsak dan neskončno.
In niso le last Ljubljane. Oziro-
ma drugače; tako kot so jam
sessioni še najmanj last Ljub-
ljane, tako tudi citrarji in zbo-
rovska društva niso in ne mo-
rejo biti last mestne kulture.
In v tem je razlika. In zato so
si nastop na otvoritvi Laibach
tudi zaslužili. Sprava je po-
stranskega pomena. Ker konč-
no, koga pa danes sprava še
sploh zanima?
Dve kulturni
prireditvi
Ob začetku evropskega me-
seca kulture tudi na PolzeU
niso držali križem rok. Tako je
moški zbor KD Polzela pripra-
vil pevski večer pod naslovom
Mi pa zapojmo si. Kot gostje
so nastopili tudi pevci iz Tabo-
ra. V soboto pa so nastopili
Pro Musica Tibicinia iz Mari-
bora, ki so izvajali odlomke iz
komične opere Seviljski bri-
vec. Kot solista sta se predsta-
vila Andreja Zakonjšek - so-
pran in Emil Baronik - bari-
ton. T T
18
KULTURA
Koncert orientalske
in ciganske glasbe
v soboto, 17. maja zvečer, je za glas-
beni užitek v Celju poskrbel celjski
Orkester Akord, ko je na svojem red-
nem letnem koncertu - 51. po vrsti -
pripravil večer orientalske in ciganske
glasbe.
Med drugim smo poslušali Hachaturja-
nov Ples s sabljami pa Nachezov Ciganski
ples za violino in orkester št. 1 in Dinicuv
romunski ciganski ples Škrjanček za violi-
no in orkester z odličnim solistom, violin-
skim virtuozom Vasilijem Mlejnikovom.
Nadalje španski flamenko de Falla Ples
ognja iz baleta Čarobna ljubezen in
Brahmsov Madžarski ples št. 1 in 11.
Kalmanov čardaš grofice iz operete Grofi-
ca Marica in Leharjevo Pesem in čardaš pa
je odlično dopolnila vokalna solistka, so-
pranistka Dunja Spruk. Koncertni pro-
gram je orkester zaključil s Dvorakovim
Slovanskim plesom št. 15.
Orkester Akord je zrasel iz nekdanjega
tamburaškega orkestra pri ŽPD France
Prešeren Celje, ki ga je leta 1946 ustano-
vil Janko Hočevar. Leti 1980 in 81 sta bili
za orkester prelomni, saj so, pod takrat-
nim vodstvom Srečka Cizlja, prvič os-
novnemu instrumentu tamburici dodali
še pihala in tolkala in leta 1981 je na
takratnem tekmovanju tamburaških or-
kestrov Jugoslavije v Osijeku celjski or-
kester dobil srebrno plaketo. Kaj kmalu
so orkester dopolnili še z godali in trobi-
li, tako da lahko dandanes zaigra praktič-
no vsako zvrst glasbe.
Ob novem letu pripravi koncert Straus-
sovih melodij, za svoj redni letni zaključ-
ni koncert pa si vedno izbere tematsko
zaokroženo glasbo. Če se spominjamo,
so lani poslušalce navdušili s filmsko
glasbo, letos pa so se odločili za oriental-
sko in cigansko glasbo, ki sta jo odlično
podkrepila tudi oba solista: Vasilj Meljni-
kov na violini in sopranistka Dunja
Spruk. Tudi sicer z orkestrom Akord
občasno sodelujejo razni solisti, poleg
omenjenih tudi tenorista Jurij Reja in
Marjan Trček ali pa sopranistki Norina
Radovan in Marija Horvat in še kdo.
Orkester je precej ploden po svoji kon-
certni dejavnosti, v letošnji sezoni se jih
bo nabralo, tako kot tudi prejšnje leto kar
okoli 30, največ pa koncertirajo v zdravi-
liških krajih celjske regije. KoncertiraU
so tudi že pobratenem Grevenbroichu in
v Kaiserslauternu v Nemčiji. Tudi na
letošnji reviji tamburaških orkestrov Slo-
venije so v Gorišnici pri Ptuju dosegli lep
uspeh.
Čeprav je bil sobotni koncert v Narod-
nem domu malo manj obiskan, pa je
dosegel svoj namen in v Celju ga bodo
ponovili jeseni, ob začetku nove sezone.
To nedeljo, 21. maja ga bodo ob 18. uri
ponovili v avli zreških Term, v nedeljo, 1.
junija ob 20. uri v dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni in v soboto, 21. junija na
otvoritvi Rogaškega glasbenega poletja v
Rogaški Slatini.
■■■■■■■■■■Mi ŽIVKO BEŠKOVNIK
Grajska doživetja
Na gradu Podsreda, v obči-
ni Kozje, se zanimive prire-
ditve kar vrstijo. V petek so
odprli razstavo primorskega
likovnega ustvarjalca Dea-
na Verzela, jutri, 23. maja,
pa bo še slovesno odprtje
razstave del Ivane Kobilce
in Ferda Vesela.
Obe razstavi bosta v graj-
skem ambientu posebej zani-
mivi. Takšna so dela Deana
Verzela, od knjige do kozmič-
ne resnice, kot spomin na
srednji vek ter na Breuglovo
sliko Zmagoslavje smrti, iz 16.
stoletja. Verzelovo ustvarjanje
si bo mogoče ogledati v grajski
galeriji vse do 22. avgusta.
V galerijskem prostoru, kjer
so v začetku tedna zaprli raz-
stavo o Transformaciji vasi v
prostoru Alp in Jadrana, bo od
jutri mogoče občudovati tudi
tista dela Kobilce in Vesela, ki
niso javno razstavljena. Gre za
prvi skupni projekt Kozjanske-
ga parka ter ljubljanske Narod-
ne galerije, s tridesetimi deh iz
njenih zbirk. Razstava obeh
slovenskih realistov, ki sta us-
tvarjala kot sopotnika mlajših
impresionistov, bo gotovo
vzbudila veliko pozornost.
Razstavo del Kobilce in
Vesela bodo odprli jutri, v
petek 23. maja (ob 18. uri).
Odprl jo bo dr. Andrej Smre-
kar, direktor ljubljanske
Narodne galerije. Umetniški
večer bo popestrila pianist-
ka Špela Draksler.
Na gradu Podsreda, kjer so
v soboto pripravili tudi večer
šansonov Janje Kvas in Arse-
na Dediča, imajo letos še več
obiskovalcev kot lani.
BRANE JERANKO
Konjice v
Radinu
s spletom pesmi, besed
in slik so Konjičani pred-
stavili svoj kraj v Rogaški
Slatini. V tamkajšnjem
hotelu Radin je slikar in
grafik Arpad Šalamon
razstavil svoja novejša
dela pod naslovom Neko-
ga moraš imeti rad.
Že samo odprtje razstave
je bil svojevrsten kulturni
dogodek, na katerem so so-
delovali številni: od učen-
cev konjiške osnovne šole
Pod goro, ki so pod men-
torstvom Marije Golčer in
Dragice Tomše v Radinu
predstavili konjiškega tri-
glavega zmaja Zelenca, do
Cveta Štefaniča, ki je zbra-
ne vodil skozi večer s pred-
stavitvijo domačega kraja in
Franja Funklja, ki je ob tej
priložnosti recitiral pesmi
Ivana Minattija, pesnika,
rojenega v Konjicah. V li-
kovni svet Arpada Šalamo-
na je zbrane popeljal umet-
nostni zgodovinar, profesor
Vlado Sagadin. B.Z.
TRIDESETA LETA NA
CEUSKEM
Z avtom na Stari grad
Vožnja z avtomobilom po
mestnih ulicah in ostalih sre-
skih ter banovinskih cestah je
bila v prvih tridesetih letih še
razmeroma redek pojav in je
zbujala pri naključnih opazo-
valcih nemalo začudenja, pa
tudi zavisti. Takratni vozniki
so s svojimi vratolomnimi vož-
njami kazali ljudem, kaj vse
zmorejo njihovi jekleni konjič-
ki in ob tem pogosto uživali
izjemno medijsko pozornost.
Tako je v Celju leta 1930 doživ-
ljal pravo slavo »lastnik avto-
takse gospod Alojz Drofenik«.
Kot prvemu mu je povsem us-
pela vožnja na Stari grad. Mo-
žakar je malo za šalo, malo za
lastno reklamo povabil zastop-
nike tiska na »vratolomno vož-
njo do Starega gradu«. S štirici-
lindrskim chevroletom se je
»ekspedicije« udeležilo pet
oseb. Takratni kronist poroča,
da se je avto »brez najmanjše-
ga defekta mimo Skalne kleti
po strmem in razdejanem oz-
kem kolovozu, mimo Šmigovče-
ve gostilne in po ozkih ovinkih
uspešno povzpel na dvorišče
gradu«. Koliko strahu so ob
tem pretrpeli člani ekspedicije,
ni poročil. O tem je molčal tudi
udeleženec, ki je aprilski dogo-
dek popisal v Novi dobi.
Na zboru so podelili več srebrnih in bronastih plaket ZKO, zlato pa je prejela Folklorrm
skupina Šempeter ob svojem jubileju.
Dejavna kulturna društva v Letušu
Letošnji občni zbor Zveze kulturnih orga-
nizacij Žalec je bil v dvorani Kulturnega
doma v Letušu. O delu zveze je poročal
predsednik Stanko Novak, sprejeli so pro-
gram dela in finančni program ter podelili
letošnja odličja.
V Zvezo kulturnih organizacij Žalec je vklju-
čenih 22 krajevnih in 19 šolskih kuhurnih
društev, kar žalsko občino uvršča med občine
z izredno bogato ljubiteljsko kulturno dejav-
nostjo. Med letom so bila ustanovljena tri
društva. V občini deluje preko 30 odraslih
pevskih zborov in vokalnih skupin, več kot 24
zborov se redno udeležuje občinskih revij,
samostojni pevski društvi pa imajo v Šempe-
tru in Taboru. Aktivne so tri godbe na pihala, v
ZKO sta vključena tudi dva tamburaška orke-
stra, skupina rogistov, citrašev, ansambel rit-
mično duhovne glasbe in več kot deset doma-
čih ansamblov Folkloristi so aktivni samo v
Šempetru, kjer imajo starejšo in mlajšo skupi-
no. V Plesnem ateljeju Sava deluje 5 skupin,
na likovnem področju pa polzelska in šempe-
trska likovna skupina. Šest gledaliških skupin
je lani igralo sedem iger in prikazov, doma in
na gostovanjih so imeU skupaj 43 predstav. V
šolskih kulturnih društvih so se učenci lotili
preko sto različnih kulturnih tem. Bogata pa je
tudi knjižničarska dejavnost.
T TAVČAR
PRIREDITVE
lEDALISCE
V Slovenskem ljudskem
gledališču bodo v petek ob
19.30 za izven uprizorili Gos-
po poslančevo. V torek ob
19.30 bo v Celju za Abonma
Torek in izven gostovalo SSG
iz Trsta s komedijo Afrika ali
Na svoji zemlji, predstavo pa
bodo ponovili še v sredo ob
19. uri za Abonma Študentski
večerni in izven.
V Hermanovem gledališču
Muzeja novejše zgodovine
bo danes ob 17. uri lutkovna
predstava O lisici in grdini, z
lutkami in glasbo lutkarice Je-
lene Sitar in Igorjem Cvet-
kom.
V Kulturnem domu v Šent-
jurju bo v soboto ob 20. uri
gostovala gledališka skupina
Kulturnega društva iz Kungo-
te s komedijo Štajerc v Ljub-
ljani.
V Kulturnem domu v
Trobnem dolu bo v nedeljo
ob 14. uri prireditev »V Trob-
nem dolu pa rožice cveto«, ki
jo pripravlja tamkajšnja ama-
terska gledališka skupina, v
režiji Marije Salobir. Sodelo-
vali bodo tudi ljudski pevci iz
Curnovca ter domače ljudske
pevke.
V dvorani Plesnega foru-
ma bo v soboto ob 20.30 ple-
sna predstava Andreje Cepuš,
v koreografiji Gordane Stefa-
novič Erjavec z naslovom Zr-
calne podobe Roze Mlakar ali
Vabilo na torto.
KONCERTI
V Narodnem domu v Celju
bo danes ob 19.30 celovečerni
koncert okteta Studenček iz
Celja z gosti. V soboto ob
19.30 pa bo koncert MKZ
Emanuel iz Celja.
V koncertni dvorani Glas-
bene šole Celje bo v sredo ob
19.30 koncert Harmonikar-
skega orkestra Glasbene šole,
ki ga vodi Marija Zavšek.
V cerkvi Sv. duha v Novi
vasi bo v soboto ob 20. uri
tradicionalni koncert duhov-
ne glasbe Mateja Krajnca in
Boštjana Dermola.
V dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri nastop folklorne sku-
pine, v ponedeljek ob 20. uri
koncert mešanega pevskega
zbora Cetisa iz Celja, ki ga
vodi Bernarda Kink in v sredo
ob 20. uri koncert gojencev
Šole za mlade glasbene talen-
te iz Celja, pod vodstvom Ra-
dovana Marvina.
V Atomskih Toplicah v
Podčetrtku bo jutri ob 20.15
koncert Moškega pevskega
zbora iz Atomskih Toplic.
V Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20. uri koncert pianista Željka
Vlahoviča iz Zagreba. V pone-
deljek ob 20. uri bo večer slo-
venskih ljudskih plesov in pe-
smi, v torek ob 16. in 18. uri
pa revija pevskih zborov os-
novnih šol občin Šmarje, Pod-
četrtek, Rogatec, Kozje in Ro-
gaška Slatina.
V avli Term v Zrečah bo v
nedeljo ob 18. uri koncert Or-
kestra Akord iz Celja, pod
vodstvom Matjaža Breznika.
V osnovni šoli Luče bo ju-
tri ob 17. uri pevska revija
mladinskih in otroških zbo-
rov.
P RAZSTAVE
V Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu bodo jutri ob 19.
uri odprli razstavo likovnih
del Adolfa Mljača. j
V Majerjevi vili v Šoštanju
je na ogled razstava likovnih
del Društva šaleških likovni- j
kov. 1
V knjižnici Gimnazije
Center Celje je na ogled raz-
stava likovnih del dijakinje
Ive Tratnik, učenke likovne
šole Umbra.
V galeriji Keleia v Celju
razstavlja slike Ashod Bayan-
dour.
V Kulturnem domu v Slo-
venskih Konjicah si lahko
ogledate mednarodno razsta-
vo otroških likovnih del na
temo »konj«.
V prostorih Ljubljanske
banke v Velenju je do 30.
junija odprta slikarska razsta-
va Konrada Marčinka iz Mo-
zirja.
V salonu pohištva Žane
Žalec razstavlja poslikave na
svili in bombažu Amalija Hri-
bar.
V avli hotela Dobrna do
30. maja razstavlja Dušan Na-
glic iz Žalca.
V Galeriji sodobne umet-
nosti je odprta študijska raz-
stava »Trideseta leta likovne,
glasbene in literarne dejavno-
sti na Celjskem v luči družbe-
no zgodovinskih gibanj.«
V avli II. nadstropja
Osrednje knjižnice Celje je
do konca maja na ogled raz-
stava Sveto pismo med Slo-
venci.
V Pokrajinskem muzeju je
do 30. junija na ogled razsta-
va Rifnik in njegovi zakladi, v
Lapidariju pa je razstava
Libojske keramike.
V Avtosalonu na Ipavčevi
v Celju do konca maja raz-
stavlja slike Amina Kolarič, v
butiku Steklar Peter Bračun,
v hotelu Merx Leon Pišek in
Branko Gaj št in na Celjski
koči Branislav Kocič.
■ KINO
Union od 22. do 28.5. ob
18.30 ameriški film Za vsako
ceno, ob 20.45 ameriški film
Emma, 24.5. ob 23. uri britan-
ski film Angleški pacient: Ma-
li Union od 22. do 28.5. ob
20. uri ameriški film Ljudstvo
proti Larryju Flyntu; Metro-
pol od 22. do 28.5. ob 18. in
21. uri britanski film Angleški
pacient.
Kino Dobrna 24. ob 19. in
25.5. ob 17. uri ameriški film
Jerry Maguire.
Revija pihalnih orkestrov
v petek, 23. maja, bo v laškem Kulturnem centru revija
pihalnih orkestrov občine Laško. Na prireditvi, ki se bo pričela
ob 19.30, bosta nastopila Železničarska godba Zidani Most, ki jo
vodi Ivo Gulič, in Godba na pihala Laško z dirigentom Ivanom
Medvedom, predstavili pa se bodo tudi godbeniki iz hrvaškega
Vrbovca, ki jih vodi dirigent Krešimir Jakopec. JI
2. SNOPIČ
KULTURA
19
Prenova Pelikanovega ateljeja
v okviru obsežne akcije
reševanja Pelikanove foto-
grafske zapuščine je bila le-
ta 1996 tudi prenova foto-
grafskega ateljeja, ki jo je
strokovno vodil Zavod za
varstvo naravne in kulturne
dediščine v Celju.
Pelikanov fotografski atelje
je kulturni spomenik izjem-
nega pomena. Gre za fotograf-
ski atelje, imenovan tudi »ste-
kleni salon«, ki ga je ob koncu
preteklega stoletja dal zgraditi
na svojem dvorišču fotograf
Johann Martin Lenz. Osnova
niu je bil načrt celjskega stav-
benika Higerspergerja. V 20.
letih našega stoletja je postal
njegov lastnik Josip Pelikan,
mojster umetniške fotografi-
je, in kar je za Celje še poseb-
no pomembno, vesten kronist
mesta, njegovega življenja in
utripa v polpretekli dobi.
Atelje je učakal današnji čas
v skoraj nespremenjeni podo-
bi, čeravno ga je zob časa že
močno načel. Ohranil je vse
bistvene sestavine, kot je zi-
dano pritličje, kjer so bile ne-
koč delavnice, stekleno nad-
stropje fotografskega salona,
ki so ga nosili močni kovinski
nosilci, v njem mehanizem za
zastiranje svetlobe (zavesice
različnih barv na škripcih),
žleb, v katerega se je po ko-
vinski konstrukciji zbirala
kondenzna voda in odtekala v
strešni žleb, nadalje velik del
fotografske scenerije in opre-
me, pa tudi elemente, kot je
na primer čudovita Htoželez-
na peč.
Lenzov atelje predstavlja
edini ohranjeni primer stekle-
nega fotografskega ateljeja iz
preteklega stoletja pri nas, če-
ravno je nekoč v Ljubljani de-
lovalo več tovrstnih ateljejev.
Tudi v širšem evropskem pro-
storu so ohranjeni stekleni fo-
tografski paviljoni prava red-
kost.
Konservatorsko izhodišče,
ki smo ga opredelili v progra-
mu prenove, je bilo lorej ja-
sno - ohraniti čim večjo in-
taktnost ter poustvariti tipi-
čen delovni prostor fotograf-
skega ateljeja iz konca 19. sto-
letja, ki mu je dal pečat moj-
ster Pelikan. Žal se tega nače-
la nismo mogli povsem držati,
saj je bila kovinska konstruk-
cija od rje do te mere načeta,
da jo je bilo potrebno zame-
njati z novo. Ta je popolni
posnetek prvotne, kar je pred-
stavljalo za izvajalca, gradbe-
no podjetje Remont, kar vehk
zalogaj. Še večje zagate so na-
stale pri iskanju čim bolj izvir-
nega strešnega stekla, ki bi
nadomestil originalnega,
žlebljenega, ki ga je ostalo le
še za vzorec. Rešilo nas je
uvoženo steklo, ki ga je pri-
skrbelo steklarsko podjetje
Lestra iz Radomelj. Zaradi
predvidene muzealske funk-
cije ateljeja je bilo potrebno
zagotoviti ustrezno ogrevanje
in klimatizacijo. S skupnimi
napori smo stvar izpeljali ta-
ko, da je v sicer pristnem oko-
lju sedaj le dvoje manjših kli-
matskih teles, ki opravljata
funkcije, ki jih zahteva današ-
nji standard. Vsi ostali ele-
menti so skriti očem, kot na
primer novo ogrevalno telo v
litoželezni peči, ki jo je resta-
vriral Franc Filipič iz Celja. Da
bi čim bolj poustvarili origi-
nalno podobo prostora, smo
se odločili za rekonstrukcijo
odkrite stenske slikane bor-
dure z motivom vrtnic ter re-
konstrukcijo značilne struk-
ture in barve vzhodne stene iz
časa nastanka ateljeja. Dela je
izvajal samostojni likovni
umetnik, slikar Stane Petrovič-
Čonči. Po končanih gradbenih
in prezentacijskih delih so bili
v salonu nameščeni obnovlje-
ni mehanizmi z zavesicami, ki
so skupno z obnovljenimi sce-
nerijami in fotografsko opre-
mo ponovno pričarali podobo
nekdanjega steklenega foto-
grafskega ateljeja.
Preteklosti in pozabi smo
iztrgali dragocen primerek
naše kulturne dediščine, ki je
v slovenskem prostoru izje-
men in zato tohko bolj po-
memben in dragocen.
I BRANKA PRIMC,
prof. um. zg.
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Popularnejše od
Jezusa Kristusa
Piše: Mohor Hudej
Pred časom, ob koncu leta
1996, je DZS izdala v svoji,
recimo ji pop zbirki Mejniki
prvi historiad ročk glasbe in
gibanja pri nas. Gibanja, za
katerega je nekoč John Len-
non dejal, parafrazirano reče-
no, da je popularnejše kot
sam Jezus Kristus. Zanimivo!
Šele prvi pregled.
Knjigo je spisal francoski
novinar in fotograf Alain Di-
ster, ki je, kot piše v kratki
biografiji avtorja, večino časa
posvetil biografijam znanih
glasbenikov te- razstavam nji-
hovih fotoportretov.
Tematike se loteva z vidika
tedanjih, povojnih družbeno-
duhovnih razmer, ki naj bi jih
koval še svež spomin svetov-
ne apokalipse, prisilna rekru-
tacija duha. Preokret vidi v
beatnikih tistega časa, pred-
vsem v Jacku Kerouacu, v liku
njegovega junaka romana »Na
cesti« Nealu Cassadyu, pa
filmskem dvojcu Marlon
Brando in James Dean in se-
veda tam, kjer se je pravza-
prav v resnici pričelo z boo-
gie-woogiejem Caba Calovva-
ya, s črnskim bluesom in črn-
skimi gospeli. Prvega so igrali
v barčkih, imanovanih Juke
Joints, druge so peli po cerk-
vah. Na tovrstno glasbo se je
plesalo zelo pestro, eden iz-
med plesov pa se je imenoval
tudi ročk and roU, plešah pa
so ga na glasbo nekaterih pev-
cev, ki so kriče skandirali ri-
tem, najpogosteje ob sprem-
ljavi saksofona. Imenovali so
jih shouters ali pa screamers,
njihova tehnika petja pa je
prihajala naravnost iz pridi-
garstva, kar so nekateri tudi
bili, kot na primer nesojeni
črni in potemtakem tudi pravi
kralj rokenrola Little Richard.
Kronološka nit se nato vleče
skozi imena Elvis Presley, Ray
Charles, John Lee Hooker,
Muddy Waters, The Beatles,
Rolling Stones, The Doors, Ji-
mi Hendrix in tako naprej do
sodobnikov U2, Metallica, se-
veda revivala punka, pa ravea
in še in še...
Skratka, kaj je pri vsem tem
najbolj zanimivo? Predvsem ta
neverjetna lastnost ročk glas-
be, da odgovarja na vsa aktual-
na vprašanja s še vedno neska-
ljeno zdravorazumskostjo. To,
da je v časih svojih kriz zmeraj
znova znala modificirati svojo
podobo in hkrati ostati tisti
trije neskončno se variirajoči
preprosti akordi, ki jih ne zna
vsak zaigrati. Vsaj dobro ne! V
tej knjigi je zanimivo ravno to,
da se avtor tega zaveda, iz tega
izhaja in postavlja ta vredno-
tenj ski princip pri presoji sku-
pin.
Za konec bi morda dodal le
še tole rahlo vraževernost.
Pred časom sta svoja zadnja
nastopa v življenju pri nas do-
živela dva velikana. Curt Co-
bain, če že ne začetnik grun-
gea (to naj bi bili seattleski
Mudhoney?), pa vsaj prva vio-
lina grungea, in seveda veliki
mojster in gospod jazza Miles
Daviš. Bog ve, če s tole pri nas
izdano antologijo ročka ne gre
z njim že precej navzdol?!
Mladi harmonikar navdušil
v Mestni galeriji Riemer v Slovenskih Konjicah se je na
svojem prvem samostojnem koncertu predstavil mladi
harmonikar Marko Brdnik. Gimnazijski maturant letos
končuje tudi srednjo glasbeno šolo v Mariboru, kjer igra
harmoniko. Marko je odličnjak tako v gimnaziji kot v
glasbeni šoli.
Glasba je pri Brdnikovih doma. Prvo znanje igranja na
harmoniko je Marko dobil v konjiški glasbeni šoli pri
pedagoginji Bojani Matavž. Svoje znanje je dokazoval na
številnih državnih tekmovanjih, kjer je osvajal najvišja
mesta.
Njegov petinštirideset minut trajajoči koncert je obsegal
skladbe od Scarlattija preko Bacha do Trajčeviča. Čeprav
šele na prvi stopnici svoje umetniške poti, je Marko s
svojim muziciranjem dokazal, da velja v prihodnje nanj
računati.
Marka čakajo naporni meseci: najprej matura v gimnaziji
in zaključni koncert v Mariboru. Potem pa ga čaka pot v
Nemčijo na sprejemni izpit na konzervatoriju. Če bo uspe-
šno opravil to preizkušnjo in si pridobil štipendijo, bo svoje
šolanje nadaljeval v tujini. J.H.
Emanuel Iconcertira
čeprav je Mešani komorni
zbor Emanuel iz Celja mlad
zbor, to soboto, 24. maja se bo
ob 19.30 v celjskem Narod-
nem domu predstavil na svo-
jem tretjem letnem koncertu,
pa je vendar njegovo petje
med ljubitelji zborovske glas-
be v Celju precej odmevno.
Zbor je bil ustanovljen spom-
ladi 1990. leta na pobudo članov
mladinske veroučne skupine pri
župniji Sv Daniela v Celju, kjer
tudi enkrat tedensko vadijo. V
zadnjem času je širše zasnovan,
sestavlja ga 23 pevk in pevcev iz
vrst študentov in dijakov, prepe-
vajo pa v domači cerkvi, v Celju
in v drugih krajih po Sloveniji,
pa tudi v zamejstvu so že prepe-
vali. Redno pripravijo božični in
letni koncert, udeležujejo se
medobčinskih revij pevskih
zborov v Celju, kjer so že ob
prvem nastopu prijetno prese-
netili in poželi ugodne kritike.
Sodelujejo pa tudi na revijah
cerkvenih pevskih zborov Slo-
venije in drugih festivalih, kot
sta: »Mlada pesem Bohinj«, kjer
sodelujejo različni mladinski
zbori in tradicionalni festival
cerkvene glasbe v Cerkljah na
Gorenjskem. Prav v tem letu so
se prvič udeležili državnega tek-
movanja »Naša pesem« v Mari-
boru in uspeli, prejeli so srebrno
plaketo in bili najboljše ocenjen
zbor s celjskega območja.
Do konca te sezone bodo
koncertirali še enkrat v Narod-
nem domu, v ponedeljek, 2.
junija ob 19.30 skupaj z Mla-
dinskim godalnim orkestrom
Glasbene šole Celje ter z De-
kliškim zborov in solisti te šole,
ko bodo skupaj krstno izvedli
kantato za zbor, orkester in
soliste Brine Zupančič-Rogelj.
Za naslednjo sezono pripravlja-
jo snemanje cerkvenih in manj
znanih slovenskih pesmi za Ra-
dio Ognjišče, posnetki bodo
pripravljeni tudi za izdajo glas-
bene kasete in zgoščenke, ude-
ležiti se želijo tudi enega od
mednarodnih tekmovanj pev-
skih zborov.
1 ŽIVKO BEŠKOVNIK
Jubilejni
koncert MPZ
Tabor
Pevci s Tabora v Savinjski
dolini praznujejo 30 let ob-
stoja. Slavnostni koncert
Moškega pevskega zbora,
ki ga vodi Milan Lesjak, bo
v soboto, 24. maja, ob 20.
uri v Domu krajanov v Ta-
boru. Zbor, ki deluje v okvi-
ru Kulturnega društva Ivan
Cankar, je veliko nastopal
tudi v zamejstvu in seveda
ves čas negoval lepo sloven-
sko pesem. T. T.
Roševa Čarobna piščalka
v okviru Celjske matineje
bodo v soboto, 24. maja ob
10.30 uri, v veliki dvorani
Celjskega doma učenci OŠ
Frana Roša nastopili z otroš-
ko gledališko predstavo Ča-
robna piščalka.
Pisatelj Fran Roš je tridejan-
ko Čarobna piščalka podaril
otrokom ob svoji sedemdeset-
letnici, premierno pa so jo upri-
zorili decembra leta 1968 v celj-
skem gledaUšču. Igrico je mla-
do občinstvo lepo sprejelo, po-
sneU pa so jo tudi za televizijo.
Roševo Čarobno piščalko so la-
ni ponovno oživili učenci OŠ
Frana Roša, na odru pa se pod
režijskim vodstvan Ljudmile
Conradi predstavljajo Katja Ja-
godic, Nejc Smisl, Maja Saga-
din, Ana Strehovec, Rok Pišek,
Ana Veber, Ana Kokalj, Maša
Drofenik, Sandra Feketija, Mar-
ko Petan, Maja Grabar, Mojca
Krajnc, Gaj Tanko, Marija Ko-
kalj, Blaž Završnik, Teja Žužko
in Maja Gros. IS
Penzion KRONE
Moravske Toplice
Razpolagamo z 28 ležišči. V turistič-
nem objektu KRONE nudimo gostom
prijetno bivanje in počitek v devetih
lepo opremljenih sobah, s polpenzio-
nom ali možnostjo kuhanja.
IZKORISTITE NAŠE DARILO!
5 dni polpenzion 149 DEM
7 dni polpenzion 199 DEM
7 dni bivanja (apartmaji)  99 DEM
Za male in večje skupine: sve-
čana večerja v Kmečki čardi!
Tel. št.: (069) 26-434 ali
(069) 48-646.
Opus 1 - plesna miniatura
V nedeljo, 25. maja ob 18.
uri, bo v SLG Celje 5. repub-
liško tekmovanje mladih
plesnih ustvarjalcev. Opus 1
je namenjen mladim plesal-
cem od 9. do 21. leta, z last-
nimi plesnimi miniaturami
pa se bodo predstavili raz-
deljeni v tri starostne skupi-
ne.
V soorganizaciji Studia za
ples Celje ter zveze kulturnih
organizacij Slovenije in Celja
se bodo na vehkem odru SLG
Celje tokrat predstavili plesal-
ci iz Ljubljane, Kranja, Mari-
bora, Pirana, Tržiča, Žalca in
Celja, prireditev pa bo pove-
zovala Tatjana Dremelj. Naj-
boljši bodo nagrajeni, med
nagradami pa bodo tudi sode-
lovanje na poletni plesni šoli
ter 9. Plesni koloniji v Piranu.
Z našega območja bodo na
Opus 1 sodelovah s solistični-
mi točkami, dueti in skupin-
skimi kreacijami za tri plesal-
ce plesalci in plesalke Studia
za ples Celje Plesnega teatra
Igen in Plesnega foruma Ce-
lje s po šestimi koreografija-
mi ter Plesnega ateljeja Sava
iz Žalca s štirimi koreografi-
jami. IS
20
NASI KRAJI IN UUDJE
člani komisije med ocenjevanjem želodcev.
Brez podarjenih točk
Letošnji zgornjesavinjski želodci so boljši kot lanski - Najboljšega so »pri(lelali«pri
Ramšakovih na Dobrovljah
Na sobotno, že sedmo oce-
njevanje zgornjesavinjski h
želodcev na Rečici, so izdelo-
valci prinesli 45 vzorcev, od
teh pa jih je komisija več kot
polovico ocenila za kako-
vostne.
Ocenjevanje, ki ga pripravlja
Turistično društvo Rečica ob
Savinji, velja v Sloveniji za eno
najbolje pripravljenih, saj že-
lodce med drugimi ocenjujejo
strokovnjaki z biotehniške fa-
kultete, izdelovalci pa prejmejo
tudi zapisnike, na osnovi kate-
rih lahko popravljajo svoje na-
pake v izdelavi. Komisija oce-
njuje zunanji izgled želodcev,
izgled in barvo prereza, tekstu-
ro ter vonj in okus, skupno pa
je možnih 20 točk. Vsi želodci,
ki jih je komisija ocenila z več
kot 15 točkami, so prejeli priz-
nanja za kakovosten želodec.
»V komisiji v ničemer ne po-
puščamo in nobene točke ne
podarimo. V povprečju je letos
kakovost želodcev, kljub mu-
hasti zimi, precej boljša kot
lani. Izločili smo bistveno
manj želodcev, pri izdelkih pa
je opazen napredek v tehniki
sušenja,« je ocenil letino dr.
Stanko Renčelj.
Zgornjesavinjski želodec se
med suhomesnatimi izdelki
edini v Sloveniji ponaša z zaš-
čitenim geografskim pore-
klom. Namen zaščite je pred-
vsem izboljšati kakovost izdel-
kov, strokovnjaki pa naj bi letos
izdelovalce podrobneje sezna-
nili s postopki sušenja, saj le-ti
odločilno vplivajo na kakovost.
Sicer lahko izdelovalci prodaja-
jo le tiste želodce, ki imajo
priznanja, z ocenjevanjem pa
bodo člani TD, ob pomoči Za-
druge Mozirje, nadaljevali tudi
v prihodnjih letih.
Že popoldne v soboto so
člani TD Rečica pripravili
neuradno razglasitev rezulta-
tov. Od 45 oddanih vzorcev je
skupno 26 vzorcev prejelo
priznanja za kakovosten želo-
dec. Z bronastimi plaketami
se ponašajo Franc Rak iz
Brezja pri Mozirju, Karel Kri-
vec in Martin Petek iz Logar-
ske doline, Peter Resnik iz
Podveze, Stane Klinar iz Dol
Suhe in Peter Bastelj iz Gru-
šovlja. Družina Ožbah-Faj-
mut iz Mozirja, Ivan Atelšek
iz Šmihela in Jože Marolt z
Brezja so za svoje izdelke pre-
jeli srebrne plakete, z zlato
plaketo pa je nagrajen želo-
dec, ki ga je izdelal Vojko
Ramšak z Dobrovelj.
Program so popestrili citrar
Tonček Mlačnik iz Luč, folklor-
na skupina iz OŠ Rečica in člani
turističnega krožka, poleg tega
pa so nagradili tudi literarne
prispevke in risbe, ki so jih
učenci pripravili o želodcih.
URŠKA SELIŠNIK
Praznik
Teharčanov
V celjski krajevni skup-
nosti Teharje praznujejo
svoj krajevni praznik 25.
maja. Osrednjo slovesnost
bodo letos pripravili v sobo-
to, 24. maja ob 18. uri, večer
pa zaključili z zabavnim in
družabnim srečanjem.
Že v zgodnjih popoldan-
skih urah bodo na sejmišču
Teharje pripravili tekmova-
nje gasilskih enot - veteranov
in veterank Slovenije, ob 15.
uri pa bodo slovesno odprli
približno 350 metrov pre-
novljenega cestišča v Spod-
njem Bukovžlaku. Osrednja
praznična slovesnost bo ob
18. uri pod prireditvenim šo-
torom na Ledini, zbrane kra-
jane bo pozdravil predsed-
nik KS Teharje Ferdo Ježov-
nik, v goste pa so povabili
tudi župana Mestne občine
Celje Jožeta Zimska. V kul-
turnem programu bodo na-
stopile mažoretke ter godba
na pihala KUD LjubeČna in
domači mešani pevski zbor
pod vodstvom Antona God-
ca. Najzaslužnejšim kraja-
nom bodo podelili priznanja
in plakete KS Teharje, ob za-
ključku osrednje slovesnosti
pa bodo razglasili tudi rezul-
tate gasilskega tekmovanja
ter podehli priznanja.      IS
Učenje v jeseni življenja
Pred kratkim so v Velenju ustanovili Andragoško društvo
Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki ga bo vodila Erika
Veršec.
Že doslej je bilo v 17 krožkov na Univerzi za tretje življenjsko
obdobje vključenih 160 upokojencev. Posamezne krožke, od
jezikovnega do zgodovinskega, pohodniškega in drugih, vodijo
strokovnjaki s teh področij. Izobraževanje in z njim povezana
družabnost ohranjata človeka zdravega tudi v jeseni življenja.
Delo krožkov v tej sezoni bodo zaključili ta mesec, zaključek
njihovega dela pa bo sovpadal s prikazom znanega folklornega
običaja, jajčerijo, ki jo bodo izvedli danes, 22. maja, ob Velenj-
skem gradu. Člani Andragoškega društva Velenje se bodo 19.
junija odpravih še na izlet v Idrijo. VINKO ŠMAJS
Najboljši matematiki
Minulo soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani 41. državno
tekmovanje iz matematike.
Tekmovanja se je udeležilo 166 dijakov slovenskih srednjih šol,
med njimi tudi 11 dijakov Šolskega centra Celje, Splošne in
strokovne gimnazije Lava. Jure Kališnik je osvojil prvo nagrado,
Jaka Hajnšek drugo, Matjaž Urlep in Filip Šramel tretjo nagra-
do, Tomaž Kosem in Andrej Pukšič pa sta prejela pohvali. V
Ljubljani so Tomažu Kosmu izročili tudi posebno diplomo Ruske
akademije znanosti in umetnosti za uspešno sodelovanje na
mednarodnem matematičnem tekmovanju mest s sedežem v
Moskvi za šolsko leto 1995/96. Mentorica celjskih gimnazijcev je
mag. Dragica Pavšek-Guzej. IS
Kekčevi dnevi celjskih otrok
Ta tecTen v mestu ob Savinji mineva v znamenju Kekčevih
dnevov, ki jih že tradicionalno pripravlja Občinska zveza
prijateljev mladine Celje.
Kekčevi dnevi so se s poslikavo izložb, slikanjem na asfalt ter
okenska stekla začeli v ponedeljek, ves teden pa lahko otroci
sodelujejo tudi v Kekčevih ugankah, ki jih zastavljajo v sporedu
Radia Celje. Včeraj so osrednjo prireditev Kekčevih dnevov,
Tekmujmo s Kekcem in Mojco, pripravili v Osnovni šoli Frana
Roša, v soboto, 24. maja, pa bodo dneve zaključili z obiskom
Kekčeve dežele. Otroci, med njimi bodo tudi zmagovalci kviza
Tekmujmo s Kekcem in Mojco, se bodo ob 7. uri z avtobusom
odpeljali do Kranjske Gore, od tam pa jih bo pot vodila v osrčje
Kekčeve dežele. IS
Na državno
tekmovanje štirje
Letošnje občinsko tekmovanje v znanju iz Vesele šole občine
Žalec je organizirala Osnovna šola Šempeter. Tekmovanja se je
udeležilo 59 učencev in učenk občine Žalec, na državno
tekmovanje, ki bo v nedeljo, 1. junija, pa so se uvrstili iz 8.
razreda Borut Cink, OŠ Žalec, iz 7. razreda Tina Baloh, OŠ
Griže, iz 5. razreda Katja Goršek, OŠ Griže in iz 4. razreda Larisa
Čehovin, OŠ Žalec. Nihče izmed šestošolcev ni osvojil potreb-
nih 34 točk za uvrstitev na državno tekmovanje, najboljši med
njimi je bil s 33 točkami Darko Rizmal, OŠ Braslovče.      T. T.
Operacija Griček 1
Klub študentov celjske regije pripravlja v soboto, 24. maja,
na Gričku pri Celju drugič zapored veliki ročk koncert na
prostem.
»Operacija Griček 2«, kot so prireditev poimenovali, se bo
začela ob 14. uri s športnimi igrami, študenti pa se bodo
pomerili v košarki, kolesarski dirki in drugih zabavnih igrah. Ko
se bo popoldan prevesil v večer, se bo v okviru »Operacije
Griček 2« začela zabava po rockovsko. Nastopile bodo skupine:
Majke, Agenti, Platfuzz in Daddy's Pudding, vstopnine za
mlade in stare rockerje pa ne bo!
Namen prireditve je v druženju mladih, njihovi športni
aktivnosti ter nenazadnje tudi oživljanju Grička, nekdaj privlač-
ne turistične točke nad Celjem. Pred vzponom na Griček bo
zapora prometa, zato organizatorji vabijo vse obiskovalce, da na
Griček pripešačijo. IS
SPONA
MIZARSKO
OKOVJE
Mob.tel.:
06091634-240.
041/664-652.
Vsak delovnik:
od 8. do 13. in
od 15. do 18. ure,
sobota
od 8. do 12. ure.
Pozor!! Velika Izbira stavbnega in
pohištvenega okovja na enem mestu.
Pridite In se prepričajte v kvaliteto naše
ponudbe.
Stavbno okovje: cll. spone, trikrake
spone, ključavnice, kljuke, pololive,
skrito In vidno okovje za okna, okovje
za polkna, cil.vložki, tesnilo za okna in
vrata...
Pohištveno okovje: odmične spone,
vodila za predale, IvernI vijaki, noge za
mize, nogice, nosilci za police, izvlečne
košare za kuhinjske elemente, delovne
plošče za kuhinje...
Za mizarje posebni popusti ter dostava
v delavnico.
Obiščite nas v prostorih bivše Tovarne
volnenih odej v Škofji vasi.
objavlja prosto
delovno mesto:
I.ORGANIZIRANJE
IN VODENJE DEL
V HLADILNICI
Pogoji:
• izobrazba VI. ali V. stopnje strojne ali
agronomske smeri
•zaželeno pasivno znanje nemškega jezika
•vlogi je potrebno priložiti reference.
Pisne prijave pošljite v osmih dneh
po objavi na zgornji naslov.
2. SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
ODMEVI
Voščeni
nasmeli
v 18. številki NT sem zagle-
dala lep posnetek mosta To-
wer v Londonu, razočarana pa
sem nad pisanjem in opisom
Londona v članku B. Čeh. Ker
je London videla drugače, ga
pokritizirala in tudi napisala,
da jo je predvsem Big Ben
malo razočaral.
Big Ben ne more razočarati
nikogar, stojiš tam pod njim in
vidiš nekaj prečudovitega. To
je lepotec ali lepotica, ker je
največja na svetu in ima tudi
svojo zgodovinsko in arhitek-
turno vrednost. Hkrati lepo
zveni, zato ne sprejmem opi-
sa, da te Big Ben razočara.
Ne strinjam se z opisom, da
te v muzeju voščenih lutk pri-
silijo, da požiraš pred Švarci-
jem. Mene niso. Res je, da
velik del muzeja zavzema an-
gleška kraljeva družina, po
moje so celo preveč v kotu in
premalo osvetljeni. Končno je
v muzeju tudi Hitler! Da te
ustavi vrvica, je v muzejih
normalno, normalno pa je tu-
di, da so Angleži ponosni na
kraljevo družino. Normalno bi
bilo, če bi tudi mi lahko bili
ponosni na kaj, ne pa da sedaj
prenašamo breme na komuni-
zem in pretekle čase.
Prav ironično je opisan cere-
monial menjave straže, z opi-
som srednjeveške vojaške ki-
časte obleke s kosmatimi ka-
pami. To je ceremonial in nji-
hova tradicija in me prav nič
ne moti. Imeli ste srečo videti
dvig mostu Tovver, jaz nisem
in tudi to je verjetno lep dogo-
dek, kljub temu, da pač ustavi-
jo promet.
Končala bom, da je London
skupaj z Big Benom lepotec.
Zato upam, da bo tam stal še
za premnoge generacije obi-
skovalcev iz celega sveta.
MARIJA MAJDA KRSTIČ,
Celje
Pojasnilo
v   prispevku   Slovensko
šolstvo - kam?, objavljenem
v prejšnji številki NT, smo
zaradi nerazumevanja zapi-
sanega izpustih del teksta. V
drugem odstavku se tekst
glasi:... Izjem je bilo malo. V
Celju mag. ekon. Ludvik Re-
bevšek (trgovska šola). Naj- \
bolj preverjeni partijski kadri ;
pa so vodili celodnevne šole.l
Še danes so na vodstvenih!
PREJELI
SMO   I
Kultura in
nekultura
V programu Združenja pisa-
teljev in publicistov Štajerske,
Koroške, Pomurja so zajeta
srečanja pisateljev v osnovnih
šolah in gimnazijah, tudi celj-
skih. Vendar so nam v OŠ Fra-
na Kranjca zavrnili pismeno
sporočilo, kar se nam zdi zelo
nekuhurno. Na primer, z OŠ
Frana Roša dobro sodelujemo,
konec maja bomo pripravili
tribuno o Kulturi včeraj, danes
in jutri. Tribuna bo v okviru
Roševih dnevov, pa tudi naše-
ga združenja, ki pripravlja
mednarodno srečanje pisate-
ljev na Štatenbergu, ki se ga
bodo udeležih pisatelji iz
Evrope, Društvo slovenskih
pisateljev. Pen klub, predstav-
niki mariborske univerze...
Torej smo, vendar pa v OŠ
Frana Kranjca tega nočejo ve-
deti. Po Štatenbergu pridemo
v Celje, ker je to v programu
naših srečanj. Sicer mnogo
pove pismo rektorja maribor-
ske univerze dr. Ludvika To-
plaka. Z mariborsko univerzo
namreč dobro sodelujemo, tu-
di ko gre za evropske univer-
ze. Predvsem so v ospredju
srečanja mladih iz Evrope. To-
rej smo evropsko usmerjeni,
ne tako kot OŠ Frana Kranjca.
Iz Celja je kar precej članov
našega združenja, naj gre za
ljudske pisce, pisatelje ali pub-
liciste. Za prihodnje leto pri-
pravljamo izbor treh del Frana
Roša, ki bo izšel ob 100-letnici
njegovega rojstva, urednica
zbirke pa je Milka Conradi.
MILAN ŠTANCER,
Maribor
Da bo tudi
živalim bolje
Dobro vem, kaj se pravi v
balkanskem kotlu delati za do-
brobit živali. Na tem področju
imam izredno bogate izkušnje
in to že od 1. 1960 dalje, ko
sem pričela z ustanavljanjem
slovenskega društva proti mu-
čenju živali. Pri svojem 20-
letnem vodenju društva bi
smela delovati zgolj po smer-
nicah tedanjega režima, ki so
bile politične, ne pa vsebin-
ske. Zato je bilo moje vodenje
društva do leta 1981 prava kal-
varija, saj sem namesto pomo-
či imela zvezane roke (šikani-
ranje na delovnem mestu,
grožnja z odvzemom potnega
lista in še in še). Odgovorni v
tedanjem času enoumja, ki so
imeli v rokah škarje in platno,
so se za zaprtimi vrati posme-
hovali, češ, kaj je to DPMŽ,
čemu pa rabimo zakon proti
mučenju živali, kaj rabimo
azile za zavržene živali, saj
imamo vendar šintarje... Tako
je bilo DPMŽ leta 1981 uniče-
no. Generacija, mlajša od me-
ne, o tem ne ve nič!
V balkanskem loncu nismo
našli opore ali zgleda, kakšen
mora biti normalen, če že ne
human odnos do živali. V 30-
ih letih, kolikor delujem v Sve-
tovni zvezi za varstvo živali
(WSPA London) in »Eurogrou-
pu«, ki povezuje države EU-ja
v teh gremijih, ugotavljam, da
imajo pravni sistem za varstvo
živali pred mučenjem (v pri-
merjavi s Slovenijo) eksaktno
urejeno. Zato je perspektivno
za dobrobit živali, da vstopi-
mo v Evropo (če nas sploh
bodo hoteli sprejeti) in se zač-
nemo prilagajati njihovim
predpisom. Takšen je podpis
ratifikacije Evropske konven-
cije o humanem mednarod-
nem transportu živah (št. 65),
ki je bila sprejeta 13. 12. 1968
v Parizu. Sledi ji Evropska
konvencija o zaščiti živali pri
eksperimentih (znanstvenih
poizkusih) št. 123 - sprejeta
18. 3. 1986 v Strassbourgu;
Evropska konvencija o zaščiti
domačih živah (št. 125), spre-
jeta 13. 11. 1987 v Strassbour-
gu. Sledi še niz protokolov,
zakonov, predpisov, navodil
kako pravilno (humano!) rav-
nati z živalmi. EU pravkar pri-
pravlja stroge predpise, da bo-
do morale države članice EU v
tovornjakih za prevoz živine
montirati napajalnike, dvižne
naprave in druge pripomočke,
ki bodo olajšali napajanje, na-
kladanje in razkladanje živi-
ne.
Kako pa je pri nas? Ne gre
prezreti nesramnega zavlače-
vanja sprejema Zakona proti
mučenju živali, vloženega že
jeseni 1994 pri DZ. Vse je tiho,
kot da se ni nič zgodilo. Kot
soavtorica ne prosim, ampak
hočem odgovor, v katerem
prašnem predalu se valja os-
nutek citiranega zakona: v
predalih veterinarskega lobija
ali v predalih eksperimenta-
torjev na živalih ali pa pri ne-
kom tretjem, ki svojega dela z
in na živahh nočejo normaUzi-
rati. Zgrožena sem, ker je dr-
žava sprejela prihod genetske
tehnologije, s čimer grozi zvi-
šanje števila poizkusnih živa-
U. Za to je imela posluh, za
sprejem citiranega zakona ali
za izgradnjo azilov za zavrže-
ne živali pa si zatiska oči in
noče videti problema. Ne za-
radi sebe, zaradi živali me je
strah, da ostanemo še vedno v
balkanskem kotlu, izven meja
kulturno napredne Evrope.
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
Odločitev za
»Gibanje 23.
december«
Za gibanje sem se odločil
zato, ker naj bi tujci dobili
pravico kupovati slovensko
zemljo, tudi tisto ukradeno in
naropano, ki jo država noče -
že šesto leto - vrniti svojim
lastnim slovenskim državlja-
nom.
FRANC IZGORŠEK,
Ljubljana
Obletnica
mature
Pred časom smo se v hotelu
Celeia po 45-ih letih zbrali da-
nes že veterani prvih dveh let-
nikov celjskega učiteljišča. Z
dekreti in dobrimi življenjski-
mi napotki našega »očeta«,
razrednika Frana Roša, so nas
poslali na vse štiri strani Slove-
nije. Od Prekmurja do Primor-
ske smo v težkih razmerah,
razmajanih ali še nedograje-
nih šolah orali ledino.
S Kozjaka ali Kozjanskega
smo bili prometno precej od-
maknjeni od večjih središč,
kjer je le redkokdo dobil zapo-
slitev. Primer dekreta, ko je
tiskarski škrat izpustil črko i in
je namesto v Dobrno šel člo-
vek v Dobrino - Žusem sredi
Kozjanskega. Brez urejene
prehrane in stanovanj smo s
polno idealizma pričeli delati.
Težko je sedaj razumeti naš
čas, saj so sedaj zgrajene ce-
ste, avtobusni prevozi in do-
bro opremljene šole. Vendar
smo z veseljem učili, vzgajali
in delali z ljudmi na kulturno
prosvetnem področju. Mnoge
pevske zbore so in še vodijo
sošolci; kdo ne pozna zakon-
cev Pavla in Vide Bukovac,
opernega pevca Jožeta Kore-
sa, zbiralcev ljudskih pesmi in
običajev Anice Meh iz Podgor-
ja pri Slovenj Gradcu, Rozike
But-Ozimič iz Slovenske Bi-
strice, režiserjev, igralcev, vo-
dij folklornih skupin, športni-
kov...
Leta so minevala ob spreje-
manju in izvajanju številnih
šolskih reform, mnogi smo
izredno študirali in iskali še
nekaj več. Mnogi med nami so
dosegli visok položaj v šolstvu
in v družbi, nekatere pa smo
žal prerano izgubili. Dajali
smo več, kot pa »kar moraš
storiti«. Hvaležni smo našim
profesorjem, ki so nam dali
mnogo človeške tophne in do-
brih nasvetov.
Ravnateljica učiteljišča Da-
nica Glinšek še živi v domu
oskrbovancev v Šmarju, stara
97 let. V našem imenu jo je šel
pozdravit Franc Bizjak, nek-
danji ravnatelj šole v Kozjem.
Ob veselih obrazih, spomi-
nih, klepetu, petju sošolca
Koresa, ubranem petju none-
ta medicinskih sester Cvet
pod vodstvom Vide Bukovac,
je minilo popoldne. Po stekle-
ni strehi je udarjal dež, kar ni
motilo našega razpoloženja
in marsikatera guba na naših
obrazih se je ublažila in spro-
stila. Drugo leto bomb praz-
novali 50. obletnico ustanovi-
tve celjskega učiteljišča in se
bomo spet dobili. Lepo in
prav bi bilo, če bi Gimnazija
Celje Center kot naslednica
učiteljišča tudi na to pomisH-
la. Organizatorjema Frančku
Gajšku in Greti Klarič v ime-
nu vseh hvala za odlično or-
ganizacijo.
SLAVA KOVAČIČ,
Ponikva
ZAHVALE-
POHVALE
Resevna in
1. maj
Prvomajsko srečanje delov-
nih ljudi na Resevni je bilo
letos zares množično, saj je
Resevno obiskalo preko tisoč
prebivalcev bližnje in daljne
okolice. Resevna je z razgled-
nim stolpom postala zares
prava planinska postojanka in
izletniška točka celjske regije.
Prvomajsko praznovanje so
sponzorirali ZSSS - območni
organizaciji Celje in Šentjur,
občina Šentjur, KS Šentjur me-
sto in okolica.
Vse prisotne sta pozdravila
predsednik p'aninskega druš-
tva Ivan Straže, ter v imenu
ZSSS predstavnica VVO Mi-
haela Rožej.
Šentjurski planinci bi radi
čimprej poravnali dolgove za
razgledni stolp, za katerega
dolgujemo še 3 tisoč mark. Na
občnem zboru smo se strinjali
z nakupom vrtljivega daljno-
gleda na stolpu, radi pa bi
izdelali tudi novo razglednico.
Tokrat bi se radi ponovno
zahvalili sponzorjem, ki so
omogočili, da je Resevna višja
za 20 metrov. Za tri stopničke,
torej po 300 mark, so prispe-
vali Vital Mestinje ter Rado in
Vera Marot iz Šentjurja.
Za dve stopnički (200 mark)
so prispevali KEA, trgovina Dar-
ko Kukovič, Andy - avto d.o.o.,
Makrocom d.o.o. ter Brigita in
Anita Špes iz Vrbnega.
Za eno stopničko (100
mark) so prispevali: Franc Še-
lih, Hruševec; Janez Poštrak,
Maistrova; Mirko Straže, Na
Brdo; Alojz Dobovišek, Vrbno;
Zdravko Škornik, Kricketc; Ža-
re Sotlar, Malgajeva; Rafael
Oset, Kmetijska mehanizacija;
Mirko Žohar, Strojno pletils-
tvo; Ivan Jager, Šentjur; Tolo
Šentjur; Mira Gaberšek, Šent-
jur; Jože Pirjevec, Franja Mal-
gaja; Marjan Rataj, Ul. 2. bata-
ljona; Martin in Slavica Zu-
pane, Kranjčica; Ivan Mlakar,
Bodrišna vas; Kmetijska za-
druga Šentjur; Drago Galič,
Šentjur; Šuster in drugi d.n.o.,
Vodruž; GIP Vegrad; Ivan Se-
kolec. Kozjanskega odreda;
Tone in Rozika Strajner, Maj-
strova; Slavko Debelak, Šent-
jur; Marjan Mulej, Prožinska
vas; Alojz Kovač, Poljska ul.;
Slavko in Emica Novak, Šibe-
nik; TIP-LIPA Šentjur; Krpica
Danica Kovač, Celje; Maksimi-
Ijan Lajjornik, Kozjanskega
odreda Šentjur.
Vsem sponzorjem najlepša
hvala za sodelovanje pri tej
akciji v^ imenu Planinskega
društva Šentjur, hkrati pa vse
ob nedeljah in praznikih vabi-
mo na Resevno in na stolp.
IVAN STRAŽE,
PD Šentjur
Na podlagi zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe CETIS-GRAF, d.d., Celje,
direktor sklicuje
3. skupščino delničarjev,
ki bo dne 24. junija 1997, ob 13. uri, na sedežu družbe v Celju, Čopova 24, vhod štev. 900.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in imenovanje organov skupščine.
2. Sprejem poslovnika o delu skupščine.
3. Letno poročilo za leto 1996.
4. Imenovanje revizorja.
5. Odpoklic člana nadzornega sveta in imenovanje člana nadzornega sveta.
Pod 1 / se predlog sklepa glasi: Za predsednika se imenuje Ivan Leveč, za preštevalce
glasov Miro Zakrajšek, Bernard Gregi in Robert ErnestI in
za notarja Srečko Gabrilo.
Pod 2/ se predlog sklepa glasi: Sprejme se poslovnik o delu skupščine po predlogu
direktorja in nadzornega sveta.
Pod 3/ se predlog sklepa glasi: Sprejme se letno poročilo za leto 1996 po predlogu
direktorja družbe z mnenjem nadzornega sveta.
Pod 4/ se predlog sklepa glasi: P&P, revizija, d.o.o., Linhartova 1, Ljubljana se imenuje
za revizorja družbe CETIS-GRAF, d.d., Celje za leto 1997.
Pod 5/ se predlog sklepa glasi: a) Odpokliče se član nadzornega sveta g. Drago Polak.
b) za člana nadzornega sveta se izvoli g. Roman Zupane,
stanujoč Stanetova 26, Celje.
Predlagatelj sklepov pod zaporedno štev. 4 in 5 je nadzorni svet, v ostalih primerih pa sta
predlagatelja direktor in nadzorni svet.
Če ob prvem sklicu ni dosežena sklepčnost, se določi ponovno zasedanje skupščine v istih
prostorih za dan 24. junija 1997 ob 14.00 uri. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne glede
na višino zastopanega kapitala.
Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, v korist katerih so delnice družbe na dan 24. junija
1997 vpisane v delniško knjigo, oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki. Delničar
ali pooblaščenec se lahko udeleži skupščine pod pogojem, da svojo udeležbo pisno prijav
direktorju družbe najkasneje tri dni pred skupščino. Pooblaščenec mora ob prijavi dostavit
pooblastilo, če le-to ni shranjeno pri družbi.
Letno poročilo z mnenjem nadzornega sveta, predlog poslovnika o delu skupščine ter ostale
gradivo za vse točke dnevnega reda je delničarjem na vpogled na sedežu družbe vsak delov-
nikod 23. maja 1997 do 24. junija 1997 med 8.00 in 11.00 uro v pravni pisarni.
CETIS-GRAF, d.d. CEUE
Direktor Avgust MAČEK, graf. ing.
22
NASI KRAJI IN UUDJE
Bolezen in
osebna
preobrazba
Dr. Rosy Daniel, direkto-
rica Centra za pomoč obo-
lelim za rakom v Bristolu,
bo v petek, 30. maja, preda-
vala v Celju o celostnem
pristopu k zdravljenju ra-
ka. Predavanje bo ob 13. uri
na Srednji zdravstveni šoli.
Predavateljico so povabili
člani Centra za pomoč obole-
lim za rakom, v Novi Gorici
ga vodi Darinka Gomišček,
ki skušajo z informacijami o
različnih metodah in tehni-
kah celostnega zdravljenja
bolnikom pomagati pred-
vsem pri spodbujanju njiho-
vih samozdravilnih sposob-
nosti, kajpak ob sodelovanju
z njihovim zdravnikom. Dr.
Rosy Daniel ima pri zdravlje-
nju obolelih za rakom izjem-
no veliko izkušenj, še zlasti
pa je njeno znanje usmerje-
no na celostne metode
zdravljenja. To zdravljenje
zajame človeka v celoti in ne
obravnava le njegove bolez-
ni. »Moja razlaga celostnih
načel pravi, naj bolniki prev-
zamejo odgovornost za svoje
zdravje in ne za svojo bole-
zen. Bolezen naj razumejo
kot opozorilo, da je njihovo
življenje morda neuravnote-
ženo,« pravi dr. Rosy Daniel,
avtorica knjig Loving Medici-
ne (Ljubeča medicina) in
Healing Foods (Zdravilna
hrana). KL; s
Ekipa Laškega bo prva predstavnica Slovenije na letošnjih Igrah brez meja. Posnetek oddaje
bo na sporedu v petek, 27. iuniia. na L vrozramu TVS.
Laščani se bodo igrali
v nedeljo, 25. maja, bo v
Budimpešto odpotovala
enajst članska ekipa Laške-
ga, ki se bo v glavnem mestu
Madžarske udeležila znane
televizijske oddaje Igre brez
meja. Igre bodo ves čas v
Budimpešti, finale pa bo v
Lizboni na Portugalskem.
Poleg Laškega bodo Sloveni-
jo v naslednjih oddajah letos
zastopali še Bovec, Šentjernej,
Vuzenica, Ormož, Briše, Tržič,
Kranj in Majšperk. Laščani se
bodo z ekipami Grčije, Franci-
je, Portugalske, Nizozemske,
Švice, Italije in Madžarske po-
merili v sredo, 25. maja, ko se
jim bodo v Budimpešti pridru-
žili še številni navijači iz Laš-
kega in laška godba na pihala.
Iger se bosta udeležila tudi
laški župan Peter Hrastelj in
poseben organizacijski komi-
te, ki je pod vodstvom Turistič-
nega društva Laško pripravil
vse potrebno za sodelovanje v
tem televizijskem spektaklu.
Največ dela je bilo z iskanjem
sponzorjev, saj udeležba na
igrah ni ravno poceni. Zbrati je
bilo treba blizu 23 tisoč nemš-
kih mark. Poleg glavnih spon-
zorjev  -   Pivovarne   Laško,
Zdravilišča Laško, Trgovskega
podjetja Izbira, Občine Laško
in Turističnega društva Laško -
je sodelovanje Laščanov na
igrah podprlo še enajst manj-
ših sponzorjev.
Ekipa Laškega se je za nastop
pripravljala dobra dva meseca
in je po besedah kapetana Mat-
jaža Pikla dobro pripravljena.
Sestavlja jo osem tekmovalcev
in dve rezervi: Bine Simonič,
Zoran Blatnik, Jože Sevšek,
Tomaž in Katja Blagotinšek,
Sabina Šmauc, Suzana Pa-
vlin, Majda Marguč, Darja Br-
glez in Sonja Drnač.
JI, Foto: IGOR KNEZ
Srečanje gasilcev veteranov
Območna gasilska zveza Slovenske Konjice je tudi letos
priredila srečanje starejših članov gasilskih društev. Približ-
no štirideset veteranov se je tokrat zbralo v gasilskem domu
v Draži vasi.
Pozdravili so jih pionirji iz tamkajšnjega prostovoljnega gasil-
skega društva, v imenu območne gasilske zveze pa Božo
Kolarič. Gasilski pevski zbor iz Zreč je z lepimi pesmimi
polepšal večer. Podelili so tudi spominska darila in nagradi.
Nagradi so podelili najstarejši gasilki Julki Detiček, članici
industrijskega Prostovoljnega gasilskega društva Lip Slovenske
Konjice in Francu Gumzeju, članu Prostovoljnega gasilskega
društva Loče. D.H.
PLANINSKI KOTIČEK
Še nekaj prostih mest
Planinsko društvo Ojstrica sporoča, da imajo le še nekaj
prostih mest za izlet v Tatre, ki bo od 25. julija do 2. avgusta.
Podrobnejše informacije po telefonu 38-855.
V začetku junija trije izleti
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi v nedeljo 1. junija na
pohod na Raduho in Snežno jamo. Odhod bo ob 6. uri s
posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji.
8. junija bo 5. pohod po veUkolaški kulturni poti, kamor bo
odhod oh 6. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji,
14. in 15. junija pa se bodo podali na Koralpe. Tja bo odhod prav
tako ob 6. uri zjutraj s posebnim avtobusom s parkirišča na
Glaziji.
Srečanje na Paškem Kozjaku
Planinsko društvo Vitanje pripravlja v nedeljo, 1. junija,
16. planinsko srečanje na Paškem Kozjaku.
Prireditev s kulturnim in družabnim programom se bo
pričela ob 12. uri na travnati planjavi Ostrica pod Basališčem.
Dostop na Paski Kozjak je možen iz Vitanja po markirani
poti preko Javorja in Basališča (cca 3 ure hoje), iz Dobrne,
mimo planinskega doma in Sv. Jošta po markirani poti (3 ure
in pol hoje), iz Pake mimo planinskega doma po markirani
poti (3 ure hoje), iz DoUča po deloma markirani poti mimo sv.
Jošta (3 ure in pol hoje) ter iz Socke (3 ure hoje).
V primeru slabega vremena srečanje odpade. M.M.
BANKA CELJE ŠIRI PONUDBO POSOJIL ZA
OSEBNO POTROŠNJO TUDI ZA
NEKOMITENTE BANKE
Banka Celje ponovno nudi nekomitentom banke nenamensko
posojilom za osebno potrošnjo. Komitenti in nekomitenti
Banke Celje, če ste v finančni zadregi pred večjim nakupom in
potrebujete gotovino, si lahko pomagate z nenamenskim posojilom za
osebno potrošnjo.
Znesek odobrenega posojila vam bo banka nakazala na tekoči račun ali
hranilni račun posojilojemalca pri Banki Celje ali pri drugi banki.
Posojilo lahko najamete za različno dobo odplačila, ki si io sami izberete
v okviru od 3 mesecev do 3 let. Obrestna mera je odvisna od dobe
odplačila in znaša za odplačilno dobo:
od 3 mesecev do 6 mesecev T+10 %
nad 6 mesecev do 1 leta T+11%
nad 1leto do 2 leti T+12%
nad 2 leti do 3 leta T+13%
Nekomitenti Banke Celje vplačajo namenski depozit v višini 15% od
odobrenega posojila ali pa se obrestna mera zviša za 1,5 odstotno točko.
Namenski depozit se obrestuje po obrestni meri T+3% in se veže za
celotno odplačilno dobo.
Oglasite se v Banki Celje, kjer vam bodo predstavili tudi ponudbo ostalih
vrst posojil Prepričajte se o konkurenčnosti ponudbe.
So stvari, kijih lahl<o ponudi le dobra banka.
RAZŠIRITEV KERSNIKOVE ULICE V CELJU
Kersnikova ulica je po prometu ena najbolj obremenjenih mestnih ulic
v Celju. Poleg tega, da povezuje ves severni del predmestja z mestnim jedrom, je edina ulica
s podvozom pod železnico in zato za vse udeležence v prometu še pomembnejša.
Prometno-tehnični elementi Kersnikove ulice že dalj časa ne ustrezajo intenzivnosti in struktu-
ri prometa. Zato je prioritetna naloga občine Celje, da preuredi celotno Kersnikovo ulico od
Dečkove ceste do Gregorčičeve ulice. Ulico je potrebno razširiti z izgradnjo obojestranske
kolesarske steze in sodobneje prometno urediti vsa križišča z izgradnjo posebnih levih zavijal-
nih pasov.
V letu 1997 bo občina Celje pričela z rekonstrukcijo I. etape Kersnikove ulice od Dečkove
ceste do podvoza pod magistralno cesto V-Z in železnico.
Izvajalci bodo Z deli pričeli V ponedeljek, 26. maja 1997.
Zato obveščamo vse meščane, posebno vse udeležence v prometu, da bo Kersnikova ulica
zaradi obnovitvenih del zaprta za ves promet od 26. 5. 1997 do 11. 8. 1997. Za vožnjo proti
mestnemu središču bo urejen obvoz preko Vrunčeve in Tkalske ulice do podvoza.
Prosimo vse udeležence v prometu, da se v času zapore ravnajo po urejeni prometni signali-
zaciji in navodilih redarske službe.
MESTNA OBČINA CEUE
2. SNOPIČ
VROČA TEMA
23
Globoke razpoke
v Rimskih Toplicah
Termalno kopališče v Rimskih Toplicah je zaprto, lastnik in najemnik objektov se še vedno prepirata, čigavo je kaj
Ljubitelji tradicionalnega prvomajskega kopanja v Rim-
skih Toplicah so letos razočarani. Pa ne samo oni. Razočara-
ni so tudi vsi tisti, ki so se v preteklih dneh želeli nastaviti
vročemu soncu, a so v Rimskih Toplicah našli le razkopano
ploščad ob bazenu, v bazenu pa niti kapljice vode. Zdravs-
tveni inšpektor je namreč konec marca izdal odločbo, da je
treba kopališče sanirati najkasneje do 31. maja, sicer uprav-
nik in najemnik objekta podjetje Forum Terma ne bo dobil
obratovalnega dovoljenja.
»Moram priznati, da nas od-
ločba sploh ni presenetila in
smo jo pričakovan, saj je inš-
pektor že v preteklih letih mno-
gokrat opozoril, da je treba ter-
malno kopališče, zaradi vse
večje oporečnosti vode v baze-
nu, v celoti sanirati,« pojasnjuje
Samo Klemen, eden od lastni-
kov podjetja Forum Terma,
»vendar je lastnik objekta Turi-
stično društvo Rimske Toplice
takšna opozorila vedno presli-
šalo. Naše podjetje odločitev
inšpektorja v celoti spoštuje in
že od začetka aprila kljub fi-
nančnim in drugim težavam
potekajo obnovitvena dela. In
to kljub mačehovskemu odno-
su lastnika, ki ne le, da ni dal
formalnega soglasja za nujno
obnovo kopališča, ampak je
svoj >da< izsiljeval z nesprejem-
ljivimi pogoji, ki so povrhu vse-
ga tudi v nasprotju z najemniš-
ko pogodbo. Ker je bila in je še
vedno želja našega podjetja, da
skupaj s turističnim društvom
razvija gostinsko in turistično
ponudbo na območju termal-
nega kopališča v splošno zado-
voljstvo krajanov in drugih obi-
skovalcev z vseh koncev Slove-
nije, lahko ob vsem, kar se
dogaja, rečem le to, da je Turi-
stično društvo cokla v razvoju
turizma v Rimskih Toplicah.«
V Rimskih Toplicah torej ni-
majo le na sedmih mestih raz-
pokanega bazenskega korita,
ampak imajo tudi tako skrha-
ne odnose med lastnikom in
najemnikom kopališča, da vsaj
za sedaj ni videti rešitve, ki bi
prinesla miren in zadovoljen
spanec enim in drugim.
»Društvo nas
hkrati preganja in
vleče nazaj«
Vse skupaj se je po malem
pričelo že kmalu po podpisu
najemniške pogodbe leta 1991,
z vso silovitostjo pa je izbruhni-
lo na dan štiri leta kasneje.
Marca 1995 sta lastnika podjet-
ja Forum Terma Samo Klemen
in Marjan Bremec predložila
turističnemu društvu obsežen
načrt novih vlaganj v razširitev
ponudbe na kopališču, vendar
jima društvo novih naložb ni
več dovolilo. Ustrašilo se je na-
mreč, kar vodstvo društva od-
krito priznava šele danes, da bi
se podjetje Forum Terma zaradi
vse večjega vlaganja sčasoma in
potiho iz najemnika prelevilo v
lastnika. Pogodba namreč dolo-
ča, da mora najemnik poleg
mesečne najemnine, ki znaša 3
tisoč nemških mark, v petih
letih vložiti v objekte in v okoli-
co »le« 145 tisoč mark, s tem da
vložek ostane v lasti društva.
Klemen in Bremec sta mejo
zahtevanega finančnega vložka
dosegla že v treh letih in pol po
podpisu pogodbe, vendar se sa-
mo pri tem nista hotela zausta-
viti. Za razširitev ponudbe na
kopališču sta imela še veliko
načrtov, zaradi katerih sta, ko-
nec koncev, tudi bila izbrana za
najemnika objektov. Namesto
podpore, ki sta jo pričakovala,
pa sta dobila hladen tuš. »Turi-
stično društvo nam je pravza-
prav nove naložbe dovolilo,
vendar le pod pogojem, da osta-
nejo njegova last,« pravi Samo
Klemen. »V enem od členov
pogodbe piše, da nam mora
društvo delež, ki presega 145
tisoč mark, izplačati, ali pa se
lahko o tem kako drugače do-
govorimo. In prav to smo želeli
leta 1995, vendar društvo ni
hotelo sprejeti nobenega naše-
ga predloga.«
Ker nista več vedela, kaj sto-
riti, saj ju je po eni strani več
kot tri četrtine členov pogodbe
zavezovalo k nenehnemu raz-
voju kopališča, po drugi strani
pa je lastnik prepovedoval vse
nove naložbe, sta se najemni-
ka odločila za prekršek, s kate-
rim sta želela opozoriti, ali pa
morda malce izsiliti društvo,
da bi se omehčalo pri svojih
zahtevah. Junija 1995 sta pre-
nehala plačevati najemnino,
oziroma sta na žiro račun
društva nakazala le tisoč
mark, preostanek vsote pa sta
vsak mesec naložila na poseb-
no poštno knjižico. Turistično
društvo lahko stanje na raču-
nu pogleda, denarja pa ne mo-
re dvigniti. Takšen ukrep na-
jemnikov je v društvu povzro-
čil precejšnje razburjenje.
Spor so najprej hoteli rešiti z
arbitražo, vendar ni bilo uspe-
hov Oktobra leta 1995 je turi-
stično društvo pri okrajnem
sodišču v Celju vložilo tožbo
proti podjetju Forum Terma
zaradi neplačevanja najemni-
ne. Sledile so obravnave, vmes
je v spor poseglo tudi vodstvo
krajevne skupnosti Rimske To-
plice in poskušalo z izvensod-
nimi poravnavami zgladiti ne-
soglasja, vendar se je vsako
srečanje končalo neuspešno. V
začetku tega meseca je sodišče
tožbo turističnega društva za-
vrnilo in predlagalo, naj se
spor rešuje naprej zopet na
ravni arbitraže.
»Z živci sem že čisto na kon-
cu,« jezno razlaga Samo Kle-
men. »Zdaj smo spet tam, kjer
smo bili pred dvema letoma,
torej na začetku in brez odgo-
vora na vprašanje, kako se bo
vse skupaj končalo. Ko sva z
Marjanom Bremcem pričela
delati v Rimskih Toplicah, niti
slučajni nisva slutili, v kaj se bo
vse skupaj sprevrglo. Nikoli se
nisva hotela prepirati. Skupaj z
najinima soprogama, ki nama
ves čas pomagata pri delu, sva
garala noč in dan, vložila v
kopališče vsak zasluženi tolar,
se na račun razvoja odpovedo-
vala višji plači, pri tem pa ves
čas tuhtala, kaj vse še storiti, da
bi v Rimske Toplice privabila
čim več ljudi. Čim bolj sva žele-
la razširiti ponudbo, saj se sa-
mo od kopalne sezone, ki je
popolnoma odvisna od vreme-
na, ne da živeti vse leto. Poleg
tega pa nam je obnavljanje ko-
pališča pogoltnilo doslej že zelo
veliko denarja, saj je staro sko-
raj sedemdeset let in je bilo do
takrat, ko smo ga prevzeli mi.
zelo slabo vzdrževano. Počutim
se konj, ki ga tepejo, da bi šel
naprej, hkrati pa držijo za uzde
in vlečejo nazaj.«
Najemnik hoče
postati lastnik
Turistično društvo Rimske
Toplice in lastnika podjetja Fo-
rum Terma se po prejemu od-
ločbe sodišča še niso sestali, v
kraju pa radi povedo, da gresta
najemnika mnogim v nos pred-
vsem zato, ker sta v šestih letih
na kopališču naredila čudež.
»Moram priznati, da je društvo
pred šestimi leti zares dobilo
dobre gospodarje kopališča,« se
z mnenjem krajanom deloma
strinja tudi predsednik turistič-
nega društva Andrej Mlakar,
vendar pri tem poudarja, da so
težnje podjetja Forum Terma,
da postane lastnik celotnega
objekta, več kot očitne.
»Ni res, da društvo prepove-
duje nova vlaganja v kopališče,
res pa je, da zahteva, da mora
vsaka nova naložba ostati v nje-
govi lasti,« pojasnjuje Mlakar.
»Takšna je pač vsebina pogod-
be, ki je, moram priznati, za
najemnika izredno kruta in
pravzaprav v njegovo škodo,
zato jo hoče sedaj spremeniti
oziroma spodbiti. Pogodba go-
vori le o najemniškem odnosu,
nikakor ne o lastništvu, in tako
mora tudi ostati. Člani društva
vseskozi poudarjamo, da kopa-
lišča ne želimo prodati. Prav
zato že od samega začetka pre-
povedujemo vlaganja brez na-
šega soglasja, pa nam je kljub
temu marsikaj spolzelo mimo
prstov. Sobe nad teraso, ki so
bile zgrajene leta 1994, so, na
primer, v celoti last najemni-
kov«
Kopališče v Rimskih Topli-
cah naj bi bilo zopet odprto
konec tega ali v začetku pri-
hodnjega meseca. Če bo seve-
da zdravstveni inšpektor za-
dovoljen z vsemi zapovedani-
mi popravij. Najemnik Fo-
rum Terma bo v obnovo vloži-
lo blizu 200 tisoč nemških
mark, saj bo poleg bazenske-
ga korita novo preobleko do-
bila tudi okolica bazena, po-
polnoma na novo pa bo ure-
jen tudi sistem doziranja in
priprave vode.
Turistično društvo Rimske
Toplice v zadnjih šestih letih ni
vložilo v kopališče niti tolarja.
Kam torej gre denar, ki ga dobi
na račun najemnine? Brez ti-
stih 36 tisoč mark, ki so deponi-
rane na poštni hranilni knjižici
in jim tečejo obresti, je namreč
društvo doslej samo od podjet-
ja Forum Terma prejelo preko
220 tisoč mark. »Najprej mo-
ram poudariti, da najemnina ni
ekonomska, zatorej je najem-
nik sam dolžan vzdrževati ko-
pališče,« pravi Andrej Mlakar.
»Z denarjem od najemnine pa
je takole: tretjino vsote smo
vložili v javno razsvetljavo v
kraju, v postavitev turističnih
tabel in v ureditev zelenic, del
denarja je na žiro računu druš-
tva, preostanek pa smo porabili
za našo dejavnost.« Kot pou-
darja Mlakar, je tudi turistično
društvo pripravljeno sodelovati
pri sedanji obnovi bazena, in
sicer tako, da ponuja najemni-
ku lastniški delež, ki bi znašal
toliko, za kolikor bo cena obno-
ve bazena presegla osnovno
vzdrževanje. Seveda pa bi mo-
ralo podjetje Forum Terme naj-
prej poravnati zaostalo najem-
nino. »Klemen in Bremec na
takšno ponudbo ne pristajata,
razlog pa je po mojem v tem, da
preprosto ne želita, da bi tudi
društvo karkoli vlagalo v kopa-
lišče, saj bi se s tem zmanjšal
njun novoustvarjeni delež,« do-
daja Andrej Mlakar. Prav to pa
po njegovem jasno kaže, da želi
najemnik prevzeti kopališče v
svojo last, kar bi se ob trenut-
nem pravnem neredu v Slove-
niji lahko tudi zgodilo.
Društvo se je na odločitev
okrajnega sodišča že pritožilo,
saj meni, da se je že pred dvema
letoma pokazalo, da arbitraža
ne more razrešiti spora. Med-
tem, ko bo čakalo na nov sklep,
se bo poskušalo še enkrat pogo-
voriti z najemniki. »Če se bodo
zadeve še naprej zaostrovale,
bomo prekinili najemniško po-
godbo, ki je sicer podpisana za
dobo petnajstih let, sodišče pa
naj potem odloči, čigavo je kopa-
lišče,« pravi Mlakar.
Čigava je voda?
Morda bi bila zgodba o kopa-
lišču v Rimskih Toplicah dru-
gačna, ali pa je sploh ne bi bilo,
če bi bila Samo Klemen in Mar-
jan Bremec domačina. Doma
sta namreč iz Dola pri Hrastni-
ku. Vsekakor pa je res, da se bo
morala zgodba prej ali slej kon-
čati. Bo to morda takrat, ko bo v
Sofijin dvor prišel nov gospo-
dar in ko bo država ugotovila,
da tako pomembnega naravne-
ga bogastva kot je termalna vo-
da, ne gre kar povprek razdajati
in bo za vrelec poiskala konce-
sionarja? Brez termalne vode
pa, tega se morda premalo za-
vedata tako podjetje Forum Ter-
ma kot turistično društvo,
sploh ne more biti kopališča.
Vsaj takšnega termalnega ne,
kot ga je leta 1931 zgradila dru-
žina Uhlich. Lahko je le nava-
den bazen, kakršnega ima sko-
raj vsak večji slovenski kraj.
JANJA INTIHAR
Hfr . Foto: GREGOR KATlČ
Samo Klemen: »Zakaj ob vseh nesoglasjih sploh še vztraja-
mo? Pustili smo dobre službe in že šest let ves denar, kar ga
imamo, vlagamo v obnovo in razvoj kopališča. Garamo noč
in dan, da bi na kopališče in v Rimske Toplice privabili
veliko ljudi, ki bi jim lahko tudi čimveč ponudili. V veliko
zadovoljstvo mi je, da smo zadnje čase dobili mnogo pohval.
Prav smešno, če ne že kar žalostno pa je, da smo eno pohvalo
dobili tudi od turističnega društva. Lani nam je namreč
podelilo priznanje za najbolje urejeno okolje v Rimskih
Toplicah.«
Občina Šmarje pri Jelšah
ponovno objavlja
JAVNO DRAŽBO
za objekt stare šole v Šentvidu
1. Predmet Javne dražbe je stavba stare osnovne šole
v Šentvidu pri Grobelnem ter stavbnega In funkcio-
nalnega zemljišča, parcel številka 293/1 in 75,
vpisanih pri vložni številki 362 k.o. Bodrež.
2. Varščino v višini 10 % od izl<licne cene plačaio dražitelji tri dni
pred dnevom dražbe na žiro račun številka 50730-630-10189
pri Agenciji za plačilni promet Šmarje pri Jelšah.
3. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, dru-
gim pa vrnili brez obresti naikasneje 3 dni po končani javni
dražbi.
4. Najboljši ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu prednrietne
stavbe in plačati kupnino v 30. dneh po opravljeni javni dražbi,
sicer bomo varščino obdržali.
5. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdi-
lo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno
fotokopijo.
6. Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo
predložiti pooblastilo dražitelja in izpiske iz registra, iz katerega je
razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji.
7. Davek na promet nepremičnin, vse dajatve, vezane na prenos
nepremičnin, stroške cenitve ter stroške objave oglasa plača
kupec.
8. Nepremičnino prodajamo po načelu »videno-kupljeno«, prodana
pa bo kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno.
9. Izklicna cena znaša 6.104.000,00 SIT.
10. Javna dražba bo 9.6.1997 ob 13. uri v sejni sobi Občine
Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 12, Šmarje pri Jelšah.
11. Ogled stavbe je mogoč v dogovoru s Petrom Planinskem,
dodatne informacije boste dobili tudi po telefonu (063) 821-778.
24
VROČA TEMA
Sramota za Vransko
Krajani se jezijo zaradi podrtih dreves in zanemarjenih objektov
Med Vranšani je val ogorče-
nja sprožila odstranitev dreves
in krošenj dreves ob levem in
desnem bregu potoka Merinš-
čice. Krajani napovedujejo tož-
bo proti lastnici, ki ji očitajo
tudi malomaren odnos do nje-
nih dveh objektov, kar vpliva
na vse prej kot lep izgled kraja.
Drevesa so bila napoti Ireni
Vrbovšek, lastnici dveh objek-
tov na Vranskem, gospa pa sicer
živi v Ljubljani. Takoj, ko so
krajani opazili, kaj se dogaja ob
cesti skozi trg Vransko, so pokli-
cali policiste, na kraj dogodka
so prišli tudi žalska komunalna
inšpektorica Simona Bolarič,
svetovalka za varstvo okolja pri
občini Žalec Marjana Kopitar,
pomočnik vodje sektorja PVVC
Celje-CVE Latkova vas Srečko
Pustoslemšek in predsednik
sveta krajevne skupnosti Vran-
sko Franc Sušnik.
Po ugotovitvah inšpektorjev
so bila zdaj že podrta drevesa
zasajena na zemljišču v družbe-
ni lasti, na Vranskem trdijo, da
so drevesa, v glavnem so bile
vrbe, posadili člani Turističnega
društva Vransko. Posek dreves je
naročila ter plačala Vrbovškova
in to brez vednosti krajevne
skupnosti in žalske občine. Za
opravljena dela pa je lastnica
pridobila soglasje k ureditvi dre-
ves s strani Nivoja Vodnega gos-
podarstva Celje in s strani Pod-
jetja za vzdrževanje in varstvo
cest Celje. Vendar pa opravljena
dela ni priglasila pri pristojnem
upravnem organu žalske obči-
ne, čeprav to zahteva vodnogos-
podarsko soglasje. Dela je Vr-
bovškova opravila brez nadzora
pristojne rečno nadzorne služ-
be, ki jo je dan pred posekom
sicer obvestila o nameravanem
početju, vendar so nadzorniki za
ta dan že imeli dogovorjen nad-
zor na drugih lokacijah.
Kazenski postopek
proti lastnici?
Inšpektorji predlagajo uved-
bo kazenskega postopka zoper
Ireno Vrbovšek, oddelek za pre-
moženjsko pravne zadeve pa bi
proti lastnici po oceni inšpek-
torjev lahko vložil tožbo zaradi
oškodovanja družbene lastnine
in hkrati zahteval plačilo za na-
rejeno škodo.
Zaradi ravnanja Vrbovškove
so ogorčeni tudi krajani, pred-
sednik sveta krajevne skupnosti
Franc Sušnik pa pravi, da si
njihova sokrajanka, ki sicer živi
v Ljubljani, očitno prizadeva
poslabšati bivalne razmere na
Vranskem in prispevati k slab-
šemu izgledu kraja. »Gospa je
lastnica dveh objektov na Vran-
skem, okolica obeh je izrazito
zanemarjena. Zato si bomo pri-
zadevali, da tokratno samovolj-
no ravnanje ne bo ostalo brez
posledic,« je zagotovil Franc Su-
šnik.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: G. KATIC
Na račun posekanih vrb si je Vrbovškova prislužila tudi nekaj grafitov rm svoji stanovanjski
hiši.
VABILO K VPISU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
ZA ŠOLSKO LETO 1997/98
v programe izobraževanja odraslih se lahko vključijo zaposleni
in tisti, ki jim je prenehal status dijaka oz. študenta, imajo pa
izpolnjeno osnovnošolsko obveznost in so stari 16 ali več let.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI - poklici:
I.STROJNIŠTVO
1.Triletni program poklicnega izobraževanja
-oblikovalec kovin,
-strojni mehanik,
-finomehanik in urar,
-zlatar, filigranist.
2.Štiriletni program strokovnega izobraževanja (d)
-strojni tehnik.
II.ELEKTROTEHNIKA
1.Triletni program poklicnega izobraževanja
-elektrikar (energetik, elektronik).
2. Štiriletni program strokovnega izobraževanja (d)
-elektrotehnik (energetik, elektronik).
III.KEMIJA
1.Triletni program poklicnega izobraževanja
-kemik.
2.Štiriletni program strokovnega izobraževanja (d)
-kemijski tehnik.
I V. GRADBENI ŠT VO
1.Triletni program poklicnega izobraževanja
-zidar, tesar, železokrivec.
2.Štiriletni program strokovnega izobraževanja (d)
-gradbeni delovodja,
-gradbeni tehnik.
(d) -diferencialni program - po končani ustrezni triletni poklicni šoli.
V.PREKVALIFIKACIJE
v vse zgoraj navedene poklice.
VI.VODENO SAMOIZOBRAŽEVANJE
Dokončanje vseh zgoraj navedenih poklicev, kakor tudi dveletnih pro-
gramov poklicnega izobraževanja.
VII. RAZNI TEČAJI IN SEMINARJI.
Posamezne programe bomo izvajali, če bo prijavljenih vsaj 20 kandi-
datov. Izobraževanje bo potekalo na seminarski način. Predavanja bo-
do v popoldanskem času.
PRIJAVE IN INFORMACIJE v tajništvu šole - izobraževanje odraslih.
Uradne ure: torek od 7. do 16., sreda od 13. do 16. ure.
Informacije po telefonu vsak delavnik v času od 11. do 14. ure.
Telefon: (063) 481-521, 481-504.
VPIS V PROGRAME IN SEMINARJE BO
od 25. avgusta do 20. septembra 1997.
Gozd je imel rdeče srce
Večji posek gozda v Šentjanžu nad Štorami je neupravičeno razjezil nekatere krajane
Nekatere domačine iz
Šentjanža nad Štorami je
razburil večji posek gozda
na njihovem območju. Sliša-
li so, da pripada ta parcela
teharski župniji in se že jezi-
li nad župnikovim ravna-
njem z gozdom. Ob prvem
delu ceste, ki vodi v Bojanski
graben, so tri parcele, ki pri-
padajo različnim lastnikom:
prvo ima Marija Horjak iz
Šentjanža, drugo država,
tretjo pa teharska župnija.
Gozd so posekali zato, ker ga
je poškodovala žled.
»Lani smo za parcelo v Šent-
janžu, ki pripada teharski
župniji, izdali odločbo za po-
sek 33 bruto kubičnih metrov
hstavcev zaradi žledoloma v
predlanski zimi,« je povedal
Robert Hedl, revirni gozdar
na krajevni enoti Celje Zavoda
za gozdove. Dejal je tudi, da
so jim letos odobrili posekati
še dodatnih 22 bruto kubičnih
metrov, pri tem pa je šlo za
sanitarni posek oslabelega
drevja. Župnijski urad mora
poskrbeti le še za dokončni
gozdni red, saj zdajšnje stanje
v gozdu ovira razvoj naravne-
ga podmladka.
Na parceli Marije Horjak so
posekali nekaj več. »Februarja
letos smo odobrili posek 49 dre-
ves bukve, lastnica je podpisala
pogodbo in še istega meseca so
začeli s sečnjo, ki je trajala prib-
ližno do konca marca,« je pove-
dal Hedl. Pojasnil je še, da so ta
količinsko močan posek dovoli-
li zato, ker so bila drevesa prav
tako močno poškodovana v žle-
du. Imela so namreč »rdeče sr-
ce«. Tako gozdarji imenujejo
močno poškodbo bukve, ki jo
označujejo kot največjo napako
pri tem drevesu. Poleg poško-
dovanih dreves so na tej parceli,
ki meri hektar in 30 arov, pose-
kali še 12 dreves listavcev, ki jih
ne bi smeli. Marija Horjak pra-
vi, da so bila ta drevesa v sečnji
poškodovana in so jih zato mo-
rali posekati. Spravilo lesa so že
dokončali, vendar gozdni red
tudi na tej parceli še ni vzpo-
stavljen. V dveh ali treh letih
bodo gozdarji vedeli, ali bo po-
trebno tudi umetno pogozdova-
nje.
K. LEKIČ
Foto: GREGOR KATIC
Marija Horjak na svoji parceli v Šentjanžu, na kateri so
posekali večje število listavcev, ker jih je močno poškodoval
žled.
2. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
25
Pevci iz Zagrada v Švici
Moški pevski zbor na obisku pri g. patru Robertu Podgoršku
Zamisel o gostovanju Moš-
lie^a pevskega zbora Zagrad
Švici se je oblikovala lani,
v času obiska patra Roberta
Podgorška v Celju, Zbor je z
veseljem sprejel povabilo in
po skrbnih pripravah 10.
maja odpotoval v Švico. Pev-
cem, ki jih vodi Matjaž
Železnik, so se pridružili tu-
di družinski člani in pred-
stavniki KS Pod gradom.
""ob prihodu v Liechtenstein
sta Zagrajčane v hotelu Post v
Schaanu sprejela predsednik
Slovenskega društva France
prešeren v Švici Janko Kram-
berger in lastnica hotela An-
gela Wachter. Na hotelu je
bila izobešena slovenska za-
stava. Janko Krambergerjem
ji je pospremil na ogled zna-
menitosti Liechtensteina, zve-
čer pa jih je sprejel pater Ro-
bert.
Naslednji dan jih je Janko
Kramberger popeljal proti
Ziirichu. Med potjo so si ogle-
dali čudovito baročno cerkev
z znamenitim benediktin-
skim samostanom v Einsie-
delnu. V tej veliki romarski
cerkvi z okoli 1000 sedeži so
pred množico turistov in do-
mačinov zapeli dve pesmi: Ar-
cadelta Ave Maria in sloven-
sko narodno dr. Gustava Ipav-
ca Planinska roža.
Takoj po prihodu v Ziirich so
peli umetne in sakralne pesmi
pri sveti maši, ki jo je vodil
pater Robert. Maša je bila pos-
večena slovenskim materam,
saj so tega dne (11. maja) v
Švici praznovali materinski
dan. Po maši so, prav tako v
počastitev tega praznika, v kul-
turnem domu imeli koncert
slovenskih pesmi. V kulturnem
programu so nastopili tudi
učenci slovenske dopolnilne
šole v Švici. Povezovalec pro-
grama je bil Slavko Zgosnik.
Ob slovesu se jim je pater
Robert zahvalil za prijetno
skupno doživetje, ob vrnitvi
iz Ziiricha so še enkrat zapeli
v hotelu Post, kjer so se tudi
poslovili od prijaznega vodiča
- Janka Krambergerja.
Za uspešno potovanje in na-
stope so zaslužni vsi, ki so mi
pri tem pomagali, še zlasti
Vinko Strmole, Ivan Novak,
Franc Lemut, Vlado Ljubek in
Slavko Zgoznik.
MMMMHH VINKO BOBNIČ
V Liechtensteinu sta Zagrajčane sprejela Janko Kramberger, predsednik Slovenskega
društva dr. France Prešeren v Švici, in pater Robert Podgoršek.
Med ocenjevalno vožnjo.
Mladi o prometu
Svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
pri Občini Žalec je pripravil
na avto poligonu Združenja
šoferjev in avtomehanikov
Žalec v Ločici ob Savinji 29.
občinsko tekmovanje Kaj
veš o prometu.
Udeležilo se ga je 72 učen-
cev in učenk od 5. do 8. razre-
da, ki so se pomerili v testira-
nju v cestno prometnih pred-
pisih, ocenjevalni in spret-
nostni vožnji.
V mlajši skupini učencev in
učenk 5. in 6. razreda je med
posamezniki zmagal Tine
Kok pred Urošem Urankar-
jem, oba iz OŠ Braslovče, tret-
ji pa je bil Tad'-; Kotnik iz OŠ
Šempeter. Ekipno je premoč-
no zmagala OŠ Braslovče,
pred OŠ Šempeter in OŠ Gri-
že.
V starejši skupini učencev
in učenk 7. in 8. razreda je
zmagal Žiga Rožič iz OŠ Bra-
slovče, pred Urošem Pirna-
tom iz OŠ Polzela in Boštja-
nom Povšetom iz OŠ Šempe-
ter. Ekipno je največ točk
zbrala OŠ Polzela pred OŠ
Braslovče in OŠ Šempeter.
Najboljša prva iz vsake sku-
pine bosta nastopila na držav-
nem tekmovanju, ki bo v za-
četku prihodnjega meseca v
Tolminu. T.TAVČAR
Dobrodošlica s tabel
člani turističnega društva Špitalič so nedavno v svojem
kraju postavili prvi označevalni tabli.
Ena stoji v Skednju in usmerja popotnike v dolino svetega
Janeza do Žičke kartuzije, gastuža, k Pustovi hiši, lovskemu in
kmečkemu turizmu, h gostiščem ali do motokros steze. Druga
tabla je pred Žičko kartuzijo, iz nje pa je mogoče razbrati
delček iz bogate zgodovine kartuzije.
Kot je povedal predsednik Turističnega društva Špitalič Jože
Zorko, so tako ob pomoči konjiške občine začeli s celovitim
označevanjem zanimivosti v kraju. Nanje bodo opozorili še s
tablami na pomembnejših vpadnicah v njihovo dolino, vse pa
nameravajo postaviti do konca letošnjega poletja. Sicer pa po
uspeli tretji prireditvi Ko legenda zaživi v Spitaliču že razmiš-
ljajo o naslednjem družabnem srečanju: poleti bo, prireditev
pa bo izključno »zabavna«. B.Z.
Po toči zvoniti je prepozno
Krsto Krivokapic skrbi za preventivo na Šmarskem^
Celjan iz Dečkovega nase-
lja je po naključju rojen v
Titovi Mitrovici na Kosovem,
kamor sta se starša odpravi-
la na nujno potovanje. Poli-
cist Krsto Krivokapic je v
'Tiestu ob Savinji obiskoval
vrtec in osnovno šolo, nato
se je vpisal v kadetsko šolo.
Zdaj dela kot vodja policij-
skega okoliša na območju
šmarske občine.
Spominja se, da je že kot
otrok želel postati policist.
Otroci pogosto sanjarijo o po-
licijskem poklicu, njemu pa se
je želja uresničila. »Že takrat
mi je bilo najbolj všeč, da
lahko človeku pomagaš,« se
spominja zorenja te želje. Po
kadetski šoli se je najprej, leta
1987, zaposlih v pohcijski po-
staji v Žalcu, dve leti pozneje
Pa je prišel v šmarsko postajo.
Tukajšnji začetek je bil za
Celjana nekoUko težak, saj še
i^i poznal vseh skrivnosti za-
pletenega narečja. V odročnih
l^rajih je srečeval posamezni-
l^e, ki jih je težko razumel.
**Resnično je bilo tako,« se
spominja oranja ledine. Nič
budnega, tisti, ki te kraje do-
l^ro poznajo vedo, kakšne ve-
like razlike so že med govori-
co v Šmarju, Zibiki ali v Šen-
tvidu, da drugih krajev niti ne
omenjamo.
Danes je vse drugače. Po
osmih letih dela in življenja je
Šmarje postalo njegov pravi
dom, tu si je ustvaril družino
in ljudje ga večinoma pozna-
jo. Pripeti se, da mu uide kak-
šna beseda celo po šmarsko
obarvana, da o njegovi hčerki
Kaji, ki obiskuje vrtec, ne go-
vorimo. Oba z ženo, ki se je
priselila iz Savinjske doline,
sta včasih presenečena, kako
dobro njuna hči obvlada kra-
jevno narečje.
Vodja policijskega okoliša
ima resno, zahtevno delo. Ta-
ko kot drugi vodje, ima Krsto
Krivokapic na skrbi preventi-
vo, preprečevanje različnih
neljubih dejanj. Z občani mo-
ra   vzpostaviti   medsebojno
zaupanje, kar je med temelj-
nimi pogoji. »Varnost je do-
brina, za katero si mora priza-
devati tako vodja policijskega
okoliša kot občani, vzajem-
no.« Zato sodeluje z občani, s
krajevno skupnostjo, z obči-
no, s podjetji... Veliko pozor-
nost posveča varnosti najm-
lajših. Med njegovim policij-
skim delom ga je vedno naj-
bolj prizadelo, kadar je bila
žrtev otrok. Še posebej, če je
šlo za smrtno žrtev, zdelo se
mu je, kot da bi se zgodilo
njegovemu otroku.
Kaj vse dela v policijskem
okolišu? Skrbi, da učenci 3.
razredov osrednje ter podruž-
ničnih šol spoznajo policisto-
vo delo in se seznanijo s pra-
vilnim vedenjem v prometu.
V sodelovanju s Svetom za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu je bil skupaj
tudi s prvošolčki, razdelili so
jim rumene rutice, jim pove-
dali o varni poti v šolo ter
nazaj... Ugotovil je, da prvo-
šolčki niso brez vsakršnega
prometnega znanja. V času
male šole so jih policisti pelja-
li na poučni sprehod, kjer so
jih opozorili na vse mogoče
pasti na poti. Malčki so se še
marsikaj spomniU.
Precej šolarjev ima nevarno
pot, ob magistralni ter dveh
regionalnih cestah, mimo Kri-
stan Vrha ali čez Pečico. V
Šmarju, kjer je največ šolar-
jev, bodo letos uredili dva no-
va prehoda za pešce (pri
Šmarskem hramu in pri nek-
danji gimnaziji) ter dva obno-
vili, v Šentvidu pa bodo prido-
bili pločnik ter prehod za peš-
ce (pri cerkvi). Šolarje, ter še
posebej voznike, bo treba na
novost opozoriti, nato pa se
posvetiti preostalim kritičnim
mestom. Preventiva je še kako
potrebna, dejstva so zgovor-
na. Znano je, da je bil pred
nekaj leti v Šmarju v prometni
nesreči hudo poškodovan
otrok, v Šentvidu pa so imeli
celo otroško smrtno žrtev. V
zvezi s prizadevanji za večjo
prometno varnost pripravlja
Krsto Krivokapic trenutno
kviz za male šolarje, pri če-
mer sodeluje z vrtcem ter Sve-
tom za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu.
Otrokom grozi dandanašnji
še marsikaj, celo pot v svet
mamil. Uživanje mamil v
šmarski občini ni tako resen
problem kot v bližnjih večjih
krajih, zato pa se trudijo po
vzgojni plati. Tako so v zad-
njih dveh letih imeli v šoli
predavanja o boleznih odvi-
snosti, pri čemer je Krsto Kri-
vokapic otrokom predstavil
policijsko plat. Tudi to, da po-
trebuje odvisnik za mamilo
postopoma veliko denarja, za-
to pride do povzročanja raz-
ličnih kaznivih dejanj.
Vodja policijskega okoliša
skrbi še za preprečevanje raz-
ličnih kaznivih dejanj in pre-
krškov, pa medsoseskih spo-
rov, družinskih sporov... Zato
sodeluje še s Centrom za so-
cialno delo. Občanom svetuje,
kako naj' različna neljuba de-
janja preprečijo, na primer ta-
tvine ali vlome. Marsikdaj so
lastniki premalo previdni, nji-
hova lastnina je za nepridi-
prave kot samopostrežba.
Ljudje, ki ga dobro poznajo,
ga ustavljajo tudi v času, ko ni
v službi, mu predstavijo svoje
težave. Krsto Krivokapic sode-
luje v prizadevanjih za večjo
prometno varnost tudi v kra-
jevni skupnosti, kjer živi, na
občinski ravni pa v svetu za
preventivo, kjer pripravljajo
akcije, kot so Brezhibno vozilo
je varno vozilo, prizadevajo si
za varnejšo vožnjo voznikov
traktorjev, za šolarje priprav-
ljajo tekmovanja v znanju...
Pravzaprav se vse skupaj pre-
pleta.
Med najinim pogovorom
sem ga še povprašal po odno-
su ljudi do policista v unifor-
mi. »Z novo vlogo, vodje poli-
cijskega okoliša, se izboljšuje.
Ljudje se vse bolj zavedajo, da
jim hočemo svetovati, poma-
gati v okviru možnosti.«
Policistovo delo mora biti
resno, zavzeto, ljudje se mo-
rajo počutiti čimbolj varne.
Njegova žena se včasih prito-
žuje, da je preveč v službi. V
prostem času so seveda naj-
rajši v družinskem krogu,
skupaj z malo Kaj o. Ta se rada
pohvali, da je njen ati policist.
^^^^ BRANE JERANKO
NASI POLICISTI
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
2. SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
2. SNOPIČ
INFORMACIJE - MAH OGLASI
29
30
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
0D22. DO 28.5.1997
Četrtek, 22.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.30 Gospodarska od-
daja, 10.00 Novice, 12.00 BBC
novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Do-
godki in odmevi RaSlo, 16.15
Domačih 5,1700 Kronika, 18.00
20 vročih, 19.45 Pravljica za lah-
ko noč, 20.00 Ročk blok, 22.00
Zaključek sporeda in priključi-
tev RaSlo.
Petek, 23.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, Z30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda , 9.30 Črna pika, 10.00
Novice, 11.00 Vedeževanje, 11.30
Nagradna igra, 12.00 BBC novi-
ce, 13.00 Poročila, 13.15 S knjiž-
nega trga, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika,
18.00 Evropa v enem tednu -
oddaja BBC London, ki jo pri-
pravlja Brane Kastehc, 19.00 V
petek zvečer - oddaja name-
njena študentom, 19.45 Pravlji-
ca za lahko noč, 20.00 Robit
Olimpija: Juteks Žalec - javlja-
nja, 22.00 Zaključek programa
in priključitev RaSlo.
Sobota, 24.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.30 Filmski sprehodi,
10.00 Novice, 10.15 Javljanja iz
zbora udeležencev nekdanjih
mladinskih delovnih brigad,
predvsem brigadirjev, ki so
gradili cesto med Celjem in
Šempetrom, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 16.00 Čestitke
in pozdravi, 1700 Kronika,
1Z30 Javljanje iz SP v roko-
metu, 19.00 Športni večer na
Radiu Celje, 22.00 Zaključek
programa in priključitev RaSlo.
Nedelja, 25.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 700 Druga
jutranja kronika RaSlo, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00 Novice, 10.15 Akcija: Ka-
dilci, kako ste kaj?, 12.00 BBC
novice, 12.30 Iz domačih logov -
oddaja Jureta Krašovca, 13.00
Čestitke in pozdravi, 20.00 SQ
dance, 21.00 Pod domačo lipo,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 26.5.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Na
današnji dan, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.15 Domača melodija
tedna, 6.20 Pregled dnevnega
tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Dru-
ga jutranja kronika RaSlo, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC
Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pri-
četek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 10.15 Športno
dopoldne, 12.00 BBC novice.
13.00 Poročila, 13.15 Minute za
zdravje, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika,
18.00 Podalpski pop ročk -
gostje oddaje Zmelkoow,
19.45 Pravljica za lahko noč,
20.00 Vrtiljak polk in valčkov,
22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Torek, 2Z5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, ZOO Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 9.05 Mali no-
gomet na Radiu Celje, 10.00
Novice, 10.15 BBC pop top,
11.15 Center mejnih znanosti,
12.00 BBC novice, 13.00 Poro-
čila, 13.15 Pokličite in vprašajte,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski bi-^
ser, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 1700 Kronika, 18.00 Radi
ste jih poslušali, 19.45 Pravljica
za lahko noč, 21.30 Iz glasbene
skrinje, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sreda, 28.5.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, ZOO Druga ju-
tranja kronika RaSlo, Z30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo, OKC Celje, 8.40 Kam
danes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 9.30 Okrogla
miza: Teden gozdov, 12.00
BBC novice, 12.15 Pred pričet-
kom Mladinskega pevskega
festivala, 13.00 Poročila, 13.15
Mah O, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Obvestila, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 16.15 Pop loto,
1700 Kronika, 18.00 Full cool,
19.45 Pravljica za lahko noč,
21.00 Glasbeni ex-press 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
9. 5.: Tatjana KLADNIK iz
Loč - dečka, Breda TURNŠEK
iz Šmartna v R. dolini - dečka,
Amira ŠKOFLEK iz Klanca nad
Dobrno - deklico, Marija PE-
MIČ iz Brezja pri Ponikvi -
deklici, dvojčici, Andreja ŠMI-
GOVC iz Žalca - dečka, Apolo-
nija BOŽIČ iz Šempetra - dečka
in Irena KUGLER iz Nove Cerk-
ve - dečka;
10. 5.: MartinaKOPINŠEKiz
Dramclj - deklico, Branka SO-
VINO iz Grobelnega - dečka in
Marjanca DOBNIK iz Dolge
Gore - deklico;
11. 5.: Emsuda ČARKIČ iz
Celja - dečka in Amira HASA-
NOVIČ iz Velenja - dekUco;
12. 5.: Marija MULEJ iz
Šentjurja - deklico, Aleksandra
VRHOVNIK iz Mozirja - dekli-
co in Lidija LAMUT iz Sloven-
skih Konjic - deklico;
13. 5.: Darja KANDUTI iz
Velenja - dečka, Mojca JURC iz
Celja - dečka, Marija SKALE iz
Laškega - dečka, Jurka GORI-
ŠEK iz Žalca - dečka in Danica
KOKOL iz Stranic - deklico;
14. 5.: Saša FILEJ iz Škofje
vasi - dečka, Metka PINTER iz
Šentjurja - deklico in Lidija STU-
PAN iz Grobelnega - dekhco;
15.5.: Alena TUTEK iz Za-
gorja ob Savi - dečka
POROKE
Celje
Poročilo se je 6 parov in
sicer: Matjaž LUKAN in Lucija
FLORJANC oba iz Žalca, Miran
SKAMEN iz Celja in Martina VAŠ
oba iz Žalca, Viktor TRŽAN in
Alenka KELENC oba iz Celja,
Jože ŠPEGEU in Polonca
ŠTIBERC oba iz Celja, Peter ČEH
in Andrej ka ŠUSTER oba iz Vele-
nja ter Borut PUC iz Nove Gori-
ce in Polonca MEDVED iz Celja.
Laško
Poročilo se je 22 parov, od
teh: Bojan SIMONČIC iz Zagor-
ja in Mateja MEDVEŠEK iz Škof-
je riže pri Zagorju, Mito KOT in
Monika HRIBERŠEK oba iz Mi-
gojnic pri Žalcu, Tomaž KELL-
NER in Mirjana RUČMAN oba
iz Loga pri Hrastniku, Samo
KOKOSINEK iz Ljubljane in Su-
zana HRIBAR iz Velenja, Silvo
PLANKO iz Harja pri Laškem in
Brigita KRAJNC iz Velikih Gra-
hovš, Georg KRAJNC iz Dobr-
teše vasi in Urška ŠUMEJ iz
Levca, Robert GORENJAK iz
Zagrada pri Celju in Irena DEČ-
MAN iz Osence pri Celju, Jurij
VENGUST in Mirjana ŽNIDA-
REC oba iz Celja, Nedeljko KRE-
JIČ in Marinka STOJNIC oba iz
Celja, Darko PLANINŠEK iz
Zgornje Rečice in Alenka
PAVLOVIČ iz Spodnje Rečice,
Roman KOSEM iz Loke pri Zi-
danem Mostu in Ksenija HAF-
NER iz Radeč, Miran PLASKAN
iz Latkove vasi in Darinka HRA-
STOVEC iz Zajesovnika, Alek-
sander RATEJ iz Zadobrove pri
Celju in Leja KRAJNC iz Celja,
Anton LIPIČNIK in Valentina
GLAŽAR oba iz Žalca, Milan
FUJS in Anita DOBERŠEK oba iz
Hrastnika, Srečko HABE iz Žal-
ca in Tanja HRUSTEL iz Vinske
Gore, Andrej BASTL iz Pariželj
pri Žalcu in Kat[a ROMIH iz
Laške vasi pri Storah, Peter
PUNCER iz Tabora in Magda
PINTER iz Griž, Jože CVEK iz
Strenskega pri Rimskih Topli-
cah in Bojana SIVKA iz Laške
vasi pri Štorah, Marko TOPIČ iz
Ljubljane in Nina BREGAR iz
Jagnjenice, Albert TRNOVŠEK
iz Zadobrove pri Celju in Brigita
PINTER iz Šmarjete pri Celju,
Dejan KOCBEK iz Spodnjega
Dobrenja pri Mariboru in An-
dreja DREV iz Drešinje vasi ter
Bojan ZAVRŠNIK in Marija'
BLAJ oba iz Zavrat pri Radečah.,
Šentjur pri Celju
Poročila sta se Slavko KRES-
NIK in Melita KOVAČIČ oba iz
Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Boštjan KO-
LAR iz Sv. Florijana in Andrejka
KRIŽANEC iz Cerovca pod Bo-
čem, Jurij ANDERLIČ iz Rogaš-
ke Slatine in Božena TEPEŠ iz
Druškovcev, Franjo KANTOCI
iz Pregrade in Korina KLOBASA
iz Rogaške Slatine ter Milan
KRAMBERGER iz Irja in Andreja
PERKOVIČ iz Rogaške Slatine.
Velenje
Poročili so se: Matjaž VRA-
BIČ in Helena VRBNJAK iz
Gavc, Marko JEVŠNIK iz Laz in
Vesna PUSTINEK iz Silove,
Boštjan PRAŽNIKAR iz Velenja
in Sonja PLESNIK iz Podveza
ter Elvir HADŽIMURATOVIČ
iz Prijedora in Nerminka ZU-
KIČ iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Ivan STER-
NAD in Mateja KOKOVNIK oba
iz Podvrha, Simon KOLENO iz
Polzele in Renata KARNOVŠEK
iz Šempetra v Sav. dolini ter
Martin PIKL in Darja SVETKO
oba iz Polzele.
SMRTI
Celje
Umrli so: Aleš KOLAR, 25 let iz
Vojnika, Angela TIBUAŠ, 72 let iz
Loga, Rudolf LAMPRET, 87 let iz
Trnovelj pri Celju, Marija JOŠT,
85 let iz Slovenskih Konjic, Ange-
la REGORŠEK, 77 let iz Preloga
pri Konjicah, Viljem MEDVED-
SEK, 81 let iz Brezja, Berta
FURMAN, 71 let iz Konjiške vasi,
Štefanija KREVZELj^ 76 let iz
Šmartnega ob Paki, Štefan BEG,
66 let iz Celja, Ivan SEŠEL, 70 let iz
Višnje vasi, Anton JOKAN, 63 let
iz Pečovnika, Janez MIKLAVC,
65 let iz Florjana pri Gornjem
gradu, Peter KMECL, 50 let iz
Celja, Persa VUČENOVIČ, 43 let
iz Celja, Viktorija GOSTON, 69 let
iz Celja in Marija HLADIN, 50 let
iz Nove Cerkve.
Laško
Umrli so: Marija SKALE, 81 let iz
Debra pri Laškem, Kristina ŽELE-
ZNIK, 94 let iz Stnnce pri Laškem,
Mihael GUČEK, 46 let iz Blatnega
vrha pri Jurkloštm, Milan PLA-
NINO, 50 let iz Radeč in Dunitrij
SENEGAČNIK, 50 let iz Trbovelj.
Šentjur pri Celju
Umrl je Anton ZDOLŠEK, 83
let iz Slatine pri Ponikvi.
Šmarje pri Jelšah
Umrla sta Edvard Herman
PŠENIČNIK, 53 let iz Šmarja pri
Jelšah in Matjaž SLATENŠEK, 20
let iz Šmarja pri Jelšah.
Velenje
Umrli so: Marija ZUPANČIČ,
76 let iz Bočne, HurijaTERZIČ, 63
let iz Srednje Trnove, Apolonija
ROČNIK, 82 let iz Zavodenj, Juli-
jana HUDOBREZNIK, 64 let iz
Velenja, Elizabeta KORTNIK, 79
let iz Velenja, Margareta Helena
ZUPANC, 73 let iz Velenja, Mate
DUBRAVČIČ, 74 let iz Sinaca,
Anton OLUP, 70 let iz Žič in Janez
BANKO, 73 let iz Rečice ob Paki.
Žalec
Umrli so: Angela KOLENO, 80
let iz Gornjega grada, Matevž
TURNŠEK, 85 let iz Založ, Ljud-
mila KOT, 72 let iz Sv. Lovrenca in
Stanko MARKOVIČ, 74 let iz Lo-
čice ob Savinji.
Študenti »okupirali« radio
Oni dan so poklicali. Prav-
zaprav je poklicala Maja. Iz
Kluba študentov celjske regi-
je. Rekla je, da bi imeli oni,
torej študenti, pri nas eno od-
dajo. Takšno, študentsko, se-
veda.
»Ja, kdo bi jo pa delal?« sem
bila radovedna. »Dva fanta,
študenta, ki sta kar cool, imata
izkušnje z mikrofonom, full sta
iznajdljiva...«je tekel jezik Maji.
»Pa naj prideta«, sem rekla.
»Najprej k Maji Šumej, da sliši
kako zvenita pred mikrofo-
nom.« In sta prišla. Eden veliki,
Aleš, in drugi, nekoliko manjši,
meni se zdi da je Aljoša. Sorry,
če se motim. Obljubim, da
bom prihodnji teden objavila
popravek, če sem kiksnila.
Hja, fino sta se obnesla na
govornem preizkusu. Kaj naj
rečem. Pa sem rekla, potem pa
pridita kaj naokoli, da se zme-
nimo za termin in koncept. In
sta prišla. Maja in Aleš. Fant je
bil zelo samozavesten, vse mu
je bilo jasno, skoraj preveč vse-
veden je bil, da me je že kar
malo nerviral, in sem si mislila:
»Dajmo fantoma priložnost, pa
bomo videU, kaj bo ratalo iz
njiju in oddaje, za katero pa se
mi zdi, da jo že dolgo pri nas
pogrešam.«
Potem je prišel Aleš narediti
avizo. Kakšen naslov je fino če
ima oddaja. Pa naj bo V petek
zvečer, se je odločil. No, naslov
se mi še danes zdi zgrešen, a
oddaja je bila O.K. Prijetno pre-
senečenje. Svežina na valovih
Radia Celje. In če bi fantoma
uspelo pridobiti študentsko
publiko na svojo poslušalsko
stran, potem je zadeva sploh
super. Prva oddaja je bila obetav-
na. Malo slenga v njej se prileze,
prijetno osvežujoč je bil glasbeni
izbor, gost je imel sila super glas
in tudi marsikaj zanimivega je
povedal, voditelja pa za prvič -
vsaka čast. In tako nestrpno ča-
kam jutri, petek, ob 19.00, ko se
bosta spet pojavila. A ju ne bom
več hvalila. Da se ne pokvarita!
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
^ IZBORIZSPOREDA ^
Peteic, 23. maja ob 19.00: V petek zvečer
v petek zvečer je oddaja, namenjena študentom. Voditelja bosta
v studiu gostila zanimivo gostjo, z vprašanji pa lahko sodelujete tudi
vi, če pokličete naši studijski številki: 441-510 ali 441-310.
Petek, 23. maja ob 20.00:
Rokometni večer
Kjer so pomembna športna srečanja, na katerih sodelujejo
ekipe s Celjskega, je običajno poleg tudi Radio Celje. Tako bo tudi
tokrat, ko se bo Dean Šuster javljal z Galjevice. Tam se bodo v
polfinalu pokalnega tekmovanja Slovenije v rokometu za ženske
pomerile rokometašice Robit Olimpije, ki so pred nedavnim
osvojile pokal EHF, njihove nasprotnice pa bodo rokometašice
Juteksa iz Žalca.
Sobota, 24. maja ob 10.15:
Srečanje brigadirjev
Na letališču Leveč se bodo srečali brigadirji, ki so pred davnimi leti
gradili cesto Celje - Šempeter. Velika prireditev, kjer organizatorji
pričakujejo izjemno številčno udeležbo, bo svoj prostor dobila tudi
na Radiu Celje. V program se bo iz Levca vključeval Tone Vrabl.
Nedelja, 25. maja ob 10.15:
Kadilci, kako ste kaj?
v nedeljo je stopil v veljavo proti tobačni zakon. Kako ga
spoštujejo celjski gostinci in kako so se pripraviU nanj, bo skušal
izvedeti Primož Skerl. Da bi dobil čim natančnejše odgovore,
kako reagirajo gostinci, če si kdo v prostoru za nekadilce prižge
cigareto, sije umislil... Prisluhnite!
Sreda, 28. maja ob 9.30: Okrogla miza
Tokrat bodo za okroglo mizo sedli gozdarski strokovnjaki
celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije, pa predstavnik celjske-
ga Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter voditelj
Mitja Umnik. V Tednu gozdov se bodo pogovarjali o problematiki
ohranjanja zelenih in gozdnih površin v mestu in njegovi okolici.
Sreda, 28. maja ob 18.00: Full cool
v otroški oddaji bo Simona Brglez predstavila zveste poslušal-
ke otroške oddaje - Nino, Sabino in Tino. Vse tri se doma rade
igrajo novinarke, zdaj pa bodo to lahko počele na radiu. Izprašale
bodo lahko Sandro in Jasmino, ki prav tako redno poslušata Full
cool, pišeta pesmi in vsaka že po eno pravljico.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijsko-
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19,3000 Celje, telefon (063) 442-500,
442-201, 442-223, fax: 441 -032..   "
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Kianšek, tel.:
442-500, int. 28. Mesečna naročnina
je 930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev. Številka
žiro računa: 50700-603-31198.
Nenaročenih rokopisov in fotografij
ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklic.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katic, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
pomočnika: Robert Kojterer, Igor
Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
Direktor: Franček Pungerčič.
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Pomočnik urednice: Mitja Umnik
Uredništvo: Simona Brglez. Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia: 441-310,441-510.
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve.
Direktor Agencije: Rado Pantelič
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Graliar, Zlatko Bobinac, Carmen
Hrilieršek, Vesna Matjašič;
tajnica: Suzana Rober.
Telefon:
063/442-500, 442-201, 442-223-
fax: 441-032,443-511
2. SNOPIČ
KRONIKA
31
NOČNE
CVETKE
• Radko D. je minuli torek
dopoldan pometal smeti v celj-
skem parku. Ni jih bilo malo, saj
je tudi mladih pivcev, ki puščajo
za seboj pravo razdejanje, v zad-
njem času več kot cvetja. Pri
svojem opravilu pa delavec ni
imel miru. Pristopili so trije mla-
doletniki, se iz njega pričeli nor-
čevati, celo smeti so mu brcali s
kupov. Radko pa se jim na srečo
ni pustil in jih je vzgojno »prijel
v roke«. Vsi trije razboriteži bo-
do za nameček morali še k sod-
niku za prekrške.
• Prejšnji torek popoldan je
izgubila živce Ivanka V. iz Ce-
lja. Hči je prišla iz šole in ji
sporočila žalostno vest o svo-
jih žalostnih ocenah. Mami j'e
prekipelo in svoji hčerki je na-
ložila par krepkih. Najbrž je
pozabila, da je njena mladen-
ka dobro poučena o starševski
odgovornosti in pravicah. Hči
je javila policistom, da jo ma-
ma pretepa zaradi slabih ocen
in Ivanka bo morala zdaj še
pred sodnika.
• Prejšnjo sredo ob devetih
je mladoletnik sporočil, da ga
je na celjskem stadionu napa-
del neznan moški, ga preiskal,
nato pa še porezal z razbito
steklenico. Fantova domišljija
je šla tokrat malo predaleč.
Policisti so kmalu ugotovili, da
si je mladenič vse skupaj izmi-
slil in se celo porezal po roki.
Vse to samo zato, da je lahko
šprical pouk...
• V lokalu na Gričku v Celju
je prejšnji četrtek zvečer živci-
ral goste Miljenko O. V kozarec
je pogledal pregloboko in niso
mu dali več pijače, zato si je
postregel kar sam. Pijačo je je-
mal gostom z mize in se nad-
ležno obnašal, dokler ga ni last-
nik lokala postavil pred vrata.
• Minuli petek popoldan sta
si skočila v lase Stane A. in
Mojca B. iz Celja. Stane je Moj-
co udaril, ker sta se nista stri-
njala o vzgoji osem mesecev
starega dojenčka. Upamo le,
da je otročiček takrat mižal in
si mislil svoje.
• V soboto v dopoldanskem
času se je vrnil spomin občanu
iz Pečovnika. Zelo se je izka-
zal, ko je policijo obvestil, da je
v cestnem kanalu našel tri
neeksplodirane mine iz 2. sve-
tovne vojne. Vendar je še do-
dal, da jih je našel že lansko
jesen. Tistega dne jih je briht-
než prekril z zemljo in nanje
lepo pozabil. Spomin se mu je
razživel v soboto, ko je imel v
bližini minskega polja neke
opravke. KL
Kdo laže sodišču?
Sojenje Ivanu Gavezu zaradi poskusa umora bodo nadaljevali jutri - Lažne izjave
zapletajo delo sodnikom
Pred tednom dni so na
okrožnem sodišču v Celju na-
daljevali sojenje 56-letnemu
Ivanu Gavezu iz Velenja, ob-
toženemu poskusa umora.
29. januarja letos v Topolšici
je namreč streljal v 64-letne-
ga Otmarja Fijavža in ga hu-
do ranil.
Že prejšnjič so se izjave obto-
ženega in oškodovanega po-
vsem razlikovale in tudi v nada-
ljevanju sojenja, ko so pred ve-
likim senatom zaslišali še tri
dodatne priče, ostaja tragični
dogodek zavit v laži.
Ključne priče, ki so jih zasli-
šali minuli četrtek, položaja ni-
so pomagale razjasniti, obtože-
ni Gavez in oškodovani Fijavž
pa sta vztrajala pri svojih prejš-
njih izjavah. Drug na drugega
valita krivdo za dogodek na
dvorišču hiše v Topolšici 3. Te-
ga dne sta se spria zaradi plači-
la lesa. Gavez je les prevzel na
Gorškovi žagi, ga izročil Fijav-
žu, ta pa naj bi ga plačal. Ker je
Fijavž izračunal, da mu Gavez
dolguje še nekaj denarja iz nju-
nih prejšnjih skupnih poslov,
lesa ni plačal, ampak je želel, da
to stori Gavez. O takšni kom-
penzaciji pa se usodnega dne
očitno nista mogla sporazume-
ti. Vnel se je prepir, padlo je
nekaj udarcev, nakar je Gavez,
ki je imel pri sebi pištolo, ustre-
lil najprej v tla in nato v Fijavža.
Ni jasno, kdo je sprožil prepir
in kdo je udaril prvi. Gavez je
že na prejšnji obravnavi trdil,
da ga je Fijavž žalil in fizično
napadel, zato naj bi v strahu za
življenje opozorilno ustrelil v
tla, vanj pa po nesreči. Medtem
ko Fijavž zatrjuje, da se Gaveza
ni niti dotaknil, pač pa naj bi ga
on žalil, napadel in navsezad-
nje ustrelil. Vse skupaj sta vide-
la Antonija Goršek in njen sin
Robert. Vendar tudi njune izja-
ve niso pomagale osvetliti do-
godka. »Ko so se Gavez, Fijavž
in njegova žena Monika srečali
na dvorišču, so se najprej mir-
no pogovarjali o vsakdanjih re-
čeh, dokler ni Gavez vprašal
Fijavža, zakaj noče plačati lesa.
Potem sta se začela kregati in
Fijavž je prisolil Gavezu zau-
šnico. Streljanja nisem videl,
slišal pa sem dva strela,« je pred
sodniki povedal Robert Goršek.
Podobno zgodbo je pripovedo-
vala tudi njegova mati Antonija
in med drugim dejala, da sta
Otmar in Monika Fijavž začela
Gaveza grdo zmerjati: »Vse se
je odvilo zelo hitro. Čeprav sem
ves čas stala na stopnicah, sem
strele le slišala, videla jih ni-
sem. Videla sem le to, da je
Fijavž oklofutal Gaveza, pre-
den je on streljal.« Otmar Fijavž
je to izjavo priče odločno zani-
kal: »Ne zmerjal ne tepel ga
nisem! Če bi ga tako zelo tepel,
bi verjetno moral iskati zdrav-
niško pomoč.« Tudi Moniko Fi-
javž sta izjavi Roberta in Anto-
nije Goršek zelo vznemirili:
»Pravim, da Gorska lažeta! Ga-
vez se je z obema rokama pog-
nal v mojega moža. Moj mož pa
Gaveza sploh ni udaril!« Fijav-
ževa je na sojenju trdila, da je
bila zaradi Gavezove podivja-
nosti tudi ona sama v nevarno-
sti in dejala, da sta ji oba Gorska
takrat vpila, naj vendar zbeži.
Vendar je Antonija Goršek na
to izjavo začudeno odgovorila:
»Nikoli nisem kričala, naj gospa
beži...« Povedala je še, da jo je
med prvomajskimi prazniki
nekdo klical po telefonu in ji
zagrozil, da jo bo ubil, če bo na
sojenju pričala. Otmarja Fijav-
ža je pred sodniki še lepo po-
prosila, naj ji vendar po tolikem
času plača les, saj nima denarja
za plačilo elektrike.
Pričal je tudi Marko Povše,
kriminaUst, ki je na dan do-
godka opravil razgovor z ob-
tožencem. Povšeta so zasUšali
o tem, ali je pri obtoženem
opazil poškodbe, vendar se
tega ni mogel spomniti. Dodal
pa je, da bi videl, če bi bil
obtoženi kakor koli poškodo-
van. Gavez je namreč dejal, da
si je še tri dni po sprejemu v
zapor praskal kri z obraza,
vendar to ni nikogar brigalo,
saj so ga imeli za morilca.
Veliki senat bo na jutrišnjem
nadaljevanju glavne obravnave
skušal priti do dna tudi temu, ali
je bil obtoženi ob sprejemu v
zapor res poškodovan. Zato bo-
do zaslišali delavca iz celjskega
zapora. Ponovno so povabili iz-
vedenca za balistiko in izveden-
ca nevropsihiatrične stroke.
KSENIJA LEKIČ
Zlorabil zaupanje stranice
Celjski kriminalisti so ka-
zensko ovadili F.H., ki ga su-
mijo, da je zaradi lastnih
premoženjskih koristi zlora-
bil zaupanje svoje stranke.
Osumljeni namreč pri zasto-
panju premoženjskih koristi
svoje stranke S.Š. ni izpolnil
svojih dolžnosti. S.Š. je zaradi
poškodbe pri delu pred štirimi
leti uveljavljal odškodninski
zahtevek pri Zavarovalnici Tri-
glav in za zastopanje poobla-
stil F H. iz Celja. Zavarovalnica
je decembra 1993 F.H. nakaza-
la zavarovalnino v višini
1.448.899 tolarjev na njegov
žiro račun v Šentjurju pri Ce-
lju, vendar jo je ta neupraviče-
no obdržal zase. Denarja ni
izročil stranki, ki jo je zasto-
pal, in s tem zlorabil dano
pooblastilo. S.Š. je skušal priti
do že izplačane zavarovalnine
in je v ta namen pooblastil
odvetnico M.K., ki je izplačilo
večkrat zahtevala brez uspe-
ha. F.H. je tudi obvestila, da bo
za posredovanje prosila Od-
vetniško zbornico v Ljubljani.
Septembra 1995 je okrajno so-
dišče v Šentjurju izdalo sodbo
in tožbenemu zahtevku S.Š.
ugodilo. Oškodovanec je o
svojih težavah seznanil tudi
ombutsmana Bosne in Herce-
govine, ta pa slovenskega va-
ruha človekovih pravic, ki je
na sporno zadevo opozoril
predsednika Odvetniške zbor-
nice Slovenije in zbornico obe-
nem pozval, naj ukrepa zoper
F.H. Vsemu navkljub se F.H.
še naprej izmika izročitvi neu-
pravičeno pridobljenega de-
narja, pri tem pa izrablja od-
sotnost S.Š. iz Slovenije. Vse
do danes zlorablja zaupanje
svoje nekdanje stranke.     KL
Utopitev v Žovneškem jezeru
V nedeljo, 18. maja približno 10 minut pred 17. uro, je
med plavanjem v Žovneškem jezeru utonil 24-letni Tiho-
mir Č. iz Bjelovarja. Bil je hrvaški državljan, preživljal
se je kot sezonski delavec in začasno stanoval v Podvrhu
pri Žalcu. .
Med plavanjem v jezeru je nenadoma pričel močno kriliti
z rokama, kar sta opazila njegova znanca in takoj skušala
priplavati do njega. Vendar sta bila prepozna, saj je že
potonil, v kalni vodi pa ga nista mogla najti. Na pomoč so
prispeli člani ekipe iz regijske uprave za zaščito in reševanje.
Potapljači so našli utopljenca okoh 19. ure. To je bila letos
prva utopitev na Celjskem. KL
Denar pod vzglavnikom
Na Brinjevi Gori v Zrečah je minuli ponedeljek proti večeru
nekdo vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo Jožefa H., odšel
v spalnico, preiskal posteljo in pod vzglavnikom odkril plen.
Ukradel je 34 tisoč tolarjev.
Nespametna pogodba
Celjski kriminalisti so za-
radi suma storitve kaznivega
dejanja zlorabe položaja ali
pravic kazensko ovadili
D.K., ki je bil na odgovornem
položaju v celjski Libeli.
Osumljeni je imel v Libeli
pooblastila za sklepanje po-
godb, opravljal je različne
pravne posle in podjetje zasto-
pal pred sodiščem in državni-
mi organi. Svoj položaj naj bi
izrabil s tem, ko je podpisal s
podjetjem Tvin d.o.o. pogodbo
o organiziranju zavarovalnega
sistema v Libeli, evidentiranju
škodnih dogodkov in oskrbo-
vanju Libele z vsemi vrstami
potrebnih sredstev v procesu
nabave in prodaje. V Libeli ne
obstaja nobena dokumentaci-
ja, ki bi dokazovala, kako je
podjetje Tvin uredilo organiza-
cijo zavarovalnega sistema,
prav tako ni na voljo nobene
dokumentacije o vlogi Tvina
pri oskrbovanju Libele z obrat-
nimi sredstvi. Na osnovi po-
godbe, ki jo je podpisal D.K.,
naj bi Libela podjetju Tvin v
času od sklenitve pogodbe do
stečaja podjetja izplačala več
kot 26 milijonov tolarjev. Del
obveznosti je poravnala z go-
tovino, del pa s kompenzacija-
mi, saj je imela blokiran žiro
račun od 21. oktobra 1991. V
tem času je bila v kritični po-
slovni situaciji, ko ji banke ni-
so več odobrile kreditov.
Obratna sredstva za tekoče po-
slovanje je morala iskati na
sivem trgu prek posrednikov,
ki so ji svoje storitve visoko
zaračunali. Osumljeni D.K. bi
najbrž moral vedeti, da bo po-
godba s Tvinom še dodatno
poslabšala položaj Libele, ki je
takrat že bila v velikih dolgo-
vih. KL
MINI KRIMIČI
V vinsko klet
v dneh med 4. in 14. majem
je nekdo vlomil v vinsko klet
Zdravka R. v Zgornjem Gaber-
niku. Razgledal se je po njej in
iz skladišča ukradel pretočno
črpalko, vredno kakšnih 15 ti-
soč tolarjev.
Po furnir v
skladišče
v šentjurskem podjetju Bo-
hor žaga in furnirnica d.o.o. so
ugotovili, da je med 9. in 12.
majem nekdo iz njihovega od-
klenjenega skladišča odnesel
skoraj 250 kvadratnih metrov
furnirja iz ameriškega oreha in
hruške. Podjetje je oškodovano
za približno 240 tisoč tolarjev.
Ukradel katrco
Prejšnji četrtek ponoči je
nekdo s parkirišča na Kersniko-
vi ulici v Velenju ukradel R4,
bele barve, z registrsko oznako
CE 94-05R. Dušana P iz Vele-
nja je oškodoval za približno
milijon tolarjev.
Žepar
Minulo soboto, nekaj minut
pred deseto, je neznanec izko-
ristil gnečo na Savinovi ulici v
Celju in Metodi 1. iz Celja ukra-
del iz zunanjega žepa j akne
denarnico s 43 tisočaki in z
vsemi dokumenti.
Izmaknil stole in
mizo
Izpred celjskega lokala Mo-
zart v Ulici mesta Grevenbroich
je minulo soboto nekdo ukra-
del šest stolov in mizo iz bam-
busa. Lastnika Fikreta B. iz Ce-
lja je oškodoval za približno 70
tisoč tolarjev.
Še puščice je vzel
Minulo soboto popoldan je iz
tovornega vozila, parkiranega
na Šlandrovem trgu v Žalcu,
nekdo ukradel lok za streljanje
z namerilno napravo in pušči-
cami vred. Lastnika Srečka V. je
oškodoval za približno 190 ti-
soč tolarjev
Ta bo oral
v dneh od 16. do 18. maja je
nekdo vlomil v leseno uto Bo-
gomirja D. v Bevčah pri Velenju
in ukradel dvobrazdni plug in
še nekaj kmetijskega orodja.
Lastnika je oškodoval za kak-
šnih 100 tisočakov.
odpeljal motor
v noči na minulo nedeljo je
na Kersnikovi cesti v Velenju
nekdo ukradel motorno kolo
Tomos, modre barve, z registr-
sko oznako LJ K4-76. Cirila K.
iz Ljubljane je oškodoval za
približno 130 tisoč tolarjev.
Izsiljevalci
Na Ipavčevi ulici v Celju sta
minuli ponedeljek dva mlada
fanta ustavila 15-letnega kole-
sarja Luko B. Napadalcema sta
se pridružila še dva nova in
skupaj so od Luke zahtevali
denar. Grozili so mu in Luka
jim je izročil tisoč tolarjev.
Vzel orodje
v dneh od IZ do 19. maja je
nekdo vlomil v obrat Jeklarna v
Železarni Štore. Iz kontejnerja
podjetja Mio Metal iz Maribora
je ukradel različno orodje,
vredno približno 150 tisoč to-
larjev.
Vabljivi plen
Minuli ponedeljek zvečer je
nekdo vlomil v avto, parkiran
pri celjskem mestnem pokopa-
lišču. V avtu je namreč opazil
torbico in plenu se ni mogel
upreti. Ani K. je ukradel nekaj
gotovine in osebne dokumen-
te, s tem pa jo je oškodoval za
kakšnih 45 tisoč tolarjev.
Konec veselja
Mladoletna Dušan in Semir
sta grešila minuli ponedeljek
zvečer, ko sta na prostoru sej-
mišča Golovec vlomila v leseno
hišo, ki jo občasno uporabljajo
kot bife. Že sta si nabirala do-
brote, različne sladolede in bre-
zalkoholne pijače, ko ju je zalo-
til varnostnik. KL
S kamnom nad policista
Prejšnjo sredo zvečer sta policista v Grobelcah opazila
sumljiv osebni avto, sledila sta mu in ga v Rakitovcu
ustavila. Od voznika, 30-letnega Ota Z. iz Javorja, sta
zahtevala, naj pokaže dokumente.
Policista je Oto fizično napadel, pridružila se mu je še
sopotnica, 17-letna Alma M. iz Šentjurja, ki je moža postave
skušala udariti kar s kamnom. Vmešal se je tudi policist, ki
sicer ni bil v službi, vendar je videl, da sta njegova poklicna
kolega sredi pretepa. Vsi trije so Ota in Almo hitro ukrotiU.
Vročekrvneža se bosta morala zagovarjati na sodišču, ker
sta skušala preprečiti uradni osebi uradno dejanje.       KL
32
KRONIKA
V komi zaradi šmarnice
Alkoholik je 6-letnegQ otroka opil skoraj do smrti
Le malo je manjkalo, pa bi se prejšnji
torek za drobnega fantiča iz majhne vasice
nad Laškim, ki je 18. aprila praznoval šesti
rojstni dan, končal tragično.
Dopoldan so mu domači naročili, naj odnese
sosedu malico in steklenico jabolčnika. Deček
se je odpravil na kmetijo, oddaljeno dobri dve
minuti hoje. V naslednji uri je pri sosedu
obležal zaradi zastrupitve z alkoholom, saj ga
je 43-letni Franc napojil s šmarnico. Otrok, ki
je imel v krvi dva promila alkohola, je padel v
globoko komo.
»Sina ni bilo predolgo domov in zaskrbelo
nas je, da je kaj narobe, saj smo vedeli, da se
nima navade potikati okrog. Njegov dedek je
odšel pogledat, kje se je fant zadržal. Že med
potjo ga je klical, naj pride domov, vendar ni
bilo nobenega odziva. Ko je prišel do hiše, je
bilo vse mirno in tiho, nakar se je na vratih
prikazal sosed, v naročju pa je držal mojega
sina, nezavestnega in vsega pobruhanega,«
pripoveduje dečkova mama, ki ne želi biti
imenovana. »Sosed otroka sploh ni hotel izro-
čiti, tako da mu ga je oče navsezadnje iztrgal
iz rok. Ne vem, kaj se je zgodilo z njim...
Spodaj na naši kmetiji smo nenadoma zasli-
šali očeta, ki je tekel proti nam in kričal, naj
hitro pokličemo rešilca, če bo še čas...« Mati
je stekla k telefonu in poklicala v Zdravstveni
dom Laško: »Bilo je enajst proč, ko sem
sporočila, da nujno potrebujemo zdravnika
in reševalni avto. Dr. Niku Boriču sem iskre-
no hvaležna, saj je prišel k nam v najkrajšem
možnem času, mislim, da v dobrih petih
minutah. Sina je na hitro pregledal, ga vzel v
naročje, naložil na voziček in takoj so ga
odpeljali v bolnišnico.«
Na otroškem oddelku celjske bolnišnice je
dečka sprejd dr. Aco Mladenovič: »Okoli
poldneva ga je iz Laškega pripeljal dr. Niko
Borič. Fant je bil v globoki komi. Reagiral ni na
nobene dražljaje in ni se ga dalo zbuditi. Kar je
izbruhal, smo takoj dali v analizo in opravili
osnovne krvne preiskave. Že ko je dr. Borič
omenil, da je človek, pri katerem so otroka
našli nezavestnega, alkoholik, smo začeli su-
miti tudi na zastrupitev z alkoholom. V prib-
ližno dvajsetih minutah smo dobili izvid, ki je
pokazal, da je imel 2 promila alkohola v krvi in
ga takoj pričeli ustrezno zdraviti. Čez tri ure je
začel počasi odpirati oči in prihajati k zavesti,
naslednji dan pa razen glavobola ni imel večjih
težav. Po dveh dneh zdravljenja in okrevanja
je lahko odšel domov« Pri svojih manj kot 20
kilogramih je fantič zaradi zaužite pijače, ki
vsebuje metilni alkohol, padel v komo. Alko-
hol, ki vpliva na centralno živčevje, pa lahko
povzroči tudi prekinitev vseh življenjskih
funkcij. Zdravniška pomoč je bila nujna, saj bi
doma lahko tudi umrl, je še poudaril dr.
Mladenovič. Otrok je bil v resni življenjski
nevarnosti, zdravniki namreč ob prvem pre-
gledu razen bitja srca in dihanja niso slišali
ničesar več...
Deček navzven ne kaže, da bi ga dogodek
kakor koli prizadel, vendar o njem tudi ne želi
govoriti. Obdal se je z molkom in nihče ne ve,
kaj se je pravzaprav zgodilo tistega dne pri
sosedu, ki ga je fantič sicer dobro poznal in mu
je tudi zaupal. Večkrat ga je obiskal za krajši
čas, včasih dobil pri njem tudi kakšno poma-
rančo ali piškot. Franc je vedno govoril, da ima
rad otroke. »On je naš najbližji sosed, poznam
ga vse svoje življenje in vedno smo se dobro
razumeU,« pravi dečkova mati. V vasi ni skriv-
nost, da je Franc alkoholik, zaradi prekomer-
nega vdajanja pijači so ga odpustili tudi iz
službe. Nikoli si ni ustvaril družine, na kmetiji
je živel sam, životaril in propadal. Vprašanje je
tudi, ali se je tisti dan zavedal svojega početja
in povzročenih posledic. »Pri zdravi pameti
tega ni mogel narediti,« je prepričana otrokova
mati, ki obenem ne more razumeti, zakaj naj
bi fantiča opijanil in še manj, zakaj jih ni
poklical, ko je videl, da je otrok v nezavesti,
Alkohola deček ni le poskusil, ampak je bil z
njim nalit. Po zaslugi zdravnikov je ostal pri
življenju.
Pred približno tremi leti so v celjsko bol-
nišnico pripeljali otroka zaradi zastrupitve
z alkoholom. Umrl je v ljubljanskem klinič-
nem centru, kamor so ga prepeljali s heli-
kopterjem. Šestletnik iz Laškega je imel
minuli torek večjo srečo. Na otroškem od-
delku celjske bolnišnice opozarjajo vse
starše, naj svoje otroke skrbno nadzoruje-
mo, saj vendar vemo, da malčki spoznavajo
svet najprej z usti. Vse, kar je za otroka
nevarno, od alkoholnih pijač do raznih stru-
pov in škropiv, shranimo izven otrokovega
dosega. Predvsem pa: ne ponujajmo jim
alkohola! Tudi za pokušnjo ne.
Možakar je s svojim dejanjem ogrozil otro-
kovo življenje, vendar je vprašanje, ali bo za to
tudi odgovarjal pred sodiščem. Najverjetneje
bi moral odgovarjati zaradi kaznivega dejanja
»prisiljenja«. Če bi sodniki ugotovili, da je bila
»izkazana sila ali resna grožnja«, bi mu načelo-
ma pretila zaporna kazen do enega leta. Dejs-
tvo pa je, da bi morali predlog za kazenski
pregon vložiti oškodovanci, v konkretnem pri-
meru dečkovi starši. To pa se ne bo zgodilo.
»Tožili ga ne bomo,« pravi otrokova mati, »vse
stike z njim pa smo prekinili. V našo hišo nima
več vstopa, moj sin pa ne bo nikoli več presto-
pil njegovega praga.«
■■■■■■■■nMMMMMi KSENIJA LEKIČ
PROMETNE NESREČE
Motoristka ob
zivlienje
v četrtek, 15. maja ob 14.
uri, se je na lokalni cesti iz-
ven naselja Reka v Laškem
pripetila prometna nezgoda,
v kateri je umrla voznica ko-
lesa z motorjem.
39-letna Jožefa L. iz Reke pri
Laškem se je peljala s kolesom
z motorjem iz Lahomnega pro-
ti Požnici. Pripeljala je na ravni
del ceste, nato pa zaradi nezna-
nega vzroka zapeljala na levo
stran in na travnato pobočje. Po
23 metrih je skupaj s kolesom z
motorjem padla v strugo poto-
ka Reka in na kraju nezgode
umrla.
Z motorjem v
traktor
Na lokalni cesti Buče-Kozje
se je v soboto, 17. maja zve-
čer, pripetila prometna nesre-
ča, v kateri je bil hudo ranjen
32-letni Adolf R. iz Kozjega.
27-letni Slavko K. iz Vrenske
Gorce se je s kmetijskim trak-
torjem pripeljal v neposredno
bližino odcepa za Vrensko Gor-
co in tam začel zavijati levo. Za
njim se je tisti hip z motornim
kolesom pripeljal Adolf R. in
trčil v levo stran traktorja. Mo-
torista je odbilo v obcestni ja-
rek, ker je hudo poškodovan
obležal.
Motorist iz zaprte
ulice
Na križišču Stanetove, Ka-
juhove in Gregorčičeve ulice
v Velenju se je v petek, 16.
maja malo po 13. uri, zgodila
prometna nesreča, v kateri je
bila ena oseba hudo ranjena.
25-letna Gabrijela B. iz Vele-
nja se je z osebnim avtomobi-
lom pripeljala po Kajuhovi ce-
sti, ko se je z njene leve strani iz
smeri sicer zaprte Stanetove
ulice pripeljal s kolesom z mo-
torjem 18-letni Valentin Z. iz
Šaleka. Vozili sta trčili, pri tem
pa se je Valentin hudo poško-
doval.
Trčenje na
obvoznici
Na magistrali zahod v Celju
se je v četrtek, 15. maja ob
11.30, pripetila prometna ne-
sreča, v kateri se je hudo poš-
kodoval 27-letni Milan P. iz
Šentjurja.
Milan se je z osebnim avto-
mobilom peljal iz Vrunčeve
proti Čopovi ulici po desnem
pasu magistrale, ki je sicer loče-
na na dva vozna pasova. V
bližini Zlatarne je na svojem
voznem pasu dohitel kolono
vozil in se preusmeril na levi
vozni pas ravno takrat, ko je po
njem s specialnim vozilom pri-
peljal 43-letni Danilo J. s Teha-
rij. Milan je z zadnjim delom
vozila zadel v prednji del spe-
cialnega vozila, po trčenju pa je
njegov avtomobil odbilo na le-
vo stran in v betonski robnik.
Nato je avto vrglo še na nas-
protni vozni pas, kjer je trčil v
tovorni avtomobil, v katerem
se je iz nasprotne smeri pripe-
ljal 19-letni Boris O. iz Celja.
Milan je bil v nesreči hudo
ranjen.
Poškodovani
kolesar
v prometni nesreči na kri-
žišču Efenkove in Tavčarje-
ve ceste v Velenju, ki se je
zgodila prejšnji četrtek po-
poldan, se je hudo poškodo-
val 12-letni Peter V. iz Vele-
nja.
Peter se je peljal s kolesom
po Tavčarjevi cesti, na pred-
nostno Efenkovo cesto pa je
zapeljal v trenutku, ko se je
po njej v osebnem avtomobilu
pripeljala 25-letna Alenka S.
iz Velenja. Peter, ki je na kole-
su peljal še 13-letnega Mitjo
L. iz Velenja, je trčil v avtomo-
bil in oba fanta sta padla na
vozišče. Peter se je hudo poš-
kodoval, Mitja pa je bil lažje
ranjen.
Umrl na poti v
bolnišnico
Na regionalni cesti izven
Mozirja se je prejšnji četr-
tek deset minut pred 18. uro
pripetila prometna nesreča,
v kateri je izgubil življenje
30-letni Srečko T. iz Mozir-
ja.
28-letni Safet B, državljan
ZRJ, ki začasno stanuje v
Kamniku, se je z osebnim av-
tomobilom pripeljal iz Nazarij
do avtobusnega postajališča v
Mozirju, kjer je nameraval
polkrožno obrniti nazaj proti
Nazarjam. V tistem času se je
iz nazarske smeri pripeljal z
motornim kolesom Srečko L.
Močno je zaviral, a po nekaj
metrih drsenja je z motorjem
trčil v Safetov osebni avtomo-
bil. V nesreči se je tako hudo
poškodoval, da je med prevo-
zom v celjsko bolnišnico
umrl.
Ni zvozil
Na cesti v Ljubečno v Tr-
novljah se je v petek, 16.
maja ob 23. uri, zgodila pro-
metna nesreča, v kateri se je
26-letni Roman K. z Ljubeč-
ne hudo poškodoval.
19-letni Andrej Š. iz Šent-
jurja je z osebnim avtomobi-
lom pripeljal v Trnovljah v
dolg nepregledni ovinek, pri
tem pa je zapeljal na levo
stran vozišča ravno takrat, ko
se je iz nasprotne smeri pripe-
ljal z osebnim avtomobilom
Roman K. Vozili sta trčili in
voznik Roman se je hudo poš-
kodoval, njegova sopotnica,
26-letna Mojca T. iz Celja, pa
je bila lažje ranjena.
Nenadoma v levo
Na magistralni cesti izven
naselja Pondor pri Žalcu se
je v nedeljo, 18. maja na-
vsezgodaj zjutraj, zgodila
prometna nesreča, v kateri
se je hudo poškodoval 20-
letni Anton L. iz Blagovice.
Anton se je z osebnim avto-
mobilom peljal iz Žalca proti
Vranskem in med vožnjo za-
radi neznanega vzroka nena-
doma zapeljal levo. Trčil je v
osebni avtomobil na. nasprot-
nem voznem pasu, ki ga je
vozil 53-letni Janez T. iz Ljub-
ljane. Anton je bil v trčenju
hudo ranjen, Janezova sopot-i
niča, 49-letna Stanislava T. iz
Ljubljane, pa je bila lažje poš-
kodovana.
Nesreča na
avtocesti     ^
Na avtocesti v bližini na-^
selja Zaloška Gorica se je v
ponedeljek, 19. maja zgodaj
zjutraj, pripetila prometna
nesreča, v kateri je bila ena
oseba hudo ranjena, dve pa
sta utrpeli lažje poškodbe.
73-letni Pellegnno G., itali-
janski državljan, se je z oseb-
nim avtomobilom peljal iz Ce-
lja proti Arji vasi. Dohitel je
osebni avto, ki ga je vozil 31-
letni Boris T. iz Maribora in ga
začel prehitevati. Ko je zaklju-
čeval s prehitevanjem, je za-
peljal na desno bankino in
trčil v varovalno ograjo. Nje-
govo vozilo je vrglo v zrak, po
25 metrih pa je padlo na trav-
nato pobočje, nato trčilo v be-
tonski propust, od tam pa ga
je odbilo v kanal za odtok
meteorne vode. V nesreči se je
italijanski voznik hudo poš-
kodoval, njegovi sopotnici,
47-letna Maria P. in 16-letna
Florentina T, obe iz Romuni-
je, pa sta bili lažje ranjeni.
Padla z motorjem
Na magistralni cesti v
Spodnjih Prelogah se je v
ponedeljek, 19. maja okoli
poldneva, pripetila promet-
na nesreča, v kateri se je
hudo poškodovala 20-letna
Romanca Ž. iz Jankove pri
Vojniku.
20-letna Maja G. iz Sloven-
skih Konjic se je z osebnim
avtomobilom peljala proti
Zrečam in v Spodnjih Prelo-
gah pričela zavijati levo. Ta-
krat se je za njo na motornem
kolesu pripeljala Romanca Ž.
in pričela Majin avto prehite-
vati po levi strani. Trčili sta.
Motorno kolo je z voznico
vred drselo in oplazilo še ob
cesti parkiran osebni avtomo-
bil. Romana je bila v nesreči
hudo poškodovana. KL
Zaradi neprevidnega preiiitevanja razbiti štirje
avtomobili
Prejšnji torek, 13. maja pozno popoldan, se je na magistralni cesti v Šempetru pripetila
prometna nesreča, v kateri sta bila dva poškodovana, gmotna škoda pa znaša blizu dva
milijona tolarjev.
33-letni Davorin B. iz Maribora se je z osebnim avtomobilom peljal iz Vranskega proti Celju in
v naselju v Šempetru pričel prehitevati osebni avtomobil v napačnem trenutku. Ravno takrat je
namreč iz nasprotne smeri pripeljala 25-letna Špela J. s Polzele. Avtomobila sta trčila, nakar je
Špelino vozilo trčilo še v ob cesti parkiran osebni avto Franca M. iz Šempetra. Davorinovo vozilo
je prav tako ubralo svojo pot in trčilo v tovorno vozilo, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal
31-letni Branko B. iz Radomelj. V nesreči se je Davorin hudo poškodoval, njegov sopotnik, 35-
letni Marko K. iz Selnice ob Dravi, pa je bil lažje ranjen. KL, Foto: Gregor Katič
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Humor kot
Test: motor
BMWR1100RT
Načrtovanje
kuhinje
Pogled
pod obleko
Liza In Franky
ali Captain Jack
Pri Brandenburških vratih je še nekaj stojnic, kjer prodajajo koščke berlinskega zidu ter pokrivala sovjetske in vzhodnonemške armade.
Največje gradbišče
v Evropi
Po zanimivostih le malokatero mesto prekaša Berlin
v Berlinu sem se počutil čudno. Tam,
kjer je velemesto še pred nekaj leti ločeval
razvpiti berlinski zid, zdaj ljudje hitijo, kot
da ga ne bi nikoli bilo. Spomnil sem se
nekdanje nemško-nemške meje, ko so bili
vzhodni obmejni organi pozorni celo na
vsako potezo obraza, zahodnih pa ni bilo
na spregled.
Nemci se danes kritično ozirajo v prete-
klost ter v prihodnost. Po odločitvi, da bo
Berlin spet glavno mesto, je postala okolica
Brandenburških vrat največje gradbišče v
Evropi. Tu bodo ministrstva in vse druge
stavbe, ki jih potrebuje prestolnica države. O
bližnjem Reichstagu, ki je bil leta 1933 pož-
gan, nato zadnje leto druge svetovne vojne
skoraj uničen ter v povojnih letih delno
obnovljen, smo nazadnje veliko slišali, ko ga
je umetnik Christo ovil z blagom. Zdaj je
Reichstag znova povsem zakrit, tokrat z
gradbenimi odri, kajti v njem bo v prihodno-
sti zasedal nemški parlament.
Nevidna črta ločnica
Pri Brandenburških vratih, kjer je bil
postavljen berlinski zid, so še vedno stojni-
ce, kjer lahko turisti kupijo koščke žalost-
nega zidu ter vojaška pokrivala nekdanje
sovjetske in vzhodnonemške armade. Ber-
lin pa navkljub podrtemu zidu še vedno
ločuje nevidna črta. Središče Zahodnega
Berlina ostaja v znamenju blagostanja, kot
ga pozna zahodni svet. Vzhodni Berlin pa
mučijo podobne težave, kot jih poznajo v
drugih novih vzhodnoevropskih demokra-
cijah. Ljudje na vzhodnem Alexanderplat-
zu so oblečeni preprosteje, v trgovinah je
manj bogata ponudba, cene pa so nižje.
To je čas prehodnega obdobja, po kate-
rem se bo število prebivalcev podvojilo kar
na 7 milijonov. To je obdobja, ki privlači
množice turistov tudi ko je mimo Medna-
rodni filmski festival. Mednarodna turi-
stična borza, koncerti v Berlinski filharmo-
niji, »Love parade« -največji disko na sve-
tu... V Berlinu je za turista najzanimivejši
njegov burni zgodovinski utrip, od stare
Prusije do nacistične vladavine, delitve po
II. svetovni vojni, vse do sedanjih velikih
sprememb.
Večina turistov si ogleduje Spominsko
cerkev cesarja Viljema (ki ima po bomban-
diranju v opomin še vedno poškodovani
zvonik), Reichstag, Slavolok svobode,
Brandenburška vrata, izjemno bogate mu-
zeje, zahodni bulvar Kurfuerstendamm ter
vzhodni Unter den Linden... Za bolj razgle-
dane so na voljo ogledi mesta Hitlerjevega
bunkerja, sedeža Gestapa, SS, Goebellso-
vega propagandnega ministrstva, vsega ne-
slavnega iz časa vzhodnonemškega reži-
ma, pa sprehodi po sledeh nekdanjega
židovskega Berlina ter po poteh »zlatih
dvajsetih let«, ki jih je mogoče čutiti v
ameriškem filmu Kabaret...
Berlin ni tako lepo mesto kot so Praga,
Budimpešta, Rim, Pariz in podobne metro-
pole. Po zanimivostih pa ga prekaša le malo-
katero.
BRANE JERANKO
34
REPORTAŽA
Prvi Slovenec v
West Pointu
Šentjurčan Vojko Sotlar se odpravlja v slovito vojaško akademijo - Študij stane 250 tisoč dolarjev
Vojko Sotlar iz šentjurske-
ga Hruševca bo prvi Slovenec
na znameniti ameriški vojaš-
ki akademiji kopenske voj-
ske v West Pointu. Študent 2.
letnika obramboslovja v
Ljubljani se je septembra pri-
javil po razpisu v Delu. Po-
tem so izbrali najboljše med
šestdesetimi kandidati...
Po razpisu v osrednjem slo-
venskem dnevniku so po dol-
gem postopku izbrali po enega
kandidata za šolanje na akade-
mijah v West Pointu (za kopen-
sko vojsko), za letalstvo v Colo-
radu ter za mornarico v Mary-
landu. Med pogoji je bila tudi
opravljena matura, vsaj s prav
dobrim uspehom, kandidat pa
tudi ne sme imeti družinskih
obveznosti. Nato je slovenska
stran začela z izbiranjem med
šestdesetimi prijavljenimi. V
okviru ministrstva za obrambo
so opravili preverjanja iz zna-
nja angleščine ter fizične spo-
sobnosti. V ožjem izboru se je
pojavilo 18 kandidatov, po 6 za
vsako od akademij.
Potem je začela s testiranjem
še ameriška stran. Vseh 18
kandidatov je opravilo dodat-
no preverjanje znanja iz an-
gleščine in matematike, znani
»SAT test«. Potem je bil na
vrsti še »TOEFL test«, še zah-
tevnejše preverjanje jezikov-
nega znanja, pa tudi uradni
intervju z ameriškim vojaškim
atašejem, polkovnikom Vros-
hem. Pred prvomajskimi praz-
niki je prejel Vojko Sotlar obve-
stilo, da je med izbranci. Ame-
riški predstavniki v Sloveniji
so najširšo javnost obvestili o
vseh treh naših fantih na ame-
riških vojaških akademijah
prejšnji teden. Kot so sporočili,
stane štiriletni študij na ame-
riški vojaški akademiji 250 ti-
soč dolarjev, za vse tri pa ga bo
plačala tamkajšnja vlada.
Prvi Slovenec se je vpisal na
ameriško vojaško akademijo
(U.S. Air Force Academy)
predlani. To je Slavko Majcen,
ki trenutno končuje 2. letnik.
Veselje in žalost
»To je zame velik uspeh, ki
mi omogoča, da dosežem na
vojaškem področju največ kar
je mogoče,« mi je povedal štu-
dent iz Šentjurja.
V veliki svet odhaja z različ-
nimi občutki - uresničila se je
njegova velika želja, po drugi
plati pa se bo za nekaj let ločil
od svojih najbližjih ter od pri-
jateljev. Res pa je, da bo lahko
obiskal domovino po dvakrat
na leto.
Njegovi domači, ki živijo v
družinski hiši v šentjurskem
Hruševcu, so bili po veliki no-
vici najprej žalostni, saj se bo-
do za dalj časa ločili. Eno so
čustva, drugo pa možnosti nji-
hovega Vojka, saj se njegovega
uspeha dobro zavedajo. Sotlar-
jevi so znana šentjurska druži-
na. Oče Žare je znan kot pred-
sednik domačega teniškega
kluba, mama Nada je zaposle-
na v celjski Intereuropi, babico
Božo pa poznajo kot nekdanjo
priljubljeno učiteljico. Brat An-
že, ki obiskuje 1. letnik srednje
tehniške šole, pa se zanima za
področje elektrike.
Vojka Sotlarja zanima vojaš-
ko področje od osnovnošol-
skih dni, že v začetku srednje
šole pa se je odločil, da se bo
usposobil za vojaški poklic.
Med pogovorom sem ga
spomnil, da je bilo v javnosti
večkrat slišati, da Slovenci ni-
smo vojaški narod. Opaža, da
se v anketah to včasih kaže,
zgodovinska dejstva pa so
drugačna. Bližnja in daljna
preteklost nas uči, da so Slo-
venci dobri vojaki, ki se znajo
uspešno braniti.
Med številnimi kandidati
so za šolanje na Ameriški
vojaški akademiji za kopen-
sko vojsko, v West Pointu
(zvezna država New York),
izbrali Vojka Sotlarja. Aka-
demijo ameriškega vojaške-
ga letalstva v Coloradu bo
obiskoval Matej Hajdinjak z
Bleda, Miran Balažič iz Gor-
nje Radgone pa se bo izobra-
ževal v Akademiji ameriške
vojaške mornarice v Mary-
landu.
Po srednji šoli se je odločil
za študij obramboslovja na
ljubljanski Fakulteti za druž-
bene vede. Zdaj je v 2. letniku
ter živi med Ljubljano in Šent-
jurjem, kjer je vsak konec ted-
na. Po sporočilu, da so ga iz-
brali za študij v VVest Pointu,
se je marsikaj spremenilo, v
Ameriko bo moral še pred kon-
cem 2. letnika. Trenutno so
njegovi delavniki v Ljubljani v
znamenju kondicijskih trenin-
gov, skupaj z drugima izbrani-
ma kandidatoma, uradno pa
jih vodi podpolkovnik ameriš-
ke vojske Jack Sajovicz. Za
začetek študija na West Pointu
je to velikega pomena.
Sicer pa je Vojko Sotlar nav-
dušen športnik, košarkar. V
prostem času se s prijatelji
precej posveča košarki, z eki-
po Študentskega košarkarske-
ga kluba Šentjur je igral v
domači, »šmarski« ligi. Zbiral
je tudi znamke, rad se ukvarja
z računalnikom, med počitni-
cami pa prebira zgodovinske
in vojaške romane.
Pri pripravah za West Point
so mu pripomogh tudi prijate-
lji, zlasti Šentjurčana Gregor
Kovač in Andrej Zalar. Pred
uradnim fizičnim preverja-
njem sta z Gregorjem zelo ve-
liko skupaj trenirala, Andrej
pa mu je ustregel z bogatim
računalniškim znanjem. Med
pogovorom je vzpodbujanje
prijateljev posebej poudaril.
Dvestoletna
tradicija
v Ameriko, v zvezno drža-
vo New York, bo odpotoval 25.
junija. Najprej bo moral nekaj
dni, zaradi prilagoditve, bivati
pri vojaški družini, potem bo
takoj na vrsti uvodno urjenje
v vojaških veščinah. Z rednim
poukom, v 1. letniku, bo začel
septembra.
Postal bo lahko častnik z
diplomo, ki je zagotovilo za
veliko pridobljenega vojaške-
ga znanja. Vsak, ki zaključi
slovito akademijo, postane
oficir oziroma častnik, študij-
sko smer, na primer zgodovi-
no, pa lahko izbere po lastni
volji. Osnovno izobraževanje
je seveda skupno, vojaško
obarvano. Vojaški del izobra-
ževanja obsega urjenje ter
različne športne aktivnosti.
Tam mora biti vsak častnik
hkrati dober športnik.
Izbrani kandidat iz Šentjur-
ja se ne hvali, videti pa je, da
mu odločitev o tem, da so ga
izbrali za študij v West Poin-
tu, veliko pomeni. Vložil je
veliko truda, na tej akademiji
seveda ne sprejmejo vsako-
gar. Za West Point trdijo, da je
najboljša vojaška akademija
kopenske vojske na svetu. Us-
tanovih so jo leta 1802, tako
da bo lahko doštudiral v njeni
199. generaciji. Vodilo v tej
akademiji je Dolžnost, čast,
domovina, njen častni kodeks
pa zahteva posebne moralne
vrline kadetov. Tudi, če kadet
opazi kolega, ki si pri testu
pomaga na nepošten način, ga
mora naznaniti.
Slovo od domovine, doma-
čih in prijateljev gotovo ne bo
lahko. Znanje, ki ga hoče pri-
dobiti v West Pointu, pa mu bo
lahko v življenju zelo koristilo.
BRANE JERANKO
Vojka Sotlarja je vojaško področje veselilo že v osnovnošol-
skih letih.
ZANIMIVOSTI
Castro in Clinton sla v sorodu
Egiptovska zdravniška zakonca, Hasan in Doel Abed i:i
Rahman, sta se naveličala izmišljati si zmeraj nova imena za
svoje otroke, zato sta jih poimenovala preprosto po slavnih
ljudeh, podobno pa so storili tudi. njuni otroci, ki so že
zdavnaj odrasli. V vasici ob Nilovi delti El Sharika živijo na
primer Indira Gandhi, Fidel Castro in Ronald Reagan. Najm-
lajši član družine se imenuje Bili Clinton.
Umrl je švicarski tovarnar Piaget
V švicarskem mestu Neuchatel je v 79. letu življenja umd
eden največjih tovarnarjev švicarski ur Gerald Piaget. Svoje
družinsko ime je uveljavil z izredno dragocenimi in lepimi
urami. Z očetom in brati je ustanovil tovarno, ki se je
imenovala po njih. Zaposlenih so imeli 500 delavcev, na leto
pa so izdelali 20.000 ur. Gerald Piaget se je v petdesetih letih
nekaj časa ukvarjal tudi s politiko.
Panda Hsing Hsing ima raka
Hsing Hsing, samec pande, je med najbolj priljubljenimi
živalmi v vvashingtonskem živalskem vrtu. V kratkem pa bo
moral na operacijo, ker so veterinarji pri njem ugotovili raka.
Za zdaj upajo, da se bolezen ni preveč razširila, tako da bo
26-letni ljubljenec obiskovalcev preživel operacijo. Hsing
Hsing in samica Ling Ling sta prišla v vvashingtonski živalski
vrt leta 1972 kot posebno darilo kitajske vlade. Kljub parjenju
pa nista imela potomcev. Ling Ling je sicer petkrat povrgla,
vendar so vsi mladiči poginili že po nekaj dneh. Tudi Ling
Ling je poginila leta 1992.
Dober članek Sarah Ferguson
Vorška vojvodinja Sarah Ferguson, nekdanja žena srednje-
ga sina britanske kraljice Andrevva, je napisala prvi prispevek
za agencijo ameriškega dnevnika The New York Times in
zanj požela kar precej pohval. Njen prispevek so razposlali
med naročnike agencije in menda ga je objavilo kar precej
časopisov. V agencijskem uredništvu pravijo, da je članek
odlično napisan. Vojvodinja se je v njem opria na film Evita,
omenila pa je tudi svojega pokojnega očima.
PETICA
INTERVJU - HUMOR
35
Humor kot začimba
Milan Alaševic, karikaturist iz Celja, napoveduje izid svoje prve knjige
Milan Alaševič je slikar, oblikovalec, fo-
tograf, predvsem pa uspešen celjski kari-
katurist. S pronicljivimi karikaturami si je
za stalno odmeril prostor v sodobni sloven-
ski karikaturi. Njegove upodobljene domi-
slice je videlo gledalstvo tako doma kot v
tujini, tudi v deželi vzhajajočega sonca,
kjer je doživel celo svoj največji uspeh.
Prepoznamo ga po stilu in duhovitosti, saj
je v vseh teh letih oblikoval lastno izrazno
govorico in se razživel v zelo hitrem odzi-
vanju na vsakodnevne dogodke. V zadnjem
času ga poznamo tudi kot organizatorja
Mednarodnega salona karikature v Slove-
niji.
»Sem samouk, Ze v osnovni šoli sem začel s
karikaturo in začutil njeno moč. Kasneje sem si
želel v šolo, toda življenjske okoliščine mi tega
razkošja niso dopuščale. Bil
sem eden od sedmih otrok in
če povem, da sem rojen v Pri-
štini, potem vam bo jasno, da
sem moral čimprej pograbiti
za prvo delo in se začeti pre-
življati z lastnimi rokami. Iz
teh razlogov sem pred 27 leti
tudi odšel v >Švico<, kot smo
tedaj dejali Sloveniji, in še da-
nes sem tu v Celju,« pravi Mi-
lan Alaševič.
Očitno so vas prvi uspehi v
osnovni šoli vzpodbudili, da
Ste vztrajali z risanjem kari-
katur. Kam vse so vas potem
vodile poti karikature?
Po prvih osnovnošolskih
uspehih sem začel sodelovati
z jugoslovanskimi in kasneje
slovenskimi časopisi ter se
pojavljati na številnih doma-
čih in mednarodnih festiva-
lih humorja, satire in karika-
ture.
In na njih ste prejemali
zavidljive nagrade!?
Res se jih je nabralo kar
nekaj. Od nagrade Pavlihe iz
daljnega leta 1976 za Strip v
treh sličicah, pa do nagrad na
Hrvaškem, Italiji, Turčiji do
Japonske, kjer sem sodeloval
na tradicionalnem festivalu
karikature, ki jo prireja naj-
bolj znani japonski dnevnik
Vumari Shinibum. Med 8168
razstavljenimi karikaturami
sem dosegel svoj dosedaj naj-
večji uspeh, ko sem osvojil
tretje mesto strokovne žirije
in za to prejel denarno nagra-
do.
Kaj vam pomeni karikatu-
ra in kaj ste v svojih karika-
turah: slikar, novinar, humo-
rist ali satirik?
Karikatura mi pomeni vrsto
izpove«"*! in tudi kritike na ra-
čun napak, ki se pojavljajo. Pa
ne le pri nas, tudi v svetu. In
želim si, da bi se stvari popra-
vile na bolje, žal pa nihče od v
vprašanju omenjenih poklicev
nima moči, da bi to storil.
Torej je v karikaturistu vsake-
ga po malem.
V zadnjem obdobju vas
srečujemo tudi kot organiza-
torja Mednarodnega salona
karikature Čvorak, ki ima
svoj sedež na Hrvaškem in
kjer ste edini iz Slovenije tu-
di član strokovne žirije. V
razstavišču Laški dvorec so
te dni odprli razstavo na te-
mo Pivo in ljubezen (na og-
led bo do 1. junija).
Res je. Vsako leto bi rad v
Sloveniji organiziral po eno
razstavo, seveda s pomočjo
sponzorjev. Letos so mi roko
sodelovanja ponudili v Laš-
kem, ker je bila za njih zani-
miva tudi tematika. Izredno
pa me moti, da se nihče od 28
povabljenih karikaturistov iz
Slovenije ni odzval povabilu
organizatorja. Ne vem, ali so
se iztrošili, nekateri so se si-
cer zasluženo upokojili, pa
vendar vse skupaj kaže precej
žalostno sliko.
Je to morda znamenje, da
nam Slovencem ni več za
smeh?
Bolj nas zanimajo material-
ne dobrine. Za humor nam
zmanjka časa. Ta je prisoten le
na dopustu, ko marsikdo vza-
me v roke tudi kakšen humo-
ristično satiričen tekst.
Toda v Sloveniji izvirnega
časopisa s tovrstno vsebino
sploh nimamo.
Drži. In kar je še huje -
nekateri uredniki dnevnega
časopisja so iz svojih uredniš-
kih usmeritev črtali še tisto
majhno dozo humorja in sati-
re, ki smo jo bralci potrebova-
li kot vsakodnevno začimbo.
Takšni časopisi, brez glos, ko-
zerij, humorja in karikatur,
pa po moji oceni ne zaslužijo
več imena časopisa. Edini
svetli izjemi v tem smislu sta
mariborski Toti list, ki spošt-
ljivo goji tudi to zvrst, in Pi-
pec, ki ga oblikujejo novinarji
celjskega aktiva DNS pod
okriljem Novega tednika, ki
pa žal izide samo enkrat let-
no.
Kakšni so vaši bližnji načr-
ti?
Z velikim zanimanjem pri-
čakujem izid svoje prve knjige
karikatur, ki bo zajela vse na-
grajene karikature in bo obde-
lana po temah, od športa, kul-
ture... Predvidoma naj bi knji-
ga izšla jeseni ob pomoči
sponzorjev, ki bodo, naj po-
vem kot zanimivost, predsta-
vili svoja propagandna sporo-
čila v obliki karikature.
FRANCI ČEČ
Karikatura Milana Alaševiča im temo Ljubezen in pivo.
STRANKA SAUIVCEV
Današnjo stran so oblikovali: Marična Ma-
vec iz Kranja, Ivan Gostečnik iz Braslovč,
Majda Vrečko iz Zabukovice, Hinko Brečko,
Tone Debelak in Marjanca Potočnik iz Celja
ter urednik stranke Edi Masnec.
Pri zdravniku
Ko se Slave zjutraj prebudi, najprej pogleda,
če je še živ in če ga nič ne boli. Takoj pokliče
zdravnika, ker se mu zdi, da je zelo bolan.
Zadnjič mu je zdravnik predpisal psihiatra.
»Veste, živim v najlepšem predelu Celja.
Imam lepo hišo, pred kratkim smo dobili asfalt,
za katerega sem kar precej prispeval. Veliko
denarja zapravim na izletih, za pijačo in še več
za dohtarje. Ogromno mi pobere žena. Letos
sem nabavil prašiča, telico, pri krojaču sem si
dal narediti obleko po meri. Ob tem pa gre
veliko denarja še za druge drobnarije,« pripove-
duje Slave priznanemu psihiatru.
»Potem pa res ne razumem, kaj vas muči?«
odgovori na njegovo pripoved psihiater
»Težava, dragi doktor, je v tem, da je moja
mesečnapenzija le 50 tisočakov.«
Pri zdravniku H.
Zdravnik pa ne bi bil dohtar, če ne bi naredil
nekaj »kšefta« tudi farmacevtski tovarni.
»Predpisal vam bo zdravilo, dragi moj Slave,
ki pa bo zelo grenko. Kadar ga boste zaužili,
priporočam, da vedno izpijete kozarec vode, da
si poplaknete grenak okus.«
»Že, že, toda s čim naj si oplaknem okus po
vodi?«
Pri zdravniku lil.
Ves sključen pa je čez kakšen teden prišel
Slave k osebnemu zdravniku in potožil:
»Veste, danes je pa zares hudo. Gospod doh-
tar, hrbtenica me svinjsko boli. Mi lahko poma-
gate?«
»Seveda, takoj vam napišem napotnico za
živinozdravnika...«
Pri zdravniicu IV.
Najboljši zdravnik pa je Slavcu žena. Zadnjič
nam je zaupala:
»Veste, dolgo je trajalo, a končno je >ratalo<.
Slavca sem pripravila do tega, da si ne grize več
nohtov.«
»Le kako vam je to uspelo?«
»Z zvijačo. Skrila sem mu protezo...«
Pri zdravniku V.
Ko se je oni dan Slave odpravljal k dohtarju,
mu je na cesti ustavil Lojz.
»Slave, madonca, kakšen pa si? Ves potolčen!
Daj, prisedi, da te zapeljem domov!«
»A si zmešan! Saj od doma prihajam.«
»Aha. Žena. Ženske kaj?«
»Saj veš, nam moškim se v življenju vedno
slabo godi. Ko se rodimo, čestitajo materam, ko
se poročimo, občudujejo neveste, ko postanemo
očetje, dobijo rože žene... Le od kod hudiča je
moja dobila valjar?«
Dobri človek
Sicer pa je Slave izredno dober človek. Rad
ima ljudi, še posebej ženske, dobro družbo, še
posebno, če je tja povabljen, pa tudi živali ima
rad. Zadnjič je čisto slučajno pohodil črva in ne
morete verjeti, kako mu je bilo hudo. Opraviče-
val se je in modroval, kako naj popravi svoj
zločin.
Preostanek črva, ki je še migal, je takoj
odgovoril:
»Ne skrbi, za to je poskrbljeno. Moji sorodniki
te bodo požrli...«
V vojski
Spet imamo nov rod vojske. V »kasarni« je
poveljnik strmo pogledal vsakemu novincu v
oči in strogo rekel:
»Vsi nadarjeni za glasbo naj stopijo naprej.«
Sedem pogumnih to stori in poveljnik nada-
ljuje:
»Takoj se javite v poveljništvu. Klavir boste
nesli v komandantovo stanovanje...«
Sala tedna
šalo tedna je napisala Marija Kronovšek,
ki bo tako kot vsi ostali nagrajenci prejela
povabilo za izlet, ki bo 14. junija. Kam, je za
sedaj še skrivnost, vsekakor pa bo le-ta poln
presenečenj in zanimivih dogodkov, pome-
šan z dobro voljo, zabavo in dobro (domaČo)
hrano.
Instrumenti
Slave je moral nujno na operacijo in ko že leži
na operacijski mizi, zdravnik zakliče:
»Sestra, instrumente!«
»O hudiča, meni gre za življenje, vi boste pa
muzicirali!« se razjezi Slave.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šah:
Moj naslov:
ZANIMIVOSTI
V Parizu so še
proste sobe
Hotelske cene v francoski
prestolnici so se v zadnjem
času nekoUko znižale. Zara-
di zmanjšanja števila obisko-
valcev in zaradi povečane
ponudbe novih in cenejših
sob, je bilo 1436 lastnikov
pariških hotelov prisiljenih
znižati cene povprečno za 13
odstotkov.
Gostje, ki se znajo dobro
pogajati, lahko poleg tega
uradne cene znižajo še za
40, ob koncih tedna pa celo
za 50 odstotkov. V hotelih z
dvema zvezdicama so sobe
na voljo že za 80 mark na
noč. Le najrazkošnejši hoteli
ne dajejo popustov. Naj-
manjša soba v hotelu Ritz še
zmeraj stane 800 mark na
noč, skromnejši apartma v
hotelu Plaza Athenee pa
2000 mark - žal celo brez
zajtrka.
Požrešni hrček je
ustavil avto
Učenka Emma Bopugh-
ton, 11, iz Veovila v Angliji
se je igrala s svojim zlatim
hrčkom Houdinijem v ma-
minem avtomobilu ford
mondeo. Kar na lepem je
hrček zlezel pod armaturno
desko in se pregrizel do av-
tomobilskega motorja. Na-
slednje jutro avto ni več ho-
tel vžgati.
Mehaniki so žival zaman
iskali. Hrček je šele čez tri-
najst dni sam od sebe zlezel
iz hladilnika. Posledice: ne-
kaj metrov potrganega kab-
la, poleg vžiga uničen tudi
sistem za centralno zaklepa-
nje, alarmna naprava in ra-
dio. Cena popravila škode:
okoli 2800 mark.
Internet kot
reševalec življenja
John Elliot, 24, iz Didcota
v Angliji je priklenjen na in-
validski voziček in njegov
edini stik z zunanjim svetom
je računalnik. Med igranjem
z računalniško igro mu je
postalo slabo, padel je z vo-
zička in potegnil s seboj tip-
kovnico, vendar je pred tem
še utegnil napisati: »Padel
sem, zvrtelo se mi je
mmdbbbbbbbdn ...« Potem
je izgubil zavest. Njegov klic
na pomoč je prebral Dee
Dobyne, 31, iz Chicaga. Kaj
naj stori več tisoč kilometrov
daleč? Dee: »Vedel sem, da
fant živi nekje v bližini Chel-
tenhama in takoj sem pokli-
cal policijo.«
Chicaški policisti so se ta-
koj povezali s svojimi britan-
skimi kolegi, ti so sprožili
alarm in prebudili šefa po-
nudnikov storitev Interneta
ter ga z avtom z modro lučjo
odpeljaU v pisarno. Tam je
našel naslov, toda pokazalo
se je, da se je EUiot preselil.
Na srečo je nazadnje neki
lokalni novinar odkril njegov
pravi naslov.
Šest ur po tistem, ko se je
Elliot onesvestil, so ga odpe-
ljali z reševalnim avtomobi-
lom in ga rešili.
361	GUSBA		NOVI TEDNIK
			
Obmorski festival
Julija bo 20. festival Melodije morja in sonca
Letošnji jubilejni 20. fe-
stival Melodije morja in
sonca se bo pod pokrovi-
teljstvom župana občine Pi-
ran zgodil 18. in 19. julija.
Na natečaj, ki ga je organi-
zator (Plahutnik d.o.o.)
razpisal že v začetku tega
leta, je prispelo kar 156
skladb.
Najboljše izmed njih je vse-
slovensko zastavljena stro-
kovna žirija izbrala v začetku
tega meseca, izbranci pa so
vrstni red popevk za predva-
janje radijskim žirijam izžre-
bali kar sami na tiskovni kon-
ferenci v klubu Central V
Ljubljani.
Tako kot lani bo tudi letos
festival potekal v treh sklopih;
18. julija se bodo predstaviU
mladi izvajalci z novimi trendi
- Najstniški MMS in Nova sce-
na, dan kasneje pa bo finalni
večer z že uveljavljenimi ime-
ni s slovenske pop(evkarske)
scene.
Sodeč po zapletih, ki so v
javnost (ne) uradno pricurljali
pred in po lanskem festivalu,
lahko tudi letos pričakujemo
nekaj zdrah, ki pa so tako in
tako že redne spremljevalke
vseh večjih slovenskih tovrst-
nih projektov. Pritožujejo se
ponavadi le tisti avtorji in izva-
jalci, ki jih komisija iz takšnih
ali drugačnih razlogov ni uvr-
stila v finalni izbor. Sicer pa
tudi za ta festival velja, da se le
redkokatera skladba »prime«
pri poslušalcih, z^to mnogi
znani domači glasbeniki že
nekaj let bojkotirajo Melodije
morja in sonca.
Kakorkoli že, udeleženci le-
tošnjega festivala so znani.
MMS bo najprej ponudil pri-
ložnost dvanaj-
stim najmlajšim
estradnikom, za
njimi pa se bo na
petkovem final-
nem večeru
predstavilo še 16
manj znanih po-
sameznikov in
zasedb s tako
imenovane nove
slovenske scene,
ki pa ima sodeč
po spisku sode-
lujočih kaj malo
opraviti s sodob-
nimi svetovnimi
glasbenimi tren-
di.
Za sobotni fi-
nalni obračun je  '—--
žirija izbrala 18 skladb, veči-
no izmed njih pa bodo igrali
stari znanci tega, pa tudi osta-
lih slovenskih festivalov.
Zmagovalca bodo izbrale žiri-
je 18 radijskih postaj.
Prav je, da vam izdamo tu-
di imena nastopajočih. Alen-
ka Godec bo predstavila
skladbo »Čas zaceli rane«,
lanska zmagovalka Anika
(na sliki) bo pela »To je vse,
kar imam«, Damjana Golav-
šek se bo predstavila s popev-
ko »Krog«, Vili Resnik pa s
skladbo »Zadnjič v slovo«.
Naslov skladbe, ki jo bo pre-
peval veteran Tomo Jurak je
»Ko bodo čolni zadnjič v noč
odpluli«, Aleksander Mežek
bo pel »Naša ladja«, Milan
Rudan »Poletja ne bo«, Edvin
Fliser pa »Zapoj mi morje«.
Skupina Malibu se bo pred-
stavila z Wolfovo skladbo »Še
danes«, »Mene luna nosi« bo-
do prepevali idrijski King-
ston. Panda pa pesem »Vča-
sih«. Novogoriški Avtomobih
se bodo letos preizkusih s
KLUB ŠTUDENTOV
CELJSKE REGIJE
ROCKSPLOZUA i
RAZPIS ZA SODELOVANJE NA
.ROCKSPLOZiJi 97, Celje, 24. 6.1997
KŠCR - klub študentov celjske regije objavlja razpis za sodelova-
nje na 1. ROCKSPLOZIJI v mestu Celje.
Na razpis se lahko prijavijo skupine iz vse Slovenije, najkasneje
do 6. junija 1997, na naslov: KSCR, Miklošičeva 1, 3000 Celje.
Zaželen posnetek vsaj dveh skladb.
Pripišite naslov in telefonsko številko!
Komisija v sestavi Davor Klarič, Sergej Steblovnik in KŠCR
vas bo o svoji odločitvi obvestila najkasneje do 14. junija 1997!
»OPERACIJA GRIČEK 2«
2. tradicionalni ročk festival na Gričku pri Celju ob 14. uri
ŠPORTNE IGRE
KONCERT:
MAJKE, AGENTI, DADDVS PUDDING, PLATFUZZ
nudi svojim članom
NOVOST-UGODNOSTI IN POPUSTE
•VSTOPNICE za vse kinopredstave Celjskih kinemato-
grafov - 380 SIT za vstopnico.
•VSTOPNICE za rekreacijo v Golovcu: bazen 400 SIT,
savna 600 SIT, bazen&savna 800 SIT, kegljišče 500
SIT, tenis (8-15) 250 SIT, tenis (ostali termini) 500 SIT
•VOZOVNICE za Izletnikove avtobuse: UUBUANA 399
SIT, MARIBOR 379 SIT
•FOTOKOPIRANJE na Miklošičevi 1: A4 7 SIT, PVC
spiralna vezava 120 - 200 SIT.
Člani pa si lahko na ŠSC uredijo tudi izredno ugodno
počitnikovanje v Dalmaciji.
Informacije:
442-523, 483-522,
http://www.klub-scr.si, infoterminali v enotah Banke Celje.
popevko »Poletje ljubezni«,
Agropop bodo spet »presene-
tili« s poskočnico »Pojdi z na-
mi«, Victory pa z »Ne briga
me«. Večkratni zmagovalci
MMS, primorski Faraoni, na-
meravajo letos spet zmagati s
skladbo »Kar je res, je res«,
Casino bodo poskušali ujeti
»Dih poletja,« Deja Mušič in
Gimme 5 stavijo na pesem
»Ti«, Pop Design pa na »Gre-
va na potep«.
STANE ŠPEGEL
Vabilo na
Celfsko kočo
Jože Šantl bo na Celjski
koči tudi letos pripravil 3.
srečanje amaterskih an-
samblov in posamezni-
kov, izvajalcev domače
zabavne glasbe.
Letos bo zanimiva prire-
ditev, ki pomeni začetno
pot zlasti novincem, v ne-
deljo, 1. junija. Začela se
bo dopoldne ob desetih in
bo trajala vse do poznih
popoldanskih ur. Ansamb-
li in posamezniki se bodo
predstavili z najmanj dve-
ma skladbama. PoselDej so
na letošnje srečanje vablje-
ne ženske, ki igrajo na har-
moniko, še posebej popu-
larno frajtonarico. Za te
udeleženke organizator
pripravlja posebna prese-
nečenja. Jože Šantl spreje-
ma prijave na Celjski koči,
3220 Štore, ali po telefonu
774-115.
TV
Marjan Zgonc
izdal se CD
Minuli teden je imel Mar-
jan Zgonc predstavitev ka-
sete in kompaktne plošče z
naslovom Če je ljubezen is-
krena. Na promocijo je po-
vabil tudi nekatere glasbene
goste kot npr. Jožico Svete,
Ivana Hudnika, Mesečnike,
duet Pino in Tom, Viki...
Marjan Zgonc je pred pol
leta izdal kaseto, zdaj pa je
izšla tudi njegova kompaktna
plošča. Na njej so še štiri do-
datne skladbe in sicer Zvono-
vi, Vse najboljše mati. Pogre-
šam te, med njimi pa je, kot
pravi, nedvomno bodoča us-
pešnica skladba Najina usoda,
ki jo Marjan Zgonc poje sku-
paj z Jožico Svete. S.B.
Liza in Franlcy ali
Captain Jack
Duet Captain Jack sestav-
ljata raper Franky Gee, iz-
kušeni D.J. in bivši marinec,
ki je po rodu Kubanec, ven-
dar je svoje otroštvo preži-
vel v Miamiju, in simpatična
pevka portugalsko-indijan-
ske krvi, Liza De Costa.
Odpravila sva .se na pot pro-
ti Mariboru, da sva poklepeta-
la z njima. Že prvi vtis pri
seznanjanju je bil, da bo ta
ifttervju zelo zabaven in nisva
se zmotila.
Zakaj se imenujeta Cap-
tain Jack?
Liza: »Najina prva pesem se
je imenovala Captain Jack in
pri izbiri imena smo imeli raz-
lične ideje, kot je Peace Camp
in podobno. Ampak to je bilo
prenežno. Potrebovali smo re-
snično ime kot je Captain
Jack. In uspelo je.«
Kam segajo začetki vajine
glasbene kariere?
Liza: »Začela sem zelo zgo-
daj, še kot otrok. In vsi okoli
mene, moji starši in prijatelji
so vedno govorili: Ustavite jo,
vedno poje.«
Franky: »In zdaj jo bom jaz
ustavil.«
Liza: »Pojem, kamorkoli
grem, pojem ves čas. Prijate-
lji so mi našli glasbeno skupi-
no, ko sem bila stara 16 let in
od takrat se ukvarjam z glas-
bo.«
Kaj pa ti, Franky?
Franky: »Začel sem igrati
klavir, ko sem bil star 5 let,
kasneje pa sem bil D.J. po-
vsod po svetu, produciral sem
glasbo in tudi pel. Tudi jaz
sem bil vedno povezan z glas-
bo.«
Kako pa sta se spoznala?
Franky: »Spoznal naju je
producent Udo Niebergall, ki
je osnoval Captain Jack.«
Liza: »Na žalost.«
Franky: »Ja, ker najprej bi
moral biti Captain Jack jaz
sam, ampak so mi rekli, da
potrebujem ženski glas in
seksi žensko...«
Liza: »No in ker jaz nisem
seksi (od kod ji ta ideja?), so
rekh: O.K., Liza, ti samo poj,
za videospote, pa bomo našli
seksi ženske.«
Franky: »No, ker pa si bo
Liza dala s silikonom napolni-
ti določen del telesa, smo re-
kli, zakaj ne bi poizkusili.«
Liza: »Ne, to ni res, to ni
res. To je bila samo šala. Jaz
sem že prej delala z Udom
Niebergallom, našim produ-
centom...«
Franky: »Jaz tudi.«
Liza: »Nato me je povabil,
naj se pridružim tej glasbeni
skupini in dodam nekaj svoje-
ga petja. Bil je velik uspeh, saj
vidite. Producirali smo album
in vse ostalo.«
Kdo piše vajine pesmi?
Franky: »Štirje smo ki piše-
mo pesmi, skupaj s producen-
tom.«
Zakaj sta se odločila za
glasbo v vojaškem stilu?
Franky: »Mislim, da je bila
ta odločitev prisotna že pri
naši prvi pesmi Captain Jack,
saj so vsi začeli kupovati vo-
jaška oblačila in takoj smo si
bili enotni, da je to tista prava
pot.«
Kaj mislita o slovenskem
občinstvu?
Franky: »Mislim, da so de-
kleta čudovita!«
Liza: »Sprašuje te o občins-
tvu! Občinstvo je zelo dobro.
Lepo se nam odzivajo. Imamo
se lepo, ko smo na odru in kar
je najpomembnejše, pojejo
skupaj z nami.«
Vajini videospoti so zelo
zanimivi. Jih je težko nare-
diti in koliko časa povpreč-
no traja snemanje?
Liza: »Zgodbo v videospo-
tih sestaviva sama. No, zadnji
videospot je sestavil Franky
sam, z vsemi golimi dekleti...
Scenarij delava oba skupaj in
seveda imava zelo dobre reži-
serje, traja pa približno štiri
tedne, da imamo vse skupaj,
lokacijo, statiste,... Snemanje
samo pa traja ponavadi dva
dni.«
Vajin zadnji single je bil
Together Forever. Ali pri-
pravljata še kakšen single z
zadnjega LP Operation Dan-
ce?
Franky: »Naslednji single
bo Holiday in to bo Madonina
priredba.«
Ali nameravate priti v Slo-
venijo na velik koncert?
Liza: »Ja, radi bi prišli...«
Franky: »Bi me ti povabila k
sebi domov?«
Liza: »Utihni! Radi bi prišli,
če bi nas kdo povabil.«
Ali imata kakšno skrito
željo in kakšna je?
Liza: »Moja skrita želja je
solo album, brez Frankya.«
Franky: »Tudi jaz se stri-
njam. Ne, moja skrita želja bi
bila, da bi s tole mlado gospo-
dično...
Katera vajina pesem vama
je najbolj všeč?
Franky: »Meni je najbolj
všeč Secret Agent, ker je ne-
koliko drugačna.«
Liza: »trenutno mi je naj-
bolj všeč Holiday. V avtu kar
naprej poslušam to pesem,
naprej in nazaj, sploh se je ne
naveličam.
Z duetom Captain Jack sta
se pogovarjala voditelja od-
daje »Hey, mister DeeJay«,
ki je na sporedu vsak petek
ob 20 uri na Radiu Celje.
BBR' - D.J. ROBBV JELEN
OBVESTILO
UČNA MESTA V OBRTI
Člani sekcije
KLEPARJEV-KROVCEV,
ki delujejo pri Območni obrtni zbornici Celje,
obveščajo vse učence, da razpolagajo s
prostimi učnimi mesti za poklic KLEPAR
za potrebe obrti in drobnega gospodarstva.
Vse podrobnejše informacije
glede izobraževanja dobite na
Območni obrtni zbornici Celje,
C. na Ostrožno 4,
ali po telefonu
451-607.
OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA CEUE
SEKCIJA KLEPARJEV
N^C
Šl.20.-22.ina| I997|
PETICA
GUSBA
37
GLASBENI EX-PRESS
Prejšnji teden je končno le izšel drugi album najpopularnej-
še nemške dekliške zasedbe TIC TAC TOE (na sliki). Gre za
LP »Klappe Die 2te«, ki se je takoj zavihtel na vrh nemške
lestvice in od tam izrinil album »Ultra« prenovljenih Depeche
Mode. Marlene »Jazzy« Tackenberg, Ricarda »Ricky« Waltken
in Liane »Lee« Wiegelmann trenutno koncertirajo na razpro-
dani nemški turneji, kjer poleg skladb z novega albuma v
program redno uvrščajo tudi uspešnice z lanskega istoimen-
skega prvenca, ki se še vedno zadržuje na visokem šestem
mestu nemške lestvice.
Na naskok na sam vrh nemš-
ke lestvice se pripravlja tudi
popularna nemška tehno prin-
ceska BLUMCHEN, ki je pred
dnevi objavila svoj najnovejši
glasbeni izdelek, album »Ver-
liebt«, s katerega pa prihaja
tudi uspešnica »Nur Ge-
traumt«.
Med novostmi, ki so ta me-
sec prišle iz tega produkcij-
sko vedno pomembnejšega in
finančno najmočnejšega ce-
linsko-evropskega glasbene-
ga trga (v Nemčiji se v glasbe-
ni industriji vsako leto obrne
več kot 4 milijarde DEM),
velja omeniti še novo ploščo
»Paradise Now« pionirjev
nemškega industrijskega roč-
ka DIE KRUPPS in nov single
»Seven Wonders« kultne
nemške tehno pop zasedbe
U96.
Britanski tehno freaki THE
PRODIGV so od manjše neod-
visne založbe XL Records, ki
je objavila vse njihove doseda-
nje plošče, presedlali k ame-
riški založbi Maverick. Sled-
nja je, kot je znano, v lasti
Madonne, deluje pa pod okri-
ljem diskografskega velikana
Warner Bros. The Prodigy so
za prestop prejeli pet milijo-
nov dolarjev, vsaj toliko pa
bodo zaslužili tudi z dolgo
pričakovano novo ploščo »Fat
Of The Land«, ki naj bi izšla 3.
junija.
Na ta dan se bo na trgovin-
skih pohcah znašla tudi nova
plošča odličnih ameriških funk
metalcev FAITH NO MORE.
Mike Bordin, Ruddy Bottum,
Billy Gould in Mike Patton so
svoj nov izdelek neskromno
naslovih- z »Album Of The
Year«, pomenljiv naslov »Last
Cup Of Sorrovv« pa nosi tudi
njihova nova single plošča.
NICK CAVE je že v začetku
tega meseca razprodal vse
vstopnice, namenjene njego-
vima dvema koncertoma (8.
in 9. junij) v dvorani Vatro-
slav Lisinski v Zagrebu. V
prestolnici naših južnih sose-
dov, na stadionu Udarnik v
Veliki Gorici, bo 1. julija v
okviru evropske turneje, na
kateri predstavlja pred ne-
davnim objavljen album
»Eartling«, nastopil DAVID
BOVVIE (na sliki). Po izvrst-
ni kvazi jungle umetniji »Litt-
le Wonder« je založba BMG
na drugi single z omenjenega
albuma uvrstila udarno
»Dead Man Walking«. Slabih
štirinajst dni kasneje, 13. ju-
lija, pa bo na Hrvaškem še en
velik art pop spektakel. V Pu-
li bo nastopil nihče drug kot
46-letni gospod Gordon Sum-
ner - STING.
Že skoraj pozabljeni ame-
riški glam metalci MOTLEV
CRUE se, po številni medse-
bojnih razprtijah, škandalih
in težavah z drogami ter alko-
holom, spet vračajo na glas-
beno sceno. Tokrat z brezal-
koholnim pivom Motley
Brue, temu pa naj bi kmalu
sledil tudi album. Slednji bo
tako kot njihovi prejšnji iz-
delki seveda namenjen ti-
stim, ki se na znajo zabavati
brez zajetnih količin alkoho-
la, Motley Brue pa bo po
besedah Nikkia Sixxa, basi-
sta in novopečenega člana
društva anonimih alkoholi-
kov, namenjena tistim, ki so
se odrekli drogam in alkoho-
lu, pa še vseeno nameravajo
uživati v življenju.
JON SECADA, mojster lati-
no balad, se po triletnem di-
skografskem  premoru  spet
vrača na lestvice z albumom
»Secada«. Na njem je poleg
najnovejše uspešnice »Too La-
te, Too Soon« še nekaj poten-
cialnih hitov, ki pa zagotovo
ne bodo ponovili uspeha, ki ga
je Jon leta 1992 dosegel s pla-
netarno uspešnico »Just Anot-
her Day«.
V okviru tradicionalnih
Dnevov mladih in kuhure, ki
jih pripravlja Šaleški štu-
dentski klub, se bo v soboto,
24. maja, na velenjskem gra-
du  zgodil  veliki  open-air
koncert. Zvezde večera bodo
zagotovo »• d šmarnice po-
divjani...« celjski elektro-
coreovci STRELNIKOFF, po-
leg njih pa bodo nastopili še
vrhniški HIC ET NUNC, av-
strijski RACIAL ABUSE, ve-
lenjski KLINIČNI TESTI-
RANCI, ljubljanski SULO,
ormoški WASSERDICHT in
BURKOFSKV iz Slovenske
Bistrice. Letošnji DMK se bo-
do sicer pričeli že v četrtek s
koncertom klasične glasbe v
atriju Velenjskega gradu.
STANE ŠPEGEL
V soboto, 24. maja, bo
v celjskem Kljubu na mi-
kro rave party nastopil
kibernetični petnogi trio
DIG. Poleg nekaterih
skladb z njihovega prve-
ga CD »Cyb-er Grunge«
bodo poskočni Velenjča-
ni predstavili tudi večino
novih kreacij, ki pa bodo
tokrat izšle le na Mini-
Discu, nakup pa bo mo-
žen le preko elektronske
pošte. Njihova druga
kompaktna plošča (tretji
album) bo izšla konec
tega leta, zapolnjena pa
bo s precej bolj ostro in
brezkompromisno teh-
no glasbo. Za primeren
uvod v sobotno prazno-
vanje bivših dnevov mla-
dosti bo z jungle in
drum&bass godbo poskr-
bel najboljši celjski DJ
Godhead.
20 VROČIH RC
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
GLASBAJEZMJENJE
Mozart v evropskem
mesecu kulture
Joannes Chrysostomus
VVolfganus Theopilus Mo-
zart, ali skrajšano Wolfgang
Amadeus Mozart, za ljubite-
lje glasbe samo Mozart, za
ljubitelje filma samo Ama-
deus, je bil nedvomno glas-
beni genij osemnajstega sto-
letja. Premnogi se sprašuje-
jo, ali bi bil Mozart takšen
genij tudi danes, če bi še
živel.
Odgovor je samo eden - ned-
vomno, bil bi še večji genij,
svetovna atrakcija, če bi živel
še danes, saj bi bil star natanko
235 let.
Srce velikega, edinstvenega
glasbenika pa je prenehalo biti
leta 1791, ko je bil star komaj 35
let. Za njim so ostale simfonije.
sonate, serenade, Eine Kleine
Nacht Musik, fantazije, prelu-
diji. Čarobna piščal, arije, Ron-
do za klavir, Notturno za dva
soprana... in Mozart Kugeln.
Prav po zaslugi slednjih je
Mozart eden najbolj okusnih
glasbenih ustvarjalcev. Mozart
kugeln - čokoladne kroglice,
Mozart liker - počastite mesec
kulture vsaj z enim čokolad-
nim bonbončkom ali pa si pri-
voščite šilce Mozart čokolad-
nega likerja. In če se ga boste
napili, nalili, nalezli, lahko mir-
no trdite, da ste se ga zapili iz
ljubezni do glasbe in če vas
bodo takega zalotili za vola-
nom policisti, potem bo to
»Mozartova serenada za pihala
v C molu«. Simona H2O
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
Z mojo drago sva na prepir pozabila,
ko sva kozarec hladne EDINE spila.
Jože Kos, Beltinci
LESTVICE TUJINE
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
STARŠEM KRATKOHLACNIKOV
Igralni kotiček v vrtcu
Vrtec je za predšolskega otroka, ki ga obiskuje, drugi dom.
V njem preživi, odvisno od programa, od štiri do deset ur. Nič
čudnega, da si vzgojitelji predšolskih otrok prizadevamo
narediti vrtec takšen, da se bo otrok v njem dobro počutil in v
vzgojnem procesu dobil vse tisto, kar potrebuje za svoj
razvoj. Prisluhniti posameznemu otroku pa pomeni, da se
mora življenje v skupini otrok odvijati tako, da ne bo za vse
enako, za vse naenkrat in vse vnaprej predpisano. Nasprotno
- pomeni dati otroku možnost, da izbira med več možnostmi
igre na drugih aktivnosti.
Otrokov občutek, da lahko
izbira med ponujenimi mož-
nostmi, da se lahko svobodno
druži s sovrstniki ali pa se
umakne v svoj »kotiček miru«,
omogoča oblikovanje zavesti,
da lahko in zmore svoje vsakda-
nje probleme in potrebe reševa-
ti samostojno in jih obvladovati.
Izbira povečuje tudi možnost za
vsakovrstno učenje.
Kaj omogoča otroku možnost
izbire v pogojih vrtčevskega
življenja? V prvi vrsti je prostor,
ki mu v vrtcu rečemo igralnica,
razdeljen na več manjših za-
ključenih igralnih prostorov, ki
smo jih poimenovali kotičke.
Vsak kotiček ima določeno
opremo, vzgojna sredstva in po-
nuja otrokom določene aktiv-
nosti. Razlikujejo se po vsebini
in trajanju. Po vsebini uporab-
ljamo naslednje kotičke:
- kotiček »dom«, najstarejši
in najbolj razširjen, namenjen
igram posnemanja in igram z
vlogami iz družinskega življe-
nja, opremljen je s punčkami,
oblačih, posodicami za kuha-
nje in drugimi »gospodinjski-
mi« igračami;
- bralni in opismenjevalni
kotiček, opremljen s knjigami
in slikanicami, stavnicami in
nalogami za opismenjevanje;
- likovni kotiček, namenjen
risanju, slikanju in oblikova-
nju iz mehkih mas, kot so
plastelin, glina in drugo;
- politehnični kotiček, na-
menjen razstavljanju »tehnič-
nih« predmetov, ponudbi raz-
nih nestrukturiranih materia-
lov, kot so leseni ostanki,
mehka žica, razne škatlice,
karton in podobno;
- mirni kotiček, namenjen
umiku in počivanju, v tihem
delu igralnice, med blazinami
in tkaninami;
- kotiček narave ali zeleni
kotiček, namenjen opazova-
nju živih bitij, rastlin in živah,
ki jih otroci sami gojijo in sami
zanj skrbijo.
Vsebin je možnih še vehko
več, odvisne so od načrtovane
vzgojne teme in možnosti do-
ločenega vrtca.
Po trajanju so kotički lahko
stalni, začasni ali priložnost-
ni. Stalni kotiček je v igralnici
čez vse šolsko leto, začasni le
v trajanju določene vzgojne
teme, priložnostni kotiček pa
je tisti, ki ga vzgojiteljica pri-
pravi dnevno ali največ za te-
den dni. O tem, kateri kotiček
v igralnici bodo stalni, začasni
ali priložnostni, naj bi vzgoji-
telj odločal sam.
V čem je pomen igralnih
kotičkov?
Spodbujajo in omogočajo
večjo pretočnost in razgiba-
nost vsakdanjega življenja v
vrtcu, kar obogati otrokove
možnosti za igro in učenje.
Uresničujejo otrokovo pravico
do izbire in spodbujajo med-
sebojno pogovarjanje in dru-
ženje med otroki.
Naš vrtec se predstavlja s
tremi kotički tudi na sejmu
Vse za otroka. Veseli bomo
vašega obiska!
■BETKA VRBOVŠEK,
VVZ Tončke Čečeve Celje
Knjige o
naravi za
otroice
Pred kratkim je Založba
Mladinska knjiga izdala
komplet treh knjig, ki govo-
re o naravi in življenju v
njej. Namenjene so najm-
lajšim bralcem naravoslov-
nih knjig. Knjige so preve-
dene iz angleščine.
Imenitna knjiga Za sončne
dni (Angela Wilkes) pred-
stavlja opremo za preživetje
v naravi, skrivališča in pre-
prosta zavetja, različne vrste
prehrane, spoznavanje žival-
skih sledov, označevanje po-
ti in risanje zemljevidov, na-
vodila, kako se znajdemo v
naravi, opazovanje vremena
in še mnogo drugih koristnih
navodil.
Raziskujem naravo (Clai-
re Watts) je komplet priroč-
nika in delovnega zvezka z
navodili, kaj in kako lahko
iščemo in opazujemo v nara-
vi od drobnih živalic in ptic
do listov, cvetov in dreves.
Zbirki sta priložena tudi po-
večevalno steklo in zložljivi
daljnogled, s čimer se najm-
lajši prav ob tem kompletu
lahko srečajo prvič v življe-
nju.
Poskusi v naravi pa bral-
cem predstavlja živo in neži-
vo naravo. Za mlade planin-
ce so prav gotovo najbolj za-
nimivi zapisi o kamninah in
mineralih ter o onesnaženju
in čiščenju voda.
Pomembno je otroku že v
rani mladosti vzbuditi vred-
note, ki jih bo potreboval v
nadaljnjem življenju. To ve-
lja tudi za pravila o obnaša-
nju v naravi. Pri najmlajših
lahko izkoristimo to, kar je
lastno le njim, kot sledi; za-
nimanje, radovednost, čuditi
se, spoznavati, razumeti in
končno tudi spoštovati. Le
tako lahko postanejo zaved-
ni državljani te Zemlje.
CIRIL VELKOVRH
Za mlade raziskovalce
Te je kdaj zamikalo, da bi
že spomladi ugotovil, kaj so
kmetje posejali? Bodo želi
ječmen, pšenico, rž ali oves?
Že kanček raziskovalne žili-
ce zadošča, da se jih naučiš
ločiti med seboj.
Vsa štiri našteta žita spadajo
v družino trav. Trave imajo
tanko steblo, imenovano bil,
ki ima na določeni razdalji
odebeljene dele - kolenca.
Med dvema kolencema so
členki. Da lahko spomladi lo-
čiš žita med seboj, moraš poz-
nati list. Zgrajen je iz štirih
delov: listne nožnice, listne
ploskve, jezička in ušesca.
List raste iz listne nožnice,
ki je obenem bili za oporo, da
ne poleže. Listna ploskev je
suličasta s podolžno vzpored-
nimi žilami. Za našo preiska-
vo pomembna dela lista pa sta
jeziček in ušesce. Najdemo ju
tam, kjer list zapušča objem
bili. Glede na njuno obliko in
velikost lahko ugotovimo, ka-
tero žito smo utrgali. Ušesce je
kot podaljšek listne ploskve, s
katerim le-ta objema bil, jezi-
ček pa tanko tkivo ob bili.
Ječmen ima kratek do sred-
nje dolg, rahlo nazobčan jezi-
ček in zelo veUka ušesca, ki
največkrat objemajo bil in ni-
majo dlačic.
Oves ima velik, dolg, ostro
nazobčan jeziček in nima
ušesc. Kjer bi morala biti ušes-
ca, je listna ploskev porasla z
dlačicami.
Rž je brez ušesc ali so zelo
majhna, jeziček pa je kratek,
brez zobčkov ali le rahlo na-
zobčan.
Pšenica ima srednje dolga,
običajno dlakava ušesca in
srednje veUk, grobo nazobčan
jeziček.
Zdaj pa brž na sprehod do
najbhžje njive. Da boš bolje
videl dlačice, vzemi s seboj
kakšno povečevalno steklo.
Da ne boš blaten do komolcev,
obuj primerne čevlje. Svoje
ugotovitve si zapiši, preveril
pa jih boš potem, ko bo žito
izoblikovalo klas ali lat. Kaj se
da raziskovati takrat, preberi v
prihodnjih številkah. Pa lep
raziskovalni dan!
BARBARA ČEH
Pletenje košev
in košar
Viktor Kunstek je zaradi ne-
sreče že dolga leta invalid, pi-
še pesmi in plete koše in koša-
re. Sam pravi, da se je s tem
delom začel ukvarjati že kot
otrok, ko ni imel kaj drugega
početi. Kasneje zaradi invalid-
nosti ni mogel opravljati dru-
gega dela.
Koše in košare izdeluje iz
vrhovih enoletnih šib, kosta-
njevih »viter« (oblin) in gozd-
ne svibe. Za kakšne lepše koše
in košare uporablja tudi lesko-
ve obline. Za »poden« in ročaj
košare ali koša potrebuje še 3
cm debele leskove in kostanje-
ve kole. Najprej splete »po-
den«. Vanj enakomerno name-
sti kole, ki jih poveže s kito iz
treh trt. Nato uporablja šablo-
ne, vmes se lahko delajo raz-
novrstni okraski. Če so veje že
suhe, jih je treba skuhati in
med delom še vedno močiti.
Najbolj prikladne so sveže na-
brane šibe.
Gospod Kunstek pravi, da
izdela en koš v treh do šestih
urah, odvisno od materiala.
Na leto jih izdela približno sto
dvajset, jih je pa tudi že v
enem tednu spletel dvanajst,
pa še šest košar povrhu.
LIDIJA KOS,7. b
OŠ Rogatec
Vesele
pomaranče
Pri Centru za socialno delo
Žalec se sestaja in deluje sku-
pina, ki se imenuje Vesele po-
maranče. Člani skupine smo
učenke in učenci četrtega, pe-
tega in šestega razreda osnov-
ne šole. Dobivamo se v kletnih
prostorih Centra za socialno
delo. Prostor, kjer se sestaja-
mo, se imenuje »podmorni-
ca«. Ukvarjamo se z različnimi
dejavnostmi, veliko se pogo-
varjamo, včasih tudi kuhamo
in likovno ustvarjamo.
Vsak prvi četrtek v mesecu
pa je za nas posebej zanimiv
dan. Takrat se odpravimo v
dom upokojencev na Polzeli,
kjer se srečujemo s tamkajš-
njimi stanovalci doma - člani
skupine starih za samopo-
moč. Ta skupina se imenuje
Čebelice. Namen skupine je
druženje in spoznavanje med
stanovalci doma, ki so v dom
prišli iz raznih krajev. Skupina
se sestaja že sedmo leto.
Ob našem prvem srečanju,
pred več meseci, smo se med
seboj spoznavali. Zelo nas je
zanimalo, kako v domu živijo
in kakšne sobe imajo. Pokazali
so nam svoje sobe, svoje najdra-
gocenejše predmete, slike svo-
jih otrok, vnukov in znancev.
Sedaj se že nekoliko bolje
poznamo, pa vendar ob vsa-
kem našem obisku izvemo od
njih kaj novega in zanimivega.
Tako nam je gospa Marija po-
kazala svoje spričevalo iz pr-
vega razreda osnovne šole.
Spričevalo je bilo napisano le-
ta 1907 in je zelo zanimivo. V
tistem času so imeli otroci v
šoli zelo malo predmetov (le-
popisje, materin jezik, računs-
tvo). Pri vseh predmetih je
imela gospa Marija oceno 1. To
je bila takrat najboljša ocena,
kajti v tistem času so odlične
ocene označevali z enicami.
S stanovalci doma upoko-
jencev na Polzeli, posebej še s
skupino Čebelice, smo dožive-
li že veliko lepega in nepozab-
nega. Še več pa je pred nami
načrtov in želja.
NEŽA POGORELČNIK, 5. r.
OŠ Žalec
Podajmo roko materi zemlji
Svet je velik in okrogel,
kdo bi ga objeti mogel.
Nas pa muči le še to,
da zavrže ga marsikdo.
Polno dima se vali
tja od mesta do vasi.
To se pravi, svet je boln,
dima svinjarije poln.
Mi bi radi ohranili ga,
vnukom svojim dali zdravega.
JASMINA GRŽINA, 6.b
OŠ Vransko
Stari ata pripoveduje
v petek popoldan, tri dni
pred smrtjo starega ata Antona
Kodrina iz Svetega Štefana,
sem ležala na domači kmečki
peči in se pogovarjala o tem,
kako je teklo njegovo življenje.
Povedal mi je veliko, a začel
je takole: »Ko sem bil deček,
star osem let, je prišla 1. sve-
tovna vojna. Prišli so po očeta
in ga odpeljali v vojsko. Ker
sem bil najstarejši sin, sem mo-
ral poprijeti za vsa težka kmeč-
ka dela. Mama je ostala s štiri-
mi otroci sama na veliki kmeti-
ji. V hlevu smo imeli dva para
volov, dve kravi in dva junca.
To živino sem moral opravljati,
ker sta bila druga dva brata
mlajša, sestra pa je pomagala
mami v kuhinji in pri svinjah.
Težko smo pričakovali očeta, ki
se je vendar vrnil zdrav. Ko
sem odrasel, sem moral tudi
sam k vojakom. Po vojski sem
bil še nekaj let sam, nato pa
sem si poiskal ženo »Vrhunčko
Mimiko«, pisala se je Marija
Turenšek, doma pa je bila iz
Vrhunce. Leta 1936 sem se po-
ročil in jo odpeljal na svoj dom.
Že tisto leto se nama je rodila
hčerka Ivanka, leta 1938 sin
Tone, nato pa je ponovno priš-
la vojna in sem moral v vojsko.
Doma sem pustil ženo in dva
majhna otroka. Odpeljali so
me v taborišče. Veliko nas je
bilo skupaj zaprtih, najbolj pa
se spominjam Stermeckega iz
Celja, ki je imel trgovino. Sedaj
se imenuje Metro.
Veliko dni smo bili brez hra-
ne. Nato so nas nekaj spustili,
nekaj tudi postrelili, jaz pa
sem imel to srečo, da me je
general izbral in sem šel v
Nemčijo paziti dva njegova si-
nova. Tam je bila velika kmeti-
ja. Pridelali smo po trideset
vagonov krompirja, vendar za-
me to ni bilo težko, saj sem bil
vajen kmečkega dela. Ko je
bilo vojske konec, sem se vrnil
domov in šel nazaj v službo.
Nato sta se rodila še dva
otroka - sin Franci in hči Tere-
zija, pri kateri tudi zdaj živim.
Nekaj časa sem še hodil peš v
službo iz Žusma, pot je trajala
tri ure in pol na eno stran do
Grobelnega. Od tam sem se v
Celje v Cinkarno peljal z vla-
kom in v tej tovarni dočakal
tudi upokojitev. Še ko sem bil v
pokoju, sem delal na majhni
kmetiji. Vedno sem bil čil in
zdrav, le enkrat sem bil v bol-
niški. Leta 1984 mi je kruta
usoda vzela ženo, a k sreči sem
ostal pri dobri hčerki. Ko sem
bil star 90 let, je šla hčerka po
novinarja Branka Jeranka. To
je bilo zame največje veselje.«
LIDIJA HRUSTEK, 8. r.
OŠ Slivnica
PETICA
POTOPIS
39
Cvetoči park in železnica v Gardalandu.
Vedno kaj novega
Ob Gardskem jezeru ni zanimiv le zabaviščni park
Kdo ne pozna zabaviščne-
ga parka Cardaland ob Gard-
skem jezeru? Če ga še niste
obiskali, pa ste zanj gotovo
že vsi slišali. Vendar ni zani-
miv le Cardaland, pač pa tu-
di njegova okolica ob Gard-
skem jezeru.
Vzhodni del Gardskega je-
zera - 18 km od Veronejn 10
km od vzhodne obale, je po-
sebno zanimiv in obiskoval-
cem iz Slovenije skoraj nez-
nan. Na tem koncu jezera se
namreč razprostira naravni
park Natura viva na kar 40.000
m2, ki je obdan - za to področ-
je dokaj neobičajno - s hrasto-
vimi drevesi. Park je razdeljen
na dva dela: safari park, ki ga
lahko obiščete le v zaprtem
avtobusu ali osebnem avto-
mobilu, in živalski vrt, kjer je
tudi park dinozavrov, živečih
pred 200 milijoni let. Sicer pa
so na ogled tropski ptiči, hiša s
tropskim rastlinjem in različ-
nimi ribami in kačami - skrat-
ka, živalski vrt z 690 primerki
175 različnih vrst živih bitij.
Safari park meri 24.000 m2
ob cesti, dolgi 6 km, ogled pa
traja kar polno uro. Pri tem
srečate prav vse: slone, tigre,
leve in zvedave žirafe, ki avto-
bus pregledajo kot cariniki na
meji.
Letos so zabaviščni park
uradno odprli 22. marca, neu-
radno in za prve skupine pa že
dan poprej. Cardaland je eden
tistih parkov, ki bodo tudi le-
tos ponovno najbolj obiskani.
Kar nekaj igral je dopolnjenih,
obnovljenih in kar nekaj po-
pestritev je zaznati v njem.
Postavili so novo picerijo v
stilu mest, kot jih poznamo iz
ameriških filmov o prejšnjem
stoletji).
Mladi se bodo srečali s pra-
vimi Indijanci, mnogimi figu-
rami iz risanih filmov in nena-
zadnje uživali tudi ob predsta-
vi v delfinariju. V poletnem
času bo polnočni laserski
show, ki bo park in bivanje v
njem popestril.
Letošnja zanimivost je še
daljši odpirali čas, kar bo v
veselje vseh, ki se voženj ne
naveličajo. Podaljšali naj bi tu-
di proge »vlaka smrti«, ki bodo
verjetno dokončane konec leta.
Deset okohških kampov je
varianta najcenejšega bivanja
poleg zabaviščnega parka, ki
se nenehno širi.
Če ste v Gardalandu več
dni, pa lahko obiščete tudi
vodna parka Alto minio in
Cavour, kjer boste našli prav
toliko zanimivosti kot v Gar-
dalandu, le malo bolj mokre
bodo. In če vam čas dopušča,
ne pozabite stopiti v »Tempel
narave« - botanični vrt, ki je
prav tako v sklopu Gardalan-
da ali vzhodnega dela Gard-
skega jezera.
TATJANA KOTNIK
V živalskem vrtu v parku Natura viva.
40
ZAAVTOMOBILISTE
Peugeot coupe 406 in break 306
Francoski Peugeot, ki skupaj s Citroe-
nom tvori francosko avtomobilsko gru-
pacijo PSA, je svojega kupeja z oznako
406 prvič postavil na ogled na lanskem
pariškem avtomobilskem salonu. Sredi
letošnjega leta oziroma še pred poletjem
bo avto zapeljal na ceste, tudi slovenske.
Kupe je delo slovitega italijanskega avto-
mobilskega oblikovalca Pininfarine, s ka-
terim Peugeot uspešno sodeluje je več kot
40 let. Se je pa pri coupeju 406 prvič doslej
v tej dolgotrajni zgodovini sodelovanja
zgodilo, da je Peugeot Pininfarini zaupal ne
le oblikovanje, pač pa tudi izdelavo vsega
avtomobila - od začetka do konca. Vseka-
kor ni sporno: coupe 406 je skoraj izjemno
eleganten kupe, pri čemer imajo zanesljivo
prav tisti, ki bodo na njem videli nekaj
karoserijskih potez kakšnega ferarija. Po-
leg tega je coupe 406 razmeroma veliko in
dolgo vozilo: v dolžino ga je za 4615
milimetrov in v višino za kupejevsko niz-
kih 1354 milimetrov. V vsakem primeru je
coupe, ki je veliko podedoval od limuzine
406, od le-te za šest centimetrov daljši in za
šest centimetrov nižji, medtem, ko je me-
dosna razdalja, ki je 270 centimetrov, osta-
la nespremenjena. Kot se za kupe spodobi,
je coupe 406 tudi nekoliko bolj pri tleh, saj
je njegovo podvozje znižano za 12 milime-
trov.
Pri Peugeotu poudarjajo, da je ta kupe
štirisedežnik, kar seveda ni sporno; bolj
sporno je to, kolikšnega udobja so deležni
potniki na zadnji sedežni klopi. Pri tem pa je
res, da ima avto razmeroma velik prtljažnik
(390 litrov) in da je mogoče naslonjalo
zadnjega sedeža v celoti podreti ali v raz-
merju 60/40, kar pripomore k večji upo-
rabnosti tega avtomobila. Avto opremljajo
z dvema menjalnikoma, in sicer ročnim
petstopenjskim in štiristopenjsko avtoma-
tiko, ki za sedaj še ni na voljo, opreme pa so
tri. Omeniti je treba tudi, da je avto oprem-
ljen z dvema vrstama trdote oziroma meh-
kobe podvozja, ki pa se samodejno prilaga-
jata kvaliteti ceste. Motorja sta dva, oba
dovolj znana, tudi dovolj preskušena. Os-
novni izvedenki namenjajo 2,0-litrski štiri-
valjnik, ki ponuja 97,4 kW/135 KM pri 5500
vrtljajih v minuti. S tem agregatom zmore
coupe 406 največ 203 km/h, precej hitrejši
pa je v varianti z novim bencinskim šes-
tvaljnikom V oblike. Ta zmore pri gibni
prostornini 3,0 litra 140 kW/194 KM pri
5500 vrtljajih v minuti, medtem ko je najviš-
ja hitrost v kombinaciji z ročnim manjalni-
kom 230 km/h.
AH Claas, uradni predstavnik Peugeota
pri nas, napoveduje začetek prodaje cou-
peja 406 v teh tednih za domnevno ceno od
najmanj 50 do največ 75 tisoč mark. Hkrati
s tem je Peugeot predstavil tudi break, torej
karavansko izvedenko peugeota 306. S tem
je precej zaokrožil ponudbo peugeotov
306, saj je to vozilo na voljo kot tri ali
petvratna kombilimuzina, pa kot limuzina
in kabriolet ter sedaj še break.
Peugeot coupe 406
Peugeot 306 break
Volvo in Mitsubishi še tesneje skupaj
Sodelovanje posameznih
avtomobilskih tovarn, ki so si
na trgu hude konkurentke,
seveda ni nič novega ali po-
sebnega.
Tako že nekaj let sodelujeta
japonski Mitsubishi in švedski
Volvo, saj v tovarni v nizozem-
skem Bornu skupaj izdelujeta
mitsubishija carismo in volvoja
S/V40. V začetku je bilo s tem
projektom (NedCar) nekaj te-
žav, sedaj pa sta tovarni skleni-
li, da svoje sodelovanje še razši-
rita, tako da naj bi letna proi-
zvodnja dosegla številko 200
tisoč avtomobilov. Ob tem naj
bi tovarni začeli druga drugi
dobavljati posamezne elemen-
te motorjev in pogonskih sklo-
pov, Mitsubishi pa naj bi kmalu
začel dobavljati svoj na novo
razviti bencinski motor z ne-
posrednim vbrizgavanjem go-
riva (GDI). Ta motor je japon-
ska tovarna predstavila lani,
požel pa je veliko pozornosti,
saj načela neposrednega vbriz-
gavanja goriva v valje bencin-
skih motorjev doslej pri serij-
skih motorjih še niso uporabili.
Pri Volvoju naj bi svoj model S/
V40 s tem agregatom predsta-
vili še pred polletjem, medtem
ko je v carismi na voljo že kar
nekaj časa.
Dobro poslovanje koncema YW
Nemški avtomobilski kon-
cem Volksvvagen, ki združu-
je štiri avtomobilska imena
(Volkswagen, Audi, Škodo in
Seat), je lani posloval zelo
dobro. Po prvih treh letoš-
njih mesecih pa je očitno, da
mu gre dobro še naprej.
Tako je v omenjenem ob-
dobju ustvaril čisti dobiček v
vrednosti 172 milijona mark,
kar je skoraj za polovico več
kot v enakem lanskem obdob-
ju. Prodaja se je letos povečala
skoraj za 10 odstotkov in dose-
gla vrednost 26,8 milijarde
mark. Zanimivo je predvsem
to, da je šlo korporaciji VW
dobro predvsem na tujem, ne
pa na domačih trgih; še pose-
bej uspešen pa je bil VW v ZDA.
Prav s tem trgom ima tovarna
nekaj grenkih izkušenj, toda
lani je bila med vsemi nemški-
mi tovarnami tam najuspešnej-
ša. Morda je to tudi eden pra-
vih razlogov za morebitno
gradnjo Audijeve tovarne v Se-
verni Ameriki. O tem se govori
že precej časa. Audi pa je vse
doslej te novice zanikal oziro-
ma napovedal gradnjo tovarne
v primeru oz. tedaj, ko bi se
prodaja audijev v ZDA poveča-
la na vsaj 50 risoč vozil v letu
dni.
Dirke BTCC na A kanalu
Novica je pomembna predvsem za tiste, ki jih zanima
avtomobilski šport. Tako sta novomeški Revoz, ki je uradni
predstavnik Renaulta in volva pri nas, ter zasebna televizijska
postaja Kanal A podpisala pogodbo o posebnih reportažah z
britanskih dirk BTCC. Po sedanjem načrtu naj bi omenjena
televizijska postaja ob nedeljah predvajala dvanajst enournih
reportaž z omenjenih dirk. In zakaj prav Revoz? Odgovor je
seveda preprost, kajti v prvenstvu BTCC sta tako Renault kot
tudi Volvo zelo uspešna.
BORZACEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 450
avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil. Organizatorji so izdali 80 kompletov
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 1500 obiskovalcev.
Cene so okvirne!
Toyota paseo kabriolet.
Japonska: dobri in slabši rezultati
Zanimive novice prihajajo
z Japonske: v lanskem po-
slovnem letu, ki se je končalo
31. marca, je japonska avto-
mobilska industrija prvič po
petih letih dosegla letno rast
izvoza. Zdi se torej, da je ja-
ponska avtomobilska indu-
strija premagala dolgotrajno
krizo, ki jo je pestila tako na
domačem, kot na tujih trgih.
Po podatkih japonskega sta-
tističnega zavoda so lani japon-
ske tovarne izvozile 3,8 milijo-
na vozil, kar je bilo za 6,2
odstotka več, kot v poslovnem
letu 1995/96. Tako se je izvoz
osebnih avtomobilov povečal
za 7,5 odstotka, tovornjakov za
1,9 odstotka in avtobusov za tri
odstotke, pomembno pa je, da
se je izvoz v tem času v ZDA
povečal za 5,3 odstotka (1,16
milijona enot); verjetno pa v
ZDA ne bodo zadovoljni ob
podatku, da se je japonskim
tovarnam posrečilo pridobiti
kar 30-odstotni tržni delež, kar
pomeni, da v resnici postajajo
velika konkurenca trem ame-
riškim avtomobilskim hišam
(GM, Ford in Chrysler). Toda
po drugi strani je tudi res, da je
bila vrednost japonskega izvo-
za avtomobilov v ZDA za 1,2
odstotka manjša kot prej (sku-
paj 87 milijard dolarjev), kar pa
je že drugo zaporedno zniža-
nje. Hkrati se je v lanskem
poslovnem letu izvoz v Evropo
povečal za 5,8 odstotka (972
tisoč vozil), kar je prvo izbolj-
šanje po šestih letih, prodaja na
Srednjem vzhodu pa se je po-
večala za 41,5 odstotka (303
tisoč vozil). Slabši je bil posel v
Srednji in Južni Ameriki (304
tisoč vozil ali za 7,1 odstotka
več) medtem, ko se je izvoz v
azijske države zmanjšal za štiri
odstotke (606 tisoč vozil). V
ospredju je bila Toyota, ki osta-
ja najpomembnejša japonska
avtomobilska hiša.
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Ko Evropa postane majhna vas
BMW R1100 RT - za zrele popotniške duše
TEST
Od tod do Hamburga je pol-
drugi tisočak kilometrov.
Razdalja, ki jo povprečen slo-
venski motorist prevozi na
domačih cestah v tednu,
dveh. Odvisno od vremenske
napovedi. RT zmore tako raz-
daljo v enem dnevu, najsi bo
po dežju ali mrazu.
Leta 1995 rojeni BMW 1100
RT je potovalnik od glave do
peta. To pove njegova kratica T
(touring), še bolj zunanjost in
oprema. V vetrovnem kanalu
oblikovana zunanjost s svojo
natančnostjo izdelave in mod-
nimi okroglinami krasi celoto
in učinkovito varuje potujoči
par pred prepihom, mrazom,
tudi dežnimi kapljami. Vroč
zrak, ki piha izza oljnega hladil-
nika, nameščenega pod žaro-
metom, lahko usmerite v dlani.
Sredi Avstrije vam prsti otrpne-
jo ob pogledu na snežene vrša-
ce. Vklopite električno gretje
krmilnih ročic. Druga stopnja
ogrevanja je le za večje zmrzli-
ne. Ste obuli škornje, take z
grelniki v notranji oblogi? Kam
jih priklopiti? Nemci so mislili
na vse. Za prednjimi stopalka-
mi je vtičnica. Tisto na arma-
turki lahko uporabite za briv-
nik.
Ljudje smo različni, vsaj po
velikosd. Voznikov sedež je
moč namestiti v tri višinske
položaje. Postopek je malce
zapleten, pri tem odkrijete pod
sedežem bogat komplet orod-
ja, zemljevid Evrope in pripo-
moček za krpanje pnevmatik.
Vam je dolgčas? Kupite radio!
In ga potisnite v zanj predvide-
no gnezdeče pod levo krmilno
ročico. Antena, -zvočniki in
kablovje so tovarniško darilce.
Raje uživate v pišu vetra? Upo-
rabnost tega predala s ključav-
nico je neomejena. Piša vetra
resnici na ljubo ni kaj dosti,
največ ob spuščenem steklu
vetrnega ščitnika. Da, zadevica
gre gori doli. S pomočjo zele-
nega stikala na krmilu. Pozele-
nel bo večni nergač, ki mrzi
dvokolesnike zgolj zato, ker
nima kam odložiti zobne ščet-
ke.
Serijsko vgrajena in odstran-
Ijiva kovčka sprejmeta kramo
za tedenski potep, če pa peljete
s sabo zahtevno damo, doku-
pite še osrednji kovček.
Našteto udinjanje udobju bi
bilo brcanje v meglo brez
udobnega vzmetenja in zanes-
ljivih zavor. Le-te so opremlje-
ne z ABS, ki postavlja nova
merila v vožnji po spolzkem ali
s peskom popopranem cestiš-
ču. Motor, polna malha kovč-
kov, sopotnik in voznik, gorivo
do vrha, vse skupaj do dovolje-
nih 490 kg, se ustavlja nadpov-
prečno varno. Prednje, nič kaj
trdo vzmetenje se pri močnem
zaviranju poseda le za centi-
meter, dva. Pri hitrosti 200 km/
h! Zadnji paralelogram z inte-
griranim kardanom, imenovan
Paralever, je že dolgo znan. In
zelo udoben, dokler je vožnja
na ravni potovanja. Zahtevna
vožnja v kratkih ovinkih in av-
tocestniško drvenje pri polni
obtežitvi zahteva predhodno
nastavitev blaženja v položaj
trdo, drugače zadek prehitro
zaplava. Premišljeno izbran
kot glave okvirja, pravšnja raz-
poreditev teže in širina krmila
dopuščajo stekanje v ovinek
samo s spremembo težišča te-
lesa. Sile na krmilu so majhne,
tako da špagetaste ceste nika-
kor ne pomenijo ovire za slabe
tri stote težak BMW.
Za potovalnik prej kratka
kot dolga medosna razdalja,
velika čelna površina, pokonč-
na drža in zato višje težišče
niso ravno podatki za kot skala
miren motocikel pri velikih hi-
trostih. A zibajočih plesov na
RT ni kaj dosti, še največ pri
hitrem odvzemanju plina v vi-
sokih vrtljajih, ko zaviralni mo-
ment boxerja in efekt inercij-
ske mase (vzdolžno postavlje-
na glavna gred, vehk vztrajnik,
kardan) zaziblje zadek. Nemci
so namerno ostali pri skoraj
tričetrt stoletja starem koncep-
tu boxerja. Povsem nova je
konstrukcija pogona ventilov
(veriga), vbrizg goriva, dodat-
no oljno hlajenje, katahzator v
izpuhu, skratka, vse novo do
zadnjega vijaka, razen karak-
terja.
Zjutraj zahteva minutko za
ogrevanje, vžiga z brundajo-
čim, od predhodnikov za odte-
nek bolj žametnim zvokom.
Najbolj dvovaljniški je pri do-
dajanju plina pod 2500 vrtljaji.
Peta prestava, 1500 vrtljajev, 55
do 60 km/h? Povsem uporab-
no. Elektronika vbrizga pri
pospeševanju je hitra, malo
manj pa vrtilne mase, sledi
brundanje in rahlo stresanje, a
motor sohdno grabi. Bolje ga je
držati v četrti in na meji 2500
vrtljajev, kar vam omogoča
gosposko vožnjo od 50 do 180
km/h! Pri 4500 vrtljajih je svile-
no nežen. Nad to mejo postane
živahen, daleč od potovalniške
lenobnosti. Številka 4500 je us-
tvarjena za križarjenja po viju-
gastih magistralkah. Do 7000 se
zavrti zelo hitro, v kratkem
ovinku prav po športniško zdr-
savajoče. Nad to številko golta
bencin, pri 8200 vrtljajih elek-
tronika prekine vžig. Na avto-
cesti se v peti (6200 v.) pri
hitrosti 160 km/h lahko peljete
od tod do večnosti in nazaj.
Brez bolečin v križu. Dokler se
olje v menjalniku ne segreje, je
prestavljanje do tretje stopnje
trdo in škrtajoče pa še preveč-
krat ga vrže iz izbrane presta-
ve. Lahkotno vodena suha
enolamelna sklopka pri vsem
tem ni nič kriva. Grajano velja
pri zelo zahtevni vožnji na ce-
stah, ki zahtevajo hitra spremi-
njanja hitrosti v prvih treh
stopnjah (ovinkaste gorske ce-
ste in natrpane magistralke).
Pri potovanju proti Hambur-
gu lahko menjalniške muhe za-
nemarimo. Edini postanki bo-
do zaradi dolivanja goriva,
povprečna poraba med 7 in 8
litri zahteva ustavljanje vsakih
350 km, kar mine kot bi trenil.
Potovalne hitrosti so zelo viso-
ke, ne zaradi brutalne moči,
ampak udobja in sproščenega
upravljanja. Evropa v sedlu te-
ga BMW postane zares mala
vas, polna raznolikosti pokraji-
ne in ljudi. Motocikel, ki vse to
nudi, tudi nekaj zahteva. Zago-
tovo ne bo ustrezal mladcem z
viškom adrenalina in z luknjo v
žepu, niti nedeljskim postavlja-
čem ali motorističnim začetni-
kom. Popotniškim dušam, zre-
lim po letih in bančnem raču-
nu, ki iščejo sprostitve v civilizi-
ranem delu sveta, pa bo RT
zvesto in dolgo služil.
TEODOR JESIH
Elegantno oblikovan prednji del odlično ščiti motorista. Steklo vetrnega ščitnika je električno
nastavljivo. Nizko postavljeni vzvratni ogledali se skrivata za smerniki.
Popolnost in preglednost. Desno od merilnikov je digitalni
prikazovalnik količine goriva, temperature olja, izbrane pre-
stave in ura. Levo so stikala električnega gretja krmila,
varnostnih utripalk in kontrole ABS. Nad njimi je 12 V vtičnica.
Kaj bi s temi kabli? Kupite radio in ga priklopite nanje.
Tovarna je že vgradila zvočnike (večje reže) in anteno. Iz rež
ob ogledalu piha topel zrak.
Tekniciti podatki
Pogon: dvovaljni boxer, oljno zračno hlajenje, 1085 ccm, 90
KM pri 7250 v/min, 95 Nm pri 5500 v/min, z verigo gnana
odmična gred v vsaki glavi, 4 ventili na valj, vžig in vbrizg
goriva Bosch Motronic MA 2.2, tristezni katalizator v
izpuhu, električni zaganjač, enoploščna suha sklopka, 5
stopenjski menjalnik, kardan.
Okvir in vzmetenje: jekleno cevno paličje, lita glava okvirja;
motor kot nosilni element. Spredaj: Telelever vilica s
trikotno nihajko vpeto v blok motorja; enojna vzmet,
nenastavljiva; hod 120 mm. Zadaj: Paralever alu enoročna
nihajka; enojni vzmetno blažilni element; brezstopenjsko
nastavljanje trdote vzmeti in blaženja; hod 135 mm.
Zavore in pnevmatike: spredaj dva plavajoča koluta Brembo
premera 305 mm, zadaj kolut premera 276 mm, ABS 11.
generacije. Pnevmatike spredaj: 120/70-17, zadaj: 160/60-18
Metzeler Z 2-Laser.
Mere in teža: d x v x š: 2195 x 145-154 x 910 mm; medosna
razdalja: 1485 mm; višina sedeža: 780 - 820 mm; teža s
polnim rezervoarjem: 282 kg; dovoljena obtežitev: 233 kg;
rezervoar: 26 lit 95 okt. neosv. bencin.
Zmogljivosti (tovarna): največja hitrost: 196 km/h; pospeški:
4,3 s (0-100 km/h), 24,3 s (0-1000 m).
Stroški: poraba na testu: 5,46-11,61/100 km, povprečje: 7,871/
100 km; nakup: 26.473 DEM; registracija in zavarovanje AO:
3.100 SIT in 58.749 SIT
42

NOVI TEDNIK
KULTURA BIVANJA
Načrtovanje kuhinje
Za dobro in prijetno dru-
žinslio razumevanje je po-
trebno veliko stvari. Prav go-
tovo pa je ena izmed pomem-
bnejših prehranjevanje. Do-
bra, kvalitetna, zdrava in
očesu prijetna hrana je vse-
kakor družini v dobrobit. Za
pripravo takšne hrane pa,
poleg drugih dejavnikov, po-
trebujemo tudi dobro delav-
nico - kuhinjo.
lako mora biti kuliinja za
dobro »proizvodnjo« primer-
no načrtovana in opremljena.
Skorajda ni prostora, kjer na-
redimo pri opremljanju - iz
kakršnegakoli vzroka že - toli-
ko napak, kot tu. Pri pripravi
hrane je potrebno veliko truda
in dela, s pravilnim načrtova-
njem pa lahko gospodinji pri-
hranimo veliko časa in odveč-
nih poti. Danes je na trgu že
veliko dobrih proizvajalcev
kuhinj. Ker je konkurenca os-
tra, so elementi, materiali, de-
tajli dovolj dobro preverjeni.
Vsekakor pa je dobro, da ne
podlegamo preveč trenutnim
trendom. Ti so največkrat do-
bri na pogled, se pa sčasoma
pokažejo kot ne dovolj upo-
rabni v praksi. Kuhinja je pro-
stor, ki ga veliko uporabljamo,
torej mora biti opremljena ta-
ko, da se dobro in hitro čisti,
pospravi... Vsi smo več ali
manj sužnji časa, zato ni po-
trebno, da smo tudi sužnji
vsakega prstnega odti-
sa....Upoštevamo tudi vrstni
red del, ki jih v kuhinji oprav-
ljamo. Vemo, da hrano vedno
od nekod vzamemo (hladil-
nik, shramba...), jo obdelamo
(operemo, režemo...) ter naj-
večkrat tudi toplotno obdela-
mo (kuhamo, pečemo...). To-
rej si tako sledijo tudi elemen-
ti. Pomembno je tudi, da je
prostor za odpadke tam, kjer
se ti ustvarjajo, da so lonci v
bhžini kurišča...
Pri naročilu kuhinje je treba
paziti na višino spodnjih ele-
mentov. Prilagodite jih svoji
višini. Ta je običajno (po stan-
dardih) 85 cm, vendar je an-
tropološka analiza pokazala,
da se višina ljudi veča, tako je
večji del proizvajalcev že za-
čel izdelovati elemente z viši-
no 90 cm. Priporočljivo je tudi
da je štedilnik nižje od delov-
ne površine, tako lažje vidimo
v kožice, ter da je nad njim
dobra ventilacija - napa. Do-
bro je imeti tudi veliko izvleč-
nih predalov in delovnih povr-
šin, v katere lahko spravimo
lonce, hrano, gospodinjske
pripomočke in nam omogoča-
jo dober pregled nad vsebino.
Torej, novosti je veliko, vse-
kakor pa je pomembno, da se
pri načrtovanju in opremlja-
nju kuhinje posvetujete z pro-
jektantom, prodajalcem...
Predvsem pa upoštevajte svoje
želje in zahteve ter stil stano-
vanja ali hiše, nenazadnje ima
vlogo tudi »denarnica«...
MOJ PES
Resasti foksterier
Resasti foksterier je izred-
no lep in eleganten pred-
stavnik svoje pasme. Ljudje
ga imajo zelo radi zaradi
njegove trdnosti ter igrivo-
sti.
Zgodovina - Foksterier j i naj
bi se razvili iz psov, ki so jih
uporabljali za lov na lisice. Z
križanjem resastih in kratkod-
lakih terierjev so dobili pa-
smo, ki jo danes poznamo.
Resasti foksterier je kmalu po-
stal tudi priljubljen hišni pes,
pozneje pa tudi razstavni pes,
ki je še danes zelo cenjen.
Narava - Foksterierji so psi
z izjemno veliko moči in ener-
gije. V njih je zelo močan lov-
ski nagon, zato jih je včasih
malo težje obvladati. Toda s
primerno vzgojo in odloč-
nostjo ter doslednostjo posta-
nejo čudoviti, zaščitniški hi-
šni psi.
Potrebe - Potrebuje veliko
gibanja in dolge sprehode.
Njegovo lepo dlako je treba
redno krtačiti in striči, druga-
če je nezahteven, vendar si
želi čimveč stikov s svojim
gospodarjem in tistimi, ki jih
ima rad.
Glavne značilnosti - Glava
mora biti močna in kar precej
suha ter brez vdolbin. Loba-
nja je ploska in je približno
tako dolga kot sprednji obraz-
ni del. Smrček je vedno lahko
samo črn. Uhlja ima trikotna,
majhna in prepognjena na-
prej. Oči so majhne, temne,
okrogle in zelo bhzu skupaj.
Trup je kratek, raven hrbet je
malce vzbočen nad mišičasti-
mi ledji, prsi so zelo globoke.
Rep nosi pokonci in je prise-
kan na tri četrtine prvotne
dolžine. Dlaka je zelo gosta in
resasta z mehkejšo poddlako.
Dlaka ne sme biti kodrasta.
Prevladuje bela barva z rjavi-
mi in temnejšimi lisami.
Velikost - Psica doseže veli-
kost do 37 cm in pes do 39 cm
plečne višine.
.  DRAGAN JUHANT,
Kinološko društvo Celje
LEPOTA IN ZDRAVJE
Bolečine v križu
Bolečine v križu, ki pestijo
dobršen del odrasle populaci-
je našega planeta, je pogosto
moč ublažiti ali celo odpraviti
s popolnoma preprostimi me-
todami, kot so razgibavanje,
obsevanje, masaža, topla aro-
matična kopel, plavanje, po-
čitek in sprostitev.
Zlasti bolečine in težave v
hrbtenici, ki so posledica na-
petosti, preobremenjenosti in
krčev mišic, je namesto z
zdravili smotrno preprečevati
in lajšati z gimnastičnimi va-
jami, ki krepijo muskularni
obroč in vezivno tkivo, obe-
nem pa pospešujejo cirkulaci-
jo in presnovo ter tako omo-
gočajo hitrejše odplavljanje
škodljivih presnovnih pro-
duktov in strupov iz prizade-
tega in bolečega (vnetega) de-
la organizma.
Vaje, ki jih priporočajo stro-
kovnjaki, so dokaj preproste:
sveča ali stoja na ramenih ali
glavi ter manj naporni in zah-
tevni elementi joge, pomaga-
jo, da se človek sprosti in
razgiba. Najbolje je, da ležete
na tla, pokrčite noge v kole-
nih, z rokami dvignete zad-
njico, nato pa noge iztegnete
čim višje v zrak. Iz sveče lah-
ko preidete tudi v stojo na
ramah - dvignete se tako viso-
ko, da teža počiva le na nad-
lehtih in ramenih, pri čemer
pazite, da bo tudi hrbtenica
čimbolj zravnana. V omenje-
nem položaju se umirite, 20-
krat globoko vdihnite in iz-
dihnite, nato pa se počasi
spustite na tla. Ponovite 2 do
3-krat, pri tem pa se skušajte
poigravati s čimbolj radostni-
mi in spodbudnimi mislimi.
GOSPODINJSKI APARATI
Mešalnik
v trgovinah najdemo me-
šalnike različnih tipov in
proizvajalcev, vendar je na-
čin delovanja pri vseh enak.
Kako se kak mešalnik upo-
rablja, je razvidno iz navo-
dil, ki so priložena vsakemu
mešalniku, ki ga kupimo.
Kadar mislimo z mešalni-
kom kaj mešati, je važno, da
vsa potrebna živila smotrno
zložimo zraven aparata, da jih
imamo takoj pri roki. Ne more-
mo namreč vselej kar takoj vlo-
žiti vseh sestavin v mešalnik,
ampak jih dodajamo postopo-
ma. Če pripravljamo npr. mle-
ko s sadjem, je važno, da zme-
šamo v mešalniku najprej trdi
dodatek (v tem primeru sadje),
nato pa počasi med mešanjem
prilivamo mleko oziroma kako
drugo tekočino ali pijačo.
Pri kašastih, kremastih ma-
sah dodamo najprej tekočino,
nato pa dodajamo gostejše se-
stavine tako dolgo, da se masa
povsem zgosti. Če drobimo tr-
ša živila (orehe, mandeljne,
meso...), jim ni potrebno do-
dajati tekočine. Aparat bo živi-
la zelo na drobno razdrobil.
Pri polnjenju kozarca na
mešalniku moramo paziti, da
denemo vanj vsaj toliko živil.
da so pokriti noži mešalnika.
Kadar miksamo tekoča živila,
naj bo kozarec vedno pokrit, |
da živilo, ki je v mešalniku, ne
brizgne čez rob kozarca me-
šalnika.
Trajnost mešalnika podalj-
šamo s skrbnim vzdrževa-
njem. Nobene jedi ne pušča-
mo dolgo v njem. Pripravljeno
jed ah pijačo pa takoj serviraj-
mo. Kozarec mešalnika umije-
mo tako, da vanj nalijemo
hladno vodo, vključimo me-
šalnik za kakih 15 do 30 se-
kund, nato ga izklopimo in
zlijemo vodo iz njega. Če me-
šamo kaj mastnega, pomije-
mo kozarec mešalnika s toplo
vodo in blagim pomivalnim
sredstvom. Aparat nato razsta-
vimo in osušimo ter ponovno
sestavimo.
Če drobimo suhe snovi (ka- i
VO, posušen kruh,...), lahko
očistimo kozarec mešalnika
samo s čopičem ali čisto suho
krpo. Tisti del mešalnika, v
katerem je motorček, zbriše-
mo le s suho ali rahlo vlažno
krpo. Ničesar ne razstavlja-
mo. Z mešalnikom si lahko
pripravljamo tudi različne
sadne kreme in različne vrste
pijač (sadne pijače, koktejli in
podobno).
BOJAN SEŠEL
PETICA

43
KMETIJSKI NASVETI
Spomladansko
varstvo ozimnih žit
Svetovne zaloge krušnih žit
že dolgo niso bile tako
skromne kot sedaj. V zadnjih
letih so se površine teh žit
zmanjšale za skoraj 20 od-
stotkov. V naslednjih letih je
zato pričakovati tudi pri nas
visoko ceno za dobro kako-
vost in povečanje površin z
oženjem kolobarjenja ali celo
setve pšenice za pšenico.
V »porušenem« kolobarju pa
se pogosteje pojavljajo nekatere
glivične bolezni. Mednje uvrš-
čamo lomljivost žitnih bilk. V
letošnjih vremenskih razmerah
je imela ta glivica ugodne raz-
mere za razvoj. Bolezen uspe-
šno preprečujemo v njenem šir-
jenju z uporabo 0,4 do 0,5 l/ha
Bavistin FL. Uporabimo ga lah-
ko skupaj s herbicidi za zatira-
nje širokolistnih plevelov, to je
Basagrana DP-P 2,5 do 3,0 l/ha,
Duplosana DP 2,0 do 2,5 l/ha
ali Duplosana KV 2,0 l/ha.
Duplosan DP je mogoče upo-
rabiti od faze treh listov žit do
začetka kolenčenja. Uporabimo
ga 2,0 do 2,5 l/ha. Nižjo koHči-
no uporabimo, če ga kombini-
ramo z graminicidom za zatira-
nje srakoperca (pahovke) npr.
Tolkan 2,0 l/ha ali Dikuran 500
2,0 l/ha. Delovanje na travne
plevele dosežemo, če mešamo
2,5 l/ha z že omenjenimi grami-
nicidi. Manjši odmerek zado-
stuje tudi za širokolistne pleve-
le, ki nimajo več kot štiri liste.
Posebnost Basagrana DP-P je v
tem, da ga lahko uporabljamo
še v času kolenčenja. Z njim
lahko popravljamo napake, ki
smo jih ali jih bomo naredili pri
uporabi kakšnega drugega her-
bicida. Zadnji čas njegove upo-
rabe je tik pred klasenjem, od-
merek pa 3 l/ha. Tovrstne ko-
rekcije priporočamo predvsem
v primeru močne zapleveljeno-
sti s smolencem in slakom.
Na številnih njivah se zaradi
ozkega kolobarja vedno bolj
pojavlja osat. Ker gre za zelo
trdoživ plevel, je smiselno v
primeru, ko ga je potrebno
zatirati, škropljenje načrtno
prilagoditi. Glede na doseda-
nje izkušnje je mogoče osat v
žitih učinkovito zatreti edino s
kombinacijo Basagrana DP-P
2,0 l/ha ter Duplosana KV 1,5
l/ha. Škropljenje je najbolj
učinkovito, ko osat doseže vi-
šino 15 cm. S to kombinacijo
sredstev zatremo tudi ves os-
taU širokolistni plevel.
Herbicida Basagran DP-P in
Duplosan DP je mogoče upo-
rabiti tudi v jarinah (jari ječ-
men in pšenica ter oves). Upo-
rabimo ju, ko je vzklila večina
plevelov. Odmerki so takšni
kot pri ozimninah.
Corbei proti
pepeiasti plesni
Pepelovka (pepelasta plesen)
je glivična bolezen, ki se vsako
leto pojavlja v žitih. V večjem
obsegu se običajno pojavi ko-
nec aprila ali v začetku maja, ko
žita razvijejo nekaj kolenc. Red-
keje se pojavi, tako kot v letoš-
njem letu, že v začetku aprila.
Na posevkih se razvija pri dnev-
nih temperaturah od 12° do
20°C, nočne pa so lahko tudi
0°C. Za razvoj potrebuje visoko
zračno vlago in nekaj sončnih
ur vsak dan. Prav takšno je bilo
letošnje marčevsko vreme. In-
tenzivneje se razvije na gostej-
ših posevkih. Ugoden novem-
ber 1996 in zima brez golo-
mraznic sta omogočila bujnejši
razvoj letošnjih posevkov. Vse
našteto je ugodno vplivalo na
zgodnji pojav pepelovke.
V fazi razraščanja ozimnih
posevkov se v oziminah (pše-
nica, ječmen, rž) odloča števi-
lo klasov na rastlino in zrn v
klasu. Ta razvojna faza se za-
ključi do konca aprila. Posev-
ki, ki jih v tem času prizadene
bolezen, ne bodo dali pričako-
vanega pridelka. Prizadete po-
sevke moramo poškropiti s si-
stemičnim fungicidom, ki do-
bro deluje tudi pri nižjih tem-
peraturah (nočne temperature
so še vedno nizke). Takšen
fungicid pa mora odlikovati
tudi hitro prodiranje v rastli-
no, dobra razporeditev po
rastlini, dolgo in zanesljivo
delovanje. Takšne odlike je pri
nas pokazal fungicid Corbei
(aktivna snov 750 g/l fenpro-
pimorf). Corbei uporabljamo
v količini 0,75 l/ha.
Z natančnimi raziskavami je
bilo ugotovljeno, da zanesljivo
ozdravi rastlino in jo varuje vsaj
30 dni pred ponovno okužbo.
Že po eni uri prodre nad 90
odstotkov aktivne snovi v rastli-
no, pri nižjih temperaturah pa
je od konkurenčnih pripravkov
pokazal najboljšo učinkovitost.
Njegovo delovanje smo z na-
tančnim preizkušanjem preve-
rili tudi na naših poljih, kjer je
pokazal med primerjanimi fun-
gicidi najboljše delovanje na pe-
pelovko v zadnjih štirih letih.
S Corbelom zatremo tudi
rje, ki se v tem času pojavljajo
na nekaterih posevkih. Na is-
tem posevku ga lahko upora-
bimo tudi drugič, če bodo v
prvi polovici maja zopet
ugodne razmere za razvoj pe-
pelovke, saj odpornosti na
Corbei še ni.
HMHJI DAMJAN FINŽGAR.
^BIm       dipl.ing. agron.
NEDEUSKO KOSILO
Testeni grah v kostni juhi
Piščančji zrezki s porom,
zdrobovi cmoki, dobra zeljna solata
Snežni žličniki z vinsko-pudingovo kremo
Piše: sestra VENDELINA
Testeni grah
Potrebujemo: 4 dag maščo-
be, 2 jajci, 1 dl mleka, 18 dag
moke, sol.
Priprava: med vmešano
maščobo damo posamezno
jajci, osolimo, prilijemo mleko
in takoj nato zamešamo moko.
Testo naj počiva pol ure. S
pomočjo strojčka ali cedila za-
kuhavamo grah v vrelo juho.
Ko je površina polna, ga s pe-
novko poberemo in ga damo v
drugo posodo. Ko je ves grah
zakuhan, ga združimo, pome-
šamo in postrežemo.
Piscancp zrezki s
porom
Potrebujemo: 6 piščančjih
zrezkov, 2 žlici olja, 3 dag
suhih gob, 2 žlici belega vina,
2 stroka strtega česna, sol,
poper, peteršilj, smetanov
podmet iz 2 žlic kisle smetane
in žličke moke.
Dušen por: 1 žlica masla ali
masti, žlica sesekljane čebule,
50 dag pora, sol, 2 žlici nari-
banega sira.
Priprava: piščančje zrezke
na rahlo potolčemo, osolimo in
na vročem olju od obeh strani
rumeno opečemo. Prilijemo
zajemalko vode in jih dušimo
30 minut. Zrezke preložimo v
drugo posodo, pokrijemo in jih
hranimo na toplem.
Na olje, kjer smo pekli zrez-
ke, damo česen in kar hitro
nato namočene, odcejene in
sesekljane gobe, vino in red-
kotekoč smetanov podmet.
Omako osolimo, dodamo po-
per, vre naj še 10 minut, na-
zadnje zamešamo peteršilj.
Por očistimo, operemo, na-
režemo na poljubno dolge ko-
se in ga kuhamo v manjši
količini vrele slane vode 20
minut. Stresemo ga na cedilo
in odtečenega na spraženo če-
bulo. Premešamo in potrese-
mo s sirom.
Na ogret krožnik damo por,
nanj položimo zrezke in jih
prelijemo z gobjo omako.
Zdrobovi cmoki
Potrebujemo: 10 dag na
majhne kocke narezane pre-
kajene slanine, 1/4 1 pšenič-
nega zdroba, sol, 1/2 1 juhe ali
mleka, 2 jajci, sol.
Priprava: v kožico damo sla-
nino in kmalu nato zdrob in
pražimo še toliko časa, da sla-
nina malo porumeni. Prilijemo
juho ah mleko, dodamo sol,
mešamo, ko se zdrob zgosti,
odstavimo. Še med topel zdrob
zamešamo jajci. Ko se ohladi, z
mokro roko oblikujemo cmo-
ke. Kuhamo jih glede na veli-
kost od 10 do 15 minut.
Dobra zeljna
solata
Potrebujemo: manjša zelj-
na glava, 2 krompirja, 1 koren-
ček, solatna marinada iz: 2
žlic olja, razredčenega kisa,
soli in kumine.
Priprava: zeljno glavo oči-
stimo, operemo, listom pore-
žemo rebra, jih zavijemo, na-
režemo ali naribamo na tanke
rezance.
Korenček operemo, olupi-
mo in naribamo na drobne
rezance. Pomešamo ga z ze-
ljem. Krompir operemo, sku-
hamo, malo ohlajenega olupi-
mo in še toplega narežemo in
pomešamo z zeljem. Prilijemo
marinado, zmešamo in po-
strežemo.
Snežni žlicniki z
vinsko-pudingovo
kremo
Potrebujemo: 3 jajca, 9 dag
sladkorja, vanilijev sladkor, 4
dl mleka.
Vinska pudingoua krema: 1
vanilijev puding, 5 dl vina ali
polovica vode in pol vina, mle-
ko, ki je ostalo od žličnikov, 6
dag sladkorja.
Priprava: med trd sneg be-
ljakov vtepemo sladkor in va-
nilijev sladkor. Mleko zavre-
mo. Z žUco, ki jo pomakamo v
vrelo mleko, zajemamo belja-
kovo testo in žličnike polaga-
mo po vsej površini mleka. Ko
smo položili zadnji žličnik,
prvega že obrnemo. Žličnike
kuhamo le nekaj trenutkov,
sicer postanejo sluzavi. S pe-
novko jih pobiramo in dajemo
v kompotove skledice ali v
skledo.
Vinska pudingova krema:
vino ali razredčeno vino za-
vremo. Mleko, ki je ostalo od
žličnikov, malo ohladimo, za-
mešamo vanj sladkor, rume-
njake in vanilijev puding.
Gladko vmešan podmet vliva-
mo med hitrim mešanjem v
vino. Ko se zgosti in prevre,
takoj odstavimo. Še vročo kre-
mo vlijemo na žličnike.
BIO
KOLEDAR
ZDRAVILNE RASTLINE
Piše: BORIS JAGODIC
Majaron
Majaron (Majorana horten-
sis Moench) spada v družino
ustnatic, ki jo sestavljajo v
glavnem zelišča, grmi in le
redkokdaj drevesa in plezal-
ke. Obsega več kot 3000 vrst in
njeni predstavniki so razširje-
ni po vsem svetu, zlasti pa v
Sredozemlju in Prednji Aziji.
Majaron je enoletna rastlina.
V zemlji ima kratko korenino,
iz katere zraste močno razveja-
no steblo visoko do pol metra.
Pokrito je z drobnimi pecljatimi
lističi, ki so nasprotni in dlaka-
vi. Majhni, svetlo ali belkasto
rdeči cvetovi so zbrani v kratkih
in gostim klasom podobnih
socvetjih, ki se nahajajo v zalist-
jih ovršnih list' v. Majaron cveti
od junija do septembra.
Pri nas raste gojen po vrto-
vih, od koder je pobegnil tudi v
naravo. Majaron nabiramo po-
leti, ko cveti in nabrano mora-
mo posušiti v senci na prepihu.
Nato posušeno dobro zmane-
mo in spravimo v dobro zaprti
stekleni posodi, da se ne izdiši.
Majaron vsebuje precej ete-
ričnega olja, grenčine, čreslovi-
ne, sluzi, sladkorje, organske
kisline, rudninske soli itd. Vse
te snovi, zlasti pa eterično olje
delujejo pomirjevalno, diuretič-
no, pospešujejo potenje in po-
življajo krvni obtok. Majaronov
čaj odlično pomaga pri nespeč-
nosti, živčni napetosti, poleg te-
ga pa pomirja krče v prebavilih
in spodbuja delovanje prebav-
nih žlez v želodcu in črevesju.
Eterično olje povzroča tudi bolj-
šo prekrvavitev ledvic in zato
bolje delujejo. Zato je majaro-
nov čaj odličen povsod tam.
kjer moramo pospešiti presno-
vo. Eterično olje pa po krvi
pride tudi v pljuča in refleksno
redči sluz in se zato lažje izkaš-
Ijamo. Eterično olje ima tudi
razkužilni učinek in pri prehla-
du si ponekod pomagajo tudi z
inhalacijo majaronovih par.
Za čaj vzamemo eno veliko
žlico majaronovih plev in jih
poparimo s pol litra vrele vode,
pokrijemo in pustimo, da se čaj
nekoliko ohladi. Nato precedi-
mo in pijemo večkrat na dan po
skodelico čaja pred jedjo. Z aro-
matičnim čajem lahko tudi izpi-
ramo vneto ustno votlino in gr-
gramo pri vnetem griu. Čaj lah-
ko tudi uporabljamo kot kaplji-
ce za nos in si z njimi olajšamo
težave pri senenem nahodu.
Ljudsko zdravilstvo pa priporo-
ča majaronov čaj za lajšanje
težav pri starostni pozabljivosti.
Majaron lahko namočimo tu-
di v vinu in tako dobimo aroma-
tično pijačo, ki jo pijemo po
požirkih pred jedjo za boljšo
prebavo in povečanje apetita.
Z vodno destilacijo pridobi-
vajo iz majarona čisto eterično
olje, ki je zelenkastorumene
barve. Ljudsko zdravilstvo ga
priporoča za vtiranje pri rev-
mi, protinu in bolečinah v tre-
buhu.
REKREACIJA
Sonce nas
vabi na piano
Sončni dnevi so na znana
sprehajališča že privabili
številne sprehajalce. Hoja je
eden od najbolj zdravih nači-
nov telesne aktivnosti. Že
malo hitrejša hoja vam na-
mreč dodobra poživi pretok
krvi po telesu, raztegne miši-
ce in razgiba sklepe. Pozitiv-
ni učinek pa se kaj kmalu
lahko izniči, če se sprehajate
v neprimerni obutvi.
Čevlji morajo biti udobni,
pozorni pa bodite še na na-
slednje podrobnosti:
- sprednji del čevlja mora biti
prostoren, tako da prste lahko
premikate (prsti se ne smejo
tiščati v sprednji del čevlja);
- srednji del podplata mora
biti izdelan iz poliuretana, ki
blaži udarce (enako učinkovi-
te so tudi blazinice, napolnje-
ne z zrakom ali posebnim že-
lejem);
- sprednji del čevlja mora
biti upogljiv, da nam olajša
odriv;
- oglejte si čevlje, ki jih nosi-
te vsak dan. Poskušajte ugoto-
viti ali je vaše stopalo obrnje-
no navznoter ali navzven. V
prodajalnah s športno obutvi-
jo namreč prodajajo čevlje, ki
imajo notranji del oblikovan
tako, da vam pri hoji omogoča
pravilno lego stopala.
- noga v čevlju ne sme »ple-
sati«. Opetnik mora zato čvr-
sto oprijemati peto. Le tako se
lahko izognete nepotrebnim
zvinom gležnja.
Hoja bo kljub pravilni obutvi
zelo neprijetna, če si ne boste
obuli »pravih« nogavic. Noga-
vice vam ne smejo biti preveli-
ke in biti izdelane iz drsečih
materialov (nylon, svila, tanek
bombaž), saj boste s sprehoda
prišli ožuljeni. Najbolje bo, da
si kupite tekaške nogavice, ki
imajo na podplatu posebne gu-
mijaste čepke, ki preprečujejo
drsenje.
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
»Razumeš patuo (patois)?«
se natakarica je obrnila k meni
po dolgem nerazumljivem
žlobudranju z bradatim črn-
cem pri sosednji mizi. Seveda
sem lahko le odkimal, saj sem
imel pogosto težave že z nji-
hovo angleščino, kaj šele z
jezikom, ki je nastal kot meša-
nica besed in skovank iz raz-
ličnih jezikov. » Ah nič ne de!
Vehko se jih trudi, da bi govo-
rili patois, toda nihče tega ne
zmore tako kot mi - Jamajčani.
Ob rahlo nejevernem pogledu,
si je nadela najprepričljivejši
obraz in podkrepila prejšnje
besede z globokim »jeah man«
(ja man). Jeah man uporablja-
jo Jamajčani prav pogosto in
najbolj običajno pomeni potr-
ditev ali strinjanje, lahko je to
pozdrav, pogosto pa je le maši-
lo v pogovoru. Ob pozdravu
je, še posebno med rastafarij-
ci, običajno, da se sogovorni-
ka narahlo dotakneta s pest-
mi, ali pa z njimi opravita
pravcati mali ritual: rahel do-
tik zgornjega in spodnjega de-
la pesti, trk od spredaj in še
počasen dotik s palci, ki ga
spremlja spontan »jeah man«.
Vroče opoldne je prav hitro
minilo ob čvekanju v ritmu
reggaea o plesu, njenem sinč-
ku, hrani in rumu, ki sem ga
moral seveda takoj poizkusiti.
Že v gusarskih časih je bil rum
na Karibih najbolj priljubljena
pijača, ki je dajala moč in še
kako potreben pogum brada-
tim morskim razbojnikom. Po
izdelavi kakovostnega ruma
Karibski otoki slovijo tudi da-
nes, še posebno pa Jamajka.
Jamajčani izdelujejo nekate-
re vrste ruma iz soka sladkorne-
ga trsa, druge pa pretežno iz
melase. Rum vre več dni v sodih
po tisoč litrov, pospešijo pa ga z
dodajanjem sladkornega trsa.
Ko je vrenje končano, spravijo
snov v destilatorje. Rum je spr-
va bel, potem pa ga obarvajo s
karameliziranim sladkorjem,
nekaj značilne barve pa dobi
tudi od starih sodov. Jamajški
rum je zaslovel predvsem zara-
di svoje arome, saj je ima veliko
več, kot katerikoli drug rum na
svetu. Na Jamajki danes pogo-
sto pijejo tudi rahlo obarvan
rum z ingverjevim pivom. Pra-
vijo pa, da se zaradi tega ob
viharnih nočeh iz groba enega
najbolj slovitih karibskih gusar-
jev - Henryja Morgana, sliši gr-
menje. Krvoločni gusarski vod-
ja in nekdanji jamajški vicegu-
verner se ob takšnem »kvarje-
nju« ruma najbrže res obrača v
grobu...
Od čvekave natakarice sem
se poslovil že v trdi temi, kljub
temu, da mi je obljubljala še eno
jamajško specialiteto - aki s sla-
no ribo. Neobičajen sadež aki je
na Jamajko prinesel kapitan
Blight z otokov v Tihem ocea-
nu. Kapitan je postal znan po
celem svetu zaradi silovitega
upora, ki je izbruhnil na njegovi
ladji Bounty. Upor na ladji
Bounty je živo opisan v knjigi
po kateri je bil posnet tudi film.
Aki je na krožniku podoben
stepenim jajcem in tudi okus je
nadvse podoben, tako da sem
se v njegov obstoj prepričal
šele, ko sem nekaj dni kasneje
prvič sodeloval pri pripravi ne-
navadnega sadeža. Aki je na
drevesu videti kot rdeča papri-
ka. Užiten je šele ko se odpre
sam in se na piano pokažejo
rumenkasti segmenti podobni
za prst debelim črvom, z veliko
črno glavo. No, glava se izkaže
za peško, ki jo je potrebno
odstraniti. Nekateri uživajo sa-
dež surov, mnogo okusnejši pa
je kuhan, saj takrat dobi okus
po jajcih oz. omleti. Sadeža
običajno ne prodajajo v trgovi-
nah, dobiti pa ga je mogoče na
vsaki tržnici. Toda potrebna je
previdnost, saj so akiji strupe-
ni, če jih oberejo prezgodaj.
Zaradi tega pride večkrat tudi
do zastrupitve, ki pa se običaj-
no ne konča z najslabšim izi-
dom. Vseeno je priljubljen
prav povsod in tako ni čudno,
da je proglašen celo za nacio-
nalni sadež.
Podoba raja
ob južni obali
Preko z bogatim deževnim
gozdom porasle pokrajine sem
se spustil na južno obalo, ki je
k sreči še ni dosegel množični
turizem. Tu je še vedno moč
uživati v miru jamajškega
vsakdana, ne da bi ti za petami
neprestano hodili vsiljivi pro-
dajalci. Izstopil sem v Black
Riverju, mestecu ob izlivu več-
je reke, ki me je živo spominja-
lo na minule kolonialne čase.
Na videz stare lesene hiše oble-
delih barv se vrstijo ob glavni
ulici, s katere vijugajo manjše
poti na vse strani. Med nad-
stropnimi bajtami z dolgimi
balkoni, na katere se vzpenjajo
škripajoče stopnice, so se po-
nekod zrinile manj ugledne ko-
čure, običajno odete v neugled-
no rjasto pločevino.
Prenočišče sem našel v od-
služenem avtobusu, ki ga je
iznajdljivi domačin predelal v
dokaj udoben bungalov. Plo-
čevina se je čez dan sicer se-
grela na ubijajoče temperatu-
ro, toda to me ni motilo, saj
sem dneve preživel na samot-
nih peščenih obalah, kjer ved-
no pihlja osvežujoči vetrc. Tu
so mi delali družbo le hecni
pelikani, ki krožijo nizko nad
morjem in se z zaprtimi krili
kot kamen spustijo na ribo,
tudi pod vodo, če je potrebno.
Občutki ob prhutajočih ptičih,
ki iščejo plen nad nedolžnim
kopalci niso nič kaj prijetni,
čeprav sem bil trdno prepri-
čan, da me bela ptica zagotovo
ne more zamenjati s slastnim
zalogajem. Prav hecni so bili
tudi beli čopasti ptiči, ki se
sprehajajo na dolgih tankih
nogah, s kremplji, ki so videti,
kot bi bili obuti v oranžne
copatke. V jutranjem hladu
sem pogosto naletel tudi na
drobcene ptice - kolibrije, ki
so z dolgimi kljuni letali med
velikimi cvetovi hibiskusa. V
pravcatem živalskem raju sem
užival več kot teden dni, vse
dokler nisem naletel tudi na
edino zverino, ki ti na Jamajki
lahko nažene strah. Med jutra-
njim kopanjem mi je užitke
pokvaril lenobni krokodil, ki
je tiho priplaval v bližino oba-
le. Po nočnem ulovu v morju
ni kazal posebnega interesa za
žilavega turista in se je dosto-
janstveno spravil nazaj na reč-
no obrežje, kjer se neprijetne
zverinice običajno zadržujejo
čez dan. Domačini so me sicer
prepričevali, da krokodili niso
požrli še nobenega turista, to-
da nenadejano srečanje me je
odvrnilo tudi od namakanja
nog v najplitvejši vodi.
Aki - strupena jamajška poslastica.
»Kaj delaš?« je zaslišala moža, ki je medtem listal po
voznem redu. V naslednjem trenutku je že stal poleg nje. Itaga
je vsa prepadena pogledala. Nejevoljno je odstranil njeno roko
od knjige. Z obledelega obraza, ki je bil ves spremenjen, so
švigale oči kot strele: »Kaj je to?«
»Nič. Knjiga mi je nehote prišla v roke. Nekaj mi je reklo, naj
pogledam vanjo. To sem storila in sem primerjala tvoj ostudni
verz s tem tukaj.«
»Ha,« jo je prisiljeno zasmehoval, ko ga je prečital. »to je
nekaj za tvojo mehko rahločutnost, zame je smešno, otročje in
nemožato.«
»Kaže vsekakor na mehkobo, srce in plemenitost. Ako hočeš
svojo možatost prikazati z vragovi, bombami in granatami,
potem te obžalujem. Zame je to brutalno in neokusno.«
Ta pripetljaj je zapustil slabo voljo in dolge obraze. Molče sta
se odpeljala, napetost je trajala dalje. Kmalu po prihodu na
postajo je pripeljal vlak. Po nekaj minutah sta sedela mlada
človeka sama v oddelku.
»Ne bi malo legla?« je skrbno vprašal mladi mož.
»Hvala! Jaz se tudi tako odpočijem.« Odgovor se mu je zdel
malo leden. »Zakaj si tako zagrenjena? Mar ti ni vseeno, kaj
so načečkaU mladi fantje v knjigo tvojega brata?«
»Kakor se vzame! Ti sploh ne moreš razumeti, zakaj meje to
prizadelo.«
»Mogoče bolj, kot ti misliš. Misliš, da jaz o tvojem prijateljs-
tvu s Kinkom nisem nič vedel?« Je bila to res ironija, kar je
slišala iz zvoka njegovega glasu?
»Kdo ti je o tem pripovedoval?«
»On sam po svojem pismu, ki ga je naslovil nate in kjer ti je
pisal o svoji prestavitvi v Novi Sad, za kar je menda zaprosil
zaradi tebe.«
»Kje je pismo?« je zakričala Ita vsa razburjena.
»Tvoja mati ga je v moji navzočnosti raztrgala.«
»Torej si o tem vedel? In zakaj mi nisi povedal?«
»Ker mi je bilo tako prav, ker te ljubim in sem te hotel imeti
samo zase.«
Jokaje je Ita z obema rokama zakrila obraz. Zmrazilo jo je. S
tem. kar se je sedaj v njej godilo, je morala sama obračunati.
saj je sedaj »gospa Koprivšek!« Toda je mogla velika ljubezen
njenega moža zravnati zopet vse, kar se je v njej razdrlo?
Predvsem, je imel pravico zamolčali pismo? Ali ni bila njegova
dolžnost reči materi: »Ne, moramo Iti povedati, sama mora
odločiti o svoji najvažnejši življenjski usodi.« Je smel mož
samovoljno ukrepati o stvari, ki se je tikala več kot samo
njegovega »jaza«?
Toda kaj so pomagala vsa ta nema vprašanja? Vlak je vozil
dalje in se bližal cilju. Morala je misliti na Vinka, kaj je mislil,
ko na svoje tako važno pismo ni dobil od nje odgovora. Gotovo
vse drugo kot resnico. Je bil to konec dolgoletnega prijateljstva ?
Premišljevala je. če se tudi drugim nevestam godi tako kot
njej. ali se vržejo z vsem zaupanjem v svojo srečo? To zadnje si
je z vsem srcem želela.
Kljub svoji dobri nameri je morala gospa Schvvarzerjeva
potovanje h grobu svojega sina odložiti na drugo leto. Zima se
je zgodaj začela in vožnja v Lokovec je bila zelo težavna.
Takrat pa še ni bilo toliko prometnih sredstev na razpolago,
kot jih imamo danes.
v pozni pomladi pa se je odpravila na pot. Železniške zveze
takrat tudi niso bile tako idealne kot danes. Do Mostu na Soči
se je peljala z vlakom. Od tam do Cepovana je dnevno vozil
avtobus. Od Čepovana dalje pa ni imela druge možnosti kot iti
peš do vrha 1.200 m visokega hriba, kjer leži vasica Lokovec.
Bila je zelo težavna pot. Z zadnjimi močmi je vendar prišla do
vasice. Oprta ob palico je stala vsa izčrpana pred enonadstrop-
no hišo. Pritrjen izvesek ji je povedal, da stoji pred gostilno
»Winkler« S trudom je vstopila, zahvaljujoč Boga. da se je
končno vendarle mogla odpočili in da je bila zopet pri ljudeh.
Vso pot ni srečala žive duše. Venec iz bršljana je vsem tolmačil
vzrok njenega prihoda.
»Vi bi gotovo radi obiskali kak grob,« jo je prijazno vprašala
gostilničarka.
Šele po dolgem oddihu je gospa odgovorila: »Da, grob
svojega sina iščem. V tem kraju je padel in bil v Lokovcu
pokopan. Bil je poročnik.« Gospa Schvvarzerjeva je že odprla
svojo ročno torbico, da bi gostilničarki pokazala njegovo sliko,
toda iz notranjega nagiba je to opustila.
»Poročnik? Mogoče sem ga celo poznala? V tej hiši je bilo
stanovanje za častnike. Prav iz tega vzroka smo morali hišo
izprazniti in se preseliti h kmetom. Hodili pa smo tod mimo,
če smo hoteli iti v cerkev.« Žena je z gibom glave označila smer
tamošnje cerkve. »Kdaj in kje pa je padel?«
Gospa Schvvarzerjeva je hote preslišala vprašanje. Naenkrat
ji je postalo tako tesno pri srcu. da ji je vzelo sapo.
»Častniško stanovanje? Tu. tu.« ji je šumelo po glavi; čutila
je, da bo omedlela. Z bolečim vzdihom se je naslonila na
mizo. »Tu - tu!« se ji je zdelo, da govori vsak utrip žile.
»Za božjo voljo, vam je slabo?« jo je v skrbeh vprašala
gospodinja. »Ali vam lahko kaj pomagam?«
»Ne. ne, pustite me, prosim, le preutrujena sem,« je zamol-
klo odgovorila gospa Schwarzerjeva.
Čez kake pol ure si je gospd toliko opomogla, da se je zopet
zravnala. Njene oči so gorele, z zmedenim pogledom seje ozrla
okrog sebe.
Meneč, da je njen gost malo zadremal, jo je gostilničarka
smehljaje vprašala: »Bi radi dobro črno kavo? To bi vas zdramilo.
Pot je bila za vas. ki je niste vajeni, preveč utrudljiva. Mi pač,
živimo na tem hribu popolnoma oddaljeni od sveta.
»To je resnica. Toda kako ste prišU takrat, ko še ni bilo
avtobusne zveze, do tako oddaljene železniške postaje?«
»To je bil zelo težaven problem, toda takrat se je zelo malo
potovalo. Mi smo svet zase. Ker smo tega vajeni, ne občutimo
samote. Za nas tudi takrat ni bilo tako hudo. Že zaradi
gostilne smo morali imeti voz in konje. To nam je pomagalo
preko vsega. V potrebi smo pomagali tudi drugim ljudem. Med
vojno je bilo vsekakor težje. Dokler smo še imeli gostilno, smo
smeli obdržati konja, ko pa so prišU častniki, smo ga morah
oddati. Druge konje iz vse okolice so bili že davno prej pobrali.
Naš je ostal, da je bil častnikom na razpolago. Bil je v dobrih
rokah, kar nam je lajšalo ločitev od lepe živali. Mlad častnik se
je zelo zanimal zanj. Ta, ki mu je tudi dal ime »Jugo«, je zanj
skrbel in iz vprežnega konja napravil jahalnega. V kmečki hiši
nas je večkrat obiskal, da nam je pokazal dobro oskrbovanega
konja. To je bil ljub in lep gospod ter predrzen jahač.«
Gospa Schwarzerjeva je slišala vse kot v sanjah, saj se je komaj
zavedala. Vsaka druga mati bi ponosno rekla: »To je mogel biti
samo moj sin,« ona pa se je čutila, kot bi doživela hud udarec. Na
kaj takega ni bila pripravljena; bil je čudež, da ji čuti niso
odpovedali. Nasprotno, v trenutku so delovah in jo opozarjali k
previdnosti: »Ta gospa bo morda še kaj vedela!«
Roke so se ji tresle, oči ji utripale in s trudom je lovila sapo.
Najhuje je bilo. ker se ni smela izdati. Nevede je dobra gostilničar-
ka razburila njeno notranjost. Ko je vstala, se je z vso silo oprijela
mize ter se delala, kot da jo stvar več ne zanima. »Ah bi lahko
danes pri vas prenočila?« je segla gostilničarki v besedo. Lahko še
danes pridem do vojaškega pokopališča? Je še daleč od tukaj?«
PETICA
ZA RAZVEDRILO
47
Pogled pod obleko
Sončna očala so tako privlačen in
strivnosten detajl zato, ker se za njimi
skrivajo oči oziroma pogled, ki je naj-
bolj čisto ogledalo naše duše. Tudi
spodnje perilo je vznemirljivo in do-
mišljijo prebujajoče predvsem zato, ker
se skriva pod obleko.
In od nekdaj je bilo tako. Oziroma
dokazano od 15. stoletja dalje, ko se je s
pomočjo steznika iz kitovih kosti ženska
postava začela čudežno preoblikovati.
Da bo ženski svet nekoč nosil kaj tako
nespodobnega in nemoralnega, kot so
spodnje hlačke, v srednjem veku še sa-
njali niso. Nositi so jih smele le izbrane
žlahtne gospe, pa še te zgolj zaradi
zdravstvenih razlogov. Potem pa je prišlo
povsem običajno, vendar za to oblačilo
prelomno leto 1727. Takrat se je namreč v
nekem pariškem gledališču zgodila usod-
na nezgoda. Med predstavo se je na odru
prevrnil del scene, se zataknil eni izmed
igralk za krilo in
ga obrnil navz-
gor... Škandal je
bil velik in župan
mesta je z zako-
nom predpisal,
da morajo odslej
vse igralke nositi
spodnje hlače.
Pa so rekle tudi
neigralke: »Če
lahko one, zakaj
ne tudi me...«
Prva tovrstna spodnja oblačila so bila
sicer bolj podobna med nogami zaveza-
nim platnenim krilom, kar si ob današnji
oprijeti in minimalistični modi hudo tež-
ko predstavljamo.
No, še sreča, da je tekstilna tehnologija
naredila v zadnjih desetletjih tako blisko-
vit razcvet. Steznik z ubijalsko stiskajoči-
mi kitovimi kostmi so le še poučen spo-
min, saj je današnja moda spodnjega
perila koži in očem vse bolj prijazna.
Tudi, kadar ne le nežno razvaja, temveč
tudi stiska, dviguje, preoblikuje ter sploh
optično popravlja ženske obline.
In kako spoznamo med vse bolj pestro
ponudbo spodnjega perila najnovejše
trende? Po krojih, materialih in barvah
seveda.
Kroji nedrčkov in še vedno priljublje-
nih bodijev so zelo različni - od močno
dekoltiranih modelov z opornico, do tan-
kih preprostih, brez šivov, ki so kot naro-
čeni za letošnjo modo prosojnih oblačil.
Nesluten razvoj so doživele tudi hlač-
ke. Še vedno so priljubljeni drzni string-
slipi, hlačke visoko izrezanega kroja, ki
optično podaljšajo noge in zadaj od pasu
navzdol prehajajo v trak.
Na januarskem sejmu spodnjega perila
v Bologni pa je bilo opaziti tudi veliko
prijaznih hlačk s podaljšanim hlačnim
izrezom in prikupnih modelov v obliki
črke V.
Med materiali so vedno bolj zaželena
mikrovlakna, ker imajo posebno fin svi-
lenkast otip. Posebej zapeljivi so videti
obrisi telesa skozi sifone, voale in tile ter
seveda prefinjene čipke v kombinaciji
elastičnih in neelastičnih vlaken.
Kaj pa barve? Nekoč so bili poleg bele
dopustne le še črni in kožni odtenki.
Moda se spreminja in zdaj so se tudi pod
obleko naselile - barve: burgundsko rde-
ča, srebrno in mornarsko modra, bresko-
vo roza, vanilija, tudi travniško zelena je
pravi hit.
Ampak vam je še vedno najbolj všeč
bela? Prav, pa začnite z belino vaš dan še
naprej, saj je dobro počutje mnogo po-
membnejše od sleherne mode.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Spodnje perilo nekoč.
...in danes
IZJAVA MESECA
Gostja kontaktne oddaje V
modnem vrtincu na Radiu
Celje 26.aprila 1997, stilist-
ka na POP TV in ena izmed
najbolje oblečenih Slovenk,
Slavka Pajk:
»Nedopusten estetski spo-
drsljaj Slovenk in Slovencev so
trenirke, ki jih veselo oblačijo
tudi za hojo po mestnih ulicah.
Najhujše so tiste plastično šu-
meče, živopisane variante, ki
smo jih prevzeli po tujih turi-
stih (se ve, katerih) v naših in
sosednjih obmorskih letoviš-
čih. Trenirka je oblačilo, name-
njeno izključno za šport, re-
kreacijo in sprehode v naravo,
morda še doma, za vrtičkanje.
Nikakor pa ne sodi- v mesto.
Tako oblečen človek se običaj-
no opravičuje >Čez udobje ga
ni...< Vendar trenirka v mest-
nem okolju ni odraz sprošče-
nosti, temveč zanikrnosti in
pomanjkanja oblačilne kultu-
re.«        Foto: A. ŽEROVMK.
MODA V LASEH
Barvanje las
Moda pričesk za letošnje
leto postavlja v ospredje bar-
vanje las. Ravno barva je
tisti končni poudarek popol-
nosti. Pri tem dobivamo nav-
dih iz časa sedemdesetih let
in punka.
Smiselno je, da tehniko bar-
vanja prilagajamo tehniki stri-
ženja. Kajti s tehniko barvanja
lahko pričesko naredimo vr-
hunsko, popolno, ali pa zelo
hitro ravno obratno. V tehni-
kah barvanja skoraj ni več ena-
komernih, monotonih barvanj,
kar pomeni, da je cela pričeska
v eni barvi. Prevladujejo močni
kontrasti, prelivajoči efekti,
senčenja (shadow-lighting),
poudarjanja toplo-hladno itd.
Da je ta moda sprejemljiva
tudi za čisto vsakdanji stil živ-
ljenja, lahko potrdim s tem, da
v salonu trenutno opravimo
ravno največ takšnih tehnik
barvanja. Z barvami smo do-
segli nekakšno tretjo dimen-
zijo, naša striženja so dobila s
tem popolnost.
Z delnim barvanjem izraža-
mo globine, široki paseji v
kontrastu izražajo izhodiščne
točke, izmenično barvanje pa
vzbudi alternativni videz.
Da je barvanje resnično
»in«, lahko potrdimo tudi z
izidom knjige »Colour with
attitude« vodilnega svetovne-
ga koncema Tony&Guy, s ka-
terim tudi mi močno sodeluje-
mo. To je knjiga, ki je name-
njena frizerjem za izpopolnje-
vanje in širjenje spektra idej.
Takšnih pričesk seveda ne
urejarno samo ženskam, saj
tudi moški potrebujejo barv-
ne poudarke.
KRISTIJAN PETEK
Anketno nagradno vprašanje maja:
KAKŠNO ASOCIACIJO VAM PREBUJA ČRNINA KOT
»TOTAL LOOK«?
a) depresivnost, žalovanje;
b) prefinjena, slovesna eleganca;
c) ekstravaganca, ki pristoja le posebnežem;
d)_
Odgovor na
nagradno vprašanje:]
ime in priimek:................................
Starost:..........................................
Točen naslov: .................................
............................................Tel. št.
48
RUMENA STRAN
TRAČNICE
Rekorder z
lastnim metrom
Skakalec Gregor Cankar je
imel na tekmovanjih ves čas
težave s prestopi. Nazadnje je
ugotovil, da je najbolje, če si
sam izmeri zalet. Rezultat te
odločitve je zgovoren: Gregor
je postavil nov rekord v skoku
v daljino...
ZANIMIVOSTI
Lepotici za ^kj^omin
Maja je lov postrvi v polnem zamahu. Vsak muhar sanja o kapitalnih lipanih in postrveh,
redko kateremu pa tudi uspe prevarati takšni lepotici, kot je v znani muharski vodi Radovni
uspelo ribiškima prijateljema Iztoku Hariju in Marjanu Polajžerju. Prve dni maja sta uplenila:
Iztok Hari (levo) postrv šarenko, dolgo 56 cm, Marjan Polajžer (desno) pa jezersko postrv,
križanko, dolgo 52 cm. F. PONDELAK
Pogovor treli
znanili
Tone Rop, minister za delo:
»Kako gre pri vas?«
Muharem Bolič, direktor
velenjskega Vegrada: »Mora
greti!«
Jurij Malovrh, šentjurski
župan: »Te dni pa res greje!«
Baiinčki Supra-stana
Odkar vemo, da se podjetje Supra-stan v Celju ukvarja tudi z
igračkami - zanesljivo je distributer balinčkov, družabne igre
za vse starosti, petrovškega Konija - nam je tudi bolj jasno
igračkanje tega podjetja, upravnika večjega dela stanovanj-
skih zgradb v Celju, z lastniki in najemniki stanovanj. Še
vedno pa nam ni jasno, zakaj ob tej »postranski« dejavnosti v
podjetju še vedno višajo mesečne upravljavske stroške!
Težaven vzpon
Brane Piano, dopisnik Dela iz Celja: »Za dobro informacijo
je včasih treba tudi čez hribe in doline...«
(Od)kloni
Kar nas papež je obiskal
je minilo leto dni,
nič ni, da bi vriskal,
nič se noč nam ne dani.
Nezaupnice so stalne teme,
prazen žep je stara stvar,
ljudje živijo brez vneme,
komu je vse skupaj mar
POPEVKAR
VITEZI BELEGA MESTA
AMADEUS POROČA
Od zgoraj
»Neizpodbitno je,
da vse slabo prihaja od
zgoraj. Pa poglejmo
kar po vrsti. Ljubi bo-
gec me ne usliši, ki je
najbolj na vrhu, na-
slednja zgoraj je vla-
da, pa tudi ta mi nič-
kaj ne pomaga, od ob-
čine pa tudi ni nič do-
brega. Seveda so zgo-
raj tudi direktorji, kjer
ni pričakovati veliko
pozitivnega. Ker sem
še študent in glede
svoje prihodnosti od
zgoraj ne pričakujem
veliko, bom odslej gle-
dal le v tla. Mogoče pa
bo tam vzklilo kaj dobrega,« je rekel študent filozofije Krištof H.
iz okolice Celja. Dečko se najljrž ne moti, saj vse več državljanov
gleda v tla.
Evropa zdaj
v času, ko se ukvarjamo s tem, ali smo ustavno ah protiustav-
no zreli za v Evropo, je mešana mednarodna komisija ugotovila
osupljivo zadevo. Če se bo napoved uresničila, potem ne samo,
da ne bomo v Evropi, pač pa nas bodo deložirali v najboljšem
primeru v Afriko.
Neuradno sicer, pa vendarle, je komisija ugotovila, da seje po
bolezni norih krav pojavila zanesljivo neozdravljiva bolezen
norih Slovencev. Edino upanje z majhno možnostjo ozdravitve
je po mnenju strokovnjakov ugotovitev, da je bolezen protiu-
stavna. ..